Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani! petek 28. marca 1941 ¥1. Jugoslavija in Slovenija enodušno s svojim mladim kraljem Vlada narodne sloge na delu - Izjava predsednika generala Simoviča o pomenu sprememb v državi in o bodočih dobrih odnoiajih s sosedi - Slovenska ministra dr. Kulovec in dr. Krek prevzela posle - Prva poročila o izvedbi včerajšnjih političnih sprememb v Belgradu Belgrad, 28. marca. m. Včerajšnja zgodovinska sprememba v vodstvu našega državnega življenja s prevzemom oblasti Nj. Vel. kralja Petra D. je potekla v popolnem mira in redu ter je bila povsod sprejeta z velikim navdušenjem. Manifestacije ljudstva, ki so se začele ▼ jutranjik urah, so se ponavljale ves dan ter trajale pozno v noč. Nepregledne množice so se valile z ulice v ulico ter vzklikale kralju, Jugoslaviji in vojski. Maniie-stanti so nosili državne zastave ter slike Nj. Vel. kralja Petra DL io drugih članov kraljevskega doma. ^ A ■'f •% v J ' /’ '■ * V , A " , ’ * „ ^ ’ t 1 1 ' < s ♦ > * Ml * ( ^ »_ Vj ^ N. .* .. V /X- . ' » ' » • v« « /w \ y ” a. . .» T i 1 .. v" ‘k. — -N IKv ^ m * N * A » * -* ko je ljudstvo zvedelo za te važne spremembe, je začelo izobešati zastave in krasiti vojake ter njihovo orožje, da so bili tanki naravnost posuti z nageljni in drugim cvetjem. Dopoldne so krožili nad mestom tudi oddelki letal in metali na mesto razglas Nj. Vel. kralja Petra H. Manifestantje so po vseh ulicah prepevali rodoljubne pesmi. V popoldanskih urah je pričelo pritiskati v mesto tudi okoliško prebivalstvo, ki je po prihodu v Belgrad prav tako navdušeno vzklikalo kralju, vojski in državi. Sestavljanje nove vlade v generalnem štabu Medtem je novi ministrski predsednik, armad-Ulusc. - Živel kralj ! Živela Jugoslavija t Živela svoboda! kliče danes vsa država in kliče ves slovenski narod, preskusen v svoji ljubezni do domovine in do svobode, za katero je s svojimi voditelji na čelu bil in je vedno pripravljen žrtvovati vse. Mladi kralj, za čigar srečo in modrost danes Slovenci molimo, nas bo načel vedno pripravljene, da pojdemo za njim po poti za srečo in svobodo skupne domovine, ker je tam sreča, svoboda in bodočnost našega naroda. Politična izjava predsednika generala Simoviča V teh resnih dneh se je jugoslovansko ljudstvo čutilo nemirno zaradi načina, po katerem so se vodili javni posli. Nezaupa- nje do takega stanja stvari se je zadnje dni kazalo v tolikem obsega, da je pretila nevarnost javnemu redu. Pod pritiskom tega vznemirjengea javnega mišljenja je prišlo do današnjih sprememb. Za vznemirjenost ni več razloga od trenutka, ko je Nj. Vel. kralj Peter 1L pre- vzel oblast in ustanovil vlado narodne sloge kot tzraz razpoloženja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. V imena vlade, ki ji načeljujem, pošiljam danes kot prvo svojo besedo klic državljanom in oblastem, da podprejo kr. vlado pri izvrševanju njene, v tem trenutka prve naloge: Ohraniti red v državi in mir na zunaj. Apeliram na rodoljnbje državljanov Jugoslavije, da se izogibajo manifestacij, ki bi otežile naše odnošaje s sosedi, s katerimi želimo še naprej ostati v mira in prijateljstva. Prosim, da naj ne podležejo nobenim nepremišljenim dejanjem, niti vplivom od katere koli strani. Skrbimo zase, za svojo neodvisnost in dostojanstvo. Strog red in korektno zadržanje sta prvi pogoj za uspešno izvedbo nalog, ki so pred nami. Prepoved nadaljnjih manifestacij v Belgradu V smislu oklica ministrskega predsednika naj javnost opusti manifestacije, ki bi lahko poslabšale naše odnošaje s sosedi, s katerimi želimo še nadalje ostati v miru in prijateljstvu, je upravnik mesta Belgrada, orožniški brigadni general Milu-tin Stefanovič izdal naslednji razglas: Uprava mesta Belgrada zaradi ohranitve reda, miru in varnosti v prestolnici kliče meščane, naj takoj opusti vse manifestacije, ker bodo tako najbolj dostojanstveno odgovorili svojim državnim dolžnostim. Vsako nadaljno manifestiranje ter zbiranje meščanov je prepovedano. Do nadaljnjega smejo biti gostinski obrati v središču mesta odprti do polnoči, na obodju mesta pa do 10. zvečer. V zvezi s tem je do nadaljnjega prepovedano točenje alkoholnih pijač v kakršni koli obliki. Meščanstvo se opozarja, da bo uprava mesta Belgrada vse tiste, ki bi se pregrešili zoper ta ukaz, poklicala na odgovor ter strogo kaznovala. V predsedništvo vlade in na dvor T" Vel. kralja Petra fl. prihajajo stalno brzojavne ( rti tke z vseh krajev v državi V teh čestitkah razne rodoljubne organizacije ter ustanove izražajo svoje veselje nad tem, da je Nj. Vel. kralj Peter H. prevzel oblast ter kralju izražajo zvestobo in vdanost. Minister brez listnice dr. Milan GavrHovič, ki je bil po vzpostavitvi diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo imenovan za prvega jugoslovanskega poslanika v Moskvi, je ->o obvestilih iz predsedništva zmeljoradniške s.ranke odpotoval iz Moskve v Belgrad. Novi minister brez listnice, Marko D Vovič, ki uživa v Črni gori vlik sloves, je včeraj p...pel v Belgrad z letalom. Nagel razvoj vojne v Afriki Angleži zasedli Keren in Harar Keren, 28. marca. Reuter: Angleške oklepne edinice so vdrle v Keren včeraj ob 7. Istočasno so zasedle Harar. Italijanske čete, ki se v valovih umikajo proti Asmari, so pod hudim topniškim bombardiranjem in preganjajo jih letala. V zadnjih 12 urah so angleška letala zmetala na Keren in okolico 120 ton bomb. Letala so bila v zraku od zore do mraka. V zadnjih 48 pred padcem Kerena so Italijani izvedli 13 neuspešnih napadov. Težko je oceniti italijanske izgube, ki se dvigajo na več tisoč. Štab ene italijanske brigade je bil zajet po zvitosti angleških čet. Ko so angleške čete vdrle v mesto, so se razdelile na dva dela. En oddelek je prešel Keren in nadaljeval prodiranje proti Asmari. Keren je branila najbrž tretjina italijanskih zahodnih afriških sil, kar pomeni približno 60.000 do 70.000 mož. Ta poraz bo prav lahko povzročil splošen propad ostanka vojnih sil, ki so na razpolago vojvodi Aosti, podkralju Abe-sinije. Padec Kerena pomeni dejansko že konec bojev v Eritreji. Pa tudi padec Harrarja je zelo važen, ker spravlja v nevarnost zadnjo prometno zvezo med Addis Abebo in morjem ter Djibutijem. Zavzetje Abesinije sedaj lahko Angleži v celoti prepuste abesinskim rodoljubom. Konec bojev v Eritreji je osvobodil velike angleške sile. Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo Spet mirna noč nad Anglijo in Londonom Angleška letala nad porenskimi in poruhrskimi mesti Rnrlin. 28. marca. DNR Np.inšUn urhnimn no- Semu pilotu posrečilo vrniti se na ■ oporišče. Niti čez dan, niti ponoči sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem. Včeraj so bila zbita dva sovražnikova zaporna balona. Dve naši letali se nista vrnili domov. London, 28. marca. o. Reuter. Snoči so angleška letala močno bombardirala mesta v zahodni Nemčiji, in sicer v Poruhrju in Porenju. Podrobnosti o tem napadu niso znane. Tudi snočnja noč nad Anglijo je bila brez napada. To je že tretja zaporedna noč nad Anglijo in sedma noč z manjšimi napadi na posamezna mesta v Angliji. Berlin, 28. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Nemška letala so izvedla napade na britanske trgovske ladje. Kakor se izve, so včeraj nemška letala uničila okrog 31.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Nadaljnih 6000 ton je hudo poškodovanih. V celoti je bilo včeraj potopljenih 88.000 ton, medtem ko so nemška letala s svojimi napadi hudo poškodovala okrog 44.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. Razen teh napadov so nemška bojna letala izvedla napad na dve prevozni, ladji iz konvoja, ki je plul južno od otoka Krete. Kljub močnemu protiletalskemu ognju iz sovražnikovih ladij je bil napad nemških letal uspešen. Ob nasilnih ogled-niških poletih nad južno Anglijo je bila zadeta neka tovarna za izdelovanje letal in veliko skladišče, v nekem pristanišču ob južnem angleškem obrežju so bile povzročene eksplozije v večji tovarni. Med letalskimi spopadi med enim nemškim letalom in skupino pet britanskih letal je posadka nemškega letala zbila dva Hurricana. Navzlic * večjemu številu zadetkov na letalu pa se je na- Knez Pavle odpotoval v Atene Belgrad, 28. marca. AA. Nj. kr. Vis. knez Pavle je snoči ob 23.50 i rodbino na lastno ieljo zapustil Belgrad in odpotoval v Atene. Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta, 27. marca 1941. Vesti Včerajšnje ogromne manifestacije za mladega kralja in za jugoslovansko svobodo so svetu, ki živi da:iies pod vtisi zapovedanega in organiziranega navdušenja, pokazale kakšnega ognja in enodušnega zagona so sposobni zdravi narodi, ki hočejo živeti v svo-lx>di. Včerajšnji dogodki v Belgradu in po drugih jugoslovanskih mestih spadajo v času, ko se zdi, da ljudstva izgubljajo smisel za naiviišje in najlepše narodne vrednote, med najmogočnejše in najpretreslji-vejše dogodke, ki jih je svet zadnja leta doživel. Država, ki ima tako ljudstvo, je sila, s katero mora računati vsakdo, piše »Newyork Sun«. Ankarska radijska postaja je snoči oddajala obsežna ---- po vsej dogodki _ _ _____________________ ljudstva nad nastopom kralja Petra II. je po teh poročilih toliko, kakor more le biti v državi, katere ljudstvo je enako junaško in za obrambo svoje svobode pripravljeno, kakor je jugoslovansko. Velike manifestacije za Jugoslavijo in za njenega mladega kralja so bile včeraj v Atenah, v Solunu in po drugih grških mestih, poroča United Press, ki povdarja, da dajejo mali narodi in male države danes vsemu svetu zgled največje svobodoljubnosti, odločnosti ter narodne zavednosti. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Sum-mer Welle>! je včeraj povabil k sebi jugoslovanskega poslanika v Washingtonu, fo-tiča, mu izrekel v imenu zunanjega ministra čestitke k nastopu kralja Petra II. Današnje grško uradno vojno poročilo pravi, da so Italijani pri reki Vojuši v Albaniji izvedli dva močna napada, ki so jih pa Grki odbili ter zasedli nekaj novih važnih postojank. Italijansko poročilo govori samo o letalskih napadih. Naša mladina kralju Petru II. Ljubljana, 28. marca. Samo kadar so res veliki dogodki, kadar pretresa navdušenje naš narod do temeljev in mu prihaja radost iz dna srca, objame velika unionska dvorana tolikšne množice, kakor jih je snoči, ko so -rf ob 6. zvečer zbrale katoliške prosvetne organizacije: P Z, ZFO, SDZ in ZDK, da proslave dan, ko jemlje kraljevsko žezlo v roke naš mladi kralj Peter II., hraber potomec svojih junaških prednikov, ki so varno in pogumno vodili narod skozi nevarnosti, ga vodili častno skozi težke borbe k sijajni zmagi osvoboditve. Žarečih in navdušenih lic, v prsih polna plamtečega domoljubnega ognja se je zbrala mladina okrog njegove slike, okrašene s trobojnicami, zelenjem in nageljni, znamenjem časti, upanja in ljubezni, mladina, ki se zaveda pomembnosti dni, mladina, ki je svoje besede pripravljena kadar koli potrditi z dejanjem, če bi šlo za našo nad vse ljubljeno državo, njeno svobodo in čast. Med to navdušeno mladino je prišel tudi župan dr. Juro Adlešič z gospo, ga. banova Natlačenova, bivši minister Snoj in polnoštevilna predsedstva PZ, ZFO, SDZ in ZDK, kakor tudi mnogi gimnazijski ravnatelji, občinski odborniki in javni politični delavci. Prvi je spregovoril predsednik PZ dr. Fr. Lukman in dejal: Zbrali smo se ob tem velikem dnevu, ko je prevzel naš kralj Peter II. vladarske posle, da mu obljubimo, da bomo zastavili vse svoje moči za veličino Jugoslavije. Nato je zbrane pozval, naj zapojejo državno himno, ki je potem gromko odmevala. Nato je spregovoril predsednik ZFO dr. Žitko, ki je rekel, da so se katoliška društva na ta dan, ki so ga izredne razmere premaknile bližje, pripravljala že leto dni. da gledamo v mladem kralju najvišjega predstavnika, simbol naše svobodne jugoslovanske države, in ga ljubimo, ker ljubimo to državo. Kakor smo pripravljeni za neokrnjeno državo žrtvovati tudi svoje življenje, tako smo tudi za svojega kralja pripravljeni živeti in umreti. Hočemo močno Jugoslavijo na znotraj in na zunaj. Nato pa je nadaljeval: Bratje! Dano nam je bilo, da smo doživeli osvobojenje in zedinjene .jugoslovanskih dežel. Po ogromnih irtvah prednikov skozi dolga stoletja je pred našimi očmi zrasla lepa in mogočna jugoslovanska država. Naša železna in do vse skrajnosti neodjenljiva volja je, da to lepo jugoslovansko državo, za katero so naši očetje toliko trpeli, ohranimo svobodno, neokrnjeno in nerazdružno svojim naslednikom. (Vzklikanje kralju in državi.) Naša sveta obljuba našemn mlademu kralju ob tem slovesnem trenutku je, da smo vedno in takoj pripravljeni storiti vse, kar nam ukaže, da ohranimo in obvarujemo močno in svobodno Jugoslavijo. Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! Že med govorom so govornika prekinjali vzkliki, ko pa je spregovoril zadnje besede, se je spro- stil hudournik navdušenja in zopet so odmevali vzkliki njemu, okoli katerega 3e je mladina zbrala. Mogočno je zadonela državna himna, ki 80 jo zapeli stoje, gromko je odmevala himna »Hej Slovani«, gromko so odmevali vzkliki kralju. Na oder je stopil zastopnik akademske katoliške mladine akademik Leskovar in med drugim dejal: Slovenska katoliška dijaška in akademska mladina, organizirana v Slov. dij. zvezi, se pridružuje ostali narodno zavedni slov. mladini in vsemu narodu z globokimi čustvi ljubezni in vdanosti svojemu mlademu kralju Petru II., ko stopa na prestol. V teh odločilnih dneh ponosno dvigamo prapor domovinske ljubezni in pripravljenosti. Ko je marsikdo zbegan in se boji negotove bodočnosti, ko tuji agenti sejejo malodušje, moramo mi kot prva narodna bojna falanga dajati narodu poguma in samozavesti. (Tako jel Navdušeno odobravanje.) Ponosni smo na našo sveto zemljo, za katero smo pripravljeni doprinesti na j višje žrtve! Ljubimo jo takšno, kakršna je! Stoletja brezpravnosti, ponižanja, suženjstva in izžemanja je niso uničila in uničiti je tudi v bodočnosti nihče ne more. (Tako je!) Nad njo razprostira svoja mogočna krila ponosni beli orel Karadjordjevičev, v njej kraljuje naslednik tistega rodu, ki je vodil težko preizkušeni srbski narod iz turške sužnosti v svobodo. (Živeli Karadjordjeviči!) Vzpodbujal nas bo junaški genij zmagovalca Aleksandra in nesmrtni genij slov. osvo. boditelja dr. Korošca. (Slava jim!) Oba s4a nam svetilnika, znanilca in simbola svobode. Njun genij nas je pripeljal iz hiše sužnosti v svobodni dom in njun genij nas bo vodil v bodočnost! Zato iz vsega srca ponovno prisegamo svojo zvestobo našemu kralju Petru II.! Prisegamo pred večnoživim Bogom in svojim narodom, da ne bomo nikdar zapustili svojih stražnih mest! Prisegamo pri spominu pokojnega našega voditelja dr. Korošca, da hočemo vse storiti, kar je v naših močeh za dobro kralja in domovine!« (Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija!) , Zopet je zavalovila dvorana v navdušenju, klicih in ploskanju. Nato je dr. Lukman predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., da naj bi tudi stolni Belgrad slišal besede slovenske mladine. — Množica je s silnim odobravanjem sprejela brzojavko in zopet zapela himno. Predsednik je slavnost zaključil s pozivom, da naj gredo z ognjem domoljubnega navdušenje mirno domov in naj jih ta ogenj greje pri njihovem delu, ki ga jim nalaga poklicna dolžnost v teh dneh. Med neprestanim vzklikanjem kralju Petru se je dvorana polagoma izpraznila. Vsa Slovenija pozdravlja mladega kralja Tajnost starega zločina se odkriva Uboj, ki se je dogodil pred 6 leti, bo sedaj najbrž pojasnjen ' Ljubljana, 28. marca. 17. vse Slovenije, zbrane okrog prestola, so včeraj romale tisočere brzojavke. Ban dr. Natlačen je poslal maršalatn dvora naslednjo brzojavko: Ko stopa na dedni prestol Karadjordjevičev viteški shi junaka-mučenika blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, vas prosim, da blagovolite sporočiti na najvišje mesto srečo in veselje, ki ga občnti prebivalstvo dravske banovine z menoj na čelu nad prevzemom kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II., blagovolite pa mn sporočiti tndi izraze naše neomajne zvestobe in ljubezni do krone, dinastije in države, nad katerimi naj tudi v bodoče bdita Bog in sreča junaška. Ban dr. Marko Natlačen. Ljubljanski župan dr. Adlešič: Nj. Vel. kralju Petru tl., Belgrad. — Vse prebivalstvo Ljubljane je složno zbrano okrog prestola Vašega Veličanstva. Slovenska prestolnica prisega vdanost in zvestobo ter prosi Boga za srečo Vašega Veličanstva in Vaše kraljevine Jugoslavije. — Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič. Slovenski katoliški tisk; Največje tiskovno podjetje Slovenskega katoliškega naroda »JUGOSLOVANSKA TISKARNA IN KNJIGARNA« v Ljubljani pošilja po svojem zastopstvu Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. ob prevzemu kraljevske oblasti izraze zvestobe in vdanosti ter prosi od Boga obilo blagoslova za srečno vladarstvo celokupne Jugoslavije. Dr. Al. Odar, t. č. predsednik. A. Čadež, t. č. tajnik. Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. (Kraljevska pisarna.) Ob nastopu vlade pošiljamo izraze zvestobe in spoštovanja. Katoliški tisk Slovencev^ bo storil vse, da sc tradicionalna zvestoba našega naroda še poglobi in da požrtvovalna ljubezen do kralja in domovine raste to vztraja v _ vseh težkih dneh. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Konzorcij Slovenca, Slov. doma in Domoljuba v Ljubljani. ZFO, ZDK, Prosvetna zveza, SDZ: Nj. Vel. kralju Petru II. — Belgrad. Ko stopa v usodnem trenutku svetovne zgodovine Vaše kr. Veličanstvo na čelu kraljevine Jugoslavije, izražamo zbrani na slavnostnem zboru neomajno zvestobo in brezpogojno pripravljenost slediti ukazom Vašega kraljevskega Veličanstva. Prestol Karadjordjevičev, utrjen v borbi za čast in svobodo naroda, nam je najkrepkejše jamstvo za častno bodočnost Slovencev, Srbov in Hrvatov. Podpisi: PZ, ZFO, SDZ, ZDK. ZVEZA FANTOVSKIH ODSEKOV Njegovemu Veličanstvu kralju Petru 11., Belgrad. — Ob nastopu vladarskih poslov izreka Zveza fantovskih odsekov v svojem in v imenu včlunjenih društev Vašemu Veličanstvu Dev. Mar. v Polju Člani ZFO in DK so v četrtek 27. marca ob nastopu kralja Petra II. priredili veličastni manifestacijski obhod po občini. Sprevod je šel za državno trobojnico izpred ljudske Sole pri Dev. Mar. v Polju na Vevče in nazaj. Množica je pela domoljubne peBmi in ognjevito vzklikala kralju Petru II., novi vladi, generaliteti, svobodi, državljanski skupnosti. Sprevoda so se udeležile tudi vse tukajšnje vodilne osebnosti. neomajno zvestobo in vdanost. — Predsednik dr. Žitko. Vdanostne brzojavke so poslali med drugimi še: mestne občine vseh slovenskih večjih krajev, Maribora, Celja in drugih, cela vrsta krajevnih organizacij, društev in ustanov, Akademska zveza, rektor univerze in visoke bogoslovne šole v Mariboru, Zadružna zveza, Slovenska straža, Sedejeva družina, Zveza slovenskih obrtnikov, Zveza obrtnih društev, vojni prostovoljci, vojni invalidi, bojevniki, rezervni častniki in podčastniki, koroški borci, četniki in Zveza združenih delavcev, Učiteljsko združenje in še' neštete organizacije, društva in ustanove, občine itd. — brez konca in kraja. Podobne številne brzojavke iz Slovenije je dobil tudi predsednik vlade general Simovič. Maribor, 27. marca. Pred časom smo v našem listu poročali, da so v zvezi z umorom posestnice in gostilničarke Štefanije Rojsove od Sv. Ane v Slov. goricah, ki se je dogodil lansko leto meseca januarja, aretirali Janeza Kantaša iz Brengove in 30 letnega Ignaca Ješovnika, viničarja v Brengovi, ki sta bila osumljena, da sta izvršila ta umor. V zvezi s to aretacijo pa se je sedaj začelo svitati tudi okoli zločina, ki je bil izvršen pred šestimi leti, ko je bil v večernih urah na občinski cesti v Cagoni v Slov. goricah pobit posestniški sin in delavec Rudolf Lubec. Dne 2. januarja so imenovanega našli nezavestnega na občinski cesti s prebito lobanjo. Zdravnik, ki ga je pregledal, je odredil prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer je 24. marca na posledicah zadobljenih poškodb umrl. 2e takoj po poboju so se pojavile govorice, da je zločin izvršil viničar Ignac Ješovnik. Sedaj, ko so Ješovnika zaradi umora Štefanije Rojseva zaprli, so se te govorice zopet pojavile. Orožniki so nato postali pozorni ter so uvedli preiskavo in številna zaslišanja. Najbolj zanimive so bile izpovedi očeta pokojnega Lubeca. Ta je izpovedal, da mu je že poleti lanskega leta Janez Rantaša iz Brengove pripovedoval o svojih opazovanjih na dan poboja. Na večer, ko se je poboj izvršil, je Lubec sedel v Rantašini hiši in skozi okno videl Ješovnika, ko je šel mimo hile na občinsko cesto. Lubec je ob tej priliki rekel, da gre Ješovnik na ccsto čakat njega in da bo ubijalec Ješovnik, če bi se mu kaj zgodilo. Kmalu zatem je Lubec odšel iz Rantašine hiše. Rantaša in njegova žena sta se potem za-državala nekaj časa pred hišo, mimo katere je prišel Ješovnik. Rantaša je Ješovnika povprašal, če si je sedaj zelo ohladil. Ješovnik mu je odgovoril: »Malo sem si jo. Pošteno sem ga udaril.« Po teh besedah je Ješovnik odšel proti svojemu domu. Stari Lubec je orožnikom povedal, da mu je sin sam nekoč pripovedoval, da ga Ješovnik sovraži, ker ga je pred časom prisilil, da mu je vrnil dve odeji, katere je Lubec izgubil z voza, ko je posestnico Rojsovo vozil v vinograde k Sv. Jakobu v Slov. goricah in kateri je Ješovnik na cesti našel, pa ju je hotel utajiti. Tudi Antonija Sodečeva je podala izpovedi, ki Ješovnika zelo obremenjujejo. Ta je pripovedovala, da je kak teden po poboju bila pri Rantaševi ženi, ki ji je pripovedovala to, kar je Rantaša izpovedal staremu Lubecu. Rantaševa, tako je izpo- Trdovratna samomorilka Maribor, 27. marca. V kleti svojega gospodarja, nekega gostilničarja v Zavodnjem pri Topolščici, so našli obešeno 31 letno služkinjo Marijo Regoršek. Na predvečer je imela hud nastop s svojim gospodarjem ter mu je najprej grozila, nakar je odšla v klet in se obesila. Vzrok njenega dejanja je nesrečna ljubezen. Regorškova, ki je bila kot služkinja, odnosno gospodinja uslužbena pri nekem gostilničarju že od leta 1936, Je bila prepričana, da se bo s svojim delodajalcem poročila. V predpretekli noči pa je njen gospodar našel v njeni sobi nekega drugega ljubimca, zaradi česar je nastal med njo in gospodarjem prepir. Nato je Regorškova s svojim novim ljubimcem pobegnila v Celje, kjer se je zadržala tri dni. Ker je uvidela, da je pri njenem gospodarju zgubila vse zaupanje, a z njenim novim ljubimcem, ki je star komaj 20 let, ni nič sigurnega, se je naposled odločila za samomor. Tudi je pred njenim dejanjem napadla svojega gospodarja z vilicami ter ga pri tem še na obrazu poškodovala. Preden pa je izvršila svoje dejanje, je bilo videti na njej znake duševne zmedenosti in je hotela že popoldne izvršiti samomor na ta način, da bi iz podstrešne sobe drugega nadstropja skočila na ulico, kar pa ji je preprečil posestniški sin. Zapušča 11 letnega nezakonskega otroka. Bog daj kralju zdravje in moč! Okolica lij ubij ane strnjena v manifestacijah z mestom Ljubljana, 28. marca. Ne samo v središču mesta, marveč tudi na njega periferija in po vsej širni okolici tja daleč do zadnjega naselja v hribih se je vesela in veličastnost dogodka naznanjajoča vest, da je Nj. Vel. kralj Petpr II. prevzel kraljevsko oblast v svoje mladeniško krepke roke, z električno bliskovitostjo širila od vasi do vasi, od naselja do naselja, od občine do občine. In župani so hiteli povsod odrejati, da so se hiše okrasile z državnimi zastavami. Prebivalstvo je objelo neizrečeno globoko veselje. Da se je poročilo o važnih in v naše državno življenje globoko segajočih dogodkov v prestolnici moglo tako naglo širiti tudi po deželju, jrre velika in najvažnejša zashiga radiu, posebno belgrajski radijski postaji. Po nekaterih krajih so ljudje že v prvih dopoldanskih urah instiktivno slutili, da se morajo vrstiti neki veliki dogodki, ko so prisluhnili radioaparatom in začutili neko brnenje. Naravnali so apaiate na kratkovalovno postajo v Bel-gradu in kmalu so sprejemali sprva kratka, pozneje obširna poročila o dogodkih v naši prestolnici in o velikih manifestacijah za kralja, vlado in vojsko. Titdi v smeri proti Dolenjski in na Ig, na Barje so se naglo širile vesti o vseh spremembah v vodstvu države. Moški, žene, mladina in starci so sprejemali vest s prisrčnostjo in radostjo, zavedajoč se, da je odstranjena mora morebitnega suženjstva. Tam na Dolenjski cesti je bil zanimiv prizor. V delu ojeklenele in skrušene kmečke matere so mirno sprejemale vest in želele novemu kralju kar največjo srečo in moč. Neka ženica je pripomnila prav po stari slovenski navadi, ko človek komu želi vse najboljše, vzkliknila je kratko in krepko: *Bog daj kralju zdravje, pamet in moči« Res 3 elementi, ki jih človek želi vsakomur pri njegovem delu in v boju za obstanek, svobodo in mir. V Črnučah so ljudje potom transformatorske postaje hitro dojx>ldne doznali o nastopu Nj. Vel. krlja Petra II. na prestol. Zavihrale so zastave. V Vevčah so zgodaj poslušali radio v tamoš-nji gostilni tovarne. Naglo je hitela nato vest od ust do ust, od hiše do hile in naprej jx> vsej okolici. Zavihrale so z mnogih poslopij in hiš državne zastave. Na poljih so kmetje-orači z globoko mirnostjo in veselim srcem sprejemali poročila. Tu in tam so se na njivah ustavljali in začeli razgovore o tem važnem trenotku. Povsod je vladalo najboljše razpoloženje. Obširna občina št. Vid nad Ljubljano je sprejela prva poročila, da je prevzel v svoje roke kralj Peter II. krmilo države, da je nova vlada narodne sloge in da povsod v državi vladajo velike in mogočne manifestacije, že ob 9 dopoldne. Ljudje so bili kakor elektrizirani. Vsi so se globoko oddahnili od dušeče more. Povsod so zavihrale zastave. | Vest je hitela nato po vsej občini, po vseh vaseh tja pod Šmarno goro in naprej proti Medvodam. št. Vid nad Ljubljano pripravlja za zvečer veliko domoljubno manifestacijo vseh društev, organizacij in korporacij brez razlike. Občina bo enotno in strnjeno manifestirala za kralja, svobodo države in narodno vojsko. Tudi po stranskih občinah je povsod vladalo srčno zadovoljstvo nad razvojem dogodkov. Lepo je manifestirala Vrhnika, ki je prejela prav zgodaj prva poročila. Odela se je praznično. Žavihrale so na vseh koncih in krajih zastave. Veselje je vladalo tudi na Ižanskem, kjer žive potomci starih borcev za pravdo in svobodo. Po vseh poročilih je očitno, da se je okolica v strnjenih vrstah pridruževala velikim manifestacijam, ki so se včeraj razvijale po glavnem mestu Slovenije, Ljubljani. Mnogi okoličani pa so hiteli na kolesih v Ljubljano, da so bili sami priča vsem domoljubnim manifestacijam. Tudi v ljubljanski okolici so bile snoči gostilne ob 21 zaprte. Povsod je vladal mir. Slavnostna seja ljubljanskega mestnega sveta Ljubljana, 28. marca. Danes točno opoldne je bila v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva izredna, slavnostna seja mestnega sveta. Stopnjišče je bilo vse v zelenju, posvetovalnica vsa v pomladnem cvetju. S pomladanskim cvetjem je bilo lepo okrašen tudi podstavek kraljevega kipa, ki ga je krasit velik lovorjev venec s trakovi v mestnih bclozelenih barvah. Izredno lep govor ob priliki, ko je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Peter_ II. je imel ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Na koncu je godba »Sloga« zaigrala državno himno. Sejo samo je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Rezervni čqstniki se opozarjajo, da bo danes ob 20 zvečer v veliki dvorani Zvezde, tako kakor je bilo določeno, važno predavanje, na katerem je obvezna udeležba vseh rezervnih častnikov, ki pripadajo pehoti, konjenici, artileriji in inženeriji. — Uprava Združenja rezervnih častnikov. Mariborsko gledališče Petek, 28. marca: Zaprto. Sobota, 29. marca: Ob 20. Doroteja Angermann Premiera. Red A. vedala Sodčeva, ji je pozneje še večkrat pravila, da je zločin izvršil Ješovnik, vendar jo je prosila, naj tega nikomur ne pripoveduje. Sodčeva je molčala dolgo in šele sedaj, ko je Rantaševa že med pokojnimi, je to povedala. Ignac Mohorič je izpovedal, da je govorice, ki so obremenjevale Ješovnika, tudi on slišal. Ta je obremenil tudi Rantašo. Mohorič je namreč izpovedal, da sta Rantaša in Ješovnik skupaj skovala načrt, kako bi se mladega Lubeca odkrižala, ker je pripovedoval med svojimi znanci, da bo Rantašo in Ješovnika izdal, ker da sta nekemu posestniku v Cenkovi ukradla iz hleva prašiča. Tudi razne druge priče so podale slične izpovedi in pristavljale, da je prebivalstvo Ješovnika in Rantašo sumilo raznih tatvin, da pa niso hoteli nič izpovedati, ker so se bali nasilnosti obeh mož. Na podlagi teh izpovedi se bo sedaj preiskava o starem zločinu znova začela. Verjetno je, da bo zaslišanje obeh osumljencev, ki se trenutno nahajata v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru, prineslo kaj več jasnosti v skrivnost zločina, ki je celih šest let ostal oblastem zastrt. Prepoved vseh manifestacij in zbiranj Kraljevska banska uprava razglaša: Prebivalstvo je z včerajšnjimi manifestacijami dostojno pokazalo svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru liter svojo zvestobo do države Jugoslavije. Splošne koristi pa zahtevajo, da se vsi takoj zopet vrnemo na redno delo in da gre življenje po s*.oji navadni poti. Zato je vsako nadaljnje zbiranje in manifestiranje po ulicah in trgih prepovedano. Gostlne, kavarne in druge slične obrtovalnice smejo ostati odprte do običajne policijske ure, razen v Mariboru, za katerega se hkrati izdaja posebni razglas. Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 28. marca 1941. Razglas banske uprave glede Marbora Kraljevska banska uprava razglaša: V Mariboru so po včerajšnjih manifestacijah, ki so sicer potekle dostojanstveno in v redu, neki neodgovorni ljudje izvršili dva napada na tujo imovino. Aretiranih je bilo doslej pet oseb. V teku je najstrožja preiskava ter bodo storilci prejeli zasluženo kazen. Poleg splošne prepovedi nadaljnjega zbiranja in manifestiranja, ki se izdaja v posebnem razglasu za vso banovino, velja v Mariboru tudi še to, da morajo biti vsi gostilniški, kavarniški in slični obrati do nadaljnjega zaprti že ob 20. uri. Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 28. marca 1941. Nova vlada Belgrad, 28. marca. Mandatar krone, arnfadni general Dušan Simovič, je sestavil naslednjo vlado: predsednik vlade general Dušan Simovič (izven strank), prvi podpredsednik dr. Vladko Maček (HSS), drugi podpredsednik prof. Slobodan Jovanovič (Srbski klub), zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (radikal), vojni minister armadni general Bogoljub Ilič (izven strank), gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slovenska ljudska stranka), notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (samostojni demokrat), finančni minister dr. Juraj Šutej (HSS), minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (HSS), minister za pravosodje dr. Boža Markovič (demokrat), prosvetni minister Miša Trifunovič (radikal), minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič (musliman), kmetijski minister dr. Branko Čubrilovič (zem-ljoradnik), prometni minister Bogoljub Jeftič (.INS), minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milan Grol (demokrat), minister za PTT dr. Josip Torbar (HSS), minister za prehrano Sava Kosanovič (samostojni demokrat), minister za ljudsko telesno vzgojo, namestnik Bogoljub Ilič (izven), minister brez listnice dr. Miha Krek (SLS), minister brez listnice Bariša Smoljan (HSS), minister brez listnice Marko Dakovič (črnogorski federalist), minister brez listnice Jovo Banjanin (JNS), minister brez listnice dr. Milan Gavrilovič (zemljoradnik). Vesti 28. marca Angleški notranji minister Morrison je včeraj govoril v poslanski zbornici ter opozoril angleške državljane, naj spet začno nositi plinske maske, ker kaže, da bi v kratkem utegnilo priti do vojskovanja s plini. Zagotovil pa je poslancem, ki so ga o tej reči spraševali, da Anglija pod nobenimi okoliščinami ne bo prva uporabljala plinskega orožja, po- / roča Reuter. BI Agheila, mestece, ki so ga Angleži Izpraznili in so ga potem zavzeli nemški ter laški motorizirani oddelki, leži 320 km južnozahodno od Benghazija, zadnje večjo postojanke v Libiji. Angleži so to postojanko zapustili, ker je bila preveč izpostavljena. Pri spopadih z Nemci so opazili, da so nemške čete v Libiji dosti boljše oborožene in oskrbljene, kakor pa so bile italijanske, pravijo Reuterjeva poročila o tem dogodku. V Londonu so včeraj opoldno podpisali angleško- ameriški sporazum o odstopitvl angleških pomorskih oporišč v Atlantskem morju Ameriki. Predsednik angleško vlade Churchill je podpisal sporazum s štirimi zlatimi nalivniki, katere je potem izročil ameriškim pooblaščencem za spomin, poroča United Press. Papežev nuncij v Berlinu Orsenigo bo odpotoval v Rim tedaj, ko so bo tam mudil japonski zunanji minister Macuoka. Iz tega _ dejstva sklepajo ameriški Iisii, da bi utegnili Japonska in sv. stolica začeti po tem obisku morda kako skupno posredovalno akcijo za mir. V Nemčiji je zdaj 118.(100 holandskih dclavcov za- poslenih pri železnicah in drugih javnih aeun, pišejo ameriški listi. w 1 UUOU Slike o prtih včerajšnjih manifestacijah v slovenski prestolnici: mladina, zlasti študentje, v sprevodu na Kongresnem trgu, pri slovesnosti pred nniverzo in na Miklošičevi cesti Od tu in tam Pobijanje nepismenosti je dobilo pristaše tudi med muslimani. Prvi, ki so to akcijo začeli načrtno in z veliko energijo, so bili Hrvatje po svoji Seljački slogi. Dve leti dela in organizaciji sta pokazali, da se da na zasebno pobudo dostikrat storiti mnogo več, kakor pa z obveznimi šolami. Ta zgled so začeli posnemati tudi muslimani, kajti med njimi je v Bosni in Hercegovini izredno mnogo nepismenih, za ženske pa se lahko reče, da je nepismenost med njimi skoraj 100 odstotna. Pod vodstvom muslimanskega verskega poglavarja reis-ul-ulema Fehima Spaha deluje poseben odbor. Ta je imel pred dnevi svojo sejo v Sarajevu in polagal obračun svojega dosedanjega dela. Odbor je organiziral 67 tečajev za nepismene, katerih se je udeleževalo skoraj 3000 ljudi. Uspeh je bil dober. Tečaji se bodo še nadaljevali. Hrvaška mesta se še vedno upirajo uvedbi posebnega mestnega davka na zemljišča, katerega je bila banska oblast vpeljala pred dvema mesecema. Mestne občine se pritožujejo, da od tega ne bodo imele dosti donodkov, ker so iz obdavčbe izvzeta zemljišča države, banske oblasti in raznih človekoljubnih organizacij. Zato bo zveza hrvaških mest sedaj prosila bana, naj ukine uvedbo novega davka in pusti, da bodo mestne občine še naprej pobirale tiste davke, katere so doslej, da so z njimi lahko pokrivale svoje izdatke. Prav tako žele spremeniti določila o avtomatični pridobitvi meščanstva pri ljudeh, katerim zakon daje to ugodnost. Ce bo ostal zakon v veljavi, si bo samo v Zagrebu pridobilo pravico meščanstva 30.000 ljudi. V Zagreb je dopotoval včeraj slavni nemški zdravnik, profesor dr. Ferdinand Sauer-bruch, ravnatelj vseučiliške klinike za notranje bolezni v Berlinu. Sauerbruch, ki je znan zlasti po svojih drznih operacijah pljuč in srca, je imel včeraj zvečer v zagrebški zdravniški zbornici predavanje pod naslovom: »Kriza medicine«. Danes pa je Sauerbruch odpotoval naprej v Belgrad, kjer bo prav tako imel predavanje. ■ v Za letošnje poletje se obeta nekoliko boljša žetev pšenice, kakor lani. Lani je bila zima izredno huda in je bila plast zmrznjene zemlje globoka skoraj en meter. Zaradi tega je ozi-mina mnogo trpela. Pozneje so prišle še velike poplave, ki so povzročile velikansko škodo. Za letošnjo ozimino pa poročajo iz Vojvodine, da bo bržkone obilna, kajti sneg je bil zelo visok, nizka toplota pa je nastopila zelo kasno, obenem pa je zima trajala kratek čas. Strokovnjaki pravijo, da bodo letos, če ne bo nepredvidenih nesreč, tudi ostale vrste žita dobro obrodile, pa tudi koruza. Prav tako so se letos v Vojvodini zelo povečale površine zemlje, posejane s konopljo. Delovni odbor turističnih društev v hrvaški banovini se je oni dan bavil z vprašanjem, kako oskrbeti hrvaške turistične kraje s potrebnimi živili za turistično sezono. Obrnil se je nato na banovinski prehrajevalni zavod Po-god, ki je obljubil, da bo dobavil turističnim krajem, odnosno gostinskim lokalom v teh krajih potrebno hrano in sicer: moko, testenine, sladkor, svinjsko mast, koruzno moko, fižol, med, konzerve, sir in podobno. Pogod sam bo razdeljeval te količine živil med posamezne kraje in bo porabo tudi nadziral. 1 Mnogo več sladkorne pese kakor lani bodo posadili v za to primernih krajih hrvaške banovine. Obenem bodo skušali s sodelovanjem vseh gospodarskih organizacij in banske oblasti zbrati sredstva, da bi si kmetje začeli nabavljati traktorje, da bi se vsak košček plodne zemlje čim boljše obdelal. Traktorji naj bi zlasti na večjih posestvih- pomagali, da bi se kmetovalsko delo pospešilo in bi bila proizvodnja večja. Za petletno hčerko se prepirata dve družini v Požarevcu. Pred leti se je rodila mehaniku Dragoljubu Jovanoviču in njegovi ženi Vidosavi hčerka Zagorka. Tri Jeta sta se mož in žena razumela, potem pa je med njima prišlo do spora. Ločila sta se, Vidosava pa je svojo hčerko odpeljala k svoji sestri Vukosavi, ki je bila poročena z nekim Baštovanovičem. Ker ni imela sredstev, je dala otroka svoji sestri in ta jo je pohčerila. Po dveh letih sporov pa sta se Vidosava in njen mož spet sprijaznila. Tedaj sta zahtevala tudi svojo hčerko nazaj. Toda Vuko-sava ni hotela o tem nič slišati. Sledila je tožba in tam je mati uveljavila svoje pravice kot mati, njena sestra pa je trdila, da ji je Vidosava hčerko dala in sta se o pohčerenju tudi dogovorili, pač pa nista napisali nobene pogodbe. Sodišče pa je izreklo kazen, in sicer po 30 dni zapora za Vukosavo in njenega moža. Čeprav sta bila obsojena, pa sta oba rekla, da si otroka ne dasta vzeti drugače kakor s silo. Moža, zapeljivca svoje žene, je ubil Slavko Demiadovec iz Laminačkih Iva pri Bjelovarju, le dni je ta mož stopil pred sodnike in bil oproščen. Slavko je bfl dolga leta prijatelj s svojim sosedom Jovanom Soštarkom. To prijateljstvo bi ostalo še vedno neskaljeno, če ne bi Jovan začel laziti okrog Slavkove žene Marije. Čeprav je imel Jovan svojo zakonito ženo, je vendar pripravil Marijo do tega, da je zapustila svojega moža in odšla k niemu, medtem pa je Jovan pregnal svojo ženo. Navrh tega je Jovan še dražil svojega soseda Slavka. To je dalo povod za spopad. Slavko je kmalu nato stekel v svojo hišo, pograbil svojo lovsko puško in odhitel proti sosedovemu domu. čim se je Jovan pokazal, ie nanj ustrelil. Žrtev je mrtva padla na tla. Na sodišču so vse priče govorile v prilog obtoženca in zato ga je sodišče tudi oprostilo. Vsa Slovenija je z velikim veseljem pozdravila vladarski nastop kralja Petra II.t Iz radostnih src le včeraj privrel klic: B09 iivi mladega kralja in varuj svobodno Jugoslavijo! Ljubljana, 28. marca. Dan, ki ga je včeraj doživela slovenska prestolnica, ne bo nikoli pozabljen. Bil je podoben tistemu velikemu trenutku, ko se je razvedelo, da smo Slovenci stopili v ponosni dom svobodne domovine, velike Jugoslavije. Kakor bi padia težeča, mučna mora s src in misli, se je zazdelo vsem, ki so nekaj dni hodili z zaskrbljenimi očmi in s težkim razmišljanjem o bodočnosti naše domovine. Kamen se je odvalil od srca in čustvo je preželo prej otrpele množice, se razmahnilo v mogočen plamen, ki je prežel ljudi, da se niso mogli več obvladati. Neizmerno veselje se je polotilo vsega prebivalstva. Z lesketajočimi se očmi so si znanci in prijatelji in tudi čisto tuji pripovedovali radostno novico, da se je zgodilo nekaj sijajnega, nepopisno lepega iz najskritejših želja srca nam iztrganega in položenega na oltar, h kateremu vsi, domu zvesti in nanj ponosni, gledamo z ganjenimi očmi. Od navdušenja so si znanci z močjo, kakor bi bilo v boju, stiskali roke, nevidna sila je napolnila srca s tolikšno prevzetostjo, da so rrmogim zaigrale v očeh čiste solze otroške, nebrzdane radosti. Vsi smo čutili, kakor je tako lepo dejal srbski vladika Gavrilo, da se je naš večni vzor, ki ga vsi nosimo v srcu in ki je vzklil na naših križarskih zastavah, davi spet pokazal čist in svetel kakor sonce, očiščen in opran od prahu, ki ga je naneslo od vseh strani. Nov mlad gospodar, ponosni sin velikega kralja, je stopil na čelo naše države in prevzel upravo našega svetlega oveličanega doma. Kralj Peter II. Karagjorgjevič je stopil na prestol. Vanj so se ozrle oči, k njemu so pohitela srca z neomajno vero zroč v njem poroštvo slavne svobode m plemenitega dostojanstva med narodi in, državami svetovne družine. On nam je zagotovilo, da se nikdar ne bomo Čutili pred nikomer ponižani, ampak da bomo vselej vsem enaki in da nas bo preveval isti ponos svobodnih ljudi, kakor preveva sinove najvišjih narodov, ki temu svetu kroje pravico. Nikomur ne bomo nič jemali, toda kakor gotovo vsak dan vzide sonce, tudi nikomur ne bomo nič svojega dali in pred nikomur pokleknili v prah, skrhani od sramotnega sklepa, ki je zlomil toliko narodov; da je boljše bedno i< " je za vsako ceno kakor bleščeče življenje, polno dostojanstva, moči in samozavesti, pa čeprav se mora meriti v neenakem boju s stogfavimi hidrami. Kralj je nam j>orok, da bo tudi naša bodočnost tako slavna, Cista, častna in zavidanja vredna v svojem sijaju, kakor je slavna in neomadeževana preteklost tega velikega, dragega, z milijonskimi žrtvami priborjenega doma. To razpoloženje je kakor silovita električna iskra preletelo mesto. Od človeka je kakor blisk našlo pot k človeku in naša čustva so zarajala nedolžno, čieto ter v brezgrajnem žaru, kaikor ga občuti otroško srce na dan pred praznikom. Meščanom so žarele oči, hlastne besede nebrzdane radosti so se komaj lovile, tako velika je bila vseh nas potreba, da ai izpovemo veselje, olajšamo dušo kipečih čustev, ki so vrela, kakor brezmejen veletok. Zastave so okrasile namah slednjo hišo. Na ulice so. planile množice, znanci so se objemali, čisto tuji so si govorili zanosne besede, seznanjeni po čudovitem ganotju, ki je podobno ekstazi ki ki da sleherniku čutiti, da je član velike skupnosti ponosnega naroda. Najpreprosfeišim ljudem in učenim gospodom so žarele oči m ko so se, sicer drugače med seboj tujci, včeraj srečavali na ulici, so imeli z otroško dobrim nasmehom pokrite obraze in ko so si sli po ulici nasproti, ni nihče drugega čudno pogledal, češ, zakaj se smehljaš, ker je vsak vedel, kaj drugemu polni dušo. Dom je spet čist in umit in svetal! Ponosno stoji pod plavim božjim nebom pred mogočnostjo sveta, s sjjoštovanjem gledajo nanj narodi. Tako lep in tako čist bo ostal za vekomaj tudi, če bi svoboda morala iti peklensko pot skozi dim, ogenj in grom, čez trupla najboljših, razvaline in tisočero gorje. O Vest, o tem, kako važne reči so sinile iz temne noči in napravile dan dvakrat bleščeč, je kakor plamen naglo prešinila množice. V hipu io je vedelo vse mesto! In ko so se na poslopjih prikazale prve zastave, je ze naš up in nada naše bodočnosti, slovenska mladina pohitela v silnih množicah izpred ljubljanske univerze, kjer so se zbrali akademiki vseh struj, akademskih društev in organizacij. Sprevod, v katerem so nosili na čelu sliko našega mladega kralja, je krenil pred spomenik njegovega velikega očeta na Kongresnem trgu. Dolgo je vzklikala mladina kralju Petru II., Jugoslaviji in predsedniku vlade, generalu Dušanu Simoviču ter vojski. Nato pa so krenili manifestantje, h katerim so se med potjo pridruževale vedno nove množice, pred poslopje dravske divizijske oblasti, kjer so s svojim vzklikanjem priklicali poveljnika dravske divizijske oblasti, div. generala Ljubomira Stefanoviča. Navdušeno novo vzklikanje se je kakor vihar orilo, ko je general Stefanovič končal svoj domoljubni nagovor. Sprevod pa še ni hotel nehati. Sel je po vseh glavnih ulicah in kakor se potoki in reke na poti pridružujejo veletoku, so od vseh strani vanj vrele nove množice. Ta čas so se že po vseh trgovskih izložbah v mestu pojavile slike m kip: Nj. Vel. kralja Petra II. ter spomladansko cvetje in državne trobarvnice. Ko so bile prve dopoldanske manifestacije končane, je priredila na univerzi akademska mladina svoje rodoljubno zborovanje. Na zborovanju je bilo nekaj krasnih govorov o pomenu velikega dne. Iz vseh govorov je udarjala globoka udanost in zaupanje slovenske mladine mlademu kralju, novemu vodstvu države, vojski in domovini. Ko so se opoldne iz srednjih in ljudskih šol vsule nepregledne trume najmlajših in ko so ljudje odhajali iz služb in pisaren, so ovacije mlademu kralju in domovini znova naraščale. Vse ulice so bile polne manifestantov in po Ljubljani se je oril en sam mogočen, zvest in vesel vzklik: Živijo naš mladi kralj Peter II.! Na ulicah so se ljudje kar pulili za »Slovenski dom« in »Slovenski Narod«, ki sta izšla v posebnih izdajah ter v velikih naslovih potrjevala narodu slovesno vest. Popoldne je akademska mladina spet imela manifestacijsko zborovanje, pri katerem je bila udeležba še večja, kakor dopoldne. Na trgu in na ulicah so se jim potem pridružili še srednješolci in ljudskošolci ter odrasli ljudje in nastale so nove mogočne manifestacije. Vsakomur se je zdelo, da je velik praznik in velik praznik je tudi v resnici bil za vsako srce 16 milijonskega naroda. V mestu je vladalo čisto, pravo praznično razpoloženje. Ko so se manifestantje vračali na domove, so pohiteli k radijskim aparatom, kjer so zvedeli za nove vesti o odmevu velikega dogodka povsod v državi. Radio je igral domoljubne, udarne koračnice, pesmi so donele, poročevalci so pripovedovali svoje dojme. Popoldne ob 5 je priredil veliko slavnostno zborovanje ljubljanski Sokol. O mraku so se zbrali na telovadišču ter nato krenili skozi mesto po raznih ulicah v Zvezdo, kjer so se poklonili spominu viteškega kralja Aleksandra I. Ob 6. zvečer pa je bila velika rodoljubna manifestacija v unionski dvorani. Tam se je zbralo članstvo Prosvetne zveze. Zveze fantovskih odsekov. Zveze dekliških krožkov ter Slovenske dijaške zveze. Po zborovanju, na katerem sta govorila dr. Žitko in z odličnim govorom akademik Leskovar in predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, so krenili člani teh društev, ki so se jim zunaj priključile tisočglave navdušene močne skupine članov fantovskih odsekov, dekliških krožkov, Slovenske dijaške zveze in Akademske zveze v veličasten sprevod, ki je krenil proti Zvezdi. Sprevod se je razvrstil pred spomenikom kr. Aleksandra I., kjer je spet govoril akademik Leskovar, nato pa je mladina odkorakala po glavnih ljubljanskih ulicah nazaj na Miklošičevo cesto, kjer se je razšla in se pridružila spontanim manifestan-tom. Pozna je bila že noč, ko so se ljudje razhajali na svoje domove, polni doživetij in svečanega nemira prežeti z dogodki dne, ki je odhajal. V mestu je postajalo tiho. Nad njim pa je, kakor svetel simbol trdnosti in priča davnine bdel razsvetljeni Grad ter pošiljal k nočnemu nebu in v širjave slovenske domovine sporočilo, da smo veseli in srečni in da se čutimo prerojene, poveličane ter na tisočere žrtve pripravljene v zavesti, da je naš dom spet svetal in ponosen in da imamo novega, mladega kralja, ki nam je porok, da bo ta dom žarel v slavi in ponosu do zadnjih dni sveta tudi, če bodo čezenj vihrale peklenske nevihte in če bo moral kdaj vojevati neenak boj s silami teme, ki ne trpe svobode razen svoje. Pred spomenikom kralja Zedinitelja pa so še dolgo v noč med venci, pričami naše ljubezni, večnega spomina in zvestobe gorele v noč drobne luči, kakor nešumna, nehrupna, pač globoka, iskrena in lepa skromna ljubezen tistih ljudi, ki zagrebeni v skrbi vsakdanjega dela ne utegnejo dvigati glav in bučno vzklikati, pač sklonjeni nad grudo vsak dan globoko v srcih obnavljajo prisego ljubezni in zvestobe kralju ter domu, najboljše vedoč, kaj se pravi delati na svobodnih tleh, v svobodi lomiti kruh. Ti ljudje, ta naš, po vseh planjavah in bregovih razkropljeni slovenski narod, najboljše vedo, VELIČASTNE MANIFESTACIJE V MARIBORU Maribor, 28. marca. Tudi Maribor je včeraj z velikim navdušenjem sprejel veselo novico, da je naš mladi kralj Peter II. prevzel vladarske posle. Duška svojim domoljubnim čustvom so Mariborčani in številni drugi, ki so pri tej priliki prihiteli iz vseh krajev Štajerske v mesto, dali v veličastnih manifestacijah, pri katerih je ljudstvo navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru II., Jugoslaviji in vojski. V sprevodu je bilo približno pet tisoč ljudi, po ulicah pa se jih je nabralo najmanj 20 tisoč. V sprevodih eo šla številna zastopstva vseh kulturnih in narodnih društev. Snočnje manifestacije so bile velika zaobljuba našemu mlademu kralju, da mu bo tudi naše štajersko ljudstvo vedno ohranilo vdanost in zvestobo. kakšen božji dar je svobodna zemlja in kolikih žrtev je vredna njena obramba. Ti ljudje bodo, kadar bi prišla nevarnost, vstali, kakor en mož iz sklonjenih molčečih delavcev postali vzravnani, jekleni vitezi svobode, ki bodo z ognjem in mečem, če bo treba pognali s sveta, katerega oni obdelujejo in ki je njihova last, zemlje lačnega tujca. Kakor en mož bodo šli branit dom in kralja in svobodo svoje domovine. Zakaj naš narod ljubi svobodo bolj kot življenje. Tisoč let preteklosti je za to dovolj sijajna in neoporečna priča. Vremensko poročilo Kraj Barometer sko stanje Temperatura v C° 58 * C £> C l C •oc p Veter (smer, jakost) Pada- vine • co B g se , '-f Un a! m/m | vrsta Ljubljana (57-4 14-4 6-7 86 10 Ei Maribor 756-9 150 3-0 90 10 E, — — Zagreb 762-7 19-0 7-0 70 8 NE, Belgrad 761-0 18-0 9-0 70 7 0 — — Sarajevo 162-f: 18-0 9-i 80 8 NE, Vis 762 0 10-0 &-0 90 10 SE, — — Split 762\ 18-0 100 &G J E* — — Kumbor m-i '0-0 ll-U 60 4 ESEg — _ Rab 761-7 15*0 9-0 70 10 SSE* — auaroniim 760-9 16-0 7-C 50 4 SE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno z rahlimi krajevnimi padavinami. Koledar Daneg, petek, 28. marca: Janez Kap Sobota, 29. marca: Ciril, muč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa št. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Planinci! Opozarjamo Vas, da bo v petek, dne 28. t. m., zvečer ob 20. uri v dvorani Delavsko zbornice občni zbor Slovenskega planinskega društva — osrednjega društva. Ni samo dolžnost odbora, da na občnem zboru podaja bilanco društvenega dela, temveč je tudi dolžnost članstva, da se vsaj enkrat na leto oddolži za to, kar mu nudi društvo ter pride na občni zbor, da pomaga s kritiko, opozoritvami in nasveti, da bo delo uspešnejše. Zato planince vabimo, da v petek zanesljivo pridejo na svoj občni zbor. Javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole in slušateljev Glasbene akademije se bo vršila danes, 28. marca 1941, ob pol 7 zvečer v veliki dvorani filharmonične družbe. Na sporedu so solopevske, klavirske in violinske točke. Kot vstopnice veljajo sporedi, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pri večerni blagajni po 3 din. »Z# čast in Ijubeienc je naslov drami, ki jo vprizori Frančiškanska prosveta v nedeljo ob 8 zvečer. Igra je vzeta iz sodobnega meščanskega življenja. Vstopnice 60 v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 28. marca: Zaprto. Sobota, 29. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 30. marca: Razvalina življenja. Izven. — Znižane cene od 20 din navzdol. (Predstava v okviru Treznostnega tedna.) Opera. — Začetek ob 20. Petek, 28. marca: Carmen. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela dirigenta Nika Štritofa, gostovanje Zlate Gjungjenceve in Alde Noni-jeve, bivših članic naše Opere. Sobota, 29. marca: Vesele žene windsorske. Izven. Nedelja, 30. marca: Ob 15 Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20. Tri stare škatle. — Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. RADIO Program Radio Ljubljana Sobota, 20. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Kar brez napovedi plošče hite, z njih pa veseli napevi done — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski spored Rad. orkestra — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.) — Pravljični svet (plošče) — 17.50 Pregled sjx>reda — 18 Orgelski koncert (g. prof. Rančigaj) — 18.40 Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kakšne pravice in dolžnosti ima (g. Grasselli Andrej, viš, komisar) — 19.25 Drobiž (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. Al. Kuhar) — 20.30 »Sušcu« v slovo — in jjomladi nasprotil« Pisan glasbeni večer: godba, petje, šale — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (plošče). iB*p ’ • ■' W ■ JLetalskt torpedi ki so jih na posebnih vozičkih z gu-nijastimi kolesi pripeljali na letališče •nekje v Angliji«, da jih nalože na letalo. Veselo sporočilo maršala Petaina Francozom: Starim ljudem zaslužen počitek Dežela pa, kjer ni otrok, ne more podpreti starih« » »Francozi, ne ponudi se mi dostikrat prilika, da bi vam mogel naznaniti dobro novico; danes pa vam jo povem: starostno zavarovanje je sklenjena stvar. Na to reformo smo čakali dolga leta. Dvajsetkrat je bila že obljubljena, a tudi dvajsetkrat odložena. Držal sem svoje obljube, celo one, katere so napravili drugi, če sem spoznal, da je tisto, kar so obljubili, pravično. Francija je torej napravila lep in dobrohoten korak naprej, v korist splošnega blagra. Napravila ga je, da pomaga starčkom, katerim je čas največ hudega prizadejal. Gotovo je, da jim ne bo mogla dati vsega, kar jim je potrebno, toda, dala jim bo vsaj tisto, kar jim dati more. Za one, ki nimajo ničesar, bo pokojnina veliko olajšanje. Za one pa, ki že imajo kakšne dohodke, bo povišica obvarovala pred revščino. Ce Bog da, bomo mogoče kdaj pozneje ta zakon izboljšali, toda treba je, da to dovoli gospodarici položaj in, da se delo spravi spet v svoj običajni tek. Mi se ne pozibavamo ob iluzijah. Povedal sem vam že, da more država dati le toliko, kolikor dobi. Sama pa si ne more kovati boga- stev. Sama tudi ne more kovati pokojnin. V državi, ki je od vojne tako prizadeta in ki zaradi padanja rojstev tako trpi, gotovo ni mogoče napravljati čudežev. Pokojnine same gotovo ne morejo prehranjevati, oblačiti in greti startov, to stori lahko le delo mladih ljudi, onih mladih, ki obdelujejo jx>lja, ki predejo volno in sukanec in ki kopljejo premog iz fjodzemskih skladov. Da bodo stari rodovi mogli živeti v počitku, je E>trebno, da gredo mladi na trdo delo. Kajti deže-, ki nima več mladih, ker nima otrok, ne more podpirati svojih starih. To so enostavne, a prve resnice, o katerih so vas vaši učitelji pozabili poučiti. Pokojnina starih delavcev temelji na solidarnosti vsega naroda, na solidarnosti vseh socialnih razredov in vseh starosti. Na solidarnosti vseh socialnih razredov, ker tvorijo pokojnino deleži, katere plačata socialnemu zavarovanju gospodar in delavec. Na solidarnosti starosti, ker mlade generacije pobirajo za stare. Delavci, odkar vas bolje poznam, vas še bolje razumem, zato se bolj in bolj priklepam na vas. Ostanimo drug ob drugemu, in naj lepši upi se nam bodo izpolnili« Iznajdljivost ne pozna nobenih meja JVekaj primerov, kako je zlasti v sedanjih vojnih časih napredovala znanost v Nemčiji Glede novosti, s katerimi zlasti v sedanjih časih presenečajo svet učenjaki vseh vrst in rodu, so Nemci brez dvoma med najbolj iznajdljivimi. To dokazujejo številne iznajdbe in izumi, ki vprav zaradi sedanjih nemirnih in težkih časov pomenijo še več. Nekaj najnovejšdh smo nabrali iz nemških znanstvenih in tehniških krogov in naj služijo za dokaz, da so nemški učenjaki res veliki mojstri. Piča iz celuloze Eno tovrstnih poročil iz Nemčije pravi, da bo že letošnjo spomlad neka nemška tovarna začela izdelovati posebne vrste pičo za kokoši, in sicer iz celuloze, torej iz lesa. Znano je, da celuloza vsebuje kot bistvene sestavne dele sladkor in ogljikove hidrate, kator jih vsebujejo na primer krompir, razna žita in podobno. Pri izdelovanju novih krmil za živali bodo uporabljali navadno celulozo, ki jo bo tovarna dobivala v obliiki velikih zlepljenih plošč. Te bodo potem razkrajali s pomočjo kislin, ki jih bodo nevtralizirali z apnencem ter tako dobili snov, ki ima kot hranivo veliko vrednost, poleg tega pa vsebuje tudi mineralne snovi. Nove vrste piča pa mora imeti tudi takšne lastnosti, da se brez nevarnosti pred kvarom lahko prevaža in skladišči. Poskusi so pokazali, da živali rade zobljejo to novo pičo in da se lepo rede, seveda, če jim poleg tega natrosijo še dodatkov, ki vsebujejo beljakovine. Pivo iz mleka Ljudje po deželi, kjer se ukvarjajo z živinorejo, so gotovo že davno začeli razmišljati tudi o tem, kako bi čim bolje obrnili v prid tudi tiste stvari, ki navadno veljajo za nekak odpadek, ka- I tor na primer sirotka pri izdelovanju sira. S tem vprašanjem so se bavili zlasti tam, kjer v večji meri rede prašiče. Vse takšne mlečne »odpadke« je namreč mogoče zelo koristno uporabiti kot redilne snovi. Nek nemški kemik pa je v zadnjem času opozoril še na neto drugo možnost koristne uporabe sirotke, ki bi lahko prinesla še večji dobiček kot dozdaj. Nemški kemik dr. Roder je na nekem zborovanju svojim stanovskim tovarišem razložil, da je iz sirotke možno pridobivati celo — pivo. Pripravil jim je s svojim predavanjem vsekakor precejšnje presenečenje, nič manj pa s svojo domislico ni iznenadil širše javnosti. Če bi po postopku, kakor ga je opisal dr. Roder, uporabili samo četrtino vse sirotke — kar bi se s primerno skrbnostjo tudi dalo doseči — za pridobivanje piva, bi lahko naredili na leto nič manj kot 5 milijonov hektolitrov te žejo ugašajoče pijače. To bi bila približno ena osminka vse proizvodnje piva na področju Nemčije v prejšnjih starih mejah. Pivo, kolikor bi ga na ta način Iahto v Nemčiji več pridelali, bi predstavljalo vrednost 20 milijonov RM. Nova pijača pa bi imela še to rednost, da ne bi vsebovala več toliko alkohola, ator naše sedanje pivo, pač pa samo 1.4 odstotka. Z aluminijem prevlečen želodec Na podlagi dolgotrajnih poskusov so nemški strokovnjaki Mlaj našli neko novo sredstvo, s katerim je možno odpraviti želodčne tvore. To so oblati, v katerih je fino zdrobljen aluminijev prašek in ki služijo v ta namen, da varujejo želodec, da ga ne začne razjedati želodčna kislina. Kako je treba pri tem postopati, je razložil podrobno prof. dr. Adolf Kiihn v svojem članku, ki ga je objavil v listu »Die medizinische Welt«. Alumini- jev prah naredi v želodcu tatorekoč neko skorjo, ki je ni mogoče odstraniti — kakor so dokazali pri poskusih z živalmi — niti z izpiranjem želodca. Želodec je na ta način nekako »oblečen« v trdno aluminijevo obleko. Tudi ta novost se je baje dobro obnesla, kajti — tako trdijo v nemških zdravniških krogih — ljudje, ki so se proti svojim želodčnim bolečinam poslužili tega novega sredstva, pravijo, da nič več ne čutijo tako hudih bolečin v želodcu ali pa celo sploh nobenih več, odkar nosijo v aluminij »oblečeni« želodec. Omenjeni nemški zdravnik je na podlagi tega ugotovil, da so zdaj ustvarjeni vsi potrebni predpogoji za ozdravitev želodčnih tvorov. Takšnega sredstva pa se zdravnik seveda sme poslužiti le tedaj, ko je čisto natančno dognal, kakšne narave je v vsakem posameznem primeru želodčna boleezn, to se pravi, ko dožene pravi vzrok bolečin, ki jih trpi njegov pocijent. Slepci — nadzorujejo aparate Slepci v Nemčiji več ne veljajo za ljudi, ki jih pri tem ali onem delu ne bi bilo mogoče uporabiti. Tudi takšni časi so zdaj minuli. Slepec velja nasprotno za izredno sposobno delovno moč, in sicer celo kot nekak nadzornik. Tako zelo je mogel napredovati šelo tedaj, ko so izumili jx>sebne merilne priprave, nekake »zvočne števce« nalašč zanje. Ljudem, ki vidijo, je pač lahko ugotoviti, ali na pri- « V/IAInin<1 Ivi, 1. n ^ - — *__ _ nanj, ga nekaj trenutkov opazovati, in prepričaš, ali je v redu ah ne. Slepec pa je slepec in mu oči nič ne povedo. Zato so zanje naredili takšno preizkuševalno pripravo, ki temelji na zvoku. Po glasu zvončka ali po brnenju lahko tudi slepec natančno ugotovi, če ta ali ona priprava pravilno deluje ali ne. Dosegli so zdaj že natančnost do tisočinke milimetra. Posebno značilno, pravijo, je pri tem tudi to, da so uspehi, ki jih na ta način dosegajo slepci, nadpovprečni in da imajo ti ubogi ljudje tudi vedno več veselja do življenja. Najnovejše vrste »zajec«, kakršnega so izkazovali na zadnjem mednarodnem velesejmu v Leipzigu. Za čistost romunske rase... V Romuniji je bil objavljen odlok, ki prepoveduje Judom prestop v drugo vero. Določene so težke kazni za tiste, ki bi se proti tem določbam pregrešili, tudi za duhovnike, ki bi morebiti krščevali Jude. Pravijo, da je bil odlok izdan zato, da bi se obvarovala čistost romunske rase. Gertrude Gelbin: MLADI EDISON Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja K In res je Mc Carney držal besedo. Nekega sončnega zimskega dne se je ves Port Huron zgrnil na železniško postajo. Hotel je vi-leti, kako bo počaščen mali Tom Edison za svoje zaslužno in pogumno dejanje. Mc Carney je sijal od sreče, stoječ poleg 'svojega varovanca Toma, nekdaj usekanega, danes junaka v svojem kraju. Mc Carney je začel: »Govorim v svojem imenu in v imenu železniške uprave. Zapomni si, da ti službe ne dajemo, ker si junak, temveč zato, ker si dober telegrafist...« Zatem se je obrnil k očetu Edisonu in med hrumnim odobravanjem dejal: »Gospod Edison, rad bi vas seznanil z gospodom Jacksonom, nadzornikom naše brzojavne službe... To je gospod Edison, oče našega Toma!« Staremu Edisonu je sijal obraz >d sreče. Tako so se torej zdaj zasukale reči. Njegov Tom ne le, da ni bil usekan, temveč je ves kraj zdaj videl v njem svojega velikega moža. Zdaj mu je bilo jasno, da bo svet tudi njega poznal, ker je pač bil oče Toma Edisona. In bil je ponosen, da je njegov oče. Gospod Nelson, sprevodnik vlaka, ki je čakal na postaji, je gledal na uro. Čeprav je bil danes za Port Huron veliki dan, je vendar prišel čas, da vlak odpelje .Služba je služba! Nelson je začel vpiti po s'ari dolžnosti: »Vstopite! Vstopite!« Tom, oče Edison, mati, ki je za ta dan tudi ozdravela, ter lannie so pohiteli do voza, kjer se je začelo poslavljanje — Tom je zdaj moral v novo službo. Objeli so se in se držali tako ter kar niso in niso mogli narazen. Gospodu Edisonu je drhtel glas, ko je govoril: »Zbogom, sinko moj... Zbogom, naš Tom!« Toma je tudi začelo daviti v grlu. Bilo je preveč lepote, preveč genotja, preveč ljubezni, kakršne ne bi bil od ljudi iz domačega kraja nikdar pričakoval. Zdelo se mu je, da mu niso nikdar storili ničesar hudega, da jih je zmeraj imel tako rad, da se je zdaj le stežka ločil od njih. Čutil je, da ga bodo polile solze, če samo še enkrat pogleda mater in Tannie. Iztrgal se je iz ljubečega objema ter planil na voz. Zamahnil je z roko in zavpil: »Zbogom, mama, zbogom oče, zbogom Tannie! Zbogom . . . vsi!« Vlak je potegnil in se počasi pomaknil proti izhodu postaje, vlak, ki je med poslovilnimi klici vsega Port Hurona in med vročimi željami očeta, matere ih sestrice vozil Toma neznani, pa veliki bodočnosti naproti... KONEC Oče, mati in Tannie so se poslavljali od Toma na postaji GENERAL KBIVICK1* BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Zame je bilo jasno, da se je Stalin odločil, da bo račun rdeče vojske poravnal prav tako krvavo, kakor je obračunal z drugimi nasprotovalci. Kolektivizacijska kriza je bila iz hudega razdobja stopila v omrtvelo, stalno razdobje. Generali rdeče vojske so bili dozdaj vedno ušli ognjeni preskušnji, katero je politična opozicija morala prestajati že več kakor dvanajst let. živeli so izven tistega pravega strankarskega sveta, v katerem so ljudje »za vedno krenili od pravilne Stalinove smeri«, »»preklicevali«, spet »krenili vstran« ter spet znova preklicevali«, pri čemer so kazni vsakokrat bile hujše in je volja vedno bolj, vedno hitreje in vedno temeljiteje upadala. Generali so toneli lastno nalogo, morali so urediti mogočno vojsko in mogočen narodnoobrambni sestav — to jim je ohranilo moralno trdnost. Stalin je vedel, da Tuhačevskega, Gamarnika, Jakirja, Ubo-reviča in drugih službujočih generalov ne bo nikdar mogoče prisiliti do tiste slepe pokorščine, katero je zahteval zdaj od vsega sveta okoli sebe. To so vsi bili možje velikega osebnega poguma. Mislil je na to, kako so tiste dni, ko je njegov lastni ugled dosegel najnižjo stopnjo, ti generali, zlasti Tuhačevski, nživali ogromno priljubljenost ne samo pri častnikih in moštvu, temveč pri vsem ljudstvu. Spominjal se je, kako so ga generali v kočljivih trenutki* njegovega gospodstva, ob prisilni kolektivizaciji, ob gladu, ob vstaji — le s pridržkom podpirali, kako so mu metali polena pod noge in izsiljevali od njega obljube. Prav nič si ni bil gotov, da bodo tudi v bodoče priznavali njegovo totalitarno oblast, če bodo postavljeni pred nenaden preobrat v mednarodni politiki. To so bila moja premišljanja. In čez vse željan sem bil zdaj zvedeti, kako bo Stalin napletel obračunavanje s temi generali. Kmalu sem dobil iz Moskve poročila, iz katerih sem videl, da nele Tuhačevskega, temveč tudi druge generale vedno bolj osami ju je jo. Veliko njihovih najbližjih pomočnikov so zaprli. Krog Stalinovcev okoli Tuhačevskega se je ožil po j>alci. Počasi se je zjasnilo, da ga niti njegova svojevrstna življenjska pot, da ga niti njegov položaj v državi ne bosta rešila. Marca 193? sem šel v Moskvo, da bi se z Ježovim posvetoval o izredno zaupni zadevi. Sovjetom prijazne ljudi v tujini so učinki veleizdajalskih procesov proti starim boljševikom vidno omajali v njihovi zvestobi. Vihar Stalinovega čiščenja je vsak dan rastel in ni v zahodni Evropi povzročil razdejanja. Ko sem prišel v Moskvo, sem celo na najvišjih vladnih mestih našel ozračje strahu, čiščenje ni imelo manjšega, temveč dosti večji obseg, kakor so mi pa poročali v tujino. Drug za dru- gim so izginjali možje, ki so od državljanske vojne bili moji prijatelji in tovariši. Izginjali so trdni, zanesljivi, vestni in zvesti častniki iz vrhovnega poveljstva in iz drugih skupin rdeče vojske. Nihče ni slutil, če bo naslednji dan še sedel za svojim pi-salnikom. In ni bilo mogoče več niti najmanj dvomiti o tem, da je Stalin zatezal svojo mrežo okoli vsega vrhovnega poveljništva rdeče vojske. Sredi te rastoče napetosti se mi je prav pred nogami razpočila bomba. Slucki, ki so mn zapovedali, naj pride v Moskvo v glavni stan GPU, mi je v največji skrivnosti sporočil novico, da je izdelan osnutek sporazuma med Stalinom in Hitlerjem in da ga je prinesel David Kandelaki. Kandelaki, ki je bil po rodu s Kavkaza in Stalinov rojak, je uradno veljal za voditelja sovjetskega trgovinskega zastopstva v Nemčiji. V resnici pa je bil Stalinov zaupni odposlanec pri narodnosocialistični vladi. Kandelaki je bil vprav prišel z »Rudolfom«. To je bilo izmišljeno ime za poglavarja skrivne berlinske GPU. Oba so odvedli naravnost v Kremelj na posvet s Stalinom. »Rudolf« je bil v zunanji službi podrejen Slnckemu, toda njegov položaj Kande-lakijevega pomočniku so očitno imeli za tako važen, da se mu je zdelo dovoljeno pošiljati Stalinu poročila mimo svojega j>o-glavarja. Kandelaki je uspel tam, kjer je drugim odposlancem samo spodletavalo. Ni začel saino pogajanj z najvišjimi narodnosociali-stičnimi voditelji, temveč ga je tudi Hitler sprejel v zasebni avdienci. Posebni značaj Kandelakijevega poslanstva je bil znan samo pol ducatu ljudi. Za Stalina je to poslanstvo pomenilo zmago njegove osebne diplomacije. Samo nekaj njegovih najzaupnejših oprod je vedelo, zakaj sploh gre. Ministrstvo za zunanje zadeve, Svet ljudskih komisarjev — sovjetska vlada — ter Osrednji izvršni odbor pod vodstvom predsednika Kalinina, niso bili v nobenem oziru poučeni. Bilo je pa vendar jasno, kakor beli dan: Stalin je dajal svoje stare boljševiške tovariše moriti kot nemške vohune, sam pa se je na skrivaj pogajal s Hitlerjem. To ni bilo nekaj takega, kar bi bilo mogoče oznaniti javnosti. Seveda v visokih sovjetskih krogih ni bilo nič skrivnostnega, da si je Stalin že od zdavnaj prizadeval za sporazum z Nemčijo. Že skoraj tri leta je bilo preteklo od tiste noči v Nemčiji, ki je Stalina še med svojim potekom prepričala o tem, da stoji na-rodnosocialistična vlada na trdnih nogah in da mora s tem mogočnim oblastnikom priti do sporazuma. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramar)# ~ tsdajatelj: tni. Jote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vratamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih |e jutranjik ~ Hesefna naročnina je 14 din. Inoiemstve 25 din ~ Samo ponedeljek! »Slovenski dom« velja mesetao 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredniitroi Kopitarjeva ollea (VIII ~ Oprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podruinlee: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.