AKTUALNO VPRAŠANJE V začetku julija letos je bil pri Trgovinski zbornici v Kranju ustanovljen klub gospodarstvenikov. Namen kluba je strokovna in splošna vzgoja ljudi v gospodarstvu in njihovo medsebojno zbliževanje. Klub organizira tudi razna predavanja, debatno večere, razgovore, obiske gospodarstvenikov, nudi svojim .članom strokovno literaturo in posreduje izmenjavo mnenj med gospodarskimi in političnimi organi. Nič manj važna pa ni iniciativa kluba za uvajanje sodobnih metod dela v gospodarskih organizacijah. Prav gotovo je klub gospodarstvenikov organ, ki bo ozir. je gorenjskim gospodarstvenikom postal nepogrešljiv. Ker jo bilo za predavanja in debatne večere, ki jih jo do sedaj klub organiziral, veliko zanimanje, smo povprašali na upravnem odboru kluba za bodoči program. Predvidoma bo tr. mesec razen razgovorov zastopnikov podjetij posameznih strok o poteku analitsko ocene ie predavanje dr. Marjana Dularja o problemih strokovnega usposabljanja v gospodarstvu (15. oktobra), dne 17. oktobra bo celodnevna informacija političnega aktiva o delu Zavoda za proučevanje organizacijo dela in varnosti pri delu, popoldne pa bo predaval Stano Kavčič o položaju direktorjev v delavskem upravljanju. Dne 25. oktobra je predvideno predavanje proJ. Ivana Brtonclja — vedenje ljudi, medtem pa ing. Vehovarja o proble- mih zunanje trgovine. 30. oktobra bo pro». Ivan Brtoncelj govoril o vodenju sestankov. To je le okvirni program kluba, medtem pa bo šo več strokovnih razgovorov itd. Da bi bila predavanja čim kvalitetnejša jo upravni odbor kluba povabil k sodelovanju naše najvidnejše gospodarsko in politične delavce, med njimi Moma Markoviča, dr. Jožeta Potrča, ing. Stjepana Hanna, dr. Marjana Breclja, dr. Marjana Dermastjo, Zorana Poliča, Milojka Todoroviča, ing. Pavle Zavcarja, ing. Perneta, Milana Apiha jo. druge, ki sodelovanja niso odklonili. Lj AKTUALNO VPRAŠANJE IZVRŠNI SVET LRS O REORGANIZACIJI PG V KRANJU GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 79 — CENA DIN 10.— Kranj, 11. oktobra 1957 Na seji Izvršnega svota LRS, ki je bila v soboto 5. 10. pod predsedstvom tov. Borisa Kraj-gerja, so razpravljali o Prešernovem gledališču v Kranju, o analitični oceni podatkov o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah v prvem polletju in o drugih vprašanjih. Kot prva točka dnevnega reda je bila resolucija Sveta za kulturo in prosveto LRS, s katero se je le-ta izrekel proti sklepu OLO v Kranju o reorganizaciji tamkajšnjega poklicnega gledališča. Izvršni svet je sicer izrazil prepričanje, da je okoli omenjenega sklepa OLO Kranj bil napravljen nepotreben in pretiran hrup, da pa so nekateri pojavi, ki so prišli pri tem na dan vendarle zaskrbljujoči. Ugotoviti je namreč treba, da je OLO v Kranju postopal v duhu republiškega zakona o poklicnih gledališčih, ki je bil pred kratkim sprejet in v katerem je bil eden od osnovnih namenov ta, da se doseže v danih pogojih in z razpoložljivimi sredstvi najvišjo možno kvaliteto v poklicnih gledališčih, kjer pa to ni mogoče, da se ista sredstva osredotoči na tiste gledališke osnove ljudsko-prosvetne dejavnosti, ki imajo za to največ pogojev. 2e večkrat je bilo poudarjeno, da niti letos niti v prihodnjem letu ni moč pričakovati več sredstev za vzdrževanje poklicnih gledališč in OLO Kranj je pravilno ocenil, da je obstoj gleda- OB OSNUTKU NOVEGA ZAKONA O DELITVI DOHODKA MNOGO PREMALO RAZPRAV Še nekaj dni nas loči od 15. oktobra, dneva, do katerega bo v javni razpravi novi osnutek zakona o delitvi dohodka. 2e ■takoj v začetku smo v našem listu poudarjali, da na Gorenjskem ni čutiti živahnejših razprav, zlasti ne v kolektivih in tudi organih delavskega samoupravljanja. Takrat smo sicer menili, da jo morebiti ta nezainteresiranost zgolj začetna pomanjkljivost, ki pa jo bo moč odstraniti. Toda sedaj, ko dosega debata o omenjenem zakonskem osnutku vrhunec skoraj povsod v državi, smo iželeli tudi mi zvedeti nekaj več o tem. Naredili smo na hitro, sicer skromno anketo, ki nam jo marsikaj odkrila in pokazala. Zgolij z enim vprašanjem smo se obrnili na predsednike delavsikih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic nekaterih podjetij na Gorenjskem ter zvedeli naslednje. Anton Seljak, »Lskra«, Kranj: »V našem podjetju se pravzaprav nihče ni spomnil, da bi govorili na kakem širšem sestanku kolektiva o tem zakonu. Upravni odbor našega podjetja bo sicer na eni prihodnjih sej razpravljal o njem. Bo pa to bolj ali manj ze izivonenje pa toči...« Jurij Legat, »Pletenina«, Radovljica: »Enkrat smo že razpravljali o novem predlogu zakona. Direktor in računovodja sta nam podrobno razložila njegove značilnosti.« Markič, »Predilnica«, Tržič: »Naiš delavski svet je že razpravljal o tem. £Na tem sestanku so bili navzoči tudi zastopniki sindikata in mladinske organizacije, povabili pa smo tudi mojstre. Prav ti pa so pokazali zelo malo zanimanja. Kaj naj bi dejal o razpravi? Ta je bila pičla, saj delavci niso kdo va kako poznali novega osnutka.« Mausar, »Tiskanina«, Kranj: »V našem podjetju o novem zakonu sploh šo nismo razpravljali. Imamo pa namen . ..« Nekaj kratkih izjav nam dovolj zgovorno pove, da se delovni kolektivi niso temeljiteje udeleževali razprav o novem osnutku zakona o delitvi dohodka, ki brez dvoma pomeni velik korak naprej k bolj urejenemu gospodarstvu. -Ponovno moramo poudariti, da so bile razprave tam, kjer so sploh bile, bolj odsev nekega izračunavanja finančnega učinka, k: ga bo povzročil novi zakon za posamezna podjetja, veliko manj ali sploh nič pa ni bilo slišati o njegovi ekonomsko-politični vlogi. Taka nezainteresiranost, ki ima sicer svojo objektivne, brez dvoma pa več subjektivnih razlogov, prav gotovo ne more biti pohvalna za kranjski okraj, ki je med industrijsko najmočnejšimi v državi, z vrsto gospodarskih problemov, ki jih bo v precejšnji meri uspel odpraviti prav novi zakonski osnutek. V klubu gospodarstvenikov Gorenjske je bilo ob nedavni razpravi o novem predlogu zakona o delitvi dohodka slišati tudi zelo zanimivo mnenje predsednika ObLO v Kranju Vinka Hafnerja in sicer o vlogi in pomenu prometnega davka, kot gospodarskega instrumenta. Tov. Hafner je namreč menil, da jo način predpisovanja prometnega davka še vse premalo proučen. To vsekakor ni dobro in ne vpli'va ugodno na celotni gospodarski razvoj občine, saj jo prometni davek eden izmed instrumentov, ki zajema precejšen del presežnega dela. Vinko Hafner tudi meni, da bi bilo treba pomen in namen prometnega davka še podrobneje proučiti in to šo predno bi Zvezna ljudska skupščina razpravljala in tudi sprejela novi zakon o delitvi dohodka. To mnenje oziroma predlog, v zvezi z debatami o novem načinu delitve dohodka, bi vsekakor kazalo upoštevati. Ni nepomembno ali so gospodarske organizacije in neposredni proizvajalci Gorenjske povedali svoje mnenje o novem načinu delitve dohodka in navsezadnje tudi ni vseeno, kakšno je to mnenje, ali vsebuje konstruktivne predlogo ali ne. (V ilustracijo samo naslednji podatek: v Sloveniji bo na podlagi novo delitve dohodka v skladih podjetij 13 in pol milijard din ali 244,6% več kot doslej, ko so znašali 'vsi skladi le 5 in pol milijarde din.) Toda pričakovanja se niso uresničila. Zelo malo jo bilo slišati mnenj neposrednih proizvajalcev, organov delavskega samoupravljanja itd. Naposled šo ugotovitev: pomanjkljiva razprava in ponekod nepoznavanje bistva, kaj šele podrobnosti novega zakonskega osnutka s strani prodzva-jalcev, zlasti tistih, ki sedaj kandidirajo v nove občinske zbore proizvajalcev, ima lahko tudi daljnosežnejše neugodne posledice. Novi predlog zakona določa namreč tudi veliko bolj tesne odnose med komuno in podjetji. Prav zato v bodoče ne bo moglo biti raznoterih gledanj na gospodarstvo občine v celoti. Tega činitelja se bržkone ne zavedamo dovolj. Trenutno ni moč kdovekaj popraviti. Slabo razgibane razprave o novem načinu delitve dohodka pa naj bi bile poduk za prihodnje. I. AUSEC lišča utemeljen le, če so dani osnovni materialni pogoji, pod katerimi lahko tako gledališče uspeva in da — kar pade v zakonu o poklicnih gledališčih najbolj v oči — tudi vse ostale pogoje za višjo kvaliteto. Povečanje dotacij poklicnemu gledališču v Kranju pa bi šlo v prvi vrsti na račun šolstva, zdravstva in ostalih proračunskih izdatkov. OLO Kranj bi lahko odločil tudi drugače, toda to je njegova stvar, njegova kompeten-ca — in vsako vmešavanje s kakršnimi koli administrativnimi ukrepi v njegovo odločanje, ki zadeva na gospodarskih in drugih področjih na mnogo težja in odgovornejša vprašanja, ki so bistvenega pomena za vse življenje in delo ljudi na tem področju, bi pomenilo vračanje na stara birokratska, centralistična stališča. Zaskrbljenost za razvoj gledališkega življenja v Kranju in sploh na Gorenjskem je odveč! Omenjena resolucija, ki so jo izglasovali nekateri člani republiškega Sveta za kulturo in prosveto, kakor tudi utemeljitve in odstop inšpektorske grupe, kažejo, da Svet ni razumel duha omenjenega zakona, katerega osnutek je sam pripravljal. Kolikor jo razumljivo stališče poklicnih gledaliških delavcer kranj. gledališča, ki se potegujejo za vsako ceno za »svoje« gledališče, je nerazumljivo stališče nekaterih članov republiškega sveta za kulturo in prosveto, kar kaže, da so zamenjali svoj interes za širši kulturni razvoj — usmerjanje in pomoč našim komunalnim ustanovam v vključevanju svoje dejavnosti na kulturno - prosvetnem področju v enotno, nacionalno kul-turno-prosvetno dejavnost — z zelo ozkim sektorjem celotnega dela kulture in prosvete, kar je škodljivo tudi za razvoj gledališke umetnosti same. Predlog Sveta za kui-ituro in prosveto v odločanju okraja o vprašanju obstoja enega gledališča, je neprimeren in nesodoben, ker kaže nerazumevanje do našega komunalnega sistema. Obstoj gledališča v nekem kraju je njegova stvar tako v smislu celotnega našega komunalnega razvoja kot po svoji osnovni vsebini. Okraji, in še posebej kranjski okraj, so pokazali dovolj zrelosti pri reševanju težjih problemov v vprašanjih, ki so prav tako prepuščena okrajnim in občinskim organom oblasti, pa tudi v tem primeru o 60 do 70 šolskih skupin. Lahko trdimo, da je osnovno geslo letošnjega ledna: „Mladino v muzeje", kranjski muzej v preteklosti po najboljših močeh izpolnjeval. Morda bi prav Zato kazalo, da se z izdatnejšo podporo omogoči kranjskemu muzeju, tako dejavnost razviti tudi v drugih krajih na Gorenjskem. Na ta način bi se ustvarile osnove nekega koordinacijskega centra za vse gorenjske muzeje in zbirke, ki pa bi v prihodnosti lahko dobile tudi trdnejše organizacijske oblike. Slaba stran v dosedanjem razvoju muzejev na Gorenjskem je vsekakor to, da se je preveč težilo k ustanavljanju muzejev splošnega tipa. Za turistično tako interesantno področje kot je Gorenjska, muzeji splošnega tipa res niso interesantni. V takem muzeju lahko človek dobi samo silno površen splošen vpogled v muzejsko dejavnost. To pa niti z vzgojnega niti s turističnega stališča ni priporočljivo. Za Gorenjsko so na vsak način mnogo bolj interesantni specializirani muzeji in muzejske zbirke. Zakaj bi, denimo, morali v radovljiškem muzeju zbirati vse mogoče muzealije od pred-zgodovinskih najdb do partizanske puške? Nedvomno bi bilo za Radovljico z vzgojnega in s turistično-prometnega stališča mnogo bolj zanimivo dobro organizirati in kar se najbolj da popolno opremiti čebelarski muzej, kjer se lahko razstavijo res pomembni eksponati, ki bodo mnoge turiste močno zanimali. Tudi v Tržiču bi bilo potrebno temeljiteje razpravljati o tem, če se splača, da obstoječa tehniška zbirka prerase v muzej splošnega lipa. Prav tako je z ostalimi muzejskimi zbirkami po gorenjskih krajih. Čim bolj bodo one specializirane in izpopolnjene, tem bolj privlačne bodo za obiskovalce. Seveda pa je prvi pogoj, da so dobro in strokovno urejene. Po obdobju, v katerem je bil zaradi sprostitve ljudskih ustvarjalnih sil povzročen bujen razvoj muzejske dejavnosti, prehajamo v obdobje, ko je treba s potrpežljivostjo in s temeljitimi analizami prečistiti mnoga vprašanja, ki so bila v prvem obdobju zanemarjena in postavljena na drugo mesto. Pri razmišljanju o novi organizaciji muzejske dejavnosti pa moramo paziti, da ne bo splahnela lista iniciativa, ki je v preteklosti privedla do vseh teh rezultatov, s katerimi se danes ponašamo. Prav je, da morda prav letos ob „Tednu muzejev" začnemo razmišljati o teh problemih in jih poskušamo do prihodnjega leta čim bolje rešiti. Pričujoči sestavek imam samo kot skromen uvod v to razpravo. S. BEZNIK Tudi kranjsko kulturno-pro-svetno društvo »SVOBODA« je zbralo ob 1. maju svoje člane. Odhajali so največkrat na Kofce, Jošta in Šmarjetno goro. — člani kranjske »Svobode« na izletu 1.1934 Si že naročnik 9 4262 362279 Gospodarstvo in žene v številkah RECEPTI mmm Dekliška čepica Narejena je zelo enostavno. Najprej izmerimo obod glavice, nato še od ušesa do ušesa in od čela do temena. Da bomo lahko preračunale pentlje za nasnutek, naredimo vzorec pletenja. Zanj nasnujemo 20 pentelj in še 2 krajni. Pletemo 10 vrst. V našem primeru je vzorec pletenja sledeč: 10 vrst: 1 leva, 1 desna (prožen rob). 10 vrst: 1 desna, 1 leva, menjaje (biserni vzorček); nato sledi 10 vrst samih desnih. Ponavljamo le biserni vzorček in desno progo. Vzorček pa zberemo lahko poljubno. Potrebno preračunano število pentelj nasnujemo na 4 pletilke, in sicer bolj na rahlo. Pletemo od zunanjega roba proti sredini. Ko smo napravile čez nasnutek 2 vrsti, začnemo s snemanjem, in sicer v nasprotnih straneh, ob obeh ušesih in v vsaki vrsti. Snemamo po tri pentlje, tako da prvo samo predenemo, ne da bi jo popletle, naslednji dve Zeno zasledimo danes že skoro na vseh delovnih mestih. Da, celo na nekaterih takih, ki njenim telesnim in duševnim sposobnostim niso ustrezne. Podatki kažejo, da je v kranjskem okraju v letošnjem prvem polletju od 44.299 zaposlenih 17.213 žena. Pisana struktura zaposlitve žena kaže, da je največ žena zaposlenih v industriji (predvsem tekstilni in elektro) in sicer kar 10.098, v trgovini in gostinstvu 1550, kmetijstvu 563, pletemo desno, čez nastalo pentljo (iz dveh popletenih) potegnemo prvo, ki smo jo predejale iz ene pletilke na drugo. Tako snemamo tako dolgo, da nam ostane med snemanjem le 6 pentelj, na vsaki pletilki po tri. Volno odtrgamo, pustimo daljšo nit in z njo zašijemo skupaj preostale pentlje z nevidnimi vbodi. Zunanji rob čepice lahko obkvačkamo ali ga pletemo. Na konceh ob ušesih prišijemo za male deklice dva svilena trakova, za večje pa všijemo v srednji rob (ob snemanju) jekleno pero, da drži čepico čez ušesa. Po sodobnem gospodinjstvu gozdarstvu 297, gradbeništvu 118, železniškem prometu 211, ostalem prometu 111, obrti 547, kulturno prosvetni dejavnosti 643, državnih organih 856 in komunalni dejavnosti 96 žena. 981 žena pa je zaposlenih v privatnem sektorju, bodisi v obrti ali kot gospodinjske pomočnice. Pred vojno je bilo pri nas zaposlenih veliko več žena v poklicih, ki nudijo usluge, sedaj pa število žena v teh poklicih vedno bolj pada, kar prav gotovo ni zaželeno. Podatki Okrajne posredovalnice za delo v Kranju kažejo, da je bilo konec marca letos v kranjskem okraju 633 nezaposlenih oseb. Ta številka je v primeri z zaposlenimi tako majhna, da o brezposelnosti kot o resnem problemu ne moremo govoriti. Bolj značilna je druga številka — od teh ljudi, ki nimajo stalne zaposlitve je kar 88% žensk. Predvsem narašča število poročenih žena, ki si iščejo zaposlitve. Od skupnega števila 557 nezaposlenih žensk je namreč 234 poročenih žena. Med nezaposlenimi so v glavnem nekvalificirane osebe ali pa take, katerih kvalifikacija in strokovna sposobnost ne u-streza potrebam gospodarstva. Saj je od skupnega števila nezaposlenih žensk preko 74% nekvalificiranih. Eden vzrokov za trenutno nezaposlenost žena je tudi večja strogost pri zdravniških pregledih pred zaposlitvijo. Precej zdravstveno šibkih oseb bi moralo delati manj kot je normalni delovnik, vendar se le-teh gospodarske organizacije branijo, delavnih mest s skrajšanim delovnim časom pa je zelo malo. V tekstilni industriji, ki zaposluje največ žensk, pa se branijo žensk predvsem zaradi ukinjanja nočnega dela. Ženske naj bi se vse bolj zaposlovale v hišni in domači obrti, saj vemo, da tu delavk še vedno primanjkuje. Tudi povpraševanje po gospodinjskih pomočnicah je zelo veliko. Vendar se ženske bodisi otepajo teh služb, ali pa nimajo za te zadostnega znanja. Zato bo nujno misliti tudi na tečaje, kjer naj bi se usposabljale gospodi-nje-pomočnice. Prikupna obleka za jesen in zimo. Čeprav enostavna, je vendar elegantna. JEDILNIK Jetrni usukanec v juhi: 10 dkg jeter ali vranice, 15 do 20 dkg moke, majaron, sol, jajce, poper, voda. Jetra ali vranico nastrgamo in zmešamo v skledi z moko, soljo, majaronom in jajcem. Vse to ume-šamo najprej z vilicami, nato usučemo še z rokami. Usukanec lahko zakuhamo v juhi ali vodi, lahko pa ga na masti ali maslu prepražimo, zalijemo z vodo in kuhamo 10 minut. Testenine s cvetačo in zelenjavo: Velika cvetača, slan krop, 35 dkg testenin (špageti), 3 dkg masti, nekaj rezin suhe slanine, malo suhega mesa ali klobasa, V21 stročjega fižola, 5 dkg masti, sol, zelen peteršilj, zabela. Cvetačo skuhamo v slanem kropu, prav tako testenine. Kuhamo vsako zase. Kuhane makarone odcedimo, preplaknemo z mrzlo vodo, nato jih prepražimo na masti s sesekljano slanino, suhim mesom ali klobaso. Stročji fižol zrežemo in dušimo z malo vode do mehkega. Ko je vse kuhano, denemo v skledo cvetačo, jo obložimo s prepraženimi makaroni in stročjim fišenim fižolom. Cvetačo zabelimo s prepraženimi drobtinicami. Namesto fižola lahko dušimo paradižnike. JUSNA ZELENJAVA Pripravimo po 30 dikg korenja, peteršilja (korenine), zelene, pora, nato pa še 10 do 20 dkg zelja, zelenega stročjega fižola in podzemne kolerabice. Vso zelenjavo dobro očistimo, operemo in posušimo, nato jo zmeljemo na mesnem stroju. Na 1/4 kg zelenjave računamo 6 dkg soli, ki jo zamešamo med zelenjavo. Zelenjavo nato tesno na-tlačimo v kozarce tako, dn ni nikjer zračnih presledkov. Polne kozarce zavežemo. Pri uporabi te konserve moramo upoštevati, da je slana, in paziti, da jedi ne presolimo. PRAKTIČNI NASVETI Zr. čiščenje izdelkov is! polivinil.", zadostuje, da jih obrišemo s krpo ali umijemo z vodo, v kateri po potrebi raztopimo malo sodo aH pralnega praška. Za dosego lepšega leska pri tekačih ali podo-litu lahko uporabljamo loščila za parket. Izprašeno preprogo zdrgnemo z drobno strto soljo, nato jo skrtačimo, zbrišemo z vlažno krpo, ki jo med brisanjem večkrat speremo. Po takem čiščenju so barvo zelo osveže. Preproge tudi očistimo in osvežimo, če jih zdrgnemo z ožetim kislim zeljem ali če jih stepemo na suhem snegu. Po snegu jih premikamo tako dolgo, dokler ni sneg pod njimi čist. Poceni sredstvo za čiščenje preprostih preprog jo časopisni papir. Natrganega na koščke navlažimo z okisano vodo in z njimi zdrgnemo preprogo. in as*,*!? VEVERICA IN .SRAKA SUK.AH,C.A Visoko v rogovih je svoje gnezdo, v duplu svoje domovanje. imela sraka pa veverica Bilo je jeseni, ko gozdovi prično žareti v zlatu in škrlatu. Veverica je spravljala žir za zimo, sraka pa jo je opazovala s svoje rogovile. »Kaj se vendar toliko ženeš?« je vprašala veverico. »Zir zbiram,-« je le-ta odgovorila. Sraka je zaničljivo zavreščala: »Zir! S tako beračijo se pa jaz sploh ne ukvarjam! Poglej, kaj jaz zbiram!-« In je sraka povabila veverico v ro-govilo. V svojem gnezdu ji je pokazala kupček bleščečih kamenčkov in čudnih, svetlih malih predmetov. / »Vidiš, to jaz zbiram!« je dejala s ponosom. Teh predmetov sicer ni zbirala, marveč kradla okrog človekovega bivališča, ker sicer bi ne bila tatinska sraka. V sračjem gnezdu se je bleščalo, da je veverici kar vid jemalo. »Ojej, kako se to sveti!« se je ta začudila. »Da, da,« se je šopirila sraka, »to ti je krasota, kaj? Cel zaklad je to, ti rečem!« »Res je lepo,« je priznala veverica, » pa dobro, čemu ti bo to? Je mar za jesti?« »Za jesti, za jesti!« Ti misliš samo nd to!« je zavrnila sraka,« za jesti je na polju in v gozdu vsega zadosti. To pa je zaklad, pravzaprav bogastvo, ki je več vredno ko ves žir, ki ga veverice v sto letih spravite skupaj! Vedi torej, da sem bogata, cel6 zelo bogata sraka!« Veverica je bogato srako močno občudovala, v sebi pa ni čutila nobene potrebe po takem bogastvu. Odšla je in se spet posvetila svojemu delu. Gozdovi so porumeneli. Prišlo je deževje in za njim je zagospodarila v deželi zima. S sivega neba je pričel padati sneg in padal, padal, padal. . . Pokril je z debelo odejo trate in gozdove in ko je nehal padati, je pritisnil mraz, da je drevje pokalo. Gozd še ni pomnil take strašne zime. Pri veverici je vsa prezebla potrkala sraka. »Ti, veverica,« je dejala, »daj mi no nekoliko tistega tvojega žira. Ga bom pač jedla, če ni drugače.« »Žira ne morem dati, ker sem ga nabirala za hudi zimski čas,« je odgovorila veverica, »glej, glej, mar nisi več bogata sraka? Mar nimaš več zaklada, ki je več vreden kot ves žir. ki ga moremo veverice zbrati v sto letih?« »Imam, imam,« je hitela sraka z odgovorom, »saj ti ga dam v zameno za žir!« »Ne potrebujem ga,« je odvrnila veverica. Ker je bila dobrega srca, je sraki • vendarle dala jesti, da si je ošabnica nekoliko opomogla. Potem jo je odpravila, rekoč: »Več ti ne morem dati, zamenjaj svoje bogastvo za žir kje drugje.« Sraka je poparjeno odšla in kmalu kljub svojemu bogastvu od gladu klavrno poginila. Pobarvajte dele slike, ki so označeni s številko 1 - modro, 2 - svetlo zeleno, 3 - rjavo, 4 - rdeče, 5 - temno zeleno, 0 - črno! Dobili boste zanimivo podobo PETELIN - LEV Lisica je prav rada obiskovala ko-košnjak. Niso to bili vljudnostni obiski, res ne, nego se je lisica nepovabljena pojavila ter vsakikrat odnesla kuro, s katero se je hudobnica nekje potem mastila. Petelin je bil ves ogorčen in je dolgo tuhtal, kako bi lisici onemogočil ropanje kokošnjaka. Ker je bil bister, se je nekega dne spomnil, da bi se našemil v leva. 1 »Ce bo hudoba videla leva v kokoš-njaku, si ne 'bo upala blizu,« je menil bistri petelin. Kure so bile nad njegovo domislico vse iz sebe od navdušenja. Hitro so mu skrojile in sešile plašč, ki je bil do pičice podoben levji koži. Za pokrivalo so umetelno izdelale silno levjo grivo, za telo pa ustrojile kratkodlako kožo, ki se je končavada v rep z značilnim levjim Kopom. Petelin si je nataknil levjo obleko ter je (bil na mah videti kot pravi lev. »Ejdun,« je dejal, ko se je pogledal v mlakuži, »saj sem bogme pravi pravcati lev!« Junaško je stopil po dvorišču in kure so bile nanj nič koliko ponosne. Pa se je prihlulila h kokošnjaku lisica in ko je zagledala leva, se je potuhnila in si ni upala blizu. »Jojme,« je pomislila, »od kod neki lev? Res je majhen, a je vendarle lev!« Ze se je obrnila, da bi potuhnjeno, kakor je prišla, odšla, ko je petelin zakikirikal. Tedaj pa lisica hop! nazaj — in hop! po petelinu v levji koži! Odnesla je nesrečneža iz srede prestrašenih kur ter ga z levjo kožo vred zavlekla v svoj brlog. »Kdor hoče biti lev, naj ne kikiri-ka!« je menila in petelina-leva z zadovoljstvom požrla. ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA »JABOLKO« Vodoravno: 2. letni čas; 7. žena, ki je izgubila moža; 8» srbski predlog; 10. ost, orožje ose ali čebele; 11. ogenj, ki je naznanjal prihod Turkov; 12. nekateri; 13. stara ploskovna mera; 14. skupine šotorov; 15. daljša pesnitev. Navpično: 1. dodati sli; 2. tisti, ki leži ali pride z juga; 3. en, števnik; 5. vzklik; 6. predlog; 8. popravljalec ur; 9. zelišča; 11. vrela voda; 13. ena in druga. «!!!■ *T UGANKE Svetel je prostran, sega do neba, v sončku nasmejan, z mrakom odvihra. Mrak jo prinese, zora odpelje, drevi se vrne, nima nedelje. Listje otresa, ceste pometa, z dežjem se brati, sneg nam obeta. 30n. efang REŠITVE: Križanka »Brigadirka«: Vodoravno: ar, ti, aga, kipar, sonet. Navpično: ata, brigadir, kos, in, peta, a t. MAGIČNI KVADRAT 1. potok, 2. okopi, 3. tomos, 4. opore, 5. kisel. Pose t niča: SMARJETNA GORA 5235 6937 6 71 Janez Mlakar JESENIŠKE ŽENE NA INSPEKCIJI PO TRGOVINAH (Nadaljevanje) Po prvem, velikem zborovanju jeseniških delavcev, aprila 1918, se jo samozavest še bolj utrdila. Zelo značilna je bila akcija jeseniških žena in seveda tudi razumljiva. Zene so najbolj občutile težavo pomanjkanja prehrane, obleke in podobno. Bilo jo nekaj mesecev po prvem zborovanju, morda maja ali junija 191B. Zene so organizirale veliko demonstracijo. Zahtevale so kruha in obleke. Zbrale so se na velikem zborovanju in protestirale. Bilo jih je veliko! Zahtevale so pregled v vseh trgovinah in tudi pri bogatejših privatnikih, zahtevale so, da odkrijejo vse zaloge in se •le-te pravilno razdele med potrebne potrošnike. Stisk in pomanjkanja namreč ni bilo občutiti med vsem potrošniki enako, kar je žene zlasti razburilo. Ženam se je pridružilo tudi večjo število delavcev. Bil jo deževen dan. Zene so hodile v velikih skupinah od trgovine do trgovine. Nič so jim ni skrilo, vsaj tako je bilo videti. V hipu so bile za pulti, pred knjigami in zahtevale pojasnila. Nekateri trgovci so se upirali in prepirali z ženskami, drugi so pod pritiskom množice podzavestno kimali in pritrjevali, neki so se celo skušali prikazati zelo socialni: sami so začeli tarnati čez oblast in pomanjkanje, ter z neprepričljivo, nenavadno vljudnostjo izražali zaskrbljenost o »ubogih ljudeh«. Najbolj pa se je skušal upreti ženski inspekciji takratni generalni tajnik tovarne dr. Pav liček. Odločno jo protestiral, češ da njegove trgovine »Pri Trevnu« ne bo pustil pregledati, kot tudi ne svoje privatne zaloge. — Toda kaj kmalu se je kesal. Razburjeno in sproščene žene so ga v hipu obkolilo in. ga začele mlatiti z dežniki. Če bi ne bilo zraven nekaj naših zaupnikov, ki so skušali žene pomiriti, bi bil verjetno dokaj slabo končal. Tudi po množičnem nastopu jeseniških žena (tako kot po prvem zborovanju železarjev), so se kaj kmalu videli uspehi. Ze čez nekaj dni smo prejeli nekaj živeža in drugih potrebščin. Gašperlinova, dr. Korošec in zborovanje v Šenčurju Sveži val Oktobra in mrtvaški duh Avstro-ogirske so je preko delavskjh centrov širil tudi na okolico, na kmečko predele. To so hote ali nehote morali priznati tudi politiki vseh vrst. Slutili so, da je železo vroče in. da je treba kovati politični kapital za svojo bodočnost in reševati izgubljene pozicije. Tako so zadnjo nedeljo avgusta 1918 sklicali tudi razni nasprotniki Oktobra veliko zborovanje v Šenčurju. Pripravo za to zborovanje je vodila gospa Gašperlinova, žena bančnega uradnika iz Ljubljane. Bila jo podjetja žena in v odsotnosti moža Toneta, ki je bil pri vojakih, je sama vodila trgovino, gostilno in posestvo v Šenčurju. Tu je veljala za glavno politično osebnost. Takrat sem imel slučajno dopust v podjetju in sem bil pri Gašperlinovih kot doma. Kljub temu sem za zborovanje zvedel' šelo v soboto, dan prej. Šele takrat so obvestili prebivalstvo. Mene pa je Gašperlinova poznala za »rdečega«. Zato me je opozorila in. prosila, da ne bi jaz ali drugi, »rdeči« delali na zborovanju kakih »neumnosti« aH motili zborovanje s kakimi medklici. Takoj zvečer sem poiskal tovariše: Luka Svetel j a iz Šenčurja, Franca Bajta iz Srednje vasi in druge v Predosljah, v Britofu in na Primskovem. Dogovcrili smo se o naših dolžnostih na zborovanju. Na zborovanj o je prišel sam dr. Korošec iz Ljubljane. V gostilni pri Gašperlinu je imel razgovor z izbranimi ljudmi »vaškimi diplomati«, ki pa smo jih, razen kmeta Kuralta in Ropreta, imeli za politične analfabete. Precej pred določenim zborovanjem, ki je bilo napovedano ob 4. uri popoldne, se je v Šenčurju zbralo mnogo ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Kake pol ure za dr. Korošcem, pa se je iz Kranja pripeljalo tudi nekaj žandarjev. Med ljudmi je takrat zašumelo: padli so prvi klici proti Avstriji, delavske pesti so so dvignile. Bajta Franca ni bilo treba posebej vzpodbujati. Z razgreto gručo tovarišev se je zakadil v voz, ki se je takoj prevrnil z vsemi žandarji vred. Ta dogodek sredi množice, tik pred pošto, je vzbudil med navzočimi močan vtis in je dal. svoj pečat celotnemu zborovanju. Dr. Korošec pa jo vendar nastopil ob določeni uri popolnoma mirno. Govoril jo na široko o majski deklaraciji, o zahtevah slovenskega naroda itd. Govoril je naravnost bojevito, hkrati, pa diplomatsko meril izraze, da ne bi rekel kaj preveč. Po njegovih besedah nas je čakala neizmerna sreča in svetla bodočnost pod okriljem slavne habzbuirške hiše. In na naše čudo; nič o tem kar smo pričakovali: o delavskem gibanju, o Oktobrski revoluciji in niti o zadnjih, smrtnih krčih Avstro-ogrsko monarhije. Zato pa so bili toliko bolj živi klici množice: »Živela Jugoslavija! Dol z vojno! Dol z Avstrijo! Živela Rusija! itd. Tudi posledico tega zborovanja niso izostale. Število vojaških ubežnikov jo stalno raslo. S težavo so jih žandarji lovili po vaseh, posebno pa še, ker jo to bilo zanje nevarno. Tako so neke noči pripeljali domov ranjenega komandanta šenčurske žandarmerijske postaje. Pretepli so ga nekje v Vogljah, ko je tam iskal ubežnike in mu verjetno za zmeraj pregnali veselje, da bi iskal dezerter je. Le enkrat se jim je s težavo posrečilo, da so ujeli dva dezerterja avstrijske vojske, to je tovariša Zu-panca iz Vogelj in Luskovca iz Šenčurja, ki so jih oddali v Kranj oziroma v Ljubljano. Toda kaj je pomagalo, ko sta spet ušla in je Luskovec prišel prej nazaj v Šenčur kot žandarji sami. (Se nadaljuje) Dopolnitev k članku „10 let drobnih dejstev" ob 10-letnici „Glasu Gorenjske" V jubilejni številki »Glasu Gorenjske«, izdani ob 10-letnici gorenjskega časništva, beremo glede začetkov povojnega lista na Gorenjskem vrsto domnev. Študijska knjižnica ima na razpolago gradivo, DELO t}/a s it a , filtra j a Ktanj Prva glava predhodnika »Glasu Gorenjske« po osvoboditvi ki daje na domneve točne odgovore, netočnosti popravlja, pomanjkljivosti pa dopolnjuje. Prvi periodični povojni tisk v Kranju in na Gorenjskem sploh jo »NAŠE DELO«. Izhajalo je kot glasilo okraja Kranj. Izšli sta samo dve številki, obe meseca oktobra 1947. List je tiskala tiskarna Sava v Kranju. Format je kvart, to se pravi, za polovico manjši od formata sedanjega »Glasu Gorenjske«. Vsaka številka je imela po 4 strani teksta Cena ni navedena, naklada tudi ne. Prva številka jo brez urednika, v drugi pa je imenovan Pavle Avbelj. List jo izhajal ob priliki okrajnega festi- vala, ki je bil v Kranju od 12. do 26. oktobra 1947. V prvi številki Našega dela je med uvodnimi besedami napovedana naloga lista: »Ob priliki tega velikega praznika bomo pregledali naše dosedanje delo na kulturnem in gospodarskem .področju, precenili bomo našo delovno sposobnost, istočasno pa naše pomanjkljivosti, ki jih opažamo in ki škodujejo hitrejšemu in uspešnejšemu tempu pri izvedbi našega petletnega plana.« Zato piše številka o pripravah za festival, o fizkulfcurnih festivalskih prireditvah in o opaženih pomanjkljivostih pri poročanju o delu za festival. Natisnjeni so še trije oglasi, dva za Prešernovo knjižnico in eden za NAfEDELO GLASILO OKRAJA ★ KRANJ M r oren! tke 1 bo V. A Rajtaim, da sem se res pod nesrečno zvezdo rodil. Kar premislite, skoraj ne mine teden, da ne bi skajfal Marjane. Ta- telita kakor mnogi pravijo. Zna- tako prihaja na delo kasneje, narbolj jo pa skajfa tisto, če biti bo pa tisti satelit malo pre- nimam kaj popravljati, ker sem pravim, da bom prišel domov ob mešal zvezde, da ne bom več ugotovil samo dejstvo, da je res sedmih, pridem pa nekaj ur ka- tako nesrečen. Marjana je pa tako. Da prihaja na delo, kasneje. Ja, madonca, kaj pa mo- druge majnunge. Od srca bi mi sneje, tudi vi sami priznavate, rem zato, če tista ura v Mestni privoščila, da bi mi tista kugla Če pa ste ji sami odredili de-slaščičarni v Kranju zmeraj sa- na butico padla. Jaz pa tudi ni- lovni čas, pa nimam nobenih botira. — Glejte, tudi zadnjo sem kar tako. Gvišna je gviš- posebnih pripomb. Zaenkrat še nedeljo je bilo tako. Ob petih na! . . . Zato pa vsake toliko cajta nisem grajal vaše odredbe. VsS sem jo prisekal ' v slaščičarno, pogledam proti nebu, če kaj frči priznanje pa knjigovodkinji, ki Počasi sem žulil tisti kofetek, pa proti meni. i'"13, kakor pravite sami, knj:-vsake tolko čaj ta sem poškilil A No, pa še en dokaz, da sem govodstvo v redu! — Pa brez za-na uro. Pa je šklemfa kar na- rojen pod nesrečno zvezdo. Zad- mere! j prej kazala pol dveh. Tolažil njo cajte pa res vse po meni A v zadnjem času me je ne- sem se, češ, kje je Se sedem. pada. Zdaj, ko me je Marjana kaj krati zaneslo v stari jo *Ko- Navsezadnje ura že ve, kaj dela. dodobra obdelala, se je pa že kra« aH po domače »Pri Jak« Vse me je že bolelo od sedenja, Kmetijska zadruga iz Brnikov na Primskovem. Fiks, zdaj sem naposled so mi pa rekli — figo, pri Cerkljah spravila name. Ne pa sklenil, da me lep čas ne nič niso rekli, kar stole so za- morejo pa ne morejo pozabiti bodo videli. Komaj sem namreč čeli narobe postavljati. Nazad- tistega, kar sem napisal v zad- odnesel celo kožo. Trikrat sem nje je pa šo »oča iz Krana« re- njih bodicah, namreč, da pošlo- bil tam, pg so se trikrat usekali, kel: »Pejmo ... ura je cajt!« — vodkinja zadružne trgovine in da je bilo kaj. Strela skrtačena, »Koliko je ura, oča?« sem ga po- knjigovodkinja zadrugo kaj ra- tako So mahali s pipci okoli se- baral. — »Ta enajsta bo,« je za- di zamujata v službo. O, žalost be, da sem mislil, da me bodo tegnil. Takrat pa — kakor da bi — kar premislite, zaradi take po kosih zdriblaH iz štarije. Saj mi za hlače vrele smole nali- malenkosti so me štrafali s pi- pravim, še dobro, da sem bolj H... Glih toliko časa sem še smenim ukorom. Huda kazen, ta male sorte, sicer bi mi naj- imel, da sem tisti šklemfi na kar prehuda! Ne vem, kako jo manj na dvaintridesetih koncih zidu, ki ji ura pravjo, jezik po- 'bom prebolel. — Ja, madonca, puščali kri. — Zdaj sem pa skle- kazal in že me ni bilo. Jasno, kaj pa morem zato, če se tam nil takole: ko iboim velik, bom doma je bil pa spet ogenj v v zadrugi prav tako slabo spo- miličnik predvsem zato, da bom strehi... znajo na uro kot jaz! Zdaj pa vsak večer miril v tej štariji Veste, saj mi še no bi šlo ta- pravijo, da moram tisto svoje vroče pretepače. Do takrat pa ko za nohte, ampak vsaka taka pisanje preklicati. Preklicem naj to Marijo zapro! zamuda me precej košta. Naj- kvečjemu to, da morebiti po- A Pa tUldi mulcem iz Naklega, manj kar se mi zgodi je to, da slovodkinja res ne govori, češ Strahinja i'n z Mlake bi bilo moram poribat kuhinjo, pa po- da je vseeno, če je zadruga od- treba stopiti na prste. Zadnjo sodo moram pomit. Sment, kaj prta pol ure prej ali kasneje, nedeljo so naredili pravo ofen- mislite, da je moje moško do- Res, nisem je slišal! Tistega pa živo na Kranj. S podstavkov so stojanstvo kar tako! le nilsem zapisal, češ da zadrugo potrgali iveč košev za odpadke, A Če sem že rojen pod ne- zapirajo predčasno. Trdim le, da so spravili nad javno telefonsko srečno zvezdo, bo morebiti zdaj jo odpirajo prepozno! — Kar še govorilnico in prav po vandal- zame boljše, ko so Sovjeti po- enkrat preberite Bodice. Pa tudi sko gospodarili po Kranju, slali v luft tisto hunko, ali sa- glede knjigovodkinje, ki prav Vas pozdravlja Vaš Bodičar. J Druga številka »Našega dela« je imela novo glavo dnevno časopisje. Cela prva številka je torej posvečena samo pripravam za okrajni festival. Druga številka, izšla je tudi oktobra 1947, ima nekoliko spremenjeno zunanjo obliko. Besedilo v glavi lista je ostalo sicer isto, le drugače je razporejeno, na levi strani pa je čez stilizirano peterokrako zvezdo narisana silhueta tekstilne tovarne, zobato kolo z nakovalom, srp s klasjem in ptica s knjigo. S tem je simbolično prikazana osnovna naloga glasila: povezava delavca s kmetom. Po vsebini se tudi ta številka tiče samo okrajnega festivala. Poroča o delovnih akcijah na vasi, prinaša razpredelnico dela posameznih delovnih ekip, obravnava pomanjkljivosti pri političnem delu in objavlja razpored predavanj ter fizkultumih tekmovanj v času festivala. Vsi prispevki so napisani v skladu s parolo: Vse za festival! Po končanem festivalu je NAŠE DELO prenehalo izhajati. Z najdbo Našega dela so jasni odgovori na številna vprašanja: kdaj je začelo Naše delo izhajati, v kakšnih terminih je izhajalo, koliko šte- GORENJSKI GLRS G I. A S I l. O OS V O N U F H O N 1 h N \ (J E N I S K t M Glava »Glasu Gorenjske« med vojno vilk je izšlo, kdo je bil njegov urednik, čigavo glasilo je bilo, iz kakšnih razlogov je bil list ustanovljen, kakšne prispevke je prinašal in kakšnega značaja so bili, kdo je list titskal, kakšno obliko in format je imel, ali je list zares povsem izgubljen in tako dalje. Navedbe v jubilejni številki je torej treba na podlagi avtentičnega gradiva popraviti in dopolniti. Ravno tam se hrani v Študijski knjižnici kot nadaljnja redkost in soimenjak poznejšega Gorenjskega glasa. Kot glasilo Osvobodilne fronte na Gorenjskem je izšel GORENJSKI GLAS 21. avgusta 1944 v eni sami številki. Tiskala ga je tehnika Trilof. Format ima enak sedanjemu Glasu Gorenjske, papir je prav dober, tisk jasen in lep. Na štirih straneh prinaša mnogo silno zanimivega in aktualnega čtiva iz osvobodilne borbe na Gorenjskem v času, ko se je že začela svitati zarja prihajajočege svobode. List je nameraval izhajati tedensko in nadomeščati vse ostale partizanske liste, ki so tedaj izhajali v posebni gorenjski izdaji, kakor Slovenski poročevalec, Gorenjski kmečki glas, Slovenke .pod Karavankami in Gorenjska mladina. Ti partizanski listi so silno redki tiski, zato prosimo vsakogar, ki bi jih imel, naj jih blagovoli odstopiti Študijski knjižnici za študijske potrebe. Prof. Stanko BUNC Sah ŠD KRANJ MOŠTVENI PRVAK GORENJSKE Letošnjega moštvenega prvenstva Gorenjske bi se morali 5. in 6. oktobra udeležiti na Jesenicah v Domu DPD »Svoboda« 8-članska moštva Kranja, Tržiča, Radovljice in Jesenic. Ker pa sta moštvi Tržiča in Radovljice svojo udeležbo odpovedali, sta se 5. oktobra popoldne pomerili samo moštvi Kranja in Jesenic. Jeseničani, ki so lani izgubili s Kranjem kar s I6V2 : IV2, so bili letos optimistično razpoloženi, saj zadnje čase tekmujejo za njihove barve priznani šahisti kot mojster Lešnik, m. k. Grosek in jVošparnik (oba iz Ljubljane) in so se to pot hoteli oddolžiti za občuten lanski poraz. Kranjčani se tudi to pot niso pustili premagati. Zmagali sicer niso, )so pa dosegli časten rezultat 4 : 4. Zaradi boljših rezultatov na prvih deskah so postali prvaki za leto 1957. Rezultati posameznikov: Lešnik : Cuderman |0:1, Grosek : Sicherl % Vošpernik : Roblek 0:1, Štrumbelj : Bukovac 1:0, Simčič : Misjaik 0:1, Jan : Kavčič V», Krajnik : Simčič 1:0 in Zelezni.kar : Čopič 1:0. Č. Strelstvo STRELSKI DVOBOJ V TRŽIČU V nedeljo je bil na tržiškem strelišču prijateljski dvoboj med strelci z Jesenic in Tržiča, ki vsako leto tekmujejo (letos tretjič) jza prehodni pokal. V ekipah je bilo po 10 strelcev, ki so tekmovali z vojaško puško iz vseh treh položajev. Jeseniški strelci so bili v precejšnji premoči in tudi zmagali z 913 krogi. — Tržičani so dosegli le 842 krogov. Kot posameznica je bila na tekmovanju najboljša Majda Kralj z Jesenic, ki je s 113 krogi Jod 150 možnih osvojila prvo mesto pred Hanziljem Verdni-kem in Stanetom Seknetom (oba z Jesenic), ki sta dosegla po 109 krogov, s to zmago so jeseniški strelci odbržali pokal še za eno leto. _an BlSlSil Človek se nehote zdrzne, ko vidi, kako zapuščajo dijaki nižjih razredov in učenci osnovne šolo po končanem pouku poslopje I. gimnazije na Jezerski cesti v Kranju. Nič slabega ni v tem, čo se otroci na gosto vsujejo iz šolskega poslopja, vendar pa se moramo zamisliti spričo dejstva, da je na tem mestu pločnik precej ozek, vsekakor preozek za množico otrok, med katerimi ni težko najti tudi takšnih, ki planejo skozi vrata naravnost na cesto. In če upoštevamo, da je to najprometnejša cesta, je čudno, da še ni prišlo do prometne nesreče. Mar ne bi kazalo na tem mestu zavarovati pločnika s pre-grajo, ki bi otrokom branila dostop na cesto? Dominik je težko, počasi vstal. Z obema rokama se je oprijel mize, kakor bi se .bal, da se bo sicer pri priči pognal v mlajšega bratranca. Ko je odgovoril, se mu je glas zatikal, postal je še bolj goltniški kot navadno: „Kdo pa so tisti pošteni ljudje? Gotovo Špan, morebiti še Hetori in nihče drug! Za tiste sem prasec! Zakaj? Ker delam zase, oni bi pa radi videli, da bi nasipa! piče v njihova korita! Zapomni si: kolo ste mi podžagali, toda mene ne boste! Mene nikoli!" Udaril se je s pestjo po širokih prsih. „Ne, mene ne boste!« je zadrto kriknil, ker ni mogel več obvladovati togobe. „Nihče mi ne bo nagajal, tudi ti ne, smrkavec!" Aleš se je čutil spričo Dominikovih besed malce osramočenega, bilo mu je kakor tisto noč, ko ga je Dominik tepel iza vigencem. Vse skupaj je bila fantalinska objestnost, toda tega bi za nič na svetu ne priznal. Zato je odgovoril ujedljivo in predrzno: „Zate nisem smrkavec! Ponovi besedo, če se upaš! Nocoj nisem pijan in tudi za vigencem nisva! Nisem ti še izplačal tistega... že veš, kaj mislim!" Dominik je okretno skočil okoli mize, vzdignil lopatasto desnico, na kateri mu je manjkal sredinec in nameril. Tisti hip je planila iizza mize Ana in se oklenila njegove roke. „Dominka, pomisli kaj delaš!" je kriknila vsa iz sebe. Skušal se je je otresti, toda ona se ga je oklepala in medtem, ko ga je držala z obema rokama, je neprestano ponavljala: „Aleš, pojdi ven, pojdi ven, lepo te prosim, pojdi..." Aleš je drhte gledal Dominika. Tako besnega ga ni videl še nikoli, skoro bal se ga je. Vedel je, da bi jih izkupil, če bi se udarila, toda v tem trenutku bi bil raje čutil nai sebi bratrančeve pesti, kot da je moral gledati, kako se Ana nebogljeno bori zanj. Dominik se je očividno samo zato ni mogel otresti, ker je ni hotel s silo odriniti. Aleš ni več vzdržal, skočil je k Ani in jo vlekel proč od Dominika: „Ne oklepaj se ga, da bi me branila! Ne oklepaj se nič-vredneža! Prišel je v našo hišo in zdaj je, kakor da je izabil klin med nas, razdvojil nas je! Tak izpusti ga, ti rečem!" „Ne, ne," je bebljala prestrašena Ana, po licih so ji drle solze. Pehali so se sem in tja. Končno se je Dominik osvobodil Ane. Hlapec in Urša sta vstala, mislila sta, da bo zdaj planil na Aleša. Toda Dominik se j a umaknil, premeril Aleša od nog do glave in zaničljivo siknil: „Ne bom udaril, čeprav izzivaš! Tebe bi bilo treba z leskovko, ne s pestjo, tako si še smrkav! Povedal pa boš, kdo je podžagal kolesa, rad ali nerad!" Obrnil se je k oknu, kakor bi hotel pokazati, da je zanj stvar opravljena. „Ne bom," je zatrdil Aleš, ki je čutil, da je najbolje, če se umakne. „Če me boš gnal na sodnijo, bom pričal proti tebi!" Ne da bi čakal odgovora, je šel iz hiše. Urša je pobrala posodo, zamrmrala, da v taki hiši ne bo več služila in šla. Za njo se je izmuznil hlapec. Ana se je vrgla na klop pri peči in krčevito zaihtela. V hiši je postalo vse tiho, samo Anin jok je trgal tišino. Dominik je nekaj časa strmel skozi okno, potem je stopil k Ani in jo nerodno skušal potolažiti. „Nikar tako ne veka j, Ana! Jaz nisem hotel prepira! Sama vidiš, kakšen je!" Ni se pustila "potolažiti in prav nič se ni zmenila, ko jo je pogladil po ramenih in jo skušal dvigniti s klopi, le.še bolj krčevito je ihtela. Dominik je šel jezno po hiši gor in dol, spet se je ustavil pri njej in ji prigovarjal: MED ZEMLJO IN MARSOM Umetni satelit je velikega pomena za nadaljnja raziskovanja vesoljstva JAPONSKA GRADI NAJVEČ LADIJ Statistični podatki o gradnji ladij kažejo, da je Japonska tudi letos na prvem mestu v ladjedelništvu, sledi ji Velika Britanija, njej pa Zahodna Nemčija. NAJVEČJI HELIKOPTER NA SVETU V Veliki Britaniji so pred kratkim izdelali helikopter, ki bo lahko sprejel 48 potnikov in letel s hitrosjo 255 km na uro. Služil bo za potniški promet. LADJO S 23 TONAMI ZLATA BODO DVIGNILI Blizu Vendeeja se je 1821. leta potopila neka francoska ladja, ki je nosila 23 ton zlata. Ladjo je potem pokril pesek in je nihče ni mogel več najti, čeprav so to večkrat poizkušali, šele sodobna tehnika je prišla ljudem na pomoč. Z radarskimi valovi so odkrili ladjo in sedaj jo bodo dvignili. MASLO V PRAHU V Združenih državah Amerike preizkušajo, kako bi razen mleka dobili tudi maslo v prahu. Pravijo, da so poskusi uspeli in da so že izdelali prvo maslo r prahu. Menda ostane tako sveže tudi v tropskem podnebju. Umetni satelit -čez čas pa■ m m Vse skupaj zveni pravzaprav fantastično. Ko je sovjetska agencija TASS v petek zjutraj sporočila, da so sovjetski učenjaki izstrelili umetni satelit, ki bo na svoji elipsasti poti 15 krat obkrožil zemljo v 24 urah, je bil svet presenečen. — Zlasti Amerikanci, ki takega podviga sovjetskih znanstvenikov niso pričakovali. Vse radijske postaje v svetu od časa do časa oddajajo posebne signale tega umetnega satelita, ki kroži okoli zemlje s skoraj neverjetno hitrostjo. Na svoji poti okoli sveta je bil umetni satelit v ponedeljek zvečer ob 22.14 uri nad Beogradom. V tem času je imel za seboj že nad 1,920.000 km dolgo kot, se pravi, da jo do takrat obšel zemljo že 45 krat. Kot poročr, moskovska radijska postaja, kroži okoli zemljo razen satelita šo vedno tudi raketa, ki je ta satelit izstrelila. Ta raketa kroži okoli zemlje z isto hitrostjo kot umetni satelit, in sicer v oddaljenosti okoli 1000 km od zemlje. Kot smo že omenili, je sovjetski satelit povzročil največ pozornosti v Združenih državah Amerike. Ameriški znanstveniki so čestitkam sovjetskim znanstvenikom pridružujejo tudi z ugotovitvijo, da bo čez C ali 8 let ekonomsko možno izdelati in izstreliti umetni satelit, ki bo lahko ponesel v vsemirje 2 do 4 osebe. Ameriški znanstveniki tudi trdijo, da bi satelit te vrste veljal 5 do 10 milijonov dolarjev. Predvidevajo, da bi to telo s pomočjo štiristopenjsko raketo lahko prispelo do meseca. »To, da so sovjetski znanstveniki izstrelili umetni satelit v vesoljstvo, pomeni zmagoslavje sovjetske znanosti in bo ime-o zelo velik pomen v nadaljnjih raziskavah in osvajanju prostora v vesoljstvu,« je poudaril tudi predsednik republiko tov. IOSIP BROZ TITO. Dejal je še, da je naravnost nesmiselno misliti, da bi bila vojna sedaj možna, ne da bi človeštvo pri tem doživelo največjo katastrofo. Čedalje bolj se bližamo spoznanjem, da je vojna sedaj nemogoča na »mi MimMMmm r/o--v. i a -'.Oj-fri a i h k#ir*sM -j>l- Z..GORENJSKE Za prvega mera (župana) novoustanovljene komune Kranj je postavila francoska vlada Natalisa Pagliaruzzija, za prvega pristava Andreja Orehov-nika in za občinske svetnike dvanajst najpremožnejših občanov. Vso upravno oblast je imel župan, pristav ga je v odsotnosti le zastopal in vršil one posle, ki mu jih je predsednik občine poveril, svetniki pa so na sejah razpravljali o občinskih potrebah. Z ustanovitvijo komune je mesto izgubilo svoje pravice in svoboščine ter je nova občina prevzela premoženje ukinjenega mestnega gospostva razen pašnikov in gozdov, ki so jih dodelili upravi državnih posestev. Francozi so ukinili tudi deželno sodišče in odpravili sodno oblast zemljiških gospodov, plemstva in duhovščine ter postavili za državnega mirovnega sodnika kranjskega kantona bivšega pravnega zastopnika Ignacija Skarjo. Njegova oblast pa je bila zelo omejena, saj je bil v kazenskih stvareh pristojen samo za manjše prestopke, v civilnih sporih pa je smel soditi le v primerih, kjer vrednost sporne zadeve ni presegala sto frankov. Vse ostale kazenske in civilne prestopke je obravnaval tribunal prve stopnje v Ljubljani. Guverner Bertrand je takoj po svojem nastopu začel uvajati v ilirskih deželah tudi cer-kvenopolitične reforme. 29. decembra 1811 so razglasili v Kranju revolucijski koledar, s ka- terim so odpravili razne praznike in procesije. Od 1. januarja 1812 so bili državljani obvezani sklepati civilno poroko pred prvim pristavom kranjske občine, leto kasneje pa so odvzeli župniku tudi vodstvo matičnih knjig. Odslej so morali zaradi popisa rojstnih podatkov prijaviti novorojence iz vse občine na sedežu komune v gradu Kieselstein. Tudi cerkvenega premoženja niso upravljali več duhovniki ampak tako imenovani fabriški svet, katerega člani so bili kranjski meščani in tovarnarji Jožef Fock, Simon Tadej Josek in Blaž Terpinc. Pod francosko oblastjo so se zaradi celinske zapore ob jadranski obali bistveno spremenile tudi gospodarske razmere. Železarska industrija in trgovina na Gorenjskem je zašla v obupen položaj, ker je bil prevoz po Jadranskem morju v Levan-to po Angležih zaprt. Nič bolje se ni godilo ostali obrti, ker so bili prekinjeni stoletni gospodarski odnošaji z avstrijsko Koroško in Štajersko. Poleg tega so Francozi odpravili vse cehovske svoboščine in je lahko vsakdo izvrševal poljubno obrt, samo da je plačal predpisani obrtni davek. Dočim so nekateri kranjski meščani kot vojaški dobavitelji in zaupniki bogateli, pa je večina obrtnikov zašla v vojnih letih v denarne težave in revščino. Zaradi revščine je zašel na stran pota celo slikar Leopold Layer, ki so ga leta 1809 zasačili pri ponarejanju bankovcev in zaprli. O Njuni napori so bili kronani z uspehom. Zagledala sta skrinjico z zakladom, ki je ležala v majhni votlini. Poleg nje je bila prazna puščica za smodnik, nekaj pušk v usnjenih ščitnikih, nekaj parov indijanskih čevljev, usnjen pas in druga ropotija, ki je bila vsa premočena od vlage. »No, Huck, nazadnje sva jo le dobila!« — V skrinjici je bilo vse polno kovancev. Tehtala je okoli petindvajset kilogramov. Tom jo je sicer, če je napel vse sile, privzdignil, toda nesti je ni mogel. K sreči sta imela dečka s seboj vrečice. Denar je bil brž v njih in odnesla sta ga pod skalo nad križem. Nato sta se z denarjem odpravila iz jame. Kmalu sta so prikazala med grmovjem, si po vojaško ogledala položaj in ker je bilo okoli vse mirno, sta šla do čolna. Ko se je sonce nagibalo k zatonu, sta odrinila od brega in se odpravila domov. Ves čas sta kramljala. Šele ko se je znočilo, sta pristala v mestu. Denar sta hotela do drugega dne skriti. Ker ga nista mogla nesti, je Tom izginil in se kmalu vrnil z vozičkom, naložil nanj obe vreči, čez nje nametal stare cunje in vlekel svoj tovor za seboj. Ko str, prišla do Valižanove hiše, sta se dečka zasopla ustavila, da bi se odpočila. Komaj str. se vsedla, žo je prišel stari Valižan in ko ju je zagledal, jima je dejal: »Pojdita z mano, čakajo vajn!« Fant?, sta bila presenečena. »Od kod taka naglica?« jo vprašal Tom starega Valižana. »Nič ne sprašujta, bosta že videla, ko Pridemo do Douglasove vdove!« Huck, ki je bil vajen, da so ga dostikrat po krivem obdolžili, jo preplašeno dejal: »Saj midva nisva nič naredila!« — Valižan se je nasmejal: »Ne vem, če nista. Tega res ne vem!« — Vtem so že prišli do hiše in stopila sta v jedilnico. Soba je bila sijajno razsvetljena, in vsi znanci so že bili zbrani. Vdova je sprejela oba dečka tako prisrčno, dr, je bilo kaj.