„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. ¿K) kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica'- dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 4. vel. travna 1883. List 18. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kerščanstva. 111. 9. Mladi mučenci Gospodovi. Spisal Ant. Keržič. (Dalje.) c) Sv. Maksim (f l. 483). Ko so bili že nejeverniki nehali kristjane preganjati in je cesar Konštantin sv. Cerkvi zopet povernil mir, ki ga že tristo let ni imela, so pa v mnogih krajih krivoverci še enako strahovito morili pravoverne. Posebno hudo so razsajali zoper nje oni krivoverci, ki so se po svojem zlobnem začetniku Ariju imenovali Ari-janci; in sicer naj bolj divje so se vedli v Afriki ob času vandalskega kralja Huneriha. Na stotine kristjanov je moralo umreti v naj strahotniših bolečinah. Med njimi tudi veliko otrok, ki so kazali nenavadno stanovitnost. Imenujem le enega, pogumnega dečka Maksima. Ob tistem času je živelo v nekem afrikanskem samostanu pet menihov z opatom Liberatom, in majhen deček, z imenom Maksim. Vseh sedem so prijeli in peljali pred sodnika v Kartago. Sodnik jih hoče naj pred s prilizovanjem pregovoriti, da bi se dali še enkrat po krivoversko kerstiti ter bi tako odpadli od prave katoliške vere. Obeta jim časti, bogastva, veselje in kraljevo prijaznost in več tacega, s čemur navadno hudobni duh slabotne duše slepi. Serčuo se ustavljajo ti kerščanski junaki; o novem kerstu nočejo nič slišati in za nečimurne ponudbe jim ni mar. Vsied tega jih ukaže sodnik zapreti v tamnice in s težkimi verigami vkleniti. Veliko kristjanov iz Kartage si je z darili pridobilo od jetničarja dovoljenje, ter so noč in dan obiskovali brate v ječi in so bili po njih pobožnih opominih tako vterjeni v veri, da so sami želeli tako terpeti v imenu Jezusovem. To pa izve ljuti trinog in v serditi jezi odloči ne-slišane kazni 7 jetnikom. Ukaže namreč barko z butarami suhih derv napolniti, jetnike na nje privezati in na morji — zažgati. Svete mučence peljejo iz ječe, kakor nedolžna jagnjeta v mesnico; velika množica katoličanov jih ob- daja, kakor bi jim zavidali težke verige kot uaj lepši mučeniški kiuč. Svetniki radostno stopajo, kakor bi šli k veseli gostiji, ko gredo v strašno smert. Po ulicah glasno prepevajo slavo Bogu in verne opominajo, naj se ne strašijo sedanjega preganjanja, ampak pripravljeni naj bodo serčno ž njimi umreti za Kristusa, ki je tudi za nas vse umeri in nas odrešil za ceno presvete kervi. Zlasti veselo in urno stopa za druzimi sveti deček Maksim; malo ima let, pa veliko poguma iu gorečnosti. Toda glej, sodniki ga ustavljajo in veliko si prizadevajo, da bi ga odločili od sobratov, rekoč: -Ljubo dete! kaj tako hitiš v smert? Pusti te, le-ti niso pri zdravi pameti; poslušaj, kar ti mi svetujemo, da rešiš svoje življenje in boš sprejet v palačo tako velikega kralja." Velika skušnjava je bilo to za neskušenega otroka. Toda čujte, kako neustrašeno jim odgovarja, kakor bi imel modrost skušenega moža: „Nikdo naj me ne loči od mojega učenika Liberata in od mojih drugih bratov. Ž njimi sem živel v strahu Božjem, ž njimi hočem tudi mučeništvo prestati, ž njimi upam večno slavo dobiti. Nikar ne mislite, da morete zapeljati mojo mladost; Bog je hotel, da smo skupaj živeli, on mi bo tudi dodelil milost, da bomo z enako mučeniško smertjo kronani. Če bi ga jaz zatajil, bi tudi on mene zatajil, kajti njegova je beseda: „Kdor me bo zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih." Ker tedaj rabeljni s prigovarjanjem nič ne opravijo, hitro peljejo vsih sedem na barko in po kraljevem povelju zvezane na rokah in nogah položijo na verh derv. Ko pa suha derva pod njimi zažgo, berž vse pogasi neka viša moč. Zopet zažgo, pa spet berž ugasne; zažigajo večkrat z raznim netivom, pa vselej jim zopet ugasne. To terdosečnega trinoga grozno razjezi in zdaj ukaže vse z vesli pobiti, da se jim bodo možgani raz-peršili. O glejte svetega otroka Maksima: tudi njemu razbijejo glavico — njegova duša se preseli med angelje! d) Šestnajst egiptovskih dečkov. (Okrog l. 30*i). Ko je cesar Dijoklecijan kristjane neusmiljeno preganjal in moril, živel je v Egiptu svet puščavnik Paf-nucij. Ta sveti mož zve, kako grozovito kristjane mučijo po Egiptu in kolika množica jih je po ječah: urno zapusti puščavo, serčno hodi od mesta do mesta, obiskuje zaperte kristjane, jim daja pogum in serčnost ter celo mnogo neverni kov spreoberne h kerščanstvu. (Pozneje je bil tudi sam umorjen. — z žeblji pribit na palmovo drevo.) Nekega dne sreča pred nekim mestom IG dečkov, ki so šli ravno v šolo. Ti šolarji so bili otroci imenitnih staršev, kteri so nekdaj Pafnucijeve pridige poslušali, se spreobernili in bili mučeni. Dečki pa so bili še vsi ajdje. Svetnik se jim približa, jih prijazno pozdravi ter jim pripoveduje, da je poznal njihove dobre starše, ki so za Jezusa kri prelili in se zdaj veselijo v nebesih; z gorečo besedo jiiu prigovarja, naj tudi oni posnemajo izgled staršev, da bodo v nebesa prišli za njimi. Duh božji otroke razsvetli; vsi verujejo v pravega Boga in veselo kličejo: „Pojdimo, pojdimo! Mi hočemo tudi v nebesa, kjer so naši očetje." Pafaucij gre sam ž njimi, — vesel pastir veselih jagnjet — pred ajdovskega sodnika. Pred sodnikom vsi pogumno pričajo: ,.Mi smo kristjani; glej, naravnost ti povemo. Otroci smo tistih, ki si jih ti umoril, ki so zdaj v nebesih pri Bogu." Cesarjev namestnik jim zapove, naj darujejo ma-likoin. sicer bodo mučeni. Vsi se enoglasno oglasijo: -Le muči nas: mi ne darujemo!" Posebno pogumen je naj mlajši med njimi. Tega se je namreč najpred lotil sodnik, ker je menil, da ga bo najlože pregovoril. Skuša ga premotiti s priliznjenimi obljubami; potem mu pokaže cesarjevo pisanje, ki govori o 7U malikih in veleva moliti jih in jim darovati. Žeje pripravljena žerjavica na oltarji; sodnik iu njegovi priverženci najpred sami veržejo kadila, da bi otroka lože zbegali in zapeljali. Zdaj se bliža deček oltarju, pa mesto kadila verže cesarjevo pismo na ogenj, rekoč: rLe en Bog je, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa; malikovavci pa. o kterih to pisanje govori, bodo v ognji kaznovani." Tako ravnanje sodnika silno raztogoti; nemudoma ukaže dečka vreči na ogenj in sežgati. Vojšaki urno spoluijo nečloveško povelje, tovariši pa mu glasno kličejo: „Brat in tovarš naš! spomni se nas pri uajvišem Bogu; ti si postal po svoji modrosti pervenski dar Gospodu. - Deček je v živih pekočinah kmali izdihnil svojo plemenito dušo in zdajci je bil pri Bogu. Na to vpraša sodnik še druge dečke po imenih, si jih zapiše ter ukaže vse pomoriti. Vojaki jih peljejo iz mesta in polagoma usmertijo z ostrimi pušicami. (Dalje sledi.) Blagoslovljena voda v prid dudam v vioah. Blagoslovljena voda ima za dušo in za telo prav veliko in koristno moč, ako se rabi z vero in zaupanjem. Blagoslovljena voda je tudi silo koristna v pomoč za duše v vicah. Mašuik vodo blagoslavlja vselej v imenu sv. Cerkve in kakor namestnik sv. Cerkve. Molitev sv. Cerkve pa Zveličar vselej sprejme z dopadajeujem, iu vselej jo usliši. za kogar koli moli sv. Cerkev. Kadar vzameš blagoslovljene vode in s kako kapljico sebe ali drugo stvar pokropiš, bodi si, da je reč pričujoča ali nepričujoča. vselej se tako rekoč z novega vzdigne molitev sv. Cerkve v nebesa in privablja milosti in blagoslov na telo in na dušo, na vse reči, ki se po krope. Spominjam se iz mladih let, kako me je vselej ginilo, ko sem vidil častitega gosp. duhovnega očeta, ko so po sv. maši segli z roko v kropilnik, se pokrižali, stopili iz žagreda in so z blagoslovljeno vodo pokropili tudi mertve svoje ovčice tje čez pokopališe. To tudi pojasnuje, kako lepa in priserčna je bila starodavna šega, da so svoje ranjce okrog cerkve pokopavali, ali še celo v cerkvi, in gotovo ni brez pomena, da verni katoličani so vselej žalostni, ako jim nekak „janzeni-zem'4 ali kak drugi —izem ranjce od cerkve loči, ter morebiti brez potrebe sveti „mirodvor" prestavi na kako „gmajno," — češ, da je pokopališe ob cerkvi zdravju škodljivo. Škodljivo je ne mara še bolj prostomišljaškim nosovom, ki se boje vsacega spomina na smert, ktera pa zato ne bo odšla, mogoče, da bo še prej prišla /e pregovor pravi: „ta se boji te ali te reči, kakor hudoba žegnane vode.u Blagoslovljena voda namreč moč hudobuih duhov močno odganja. Izgledov je na milijone, ki pričajo, kolik strah ima hudobni duh pred blagoslovljeno vodo. Torej je jasuo, zakaj jo sv. Cerkev tako pogosto rabi, med drugim pri vsakem blagoslovlje-vanji in pri umirajočih še posebej. Kako pa to, da se more tudi oddaljenim osebnostim in dušam v vicah darovati blagoslovljena voda, ter da jim pomaga? To je jasno iz tega, kar je bilo že rečeno. Koli-korkrat namreč oddaljenemu otroku, bratu itd. blagoslovljene vode daruješ (v njegov prid vode pokropiš), vselej se s tim djanjem sklenjena molitev sv. Cerkve dvigne gori k božjemu Sercu Jezusovemu iu taisto nagiba, da naj tiste tvojce v brambo vzame. Ravno to se zgodi, kader ubogim dušam v vicah blagoslovljene vode pošlješ. O koliko polajšanje občuti terpeča duša le od kapljice blagoslovljene votle! Častitljivi Dominik ,.a Jesu" je po karmelitovski šegi imel na mizi mertvaško glavo. Enkrat ko je Pater Dominik mertvaško glavo z blagoslovljeno vodo pokropil, ga je glava nagovorila in klicala je s strahotno milim glasom: ..Več blagoslovljene vode!" Ta voda je namreč gasila in hladila žerjavico strašno bolečega ognja v vicah. Zanesljivo ima velikrat kapljica blagoslovljene vode veči moč kakor kaka dolga molitev. Zakaj naša molitev, Bogu bodi potoženo, je velikrat p* av mlačna in razmišljena. Drugač pa je z molitvijo sv. Cerkve, ki je zedinjeua z blagoslovljeno vodo. Ta molitev je všeč Bogu Zveličarju vsak trenutek, na vsakem kraju in povsod, kadar koli, kjer iu kdor koli jo daruje v imenu sv. Cerkve. — Zato ravno tako silno hrepene uboge duše po blagoslovljeni vodi. Ako bi mi mogli viditi, kako zelo terpe, iu ko bi mogli slišati njih prošnje za kapljico blagoslovljene vode, gotovo bi se potrudili saj zjutraj in zvečer iu tudi večkrat čez dan ubogim dušam pošiljati blagoslovljene vode. Kolifcrat greš ven in noter skoz vrata, greš to iu uno pot; bi li bil to tolik trud, ako bi kapljico blagoslovljene vode o tacih prilikah poslal v viceV Koliko veselje pa s tem delom usmiljenja storiš v vicah iu koliko korist sam sebi in svojim; zakaj uboge duše v vicah niso nehvaležne. Tisti treuutek, ko jim mi kaj v prid storimo, one s toliko gorečnostjo k Bogu svoje prošnje pošiljajo za svoje dobrotnike, kakor tudi naj veči svetniki na zemlji niso zmožni storiti. Molitve vernih duš v vicah pa Bog usliši tako rad, kakor molitev naj zvestejših nevest in pošilja jim v naj veči obilnosti svoje milosti. V „Benedikt-Stimmen," po kterih smo po večem ta spisek povzeli, je še rečeno: Res, kristjan bi nikoli ne smel za dalj časa svoje sobe zapustiti, da bi ne daroval treh kapljic blagoslovljene vode: eno za-se in za svojce, da naj Zveličar dobrotno obvaruje vse škode na duši in na telesu: drugo za umirajoče, posebno za umirajoče grešnike, da bi jim Bog še v poslednjih urah spreobernjenje milostno dodelil; tretjo pa za uboge duše v vicah. — O koliko blagra in dobrot, koliko zasluženj in milost bi tudi le v teku enega sa- mega leta s tem tako malim opravilom pridobil za-se in za svoje, pa za neštevilne ljudi, s tem pa množino priprošeuj si prilastil v življenji in za zadnjo uro, kakor tudi za duše v vicah! Prevdari še to-le: 1. Naj se zasliši, da 2, 3 ure daleč ali tudi še veliko dalj od tvoje domačije prav umen zdravnik deli zdravila zastonj in da neštevilni bolniki se ozdravijo pri njem, samo da vsakih 8 dni boluik v novič s svojo steklenko pride po zdravilo. S koliko naglico hité bolni k takemu dobrotniku! Glej pa, nei/rečeno krepko in tečno zdravilo je blagoslovljena voda; z njeno verno rabo v zvezi z molitvijo jih je tisuče in tisuče pomoč dobilo in jo dobiva za dušue in telesue potrebe, bili so obvarovani nesreč v hiši, v hlevih, na polji, na popot-vanji. Ko sem še ko otrok živinico pasel, je večkrat verna gospodinja hodila na polje, čez žita križe delala in jih z blagoslovljeno vodo kropila. Takrat nisem vedil tega djauja ceniti; zdaj pa sem prepričan, kako ie vérno in v duhu sv. CerKve delala. 2. Vsak dan smo v nevarnostih sinertno grešiti in pogubljenje si zaslužiti, ter smo silno potrebni pomoči Božje. Eden naj boljših in naj tečniših pomočkov zoper napade hudobuega duha pa je verna raba blagoslovljene vode; kolikorkrat se z njo pokrižamo, nam Zveiičar pošlje novo pomoč, novo tolažbo in moč, da ložej dobro delamo, hudega se pa varujemo. 3. Kadar plat-zvoná udari, je vse na nogah, vse hiti gasit, vode in vsih pomočkov poiše, da bi se ogenj ukrotil. — Ti pa tudi veš, da v vicah je vse hujši ogenj, v kterem terpé silovite množice duš, in ti jim zamoreš pomagati z majhnim trudom, celo tudi z nekterimi kapljicami blagoslovljene vode: ali nisi lén, neusmiljen, brezserčen, če jih brez pomoči pustiš v ognji, ko bi lahko iz ognja jih reševal, ali saj prehude spečeniue jim hladil! Sv. Terezija je imela prav grozne napade od hudobnega duha prenašati. V takem žalostnem stanu si je pomagala z znamnjem sv. križa in posebno z blagoslovljeno vodo. Rekla je sama, da blagoslovljena voda vselej hudobnega duha prežene, in da vsaki pot ko je sebe ali svoje redovne sestre z njo pokropila, ji je to dodelilo veliko tolažilo iu moč. Pri tem je opomnila tudi to-le: „Vidim, kako važno je vse. kar je od Cerkve vravnano, in tolažilo je zame, ko se prepričujem, da blagoslovilne besede Cerkve imajo toliko moč." — O napadih pa, ki jih je imela od hudobnega duha terpeti, je to-le pisala: ,.Ako hudobni duh s telesom in z dušo, ki vendar nista njegova last. tako hudo dela .... kaj bo še le tistim storil, ki jih kakor svojo lastniuo ima v posestvu!" Kakošni molki se morejo blagoslavjati in z „odpustki sv. Birgite" imenovanimi obdarovati. Sveti rožni venec, čegar začetnik, kakor je znano, je sv. Dominik, vstanoviteíj reda pridigarjev, ima 15 odstavkov. Vsaki odstavek ima deset češčenamarij z enim očenašem spréd, iu pri vsakem se premišljuje ena glavnih skrivnosti rojstva, terpljenja in vstajenja našega božjega zveličarja Jezusa Kristusa. Navadno pa se moli le tretji del celega rožnega venca, iu zato imajo molki ali paternoštri sploh le toliko zern, kolikor pride na tretji del. Da se pa zadobé odpustki, za molitev rožnega venca podeljeni, je treba, da ima človek v roki blagoslovljen molek. in da se mej molitevjo dotika posameznih jagod, ene za drugo, t. j., da jih prebira. Kjer moli več ljudi vkup, je vender zadosti, da ima le tisti, ki naprej moli, paternošter v rokah. Pravico paternoštre blagoslavljati imajo duhovniki dominikanskega reda ali drugi svetovni in redovni duhovniki, ki to pravico posebej iz Rima dobijo. — Blagosloviti se pa smejo le taki paternoštri, ki imajo ali po 15, ah po 10, ali po 5 odstavkov; ne pa taki, ki jih imajo po 6, razen, ako je šesti odstavek tako ločen od onih pet, da se popolnoma spozna pravi dominikanski paternošter s petimi odstavki. To velja tudi za tiste molke, ki se blagoslove z odpustki sv. Birgite. Vender moramo tukaj opomniti, da je razloček mej navadnimi molki sv. Dominika, kte-rim se dodajo odpustki sv. Birgite, in mej pravimi bir-gitinskimi. Rožni venec svete Birgite se moli v čast preblaženi Devici Mariji, ter ima šest odstavkov: vsaki odstavek se začenja z očenašem in nato se moli deset češčenamarij in apostoljska vera: k sklepu vseh odstavkov se moli še en očenaš. da jih je vseh vkup k e-dem, v čast sedem žalosti ali sedmerega veselja pre-čiste Device Marije, iu potem še tri češčeneinarije. da se dopolni število (33. ker je splošno inuenje. da je blažena Božja porodnica <>3 let na tem svetu živela. Molke za ta rožui veuec so nekdaj blagosloviti pravico imeli samo vikši reda sv. Birgite. ki ga pa zdaj ni več; dandanašnji imajo to pravico regularni kanoniki najsvetejšega Zveličarja pri Verigah sv. Petra v Rimu. Drugim duhovnikom dele oni to oblast, vender tako omejeno, da ne smejo blagosloviti več molkov kakor tri sto. Iz tega se vidi, da je le-ta rožni venec čisto različen od navadnega, glede molitve in glede blagoslovi jevauja. Pri nas je le malo ali nič znan. Navadno ljudje pridejo z dominikanskimi molki in prosijo, da se jim blagoslove z odpustki sv. Birgite. Dobro naj si pa zapomnijo, da taki molek ne sme imeti šest odstavkov, ampak le pet. kakor je že povedano. Za duše v vicah lahko kterikoli odstavek ponavljajo, ali pa naj ta odstavek popolnoma ločijo od molka. (Glej: Schneider. die Ablasse, 1881, str. 181 in dalje: in: P. Gaudeutius. Ablass- und Bruderschaftsbuch). Udom tretjega reda sv. Frančiška pa priporočamo seraiiuski ali frančiškanski rožni venec s sedmimi odstavki. Ako tega molijo, dobe vsakikrat popolnoma odpustek in molka ni treba blagoslovit dajati. Zgodovina in vse. kar je treba vedeti o tem rožnem vencu, se dobi popisane na 7 stran'*h pri čč. oo. Frančiškanih v Novem mestu ali pri tiskarju J. Krajcu ravno tam po prav nizki ceni. iGl. „Ccctjr" •>. :ce:d- I Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Xovn ,.()li12 in dalje), da si jih ne upamo po besedi popisovati: bolj olikani naj berejo v izvirniku; tukaj bode lc bolj po verhi kaj omenjeno. Najprej so krivice, ki se sv. Rcšujemu Telesu gode z nesnažnostjo po cerkvah, tako. da v stanovanjih najbolj revnih ljudi je velikrat snažniše. kakor pri Gospodu nebes iu zemlje v Njegovi cerkvi, iz česar izvira pohujšanje, z iničevanje svečeustva itd. Zveiičar je za- pušen kakor Lazar; ima le svoje rane, ki Mu jih pesi ližejo, to je, grešniki, ki se zmeraj v greh nazaj povra-čajo, kakor pesi k temu. kar so izmetali. Ko bi leto in dan pripovedovala, pravi dalje, ne pridem na konec z vsim raznoterim terpinčenjem Jezusa Kristusa v naj svetejšem Zakramentu, kar sem vidila na taki način. Omenja gnjusobe iz vsih stoletij, ki se gode pri sv. maši, pri deljenji in prejemanji najsvetejšega Zakramenta,... od mlačnih in nevrednih preje-maucev. Nasledvajo dvomivci nad to skrivnostjo, odpadniki. o kterih pravi:... vidila sem Cerkev kakor telo Jezusovo, čegar vse posamezne raztrošene ude je bil s svojim bridkim terpljenjem zvezal: in vidila sem, kakor bi bile vse tiste občine iu družine in vsi njih potomci, ki so bili od Cerkve ločeni, kot celi kosovi med bolečimi ranami in mesarjenjem odtergani od Njegovega živega telesa .. . Miza zedinjevanja v sv. Zakramentu, Njegovo naj veče delo ljubezni . . ., je po lažnjivih učenikih postala mejnik ločitve. . . Vidila sem na taki način cele narode odtergati se od Njegovega Serca in postali so brez deleža pri celem zakladu milost, ki je bil zapušen vsi njegovi Cerkvi. Bilo je strašno viditi. kako se jih je v začetku malo ločilo, in kako so se vcrnili kot celi narodi in so si sovražni, v Najsvetejšem ločeni, med seboj nasproti stali. Poslednjič pa sem vidila vse od Cerkve ločene, ki so v nejeveri, vraži, krivoveri. domišljivosti in lažnjivi posvetni učenosti obdivjani in razkačeni, v velikih bojnih četah sklenjeni zoper Cerkev butali in besnili (n. pr. sv. Cerkvi sovražne stranke v raznih postavodajuih iu drugotnih zborih), iu sredi med tem sem vidila med njimi besnečo in davijočo kačo! Ah! bilo je Jezusu, kakor bi se vidil in čutil v neštevilne male žilice razterganega. — Gospod je vidil in čutil v teh stiskah celo strupeno drevo razkolstva z vsiini vejami, razvejami in sadovi, ki se vedno in vedno krojijo do konca dni. kadar se bode pšenica zbirala v skedenj, pleve pa bodo v ogenj veržene. Iz Ljubljane. Katoliška rokodelska družba je obhajala 21». aprila svojo obletnico. Enaka obletnica je jako znamenita za vse one. kateri se zanimajo za to tolikanj koristno družbo; znamenita zato, ker se pri njej uatanko skaže, kaj so v teku celega leta storili družniki in kaj so v družbinske namene storili prijatelji in podporniki te družbe. Zbralo se je bilo obilno število podpornikov in družbiuskih udov: gg. Pakič, Gerber, Ničman. Horak, Schreiner. Drašler, Matjau, Klein. Pirnat i. dr. Č. g. predsednik je v daljšem govoru pojasnil, kako je družba v preteklem letu delovala in koliko, pa kako blagodušnih dobrotnikov in podpornikov je imela: vse to pa zato, pravi, da bi Bogu, ki Kolpingovo delo blagoslavlja, in ljudem, ki s tem blagoslovom sodelujejo, skazali čast in zahvalo. Tudi letos se je mnogim tujcem, kat. družnikom, skazala v pravilih izrečena gostoljubnost, a dela pa jih je le malo pri nas dobilo, tedaj le tudi malo moglo v družbi za stalno ostati. Stalnih družnikov je zdaj (s častnimi udi vred) 153. Lahko bi jih bilo več, a družba nima samo prijateljev in podpornikov, ampak ima tudi sovražnikov in razdiravcev. Med nasprotniki naj bo samo eden imenovan, naj hujši, — zlobni duh časa. Kdor količkaj Ljubljano pozna, bo lahko spoznal, koliko zapeljevanja je za mladega človeka in kako težko je uiti vsim zanjkam; zlasti delovski stan je v veliki nevarnosti: vse je v sladnost in vživanje vtopljeno, viši nameni pa se tako lahko pozabijo in zanemarijo. Toraj moramo hvaležni biti, da je še kaj značajnih rokodelcev, ki se ne dajo od zlobnih nasprotnikov premotiti in ohranijo veselje in ljubezen do katol. rokod. družbe, in sploh za dobro reč. Tudi v preteklem letu so imeli družniki priliko pošteno razveseljevati se o večerih, kadar od dela odnehajo, pa tudi marsikaj se naučiti, kar jim je v dušni prid, pa tudi v časno korist. G. predsednik Gnjezda, tolikanj marljivi voditelj te družbe, je namreč ob nedeljah imel govore verskega obsega, poleg tega pa še ob delavnikih podučeval v pisanji in spisji; neutrudljivi g. Čermak je podučeval v risanji; g. Geba v fiziki in zem-]jepisji; g. podpredsednik je skerbel za veselo petje itd. Prijatelje si je družba večidel vse prejšnje ohranila, pa tudi še nekaj novih pridobila. Posebno obžalovati ima dvojno britko zgubo; umerla sta ji namreč dva ves čas zvesta dobrotnika in pospešitelja, gg. Frei-berger in Samasa. Bog jima v večnosti stoterno po-verni, kar sta že v življenji za družbo storila in še v v poslednji volji ji odločila. Le visokodušnim dobrotnikom, v pervi versti bla-gorodni gospej pl. Scheuchenstuelovi, ki je v družbine namene podarila 10) gld., se ima družba zahvaliti, da ni prišla v denarne zadrege, temuč da ji je še ostalo 152 gld. 89 kr. Vsim priserčno zahvalo in stoterno „Bog plačaj!" Stalno družbino premoženje (matica) se je narastlo na 2138 gld. 28 kr.; razun tega je prišlo za nakup družbine hiše po „Zg. Danici" 107 gld. 60 kr., v hranilnici je 1077 gld. 40 kr. Skupno je tedaj sedanje premoženje 3470 gld. 17 kr., kterim pa še ni prišteta obligacija za 100 gld. ranjcega g. Freibergerja in obligacija za 10(30 gld. r. g. Samasa (ker od te ima obrestni vžitek še njegova dekla do smerti, kakor je znano). Po vsem tem je g. predsednik letos lahko že bolj glasno izrekel upanje in želje, da dobi družba „lastni svoj dom." Naj bo na novo priporočena ta za sedanji čas prekoristna naprava vsim miloserčnim dobrotnikom, ki imajo za dobre namene vedno odperte roke. Družba ima tudi postranski namen, rokodelske učence, ki so še prav posebne pomoči potrebni, na dobri poti ohraniti; podučevani so v keršanskem nauku; P. Angelik jih marljivo podučuje v petji itd. Kdor je imel priliko pri božični veselici slišati lepo petje in gladko (leklamovanje, ne bo mogel družbi odreči hvale in pripeznanja tudi po tej strani. Zlasti se tudi vadijo varčnosti, ki je v sedanjem zapravljivem času tako redka čednost in vendar glavni pomoček v okom priti obilnemu beraštvu. Letos jih je bilo 92, in dali so shraniti predsedniku še nad »50 goldinarjev. Z vesejjem je bila sprejeta tudi novica, da napravijo verli Šentviški rokodelci enako družbo. Ker je blizo Ljubljane, boste obe družbi se lahko med seboj podpirali in vnemali, ter kakor blagi sestrici skupno delovali v naj blaži namen — za časno in večno srečo ! Z Gorenjskega. (Binnovanje v Kamniku.) IV. nedelja po Veliki noči je bil imeniten dan za Kamniško mesto in okolico, ker bila je birma za ta dan napovedana. Verli Kamničani so delali velike priprave za prihod mil. gosp. knezoškofa, stavili mlaje iu napravili prav lepe, višjega pastirja pozdravljajoče napise. Mil. gosp. knezoškofu, prihajajočemu iz Ljubljane, so se Kamničani v 11 kočijah naproti peljali v soboto popoldne do Toplico, kjer so jih spoštljivo pozdravili; od ondot so jih peljali v Kamnik. Župan g. dr. Samec se je vozil v 1. vozu, v drugem mil. gosp. knezoškof in za njimi pa drugi Kamničani. V nedeljo bilo je prav lepo pa hladno vreme, ter je od 8—9 velika množica ljudstva vrela proti starodavnemu Kamniku. Kmalo po devetih imeli so mil. gosp. knezoškof, spremljani od 18 duhovnikov (med njimi 2 redovnika), slovesen vhod v lepo ozališano, vso prenovljeno farno cerkev. Silno veliko pobožnega ljudstva je bilo zbranega. Viši pastir stopijo na lečo ter v daljšem govoru zbranemu vernemu ljudstvu kličejo v spomin dobrote in milosti, prejete v Zakramentu sv. kersta, omenijo duh. blagrov, ktere bodo otroci birmančki prejeli od sv. Duha pri sv. birmi, in spodbujajo verne, da naj po sv. veri žive in jo stanovitno do smerti pričajo. Razodeli so veselje nad lepo ozaljšano cerkvijo, ter nad darežljivostjo, versko vdanostjo in gorečnostjo Kamuičanov za čast Božjo. Spominjali so se tudi pokojnega gosp. dekana Jurja Križaja, kteri so bili silno vneti za lepoto hiše Božje, ter so veliko storili za farno cerkev, a sedanji gosp. dekan pa verlo nadaljujejo in izveršujejo delo od gosp. preduika začeto ali osnovano, in tako bode ta cerkev ena najlepših naše škofije. Kmalo potem začelo se je birmo-vanje, ki je terpelo od 3/411 do 3/42. Po cerkvi grede gori in doli so birmali nad 1100 birmančkov. Potem so se viši pastir, spremljani od gg. duhovnov iu zunaj cerkve klečečim vernim (bilo jih je kakih 4000—5000) deleč sv. blagoslov, vernili v farovž. Slavnostnega obeda so se vdeležili tudi odlični kamniški mestjani in načelniki c. kr. vradov. Popoldne ob 5 bile so litanije vsih Svetnikov, pri kterih so bili tudi mil. gosp. knezoškof pričujoči. Potem sledile so molitve za verne duše, libera ... Po duh. opravilih so se gg. duhovni in verno ljudstvo hitro razšli vsak na svoj dom; iu sicer birmančki obdarovani z darovi sv. Duha, ter napolnjeni z nebeškim veseljem, in vsi drugi razveseljeni po priču-jočnosti in z blagoslovom milosti ji vega višega pastirja, kterega naj mili Bog ohrani še mnogo let! Iz Vodic. (Prihod šolskih sester.) Daleč znana dobrotuica ubogih in cerkvenih naprav, velika posest-nica Katarina Sporn, po domače J e r a j e v a mati v Vodicah, dala je šolskim sestram v Mariboru v last novo prostorno hišo z enim nadstropjem v Ilepnjah, vasi pol ure od Vodic oddaljeni, in posestvo, ki obsega 56 oral lepega polja, velikega travnika in zaraščenih gojzdov, to pa proti temu, da se v Repnjah naselijo in ondi vstanove dekliško šolo. Po dokončanih obravnavah z dotičnimi oblastnijami došle so v saboto popoldne, 21. aprila, tri šolske sestre na svoje novo domovanje v Repnje, spremljevane od svoje gospe matere Mariborske. Domači gospod župnik sprijeli so jih v samostanski cerkvici presv. Jezusovega Serca, ter so jim izročili v poduk in izrejo Vodiško žensko šolsko mladino. V ponedeljek potem pa so prihiteli premil. gosp. knezoškof iz Kamnika, kjer so imeli v nedeljo birmovanje, v spremstvu prečast. gospodov, dekana kamniškega in svojega tajnika v Repnje, da vpeljejo čč. šolske sestre v njih novo službo. V cerkvici Jezusovega presv. Serca pričakovala sta Jih domača duhovna iu mnogo vernega ljudstva, ki so želeli videti in slišati svojega višega pastirja. Pre-milostni gospod knez in škof zapeli so „Veni Creator" (Pridi sv. Duh), opravili potem sv. mašo, da izprosijo blagoslova božjega nad delovanje čč. šolskih sester. Po sv. opravilu so blagovolili nagovoriti pričijoče z milimi besedami, rekoč, da je predobrotllivi Bog v vinograd Ljubljanske škofije zasadil novo sadiko, ki bo, porošena z milostjo božjo, rastla, se razcvitala in donašala obilega sadu, zlasti Vodiški fari, pa tudi po okolici, in ta sadika je red čč. šolskih sester iz reda sv. Frančiška Asiskega. Premilostni gosp. knezoškof so očitno Boga zahvaljevali za to milost, da jim je bilo dano vpeljati v svojo škofijo šolske sestre, ki ne le, da bodo podučevale žensko šolsko mladost v raznih šolskih predmetih, ampak jo bodo izrejevale v strahu božjem in napeljevale k lepemu keršanskemu življenju. Zato imenujejo srečne one mlade deklice, ki bodo v tej šoli dobivale poduka, in očitno so izrekli navzoči Jerajevi materi «vojo zahvalo za ta velikodušni dar, s katerim so na- klonili Vodiški fari in njeni okolici veliko dobroto, obetajoč, da bodo zaradi tega mnogo in mnogo let še nasledniki s hvaležnostjo imenovali „Jerajevo mater." Po sv. maši blagoslovili so premilostni gosp. knez in škof novo hišo šolskih sester ter so se potem med slovesnim zvouenjem odpeljali v Kamnik. V torek, v dan sv. Jurija, se je pričela enorazredna dekliška šola v Repnjah, ki jo zdaj obiskuje 74 deklic; posebej se nekaj učenk uči tudi nekaterih ženskih ročnih del. Sklenem te verstice s priserčno željo, da bi nova dekliška šola v Repnjah, pod vodstvom častitih šolskih sester, rastla. se razcvitala iu donašala mnogo, iuuogo let sad koristuega in potrebnega znanja iu boga boječega življenja! Iz Zagreba je „Katol. List" nedavno prinesel spomina vreden spisek o razmeri med duhovstvom in učitelj3tvom. Pravi pa: Vis. kr. lierv. vlada, oddelek za bogočastje, nam je poslala številko „službenega Oglasnika " V njem je okrožnica, iz ktere naznanjamo to-lc: Neštevilnokrati je kr. vlada zaterjevala v svojih naredbah in določilih, koliko je nji do dobrega sporaz-umka med učitelji iu cerkvenimi služabniki, tkljub temu in kakor v poterjenje tistega lažujivega mnenja, češ, da bi se z novo šolsko postavo bila mislila razdreti vsaka zveza med šolo iu Cerkvijo, začeii so se nekteri ljudski učitelji obnašati tako. kakor bi to postavo imeli za vgodno prilito, da postrežejo onim, Kteri so prešnj«» oblast nad seboj morebiti neradi čutili. V versto djanj, ki očitno izhajajo iz namere Leprenchljivega (zistema-tičnega) upora, ualašnega draženja iu splošne cmauci-pacije od vpljiva cerkvenega, se šteje poskuša nje ne-kterih učiteljev za samovoljno opušanje orglavske službe, ali pa nemarno ter neredno (»pravljenje te službe tudi tam, kjer učitelj zato dobiva posebno nagrad«»; nadalje odrekanje po postavi zapovedaue pripomoči, ki jo ima učitelj duhovnu skazovati pri verskem poduku, pa ue-priznanje njegove oblasti tudi tam, kjer jc on (duhoven) postavljen krajni šolski nadzornik. V tem poslednjem primerljeju imel bi učitelj brez kakega pomislika spoznavati v duhovnu šolskega si glavarja; a tudi kjer to ni, tam akoravno se razmera do duhovna ne more ceniti kakor razmera podveržeuosti. se pa vendar po nobeni ceni ne sme misliti kakor razmera zopervanja. Kakor je naj tesnejše zedinjeua versko-nravna izreja z načertom šolskega zakonika za druž-binsko življenje, izražena kot naloga ljudske šole v do-tičnem §. 1., tako je bistveno in neogibno potrebno, da učitelj in svečenik v doveršeui edinosti delata pri tej nalogi. Z danimi ostrimi določili se je temu kr. deželsko-vladnemu oddelku posrečilo vstanoviti primeren red v učiteljski cerkveni službi iu zatreti žaljive dražila posameznikov zoper cerkvene služabnike. Ker pa v tem oziru, če tudi redkeje, vender še zmeraj dohajajo pritožbe; je ta kr. deželski oddelek prisiljen vsim za obnašanje naznaniti, da se bo z dosledno ostrostjo delalo tudi dalje proti vsim onim učiteljem, kteri se bodo svojim cerkvenim opravilom odmikali, ali kteri bodo najdeni krivci v dotiki s svečenstvom. Take in več ali manj tem podobne so deželske postave in naredbe, ki vravnavajo razmere med duhovstvom in raznimi svetnimi stanovi. Toda le preradi mnogi pozabijo, da zraven tega, da ko so ti učitelji, drugi vradniki, tretji vojaki, itd., vsi ostanejo zmeraj še katoličani in imajo toraj kakor taki še osebne dolžnosti do duhovskih višjih, ktere so po vesti dolžni spolnovati. Zraven posvetnih višjih oni imajo še duhovne predstojnike, kterim morajo pokorni biti, ako se žele zveličati. Čudno je, da ta tako tehtna dolžnost se tako lahko pozabi, in mnogi se tako obnašajo, kakor da bi bilo vse prav in dobro, samo če svojim posvetnim višjim zadostujejo. Ta reč je tako važna, da jo moramo nekoliko bolj pojasniti. Ako si v veri podučen. mcraš vediti. da so vsi ljudje poklicani k resnici in dp resnica je neskažena le v katoliški Cerkvi. Evangelij ni odmenjen le posameznim ljudem in osebam, ampak vsemu družbinstvu sploh, odmenjen je za narode in deržave, bodi si njihova vlada kakoršna koli. republika ali samoderžtvo. Jezus Kristus je sprejel vse narode za svojo dedišino; njegov nauk mora biti postava kraljev in narodov, kakor tudi posameznih družin in oseb. Iiekel je: 7Pojdite in učite vse narode, učite jih spolno v a ti vse. kar sem vam za p o ved al.w (Mat. 28. :*.»—20. — Mark 1»'». 15—ir>.) Cerkev tedaj obsega vse deržave; človeške oblike (forme1 ali vladne ter politiške vredbe narodov pri nji niso glavna reč. Cerkev je gospostvo, je oblast, kteri mora vsak pokoren biti. kdor se šteje k njenim otrokom, v kar pa so vsi poklicani. Tej oblasti se nobeden ne more ustavljati, in to še toliko manj. ker je duhovna oblast, p: stavljena od Boua samega. Svetna oblast kaznuje uepokoršino. ktero vidi. zve itd.: v duhovski oblasti bode kaznovana uepokoršina tudi. ako si nepokoren tudi le samo v mislih, željah. Človeka družba ima predstojnike, kterim morajo ujeni udje pokorni biti: tudi Sin Božji je postavil predstojnike v svoji Cerkvi, m večna nesreča za tebe. ako zoper nje grešiš! Sin Božji je zaterdil. da ti Njega samega z.tuieuješ, ako Njegovim namestnikom spoštovanje odreče». Oblast v Cerkvi Jezusovi ima vse znamnja nadgospostva. sovreuitete. Cerkvine vstavne pravice so: vera, z a k r a m e n t i iu družni na v red b a. Nauk vere je perva oblast, ki jo je Jezus Cer*vi izročil: zapovedal ji je namreč, zaklad verskih in nravnih resnic čisto ohraniti in ozna-novati iia vsiin narodom. Kakor pa ima Cerkev dolžnost in oidiist učiti, tako imajo narodi iu posamezni verci dolžnost nauke sv. Cerkve poslušati, sprejemati in spol-uovafi. iu r«> v*i. visoki in nizki. Tedaj je dolžnost Cerkev b«nii si v cerkvi, v soli itd. Nubeden nima pra\i« e teiuu nuuku >e ustavljati, opušati ga ali zanemarjati. (Mat. 1*. 111—2u.) Druiia. >e veiiko višji oblast sv. Cerkve je posvečevali je. To je oblast, po ss. zakramentih deliti duhovne milosti ljudem. Središč te oblasti je Evhari-•tija i S v. llešnje Telo . ki je ob enem zakrament in daritev. In kaKor ima Cerkev to oblast v svojih roKah, tako s«> vcrniKi u«džni in zavezani teh milost se poslu-ževati. pa tudi deiivcem dolžno spoštovauje in hvaležnost sKa/"v.iii. Nihče rtii dolžnost znei»iti ne more in ne sine. Tretja je vpravua ali jurisdikcijska oblast sv. Cerkve, namreč oldast vravnavati. kar je potrebno ali koristno za duhovni blagor Cerkve in njenih udov. Ta oblast je vsirična z oblastjo, ktero mora imeti vsaka očitna in popolnoma vravnana družba, in obsega v sebi idejo posta voda javne, sodnijske in vpravilue oblasti. (Jan. iM. — Mat. 1*. 1 .">.) Le-ta zagotavlja tretjo ciinost. v la davno edinost. Ti trojni oblasti je Kristus podelil doveršeno polnost v r.»/sit juliji in terpežu: po Njegovi volji ne sme biti \tesnje:ia z nikakoršno mejo časa ali kraja. — raz-glasuje ¡o Krisuissani za vesoljno in neod jeni ji vo (Mat. !"». 1-. — Luk. 12. \\2. - Jan. 14. Iti; 1»;. 13.,*) \ teli /aoevah je toliko nevednosti in krivih misel med seo.n. ¡m svetom, da je to res kervavih sol/ vredno. 'i:. ivir n- uuJ Midt,~ K»-r J. J Mmilart -tr 12 itd. in koliko bode nesrečnih, ker nauka o oblasti sv. Cerkve ne vedo in ne spolnujejo. Gospod, ko je aposteljne poslal med svet evangelij oznanovat, je z vso resnobo rekel in zaterdil: „Kdor bo veroval, in bo keršen bo zveličan; kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen." Spomenica pokojnemu župniku gospodu .Turju Godee-u, misijonarju amerikanskemu in kranjskemu rojaku.*) V praznik sladkega imena Jezusa je sklenil svoje življenje blagi gospod Jurij Godec, misijonar amerikanski. Bil je on eden naj starejših misijouarjev amerikanskih ter veliko let verstnik Baragov, Pircev iu drugih vnetih delavcev v nogradu Gospodovem. „Zg. Danica" je sicer že prinesla čertice o zadnjih dnevih njegovih in o njegovi smerti. Naj tu še sledi kratka spomenica temu verlernu duhovnemu pastirju, čigar spomin bode blagro-van, ne bo zginil, in po njegovem imenu se bo od roda do roda popraševalo in njegovo hvalo bo Cerkev ozna-u o val a. (Sirah, ;>9.) Smemo «a prištevati tistim možem, ki so z močjo svoje modrosti ljudstvom dajali naj sve-tejše nauke. A zdaj je njegovo truplo v miru pokopano in njegovo ime bode živelo od roda do roda. Rodil se je na Jaučem; študiral latinske šole; izvolil si potem duhovski stan, ter bil leta 1832 posvečen. 11 let je pastiroval v ljubljanski škofiji, potem pa je sklenil podati se zadrugimi kranjskimi duhovni v amerikanski misijon. Ni nam znano, kdaj ga je Bog navdihnil s to sveto iu vzvišeno mislijo (eden zdaj v Ameriki pastirujočih duhovnov je v spoveduici dobil to misel in storil sklep); to pa je gotovo, da je Godec slušal glas Božji iu >polnil klic Gospodov. Nanj se morejo obračati besede sv. Cerkve, ktera moli v brevirji, v respons. spoznovavcev. „lsteperfecitomnia.quae, locutus est ei Dens/ to je: Vse je doveršil, kar mu je govoril Bog, ter slušavši klic Gospodov podal se je v daljno Ameriko oznanovat sv. evangelij ajdovskim narodom. Pokojni Godec nam je toraj vzor, kako slu-šati glas Božji iu ravnati se po razsvitljenji sv. Duha, kakor tudi lepo piše slavni Veninger na koncu svoje knjižice „Ostern im Himmel/ ter pravi: rD«.s Wichtigste, den Himmel siegreich zu erkämpfen, ist der gute Gebrauch jeder Erleuchtung des hl. Geistes; denn die Heiligung unseres Lebens durch lic treueste Vollziehung des erkannten Göttlichen Willens ist und bleibt der einzige Weg und das einzige Mittel, den Himmel durch Glaube. Hoffnung, und Liebe einst wirklich zu erlangen." Num et nos perfeeimus. quae locutus est nobis Dens sive per interuaiii illustrationem Spiritus Sancti, sive per os Episcopi, nobis diviuain voluutatem mauifestantisV Gospod Bog pa tudi ni pozabil svojega zvestega služabnika, kteri je zapustivši sorodovino, prijatle in znance, ter milo domovino, in nesel njegovo ime pred neznane narode. Gospod Bog ga je tolažil z obilnim duhovnim veseljem, „quoniam praeveuisti eum iu be-nedictiouibus dulcedinis." Dospevši leta 1843 v Ameriko je do leta 1883 obdeloval z velikim trudom iu terplje-njem nograd Gospodov. Leta 1883 obhajal je tam svojo zlato mašo, ktere spomin iu praznik so obhajali njegovi sorodovinci na Jaučah. Ta slovesnost je bila podobna s vi ti emu zažarjenju zahajočega soluca. Stekale so se namreč ure njegovega zemeljskega popotvauja. Dan *) V tem ko eden čast. rojakov pripravlja obsirniši življenje g. Godca, so d«.bra priprava k takemu popisu enake kratke obravnave kakor je pričujoča. Vr. njegovega življenja se je bil nagnil. Poklican je bil na praznik presl. imena Jezusovega prejemat zasluženo plačilo iz rok Gospodovih, kteri mu je rekel: Euge serve bone et fidelis, quia super pauca fuisti fidelis, supra multa te constituam, intra in gaudium Domini tui. T. j.: Blagor tebi, dobri iu zvesti služabnik, ker si bil v malo rečeh zvest, te bom čez mnoge postavil, pojdi v veselje svojega Gospoda! G. Jurij Godec šel je počivat od svojega obilnega truda, ker rekel mu je Gospod: Ingredere in requiem meam. quia te vidi justum coram me ex omnibus geutibus. T. j.: Pojdi v moj počitek. ker sem te vidil iu našel pravičnega izmed vsili narodov. Pokojni Jurij Godec je bil namreč le malo dni bolau. Bil je previden s svetimi zakramenti za umirajoče, in milostni gosp. škof Vertiu so prišli k njemu podelit mu papežev blagoslov. Na večer v praznik presl. imena Jezusovega izdihnil je svojo blago dušo. ter šel prejemat zaslužeuo plačilo in vživat večni mir in pokoj. Mi upamo, da mu je Bog Sodnik dodelil tudi krono pravice: p o su isti in capiteejus corona m de lapide pre ti oso. In ker je bil velik prijatelj bratov, Amerikancev iu Slovencev, zanašamo se. da on veliko moli za ljudstvo. Sed quis ejus locum occupabit in missione? A. K. Izreja otrok. Starši so dolžni otroke podučevai. svariti, po potrebi strahovati, hudega varovati in k dobremu jih napeljevati. Kar zadeva svarjenje iu strahova nje otrok, prav lepo uči sv. pismo: ..Strahu j svojega Sina, ne obupaj" (nad njegovim poboljšaujem). Preg, 11». S.) — „Komur se šibe škoda zdi, sovraži svojega >ina: ga vedno strahuje." (Preg. 23. 13, 14.i „Šiba iu sva-ritev podelujeta modrost; deček pa, ki je svoji volji prepuščen, dela sramoto svoji materi." (Preg. 21», loJ — Kdor ljubi svojega sina, ga vedno pod šibo ima, na se ga veseli na poslednje. -- Neukroten konj se ne da voditi, iu samopašen sin bo prederzen. Le gla ii sina. iu on te bo imel v strahu; le igraj se ž njim. in žalil te bo. Nikar se ž njim ne sniejaj. da ne boš žaloval. Ne prepuščaj ga v mladosti njegovi volji. Pripoguj njegov vrat v mladosti in daj mu po herbtu. dokler je še otrok, da kje ne bode terdovraten." Sirah 30. 1. 8-12.) Pač zlate besede so to. Pa redki so starši, kteri po tih naukih izrejajo svoje otroke, in le inaloktera mati zamore reči dandeues o svojem otroku, kakor je rekla Tobijeva mati: „Naš siu bil je svitloba najinih oči, palica najine starosti, tolažba najinega življenja." Nekteri starši otroke preveč strahujejo. drugi jih pa premalo. Kakšni so nasledki preostrega ravnanja i Zgodi se, da otrok, preveč strahova u. beži od očetove hiše. ter se potepa okrog, iu si hudo umišljuje. Tako je bilo brati, da je dekle Emilija K. v Pragi na novega leta dan zapustivši očetov dom ubežala. Pač čudna izreja otrok. Nekteri starši otroke zarad malenkosti, zaradi ubite posode, zgubljenega denarja itd. preklinje-vaje silno tepejo (naj bi pač starši le za volj velikih dudobij, s kterim otroci tudi Boga zelo žalijo, n. pr. zavolj velike svojeglavuosti, nesramnosti itd. otroke strahovali); ne pa zarad malenkosti. Naj starši nikar hudo ne tepejo malih otrok, kterim se ne prišteva, da razločijo, kaj je hudo. Ni se čuditi, če otrok, ki je napravil kako škodo po zanikernosti ali po nesreči, boječ se hudega tepenja, ubeži. Ni pr?v, ako starši hčer vpričo tujih ljudi, post. obertnijskih učencev in drugih poslov, brez usmiljenja, brez ozira nespodobno bijejo. Lahko se zgodi, ua ko otrok nekoliko odraste, ves obupan želi od hiše. da bi se odtegnil takemu srainožijivost ža-lečemu kaznovanju. Naj bi toraj starši nikoli v pervi jezi otrok ne kaznovali, vselej pa ljubezen z modrim straho va njem sklepali. Še več je pa staršev, ki premehko ravnajo z otroci, ki jim pregledajo hudobijo, ter si i/ otok delajo Mbo. s ktero jih Bog potem tepe. Dostikrat reče \ nemarni oče ali premehka mati: Jaz ga ne bom repel. ali jaz ga ne morem strahovati; naj ga strahuje ačeuik ali g. duhoven pastir: — Taki otroci p-»stanejo nadlega učiteljem in duhovnim pastirjem ker šola in cerut-v tudi ne moreta doveršiti otroške izreje. če jo starši ne podpirajo. Zato je toliko tožb zarad razuzdanosti, svojeiilavuosti in hudobij pri šolski mladini v sedanjem času! Starši, storite svoj.» doLuost. ker vi boste pervi oduovor dajali od svojih otrok. Prav primeren za sedanje čase je nark. ktereua daje modri Sirah staršem, t Sir. 7. 'J "•. • ..Imaš sinove." uči jih. in prip< uuj jih z mlaueua. lun- hčere." varuj njih život, in ne kaži jim veselega obraza." T j.: bodi resnoben in ne delaj jih razuizdanih s p"emehkim obnašanjem. Razgled po svetu. i Ml naj. Zarad znaueua strahot nega požara v dunajskem .Kinsteatru" je bilo več osel* ob> jenih: pre-svitli cesar s. obsojencem polovico ka/ni prizanesli. O tej priliki naj poveni" še nektere čeriae. ki > > nasledki omenjene grozne dogouoe. Bralcem je dobro zuan velik, požar, kteri • v grudna pred lanskim v prazni\ bre/.maoežne;:.; >;• »ictja Device Marije, pokončal liiug-gicdi-če :ia Duii.ku. T >ii večer bih; je namreč piišb» v uleiišie d«« 17'•• ljudi. Kar nekaj minut pred 7. uro — >e predlo» sv je i ur a gleila-liščna začela, nastane na odru ogeni. ki *»e je hitro razširil po vsem poslopju in tako sii.«vit" ;ivj.ii. da se je do ljudi notri zaoušilo ali zgorel«*. Ti nesrečni so bili moški in Ženske, ljudje mnogih narodov (med njimi tudi žali nekaj Slovencev), in raznih vit. Stra>na je bila tista noč in grozni ~e sle.ieci dnevi. V obletnico. grudna lanskega leta. je dal du-uajski magistrat postaviti veiikausk mertva-ki oder na pokopališču, na skupnem grobu pogorelih. Več tisuč Duiiajrauov je prišlo tisti praznik obiskat grob unih nesrečnih, in veliko molitve je bil«, t iiu opravljene. Nekaj dni pozneje je v obljunni cerkvi ¡»ro-t Maršal imel v ravno ta namen černo sv. maš«. , ; u ne nesrečne; pri tej >v. maši je biio mnogo ljudstva in sh-alo se je veliko joka iti zdihovanja dunajskega o »činM: ta večer gredo sinovi in žena v Riug-gledišče. Ko nastane požar, hitim tje iskat svojih dragih: pa nisem jih mogel najti; — vernem se domu. nadejaje se. da so že domu prišli: ali tudi doma nobenega ne najdem. Nobenega nikjer ni, dasiravno sem gotovo desetkrat šel domu in spet tje do pogorišča. Drugi dan grem na policijo, kjer so bili mertvi ogoreli položeni; ali tudi tam nisem mogel dobiti nobeuega svojih ljubih, ker nobeden ni bil podoben moji ženi in sinovoma. Zgoreli so tedaj v gledišču — bili so prah. Nisem imel več veselja nobenega, — še delati se mi ni ljubilo; prodal sem rokodelsko orodje — in zdaj nisem hotel nič jesti, ter sem mislil lakote umreti. . .. (Grozno obupanje vsled nesrečnega kazališča!) Pošteni čevljarji ga potolažijo, vzamejo seboj in mu dela dajo. ter tako rešijo nesrečnega moža časne in večne nesreče. Poglejte žalostne nasledke silnega požara, kteri pa je bil očitna šiba za nespodobnosti, ki se tako pogosto godijo po novošegnih kazališih! Rane, ktere je silni požar vsekal mnogim družinam, se ne bodo tako hitro zacelile; kdo more prešteti brezšte\ilne prelite solze? Le Bogu so znani zdihljeji zapušenih sirot in drugih, kteri so zgubili svoje drage. Vsim pa je stra li požar dunajski glasan pridigar: Discite disciplinam moniti — učite se opomnjeni kro-titve! Požari kazališ po vsem svetu se ponavljajo do groznega števila: bodo li se zmotene zmodrili?... Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Sin. da bi izvolil tisti stan, ki je njegovi duši naj bolj v zveličanje. serčno priporočen od matere. — Neki g. župnik za srečno (loveršeuje potrebnih naprav itd. — Bolan gimnazijalec za ozdravljenje, če je njemu v zveličanje. Koledar za prihodnji teden: 7. vel. travna. S. Stanislav m. — 8. Razodenje sv. Mihaela vikšega angela. — 9. S. Gregorij Nazi-jančan. — 10. S. Izidor. — 11. S. Sigismund — 12. Binkoštua sobota. S. Pankracij. Pom očki k modrosti. (Iz Pregovorov XII. \ 16. mal. travna. Misli pravičnih so prave; sveti hudobnih pa goljufni. 17. Besede hudobnih preže na kri (bližnjemu po življenji strežejo); usta pravičnih jih rešijo (rešijo jih iz nevarnost s podučevanjem in svarjenjem). 18. Oberni hudobne, in jih ne bo; hiša pravičnih pa bo obstala. (To je, tako naglo zginejo hudobni in grejo v nič, kakor ko bi jih obernil; le dobri imajo stalnost.) 17. Boljši je ubožec, ki je pa zadovoljen, kakor bahač. ki mu kruha manjka. 18. Pravični skerbi tudi za svojo živinico; hudobni pa je neusmiljenega serca. (Kako ostuden je človek, ki neuini.o živino neusmiljeno pretepa, obklada, terpinči.) 11». Kdor si zemljo obdeluje, bo kruha sit; kdor pa lenoba pase, je pravi neumnež. 2U. Kdor je vesel pri vinskih sediših, v svoji hiši sramoto zapusti. 21. Hudobni želi. da bi se prehudobni vterdili; pravičnih korenina pa bo rastla. (T. j.: Hudobni želi le hudobiji, da bi se vterdila, čednost pa zaterla; pa jim ne bo pomagalo; le pravičnih dobra reč bo speh dosegla poslednjič. 22. Zavoljo ustnih grehov se hudobnemu poguba bliža; pravični pa bo stiski ubežal. 23. Abotnik svojo jezo zdajci razodeva; kdor pa molče terpi krivico je razumen. 24. Resnične ustnice so zmeraj stanovitne (v svoji besedi); kdor je pa prenagla priča, laži z jezikom plete. 25. Lažnjive ustnice so Gospodu gnjusoba. 20. Pameten človek skriva učenost; serce nespametnih pa neumnost oklicuje. 27. Roka močnih (pridnih, delavnih) bo gospodovala ; lena pa bo davek dajala. (T. j.: Pridna kmali pride do lastnega gospodarstva, leni je vedno drugim podložen.) 28. Žalost v sercu človeka tare; dobra beseda pa ga razveseljuje. 29. Goljuf ne bo našel stalnega dobička. 30. Na stezi pravičnosti je življenje; kriva pot pa pelje k smerti. Listek za raznoterosti. •f- V Terstn je danes-teden o 51/, popoldne po prav kratki bolezni umeri ondotni kanonik prečast. g. Mih. Švab. R. I. P. V Norinbergi je mestni odbor naložil kazen 30 mark staršem, rednikom, gospodarjem in mojstrom, kteri bi nedorastle otroke, posle, učence brez potrebnega nadzora pustili v gostiluice. Duhovske spremembe. Iz Kerške škofije: Č. g. Ign. Robas gre za roviz. v Šmartno pri Beljaku; preč. g. kan. Jož. tefaner za prov. v Lolling; preč. g. dr. Jernej Le-vičnik, dekan v Šmohoru, gre v pokoj. Umerli so čč. gg.: Jože Turkovitzer, župn. v Šmartnu; Fr. Cirus, župn. pri sv. Danielu; Karol Kramar, župn. v Lollingu. R. I. P. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župn. A. Kerčon 1 gld. — Č. g. župn. J. Alijaž 2 gld. — Z Janč 1 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Marija Podobnik iz Št. V. 5 gld.; Jože Valentin 1 gld. — Iz Star. Loga na Koč. po č. g. župn. 3 gld. — St. Lam-pert po č. g. župn. 8 gld. — Vavta-vas s č. g. župn. 8 gld. — Johana Lovšin 5 gld. (oddala pri preč. g. stoln. župniku.) — Č. g. dr. Marinko 12 gld. Za pogorelce v Kokmi: Iz Teržiča po č. g. Fr. Špendalu 12 gld. — Z Janč 2 gld. — Št. Lampert po č. g. župn. 3 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Iz Star. Loga na Koč. po č. g. župn.' 3 gld. — Z Janč 2 gld. — S Podbrezji + + + 20 gld. Za sv. Očeta: Stari Log po č. g. župn. J. Jakliču 3 gld. — Z Janč 1 gld. 50 kr. — Iz Št. Lamperta 1 gld. S Podbrezji -|—|—f- 10 gld. Za sveto Detinstvo: S Podbrezji + + + 20 gld. — Iz Vavte-vasi 70 kr. — Č. g. dr. Marinko 6 gld. — č. g. Fr. Gregori, duh. pomočnik na Breznici, 1 gld. 56 kr. Za opravo uboznih cerkev: Iz Kranjske Gore 18 gld. 30 kr. — Iz Kočevja 25 gld. — Iz Osilnice 1 gld. 70 kr. — Iz Ternovega 2 gld. — Iz Škocijana pri Dobravi 26 gld. — Od Bele Cerkve 11 gld. 10 kr. - Od Sv. Križa poleg Turna 18 gld. — Z Verhnike 50 gld. — Neimenovana 60 kr. — Iz Černomlja 50 gld. — Iz Kostanjevice 6 gld. — Iz Begenj po preč. g dekanu Keše-tu 25 gld. — Iz Godoviča 20 gld. — Iz Bohinjske Bistrice 16 gld. — Iz Doba 44 gld. 45 kr. — Iz Grada 12 gld. Iz Vrem 5 gld. — Iz Stranj 7 gld. — Iz Besnice 10 gld. 20 kr. — Idrija po preč. g. dek. J. Kogeju 26 gld. 85 kr. — Iz Križ pri Teržiču po č. g. župn. Vohincu 13 gld. 36 kr. (Dalje prih.) Za afrikanski misijon: S Podbrezji -f- + + 20 gld. Za bratovšino Naše ljube Gospčpresv. Serca: S Podbrezji + -f- -f- 20 gld. (Drugi dar. prih.) Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikori nasledniki v Ljubljani.