SLOVENSKI UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO O. številka MARIBOR, dne 27. februarja 1923. 57. letnik. Velika izbiral Na mariborskem okrožnem sodišču je vloženih v oravem roku 11 kandidatnih list. Kakor se sliši, najmanj dve med njimi ne bosta potrjeni, ker sta nepravilno in pomanjkljivo sestavljeni. Imeli bomo torej pri volitvah na izbiro 8 ali 9 škrinjic. Gotovo torej več, kakor je pametno in dobro. Ali je v resnici izbira za pametnega in treznega volilca velika? Mislimo, da ne! Seveda pri tem računamo na možate, umne in poštene volilce, ki vedo, kaj da delajo in se zavedajo, da so volitve tudi sodba, kjer vo-lilec sam sebe razsodi, ali je pameten ali nor, ali si čuva hišo, ali pa jo sam sebi nad glavo zažge, ali si o-ropa svojo mošnjo, ali pa jo široko odpre, da je dostopna vsem, kakor je občinski pašnik dostopen vsem svinjam in koštrunom, kravam in bikom, gosem in konjem. Poučni dogodek. Vsi starejši ljudje se še spominjajo, da smo imeli svoj čas velike bakrene novce za štiri krajcarje, tako-imenovane štirkače ali «firerbacne.« Nekoč je dal boter otroku na izbiro tak štirikrajcarski bakreni novi novec in stari srebrni goldinar. Bakren novec se je lepo svetil, goldinar je bil umazan. Otrok je seveda izbral v svoji nevednosti bakreni štukač! Ali razumete, vo-iilci, nauk iz te resnične zgodbe?! Bodo slovenski volilci tudi nevedni otroci, ki se bodo dali zapeljati in zaslepiti, da kakor otrok ne bodo ločili bakra od srebra, plev od zrnja?! Marsikateri, ki so vam nastavili tam na volilno mizo Skrinjico, kakor past, še štirkača vredni niso. Izbira je torej le navidezno velika, v resnici pa ne. Kaj hoče vsak volilec-Slovenec? 1. Vsak volilec-Slovenec hoče bili sam gospodar na svoji zemlji. On hoče ohranili in čuvati od Boga in staršev mu izročeno dedščino, svoj jezik, svoje gospodarstvo, svojo šolo, svojo vero. Za zrelega, dorastlega moža ni nič sramotne j šega, nič bolj hudega in ponižujočega, kakor če mora slediti manjzmožnemu, če se mu drugi hoče vsiliti za jeroba in varuha, čeravno on sam najbolje ve, kako bo s svojim imetjem najboljše hiševal. 2.Vsak volilec-Slovenec brubliki na Slovenskem- ali pravzaprav le na Štajerskem, ker na Kranjskem niti kandidatov nimata. Že iz tega se vidi, kako neresno in smešno je njuno delo. Sicer so pa njihovi kandidati takšni, da bomo pred svetom pravi maruleki, če bi sledili Novačanu in Radiču. Štajerski Slovenci pa nismo tako ubogi na duhu, da ne bi vedeli, da bi imeli poleg velike škode še grdo sramoto pred vsem svetom, ako bi sledili političnim Pavlihom in «marulekom.« AVTONOMIJA ! Si li že premislil, kj pomeni ta beseda? Mar ne življenje Slovenije. Brez avtonomije ne moremo narodno ne kulturno ne gospodarsko živeti. Opazuješ li učenje svojih otrok v šoli — kmalu ne boš več doznal njihove pisave — a otroci ne tvoje. In slovenske višje \ šole — vseučilišče, mar ni vedno ogrožen njih obstanek. Narodno gospodarstvo. Mnogo — mnogo odpolve po vodi navzdol — a proti vodi nazaj prijadra le malo. ; (Celo najpotrebnejše za bolnice — premalo). Sploh ču-j tiš li, kako nas v vsem davi centralizem? V boj za avtonomijo! Kdor se je dozdaj boril za j njo, kdo se zdaj resnično bojuje za njo? Liberalci? Kdor misli na zlato tele, proda tudi domovino za njega! j — Samostojni? Koliko krika in obetov, toda v Beogradu i. so se ponudili v hlapčevsko službo in glasovali za cen-i tralistično ustavo! Socijalni demokratje? Komu Tone j Kristan in dragi voditelji te baže še dosedaj niso oči i odprli, temu — Bog daj pravo pameti Druge nove stran-\ ke? Kje je pisano njih delovanje v -boju za življenjsko i pravico Slovenije? i Edino Slovenska ljudska stranka s svojim načelnikom dr. Korošcem je trdno in neomajeno stala v boju za Slovenijo, stoji trdno še sedaj ter bo neomajeno trdno stala dotlej, da pribori pravico Slovencem. Zato pridruži se, pomagaj tudi ti v tem — volilnem boju! amostojni« demokrati iti nali vojaki Pri zadnjih volitvah je Samostojna dobila posebno nmogo glasov od mladih volilcev, ki so prišli od vojakov. Urek, Drofenik, Mermolja, Dobnik in Kirbiš so obljubljali volilcem, da bodo v Beogradu delovali na to, da se vojaško brème zniža, da se število vojaštva zmanjša, da se službena doba zniža, da bodo fantje služili v domačih garnizijah. Mladi volilci so verjeli sladkim obljubam m so metali volilne krogljice v skrinjico Samostojne, kjer je bila naslikana krava na zelenih plakatih. Volilci! Kako ste se motili! Samostojni so vas grdo potegnili, nalagali! Samostojneži in demokrati proti našim vojakom. Ministrski svet, v katerem sta sedela tudi Ivan Pucelj in dr. Kukovec je odobril vpoklic rekfutov o Božiču leta 1921, kakor je predlagal srbijanski vojni minister general Žečevič. Okoli'350'rekrutov, večinoma Slovencev in Hrvatov, je na prevozu v Mak donijo umrlo vsled mrazu in pomanjkanja. Nad 6000 pa jih je zbolelo in so pozneje mnogi od teh umrli. Jugoslovanski klub je pod vodstvom dr. Korošca dne 7. marca 1922 skupno z drugimi opozicijonalnimi poslanci vložil obtožbo proti generalu žečeviču. Dne 20. marca je biia obtožnica prečitana v zbornici, dne 6. aprila se je glasovalo. Naši poslanci so glasovali, da se krivca generala Žečeviča obsodi radi zločina nad našimi fanti, a poslanci Samostojne in Kukovčeve demokratske stranke so bili proti nam in za oprostitev srbijanskega generala. Trdili so, da so baje železničarji krivi, ker so re-krute tako počasi vozili v Makedonijo. Samostojni in liberalci so bili plačani hlapci Velesrbov! Mrtvi se niso vzbudili in krivci se še niso kaznovali, a vi volilci maščujte nesrečne žrtve! Kukovec in Mermolja proti odpravi krivic v armadi. . Koncem aprila 1922 je prišla v razpravo v narodni skupščini interpelacija slovenskih poslancev Brodarja, Žebota in tovarišev, v kateri so naši zahtevali, da se morajo batine in vse krivice pri vojaštvu odpraviti. Poslanci Slovenske ljudske stranke so dobili na stotine pritožb in prošenj vojakov in staršev v tej zadevi. — Energično so zahtevali: «Minister vojni odpravi v»e krivice in odslovi iz vojaške službe offoirje i« podofieir- I je, ki tepejo naše fante in ž njimi surovo, večkrat cele živinsko postopajo.« Kot govornika v parlamentu sta nastopila za pravice naših fantov poslanca Brodar in Žebot. Srbski poslanci so mirno poslušali govore naših poslancev. Le dr. Kukovec je kričal: «Lažete! Da« nes se vojakom v garnizijah še predobro godi!« Žebotu je zaklical: «Vi nimate ničesar iskati po kasarnah. Vi vojake liujskate!« Ko so mu naši zaklicali: «Izdajical« je izginil iz dvorane. Nato je proti slovenskim vojakom nastopil znani Mermolja. Vpil je nad našimi poslanci: «Saj ni res, kar vi tu govorite. Moj sin tudi služi v Srbiji, a mi vsak teden piše, da se mu zelo dobro godi.« Tako so bili demokrati in samostojneži v službi vlade proti našim fantom . Poslanec Drofenik za manevre. Dne 5. maja 1922 je, finančni odbor razpravljal o neznosno visokem proračunu vojnega ministra. Med drugimi je bila v proračunu tudi postavka 30 milijonov za manevre. V imenu naših poslancev je poslanec Žebot stavil predlog, naj se ta postavka črla, ker so manevri popolnoma nepotrebni. Za naš predlog je bilo 6, proti pa sedem poslancev. Poslanec Drofenik iz Št Jurja ob južni železnici je glasoval za manevre. Pokazal je, da je hlapec beograjske vlade. In mesca septembra in oktobra so bili že napovedani manevri v ozemlju med Muro in Dravo. Vojaštvo bi bilo pomandialo vinograde, sadonosnike, njive. Aida, koruza, krompir, fižol in drugi pridelki so še bili zunaj. Poslanci Slov. ljudske stranice so z vso odločnostjo protestirali pri vojnem ministru proti manevrom. In pomagalo je. —• Manevri so bili vendarle odpovedani. Naši poslanci dosegli odpust letnika 1898. Za časa, ko je bil minister Pucelj in tudi liberalec dr. žerjav, namreč leta 1922, so bili poklicani v aktivno vojaško službovanje fantje rojeni leta 1898, ako- ravno so povečini že odslužili svojo vojaško služba G, Pucelj se ministrskem svetu niti zganil ni proti vpoklicu. To stoji! Naši poslanci so na prošnjo staršev m vojakov samih energično zahtevali odpust letnika 1898, Po neprestanem dreganju se je poslancem Slov. ljudske stranke posrečilo, da je vojni minister te fante odpustil s 1. novembrom 1922. To tudi stoji! Samostojni pa lažejo, da so oni to dosegli. Da jih ni sram! Njihort Pucelj je sokriv vpoklica, a ne odpusta letnika 18981 Volilci, maščujte se nad plačanimi velesrbskimi hlapci! Iz vsega tega mora vsak fant in mož-volilec spre-videti, da so bili samostojni in demokratski poslanci hlapci velesrbijancev in militarizma. Plačani so bili za vsa izdajstva nad slovenskimi sinovi. Dočim so se poslanci Slovenske ljudske stranice borili za sinove našega naroda, so samostojni naše poslance psovali, jim očitali sovraštvo do države ter se sploh obnašali huje od Turka. Fantje in možje! Sedaj pa Drofenik, Mermolja, Dob nik in dr. Kukovec od Vas zopet lovijo vaše glasove. Dne 18. marca se Vsi od prvega do zadnjega maščujte nad njimi s tem, da boste vsi vrgli volilne kroglice T škrinjico Slovenske ljudske stranke, ki je letos druga (štev.' 2). KMETSKI KOLESELJNI PROSTI TAKSE. Slišimo, da ponekod finančne straže silijo kmete, naj plačajo takso od koleseljev. To postopanje finan-carjev ni pravo. Davčni urad v Št.1 Lenartu je županu g. Poljancu v Cogelincih na njegovo vprašanje glede taks poslal pismeno izjavo, da so koleseljni (če so tudi «na fedre), katere potrebuje lastnik poleg prevažanja oseb tudi za prevažanje živil in drugega blaga (akora-vno v malem obsegu), prosti prijave in tudi oproščeni vsake takse. Finančne straže tudi ne smejo siliti žu-panov k popisu kočij in koleseljnov v občini. Omenjamo, da morajo takso plačati pač obrtniki, ki potrebujejo ta vozila za svoj obrt. Za to «uslugo« in «dobroto« pa se zahvalite ministrom dr. Kukovcu in Puclju, ki sta leta 1921 v ministrskem svetu glasovala za začasnf-zakon o taksah in ga tudi podpisala. (Glej «Uradni lis* za Slovenijo« št. 100 z dne 22. avgusta 1921.) ......i milili ■!<■■■ in u ii i......i u i i« i i »i iiiiii ......—r—— Politični ogled. i ^ DRŽAVA SHS. Volilni boj je privedel radikale in demokrate de popolnega razkola. Demokrati so itak že razdeljeni na Davidovičevo in Pribičevičevo strujo, radikali na Pa-šičevo in Protičevo stranko in sedaj gre razkroj med Pašičevimi radikali celo tako daleč, da je vloženih §e 16 radikalskih list pojeg Pašičeve. Ministrski svet ali glavni odbor radikalne stranke ima velike skrbi, kako naj spelje volilce k pravi skrinjici. Pa bo težko, ker jft! ji toliko in ker so volilci tako neubogljivi. Na jugu kar mrgoli novih strank in ie danes se ne ve, koliko kandidatnih list je vloženih, lahko pa T*+ Sti-aa S. SLOVENSKI GOSPODA!?. 27. februarja 1D23. čemo, da se bo kakil 2000 kandidatov trgalo za 313 mandatov. Končana so pogajanja med zastopniki avstrijske republike in naše države v popolnem soglasju. Podpisa ni so dogovori o odpravi sekvestrov, ureditvi plačil, glede deležev podjetij bosansko-hercegovinskega eiara tu o prenosu sedežev akcijskih družb, ki imajo svoj sedež v Avstriji, delokrog pa v Jugoslaviji. Trgovinska pogodba še ni sklenjena, pač pa so določene njene smernice. Delnice Blerove bančne skupine, ki je nam posodi-ia dolarje, silno padajo v Ameriki in govori se, da bo naša vlada morala razveljaviti pogodbo z Blerom, kar bo imelo za naše finance jako slabe posledice. GRŠKA. aam krati pristop k solunskemu pristanišču. Naš poslanik v Atenah se je radi tega pritožil pri grški vladi. Grška vlada tudi kruto zatira jugoslovanski živelj, ki je nastanjen na njenem območju, — in to naj bo «prijateljska« država, katero so znali najti naši politiki pred vsemi drugimi državami, ki bi nam bile bolj naklonjene ter tudi po plemenu sorodne. MADŽARSKA silno trpi na. zunaj in znotraj pod pritiskom svojega iašizina. Madžarski fašisti, ki so si nadejali naziv «pro-bujeni Madžari«, pošiljajo poslancem in novinarjem »pozicije bombe in peklenske stroje. — Vodja fašistov, bivši ministrski predsednik Friedrich hodi po Italiji, da se šola pri italijanskih fašistih, v Bukarešti se pa pri razpravi proti obdolžencem poskusnega atentata na romunskega kralja razkriva, da je ravno Friedrich rodja te tajne in nasilne organizacije. f ČEŠKA. Vsicd atentata preminulega finančnega ministra ir. Rašina bo naslednik poslanec ing. Bečka, ki je bil ovariš pokojnega finančnega ministra in bo finančno politiko tudi nadaljeval v njegovem duhu. j Iz Poruhrja. Francozi vzdržujejo pravo strahovlado v zasedenem ozemlju. Noben član nemške vlade ne sme med svo je rojake, krute obsodbe uemškega uradništva in prebivalstva se množijo in na polletno ječo se obsojajo celo oni, ki nočejo na cesti pozdravljati francoskih ofi-sirjev. Francija "" >c nahaja v težkem gospodarskem položaju, ker ima Aline stroške z okupacijo Poruhrja in ker stalno pada ijena proizvodnja. Odnošaji z Anglijo so zelo napeti n samo fašistovska Italija je še njena prava zaveznica. Ugotovljeno je, da so Francozi podpirali in plačevali italijanski fašizein,da si obdržijo Italijo na svoji strani. Naša volilno skrinjica Naša zborovanja. Zborovanja dr. Hobnjeca: V torek, sredo, četrtek (27., 28. februarja in 1. marca) v župniji Ljutomer. — Nedelja, 4. marca po rani sv. maši v Zrečah, po poznem opravilu v Stranicah, popoldne v Konjicah. Pon-deljek, 5. marca, ob 10. uri predpoldne pri Sv. Kuni-gundi na Pohorju. Torek, 6. marca ob 10. uri na Keb-iju. Četrtek, S. marca ob 3. uri popoldne v Veržeju. Ne-,delja, 11. marca po ranem cerkvenem opravilu v Gor. Radgoni. Volilni shodi kandidata Žebota se vršijo po tem le redu: v nedeljo, dne 4. marca po rani sv. maši pri g. Peldarju v št. Jakobu, po pozni sv. maši v Jarenini in. Dopoldne ob 3. uri v Cirknici pri Št. Ilju v dvorani gostilne Haring (nekdaj Repnik). Poleg kandidata govorijo na shodih še gg. Supanič in Goleč. Volilni shodi v celjskem o; rož ju: Dne 4. marca: Frankolovo po rani sv. maši in Šmartno v Rožni dolini popoldne (Davorin Krajnc; Marija Reka (Uranjek); Griže po ranem sv. opravilu (Kuder); Razbor nad Loko (Hrastnik in M. Deželak). Podsreda po rani službi božji in Št. Peter pod Sv. gorami (Vrečko in J. Deželak). Sevnica (Škoberne), Zreče in Konjice (dr. Hohnjec), Pišece (tajnik Krajnc), Sv. Kunigunda na Pohorju (H. Novak). Dne 11. marca: Rečica ob Savinji in Sv. Frančišek (Pušenjak), Dramlje (Dav. Krajnc), Stranice (Uranjek), Loka pri Zidanem mostu (dr. Ogrizek in M. Deželak), Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Lenart (Kugov-nik in Hrastnik), Želale in Mestinje (Vrečko in dr. Rakun), Brežice (Škoberne), št. Vid pri Grobelnem (J. Deželak), Rogatec (Kuder), špitalič (Novak), Ponikva ob juž. žel. (tajnik Krajnc in Gajšek); 12. marca: šmi-klavž nad Laškem (Kugovnik in Hrastnik). Gornja Polskav;. Shod Slovenske ljudske stranke zadnjo nedeljo se je sijajno obnesel. Govoril je dr. Je-rovešk. Razpravljal ,; najprej o ograrni reformi, za katero demokrati niso nič storili. Potem je razvijal program in opisoval delovanje Slov. ljudske stranke,, ki je ščitila vero in cerkev, ki je branila kmeta in obrlnika pred davki, ki se je potegovala za naše vojake in nastopila celo proti vojnemu ministru generalu Žečeviču, med tem, ko druge stranke niso nič storile. Končno je pozval zborovalce, da se polnoštevilno udeležijo volitev in spustijo krogljico v drugo Skrinjico. Na shodu jr bilo navzočih tudi par socijaiistov, ki so narediii nekatere medklice, bili pa so tako odločno zavrnjeni, da sc se nazadnje sami smejali svojim neumnim medklicem. Na dan volifve bo na Gor. Poiskavi zmaga naša. Shodi dr. Hohnjeca v župniji Sv. Križ pri Ljutomeru so se vršili pretekli teden, in sicer po tem redu: v torek, dne 20. februarja, popoldne v Križeycjh. V sredo ob 10. uri v Gerlavi, popoldne ob 2. uri v Lokavcih, ob 4. uri pa v Logaroveih. V četrtek ob 10. uri v Stari-Novi vasi, popoldne ob 2. uri v Vučji vasi. Vsi shodi so bili prav mnogoštevilno obiskani. Poslušalci so vsi brez izjeme pritrjevali programu Slov. ljudske stranke in Kmetske zveze ter so tudi popolnoma odobravali delo in boj poslancev naše stranke. Župnija Sv. Križ je vsa v taboru SLS, pristaši drugih strank tvorijo le majhno, povse neznatno izjemo. Slava značajnim možem in mladeničem ! V župniji Loče je imel poslanec dr. Hohnjec preteklo nedeljo dva shoda. Po rani maši je bilo najštevilnejše obiskano zborovanje v Ločah, katero je poteklo v najlepšem redu, četudi je bilo navzočih nekaj pristašev drugih strank. Dr. Hohnjec je razpravljal o pro-gramnih točkah Ljudske stranke in Kmetske zveze ter hkrati govoril o drugih strankah, ki se volilcem ponujajo ob volitvah, zlasti o samostojnih, o republikancih Novačanove in Radičeve baže in o nemški kandidatni listi. Zato je za vse sloje slovenskega ljudstva mesto edino v SI m' .ljudski stranki. Njena škrinjica (2) mora 18. marca postati zbirališče vseh krogljic. Popoldne ob 5. uri je bilo zborovanje pri Sprogarju v Spod. Lažah, ki je tudi bilo prav dobro obiskano ter doseglo najlepši uspeh. Pri Sv. Jerneju nad Ločami je v nedeljo, dne 25. februarja priredila Ljudska stranka in Kmetska zveza shod, ki se je vršil po večeru itah. Govoril je dr. Hohnjec. Vsi navzoči brez izjeme strankarske pripadnosti so pritrjevali poslančevim besedam. Samostojnim je pri Sv. Jerneju popolnoma odklenkalo, ob zadnjem Drofe-nikovem zborovanju jim je zapel smrtni zvonček. Ljud je se tudi ne bodo dali varati z republikanskimi obljubami niti ne s tiho agitacijo pristašev nekdanjih nemških in nemškutarskih okrajnih mogotcev. Ljudstvo je uvidelo v celoti, da je za njega edina bramba in opora Slovenska ljudska stranka. Kokarje pri Mozirju. Na dan 23. februarja se vrši vsako leto pri tukajšnji podružnici zgodovinska božja pot. Tudi letos so se zbrali verniki od blizu in daleč v velikem številu tako, da so do zadnjega kotička napolni li veliko Marijino svetišče. — Po sv. opravilu se je ljudstvo zbralo k kmečko-delavskemu taboru, ki se je razvil v veliko manifestacijo za avtonomijo Slovenije,, za katero morajo iti v boj dne 18. marca t. 1. vsi stanovi brez razlike mišljenja, iz stališča gospodarskega in kulturnega obstoja Slovenijs in naših delovnih stanov, za kar se bori S. o v .ljudska stranka, katere škrinjica je v mariborskem okrožju druga. Govorila sta tovariša Kuder in Gajšek, ki sla žela veliko odobravanje množice, ki je vztrajala celo uro na prostem v snegu. Dobre volje se je ljudstvo razšlo z željo, da se kakor v Gornji Sav. dolini združi ves slovenski narod pod zastavo avtonomije in pribori dne 18. marca zmago Slovenski ljudski stranki in s tem slovenskemu narodu svobodo in samostojnost v državi SHS. Šmihel nad Mozirjem je imel dne 18. februarja po sv. opravilu dobro obiskan shod, na katerem je gospod Peter Kuder tako dobro, poljudno in navdušeno govoril ter lepo pojasnil poslušalcem, kako se naj v prihodnjem ravnajo v gospodarskem, političnem in verskem oziru. -'--Na Bizeljskem se je vršil dne 18. februarja veličasten shod Slov. ljudske stranke. Govorila sta kandidatski namestnik Jože Cerjak in okrajni tajnik J. Deželak nad 500 zborovalcem. Shod je motil načelnik Sokola, zobozdravnik dr. A. Vilimek, ki pa je moral sramotno utihniti. Ko je Jože Cerjak zaključil shod, so zaklicali navdušeni zborovalci: Živela Slov. ljudska stranka pod vodstvom dr. Korošca. Iz Drotikmetske politika. Iz orruožkega okraja. Volilni boj se že opaža tudi pri nas. Dočim je pri zadnjih volitvah Samostojna kme tijska stranka (SKS) razvila že od vsega začetka prav živahno agitacijo od moža do moža ter sklicevala večerne zaupne sestanke, se letos opaža splošno mrtvilo. Narod ne zaupa več samostojnim agitatorjem. Najhujši kričači, ki so prej oznanjevali novi evangelij, rekoč, da bodo slovenskemu trpinu pripravili raj na zemlji, ako bodo volili s samostojneži, so utihnili in si ne upajo več med narod, ker ga vsaki vpraša: Kaj pa ste dosegli? Ali je izginila draginja? Ali je valuta zrastla? Ali so davki manjši? Ali so naši sinovi oproščeni vojaške službe? Ljudstvu so se odprle oči in od samostojne stranke nočejo ničesar več slišati. Vsi mirnejši in trezrejši ljudje so pokazali hrbet samostojnim kriča-čem. Demokrati, to so stari liberalci, pri nas ne pridejo v poštev. Bogati Pelovar, ki kandidira na komando dr. Kukovca, razpošilja sicer letake na vse volilce, toda u-speha ni. Ljudje se smejijo tej komediji, ker je splošno znano, da ga niti njegovi stanovski tovariši, bogati trgovci in obrtniki, ne bodo velili. Pelovar bo plesal le samo po dr. Kukovčevi centralistični muziki, katere pa so že vsi siti. Pepublikan i so si sicer z denarjem pride bili nekaj priganjačev in prirejajo posebno po naših gorskih krajih, med viničarji, zaupne sestanke; pa n-bo nesreče! Kakor nekdaj samostojni, tako jim obljubljajo tudi republikanci raj na zemlji. Obljubiti je lahko, dali je težko. To ljudje uvidevajo in razun nekaj kalinov se ne bo nikdo vsedel na republikanske lima-nice. Zanimivo je tudi, da agitirajo v spodnjem delu ormožkega okraja z Radičem, drugod pa z Novačanom. Dr. Novačana je namreč narod v Središču in pri Sv. Bolfenku tako temeljito odslovil že pri prvem nastopu, da si ne upajo več agitirali s tem republikanskim svetnikom. Zato mora ubogi Radič trpeti. Nevaren pa ne bo naši stranki niti eden niti drugi. Ljudstvo vidi tiho, pxirno in požrtvovalno gospodarsko delo naših mož in naše stranke za blagor naroda. Vse posojilnice, zadruge, kmetijske podružnice in druge gospodarske ustanove delajo brezhibno! Pri naših podjetjih je kmeti-ska poštenost zabranila vsak izrodek povojne lahkomiselnosti. Vedno bolj se sliši glas: Kf.j se bomo cepilif Bodimo vsi do zadnjega složni in v limo našo staro krščansko stranko. Vse krogljice naroda morajo pasti v drugo skrinjico, saj gre za življenske pravice slovenskega kmeta, viničarja, delavca in obrtnika. Gre za stranko ljudstva, ki hoče vreči nesrečni centralizem in kapitalizem, ki je kriv draginje in vseh nadlog, ki nas tarejo. Proč s centralizmom! Živijo avtonomija! Mi hočemo, da zavlada zopet krščanska pravičnost. Zmaga naroda bo sijajna, ako stori vsak svojo dolžnost. Podučimo še nevedneže pri vsaki priliki in skrbimo, da pride na dan volitve vsak krščansko misleči volilec na volišče. V boju leži zmaga! Kandidatu Samostojne Kmetijske stranke g. Retzer-ju so se dosedaj ponesrečili še vsi shodi. Posebno «ter-no« pa je zadel pri Sv. Rupertu. Naših je bilo na Re-cerjevem shodu okoli 100, a samostojnih samo kakih 10. Z vprašanji so naši spravili Recerja čisto iz tira. Ko je videl, da Iluperčane niti še tako mil pogled samostojnega kandidata ne gane, se je udal v nemilo usodo in je nehal. Pri nas za samostojne ne cvete več pšenica! Bo treba bolj inazati. (Dopis iz Mišjega dola). Na prvo postno nedeljo se je napotil gospod Blaž Urlep na višje povelje iz Sv. Jurja ob juž. žel. proti Jurkložtru oznanjevat samostojni evangelij. Prišedši do Šmida na Marofu, ki je Drofenikov zet, je zvedel, da ne kaže iti dalje in je obmolknil. Kaj to pomeni za Gubčevega junaka? Ali je vse izgubljeno? In vendar «Kmetijski liste zastonj prihaja v tako veličastno povečani obliki na vse naročnike «Solv. Gospodarja«. Ali srbske pare ne vlečejo? Treba bo bolj niazati. Dr. Kukovčev kandidat Petovar in modra galica. Iz Ormoža poročajo: Petovar pravi sedaj, da bodo vsi naši vinogradniki dobili modro gálico, za katero so bili prikrajšani. Prejšnji tainik se je samo zmotil, čeravno je sedel precej dni v preiskovalnem zaporu. Petovar in tajnik bosta že vedela, kako je!' Ne zaupajte sleparjem. Dopis Od Sv. Bolfmka v Slov. goricah. Nedavno je ubog Hrvat ponujal po naših vaseh svojo robo. Z velikim navdušenjem je tudi razlagal, kako bo gospodin Radič Hrvatom ustanovil samostojno državo, svobodno republiko; dne 20. februarja naj pridejo zastopniki občin z zastavami in godbo v K rapiño; tam se bo slovesno ustanovila hrvatska republika Dan Icbruar je že davno minil, toda Hrvatje še nimajo svoje neó^is»? države in je od Radiča tudi nikdar ne bodo dobili. Mol, 8™* na svojo čast in svoj žep, ne bo nikdar imei ^ ™ ljudstvo in njegove težnje. Tri dolga leta Radič že obenT 10 navija Hrvatom republiko; še danes je nimajo in je 5e bodo imeli, dokler bodo slepo zaupali sleparjem. Da se nam ne bode godilo ravno tako, čitajmo pridno! Vsaka hiša imej svojega «Slovenskega Gospodarja«, svojega «Domoljuba«. Kdor dandanes ničesar ne čita, ostane slepec in duševni revež, kakor oni hrvatski seljak. Prt prihodnjih volitvah pa ne verujmo-praznim obljubam, svojo krogljico dajmo samo možem, ki so za nas ž«, žrtvovali čas, blago in kri in si s tem zaslužili naSo hvaležnost, možem naše krščanske in slovenske Kmetske zveze. Shod dr. Novačanovega republikanca v Leskoven ;>ri Ptuju. Jaz pa sem si nekaj zinislio in naredio bom ■ a špas. Tako si je menda mislil Čvrhov Tinek, ko je v nedeljo, dne 18. februarja, sklical shod v Vindiševi gostilni. Seveda prišli so ga poslušat saino njegovi ožji prijatelji, kako se dela za kmeta. Radovedni pa smo, kakšno stranko neki vodi. Najbrž stranko lenuhov. Govoril je nekaj o povzdigi kmetskega stanu. Kaj neki on razume o kmetijstvu, ko niti krave ne ve počesati. Govoril je tudi za povzdigo slovenskega naroda. Toda kje bi se bil tega naučil, ko pa svoj živi dan ni imel v rokah drugega, kot «Kmetijski list« in žlico. Tudi farba ljudi po svojem «Republikancu«, da je invalid z leseno nogo. Mi smo mislili, da je invalid samo tisti, ki v vojski dobi poškodbe, ne pa doma pri pretepu. Saj vsi vemo, kako je za domovino kri prelival pri Drevenšekovem križu, ko se je vojskoval z ljutimi sovražniki njegovega ponočnjaštva in pretepaštva. Zares, ko bi domovina ču-lila količkaj hvaležnosti do takega junaka, bi ga morala že davno odlikovati najmanj z redom prisilne delavnice. Toda kaj hočemo, nehvaležnost je plačilo sveta. Tineku v tolažbo pa povemo, da kar še ni, se lahko šc zgodi. — Poslušalci. Krvava resnica. Neki republikanski agitator je sklical sestanek svojih maloštevilnih pristašev ter jim je razlagal svoj novi evangelij. Slučajno je bil zraven tudi šolar, ki je potem pravil doma očetu: «Oče, sedaj na bo dobro na svetu! Sosedov stric so .pravili, da ne ¡ omo več plačevali davkov in da ne rabimo več žan-darjev ,ako zmaga gospa republika!« Oče so se popraskali za ušesom in so rekli: «Bomo videli, če"imajo sosedov stric resnico. Oni radi lažejo!« Zvečer pa so šli in so sosedovemu stricu ukradli dva purana. Ko je sosed 27. februarja 1923. SLOVENSKI GOSPODAH. - Síraa i. kugi dan to opazil, je kar bežal po — žandarje. Oče ra so^iu dali purana nazaj in so rekli: «Vidiš, kakšen jažnj-ivec si ti! Ali res misliš, da v republiki ne bo treba- reda in mira? Ali res misliš, da v republiki ne bo ;ivisa več delali in da bodo pečeni purmani in krofi ;\r sami leteli v usta? Ali res misliš, da bo v republiki iio dvakrat rodilo in da bomo šli dvakrat bral? Aii es misliš, da bi Radič in Novačan kar odpravila dra-/injo in druge naše bolezni? Ali res misliš, da v repu-,o obenem kot izobraževalno sredstvo našim voditel-izobraževalnih in političnih organizacij. Knjiga obsega pod naslovom: «Za demokratično državo 10 govorov, vsi aktualne vsebine, dalje pod naslovom «Držav Jio gospodarstvo in davkarstvo« ostro kritiko sedanjih finančnih razmer. Pod naslovom: «Socijalna politika« >n «zunanja politika« so združeni govori in pojasnjeno ^tališče stranke o zaščiti delavcev, o delovnem času in delovnem prazniku, o zunanjepolitičnih smernicah in odnošajih do avstrijske republike. Knjiga je razposlana organizacijam in župniščem ter stane 5 dinarjev s •oštnino. Nekaj izvodov je dobiti tudi v Cirilovi tiskarni. Kako je kaj v Središču? Naši liberalci se še niso zložili. Eden pravi lako, drugi pa tako. Samostojni popuščajo, demokrati popuščajo, nobeden pa ne ve kako daleč. To je zelo hudo, če manjka prava orientacija! V naši stranki pa je samo en cilj: Za resnico in pravico! Bog živi SKZ ,oziroma SLS. Druga volilna skrinjica je naša! Lepo napredovanje naše stranke pri Sv. Roku ob Soíli. Preteklo nedeljo smo imeli tukaj zaupni sestanek Slov. ljudske stranke, kateri se je nepričakovano zelo dobro obnesel. Pripomnimo, da so bili Rokovijani večinoma pri rdečih socialdemokratih, a so zdaj večjidel vsi pristaši Slov. ljudske stranke. Vidi se, da avtono-mistični program prodira tudi v najbolj zakotne kraje in nam s tem zagotavlja sijajno zmago 18. marca, ko bodo krogljice padale v drugo skrinjico. Zlata poroka pri Sv. Juriju ob Pesnici. Čisto na lihem je 19. t. m. slavil svojo zlato poroko tukajšnji posestnik in cerkveni ključar, daleč znani mesar gospod Anton Dobaj s svojo ženo Apolonijo. Našemu neustrašenemu somišljeniku kličemo: zlati par, še na mnoga leta! Smrt blage matere. (Poročilo od Sv. Križa pri Slatini). Dne 19. februarja je umrla v Dolu vdova Jožefa Kovačič, ki je štiri hčerke dala k usmiljenkam. Bog jej bodi obilen plačnik. Umrla je v soboto, 24. februarja v Ljutomeru Ana Erjavec, bivša mnogoletna skrbna gospodinja v dijaškem semenišču v Mariboru. N. v m. p.! Dva smrtna slučaja pri Sv. Martinu pri Vurbergu. V soboto, dne 10. februarja 1923 smo položili v prerano izkopani grob mladeniča Alojzija Lorenčič. Marsikatero oko je bilo solzno, ko mu je domači č. g. župnik govoril v slovo pri odprtem grobu in orisal njegovo življenje. Bil je res vzgleden mladenič, delaven v svojem poklicu in na polju izobrazbe. Dasiravno je bil slabega zdravja, je neumorno deloval pri izobraževalnem društvu ter vodil in prirejal igre, ravnotak bil je tudi pri Orlu, katerega velik sotrudnik je bil pri ustanovitvi in pri katerem je imel častno mesto. Kako spoštovan in priljubljen je bil, je pričal njegov veličasten pogreb, spremljan od pet č. g. duhovnikov,- od domačih in šent-janških Orlov ter veliko drugih ljudi od blizu in daleč. Pri hiši žalosti v cerkvi in ob grobu mu. je zapel domači moški pevski zbor, katerega član je bil 18 let i>otl vodstvom domačega g. organista in s sodelovanjem treh sosednih gg. organistov v srce segajoče žalostinke. Blag mu spomin. — Dne 8. februarja je umrl nagle smrti Janez Lovrenčič. Pred dobrim letom se je preselil v N. Avstrijo, kjer pa ni našel sreče. Srčno je želel zopet nazaj v s-voj domači kraj. Ko se je selil z ženo nazaj v domovino, ga je med potom prehitela smrt. N. v m. p.! Iz plesišča v smrt. Na pustno nedeljo je bil pri Fancetu v Pamečah jiles. V sredi «viže« pade okoli 27 let stari Ivan Vodovnik iz Starega trga, delavec v Potočnikovi tovarni usnja v Slovenjgradcu, od kapi zadet na tla. Vsi poskusi, spraviti ga k življenju, so bili za-manj in tako je umrl na potu v slovenjgraško bolnico okoli 2. ure zjutraj. Baje je sam napovedal, da hoče ta pust umreti in res so ga pokopali pustni torek. Vračajo se Noetovi časi . . . - .. Hajdinski učitelj-vodja Pogorele bi rad z ftlavo skozi zid. Dasiravno vidi, da je cela fero SLS, vendar on sili in sili s svojo KukovČevo .1DS. Pogorelec bi rad postal nadučitelj na Hajdinu ali vsaj na Bregu, utihniti. Širna naša okolica bo dne 18. marca volUti Slov. ljudsko stranko Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Lovrencu nad Prožinom. Takšne slavnosti, kakor je bila na predpu-stno nedeljo, je mi Lovrenčani ne pomnimo. Prejšnji dan smo v krasno okinčanem sprevodu, med sviranjem godbe in grmenjem topičev peljali nam toliko zaželje-ne zvonove na prijazen griček Sv. Lovrenca. V nedelj zjutraj so že na vse zgodaj grmeli topiči in naznanjali daleč na okrog to redko slavnost. Vse je bilo prav krasno okinčano. In ko se je prvi zvon okinčan z venci začel dvigati v zvonik, so zagrmeli topiči, godba je zasvi-rala, tedaj je marsikatera oko postalo rosno. Torej hvala vsem darovalcem, botrom, častiti duhovščini, strelcem, dekletom, ki so tako lepo okrasile zvonove, godbi in sploh vsem, ki so pripomogli k tej slavnosti. Slovesna blagoslovitev največjih novih zvonov naše škofije v Vojniku. Dneva 10. in 11. februar sta bila za našo župnijo dneva velikega veselja. Dobili smo namreč 4 nove dolgo in žel jno pričakovane zvonove nad 53 meterskih stotov težke. V naši škofije še nobent župnija dozdaj ni dobila po vojski tako težkih zvonov. — Stanejo nad 800.000 K in so harmonično-melodično uglasbeni. Pojejo c, e, g, a. Zvonovi delajo čast mariborski zvonoiivarni. — Veličasten in krasen je bil sprejem teh naših novih prijateljev, oznanjevalcev slave božje, buditeljev pokore, lepega življenja in varuhov naših. V soboto ob 9. uri so dospeli vozniki zvonov s svojimi lično okinčanimi konji in novimi, nalašč za to določenimi vozovi v Celje na kolodvor. Tam so se tudi pripeljali botri zvonov, vojniški in škofjevaški ognje-gasci s svojimi poveljniki, g. Vengušl, načelnik celjske žujie, tri godbe, vojniški pevski zbor, Orli, Orlice, ban-deraši, kolesarji in nepregledna množica ljudstva iz Vojnika, Celja in okolice. Vojniške mladenke so prav okusno okinčale nove zvonove. Drugi dan se je zbrala velika množica vernikov od blizu in daleč. Ob obilni asistenci duhovnikov sosednih far, pa tudi iz Maribora, Hajdine in domače duhovščine, je mil. gospod kapiteljski vikar in stolni prost dr. Martin Matek, slovesno blagoslovil nove zvonove. Po blagoslovitvi so duhovniki kakor tudi botri ob pomembnih izrekih, udarjali na zvonove. Krasne in spodbudljive so biie tudi bese- de v cerkvi, s katerimi je mil. g. kapiteljski vikar razložil pomen zvonov. Po slovesni sv. maši, katero je tudi služil mil. g. kapiteljski vikar, je vsa cerkev navdušeno zapela zahvalno pesem, kol zahvalo ljubemu Bogu, da se je vse lepo in brez vsake nesreče dovršilo. — Na velikem zvonu, med drugimi si berejo tudi tele besede: Zadonimo hvaležno zvonovi — Dobrotnike Bog blagoslovi. Samostojno občinsko gospodarstvo v št. Jurju »Ts Taboru je pač slično vsem drugim te baže. Pri občinskih volitvah leta 1921 se nam je s preplavo zelenili plakatov obetalo dobrobit kar na cente ter se blatilo s to hujskarijo prejšnje naše poštene in zaslužne občinske gospodarje. Skušnja je pa pokazala ravno nasprotno. Prej so bile naše občinske ceste, mostovi in brvi vsaj v toliko ohranjene, da se je dalo trditi, da pri danih okolščinah ne morejo biti boljše. Zdaj pa obstoja nevarnost, da obtiče vozovi v blatu, dočim se črez nekatere mostove in brvi, ki komaj same sebe nosijo ni več varno podajati in to kljub izvolitvi samih dobrih izmed. najboljših samostojnežev v cestni odbor. Da bi s< ceste in mostovi vzdrževale in povpravljale redno kakor prej, bi ne bilo treba misliti na tako pomenljive stroške, ki čakajo zdaj občino vsled le slabostojne za-nikernosti, ki nam je že v dveh letih nakopala na ta način nad 200.000 K nepotrebnega bremena, kateri/ utrpijo zopet že itak preveč obremenjeni davkoplačevalci ter nam upropastila prej urejene ceste tako daleč, da se mora vsak občan sramovati svoje domovinske občine, če pogledamo te plakate, ki se marsikje najdejo, s katerimi so se te vrste ljudje tako hvalili in poštenjake poniževali si pač moramo nehote reči: «Lastne hvala — cena mala!« Gibanje Orlov pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Naše orlovsko društvo deluje živahno. Ne le telovadba, tudi nastop na gledališkem odru dela Orlom čast. Priredili so v nedeljo, 11. februarja v društvenem domu igr®: «Repoštčv«. Vse vloge, od resnega sodnika (Franc Gre-možnik) do čarobnega gorskega duha Repošteva (Albin Hriberšek) so rešili tako naravno in prikupljivo, da so številni gledalci bili v dnu srca zadovoljni in veseli. Do vrhunca pa je prikipelo veselje, ko so nastopili trije mali Orliči in brhka Angclica Kunst z občudovanja vredno in spretno telovadbo. V odmorih je svirala godba mične narodne pesmi in h koncu je nastopil zabavnik s skupino otrok, ki so izzvali s svojimi cirkus-umetnostmi bučen smeh. Brezalkoholnega veselja je bi lo dovolj. Med navzočimi prijatelji mladinskega veselja smo zapazili podpolkovnika g. Matičeviča, gospoda župana Novaka in mnogo odličnih gostov. Koledarje Jugoslovanske Kmetske zveze za Mo 1923 še nekatere krajevne KZ niso plačale. Prosimo, da nam jih takoj plačajo. Nekaj izvodov še imamo v zalogi. Kdor želi, naj takoj naroči pri našem tajništvu. Taj-uištvo SLS v Celju, hotel Beli vol. Zblr its za volilni sklad! VINIČARSKI KOTIČEK, u Dopis iz Ormoža. Hvaležni smo vam tudi mi, gospod urednik, viničarji iz ormoške okolice, da ste nase pustili en kotiček prostora za nas viničarje, da si lahkc^ pnobčujemo našo bol, se bodrimo in dajemo nasvete za našo in naših otrok boljšo bodočnost. Tudi mi viničarji ormožkega okraja ne spimo, vendar smo nekoliko zaostali za mariborskimi, haložkimi in ljutomerskimi tovariši, Enako, kakor ljutomerski tovariši, smo tudi mi viničarji ormožkega okraja za to, da bi nato naj vlada* preskrbela sedaj po zimi cenejši kruh. Pa ker vemo, da se je na tujo pomoč težko zanašati, posebno na to, da bi nam vlada preskrbela cenejši kruh, bi priporočal s samopomoč«, ki se je vsikdar in povsod najbolje obnesla, in to je: Ko nimamo in ne moremo zunaj delati, naj si vsak oskrbi hišno delo. Dekleta naj si oskrbijo prejo od. kmetic, ali pa naj vzamejo od svojih gospodinj ali pa tudi od drugih — perje za smukati. Vem pač še tudi za boljši zaslužek: Vsak viničar naj da svoje otroke učit 'takega rokodelstva, da bodo lahko pozimi tudi drugim pomagali. Fantje naj bi se izučili čevljarstva, dekleta pa šivanja. Po zimi bi se potem lahko preskrbelo za celo lelo z obleko in obuvalom vsaj za domačo potrebo, ne da bi trebalo za vsako malenkost iti iskat čevljarja ali šiviljo. Jaz vam govorim dragi sotrpini to iz lastne izkušnje; kako težavno je to, teden za tednom čakati, tri do štirikrat vprašat iti, ako je že to in ono gotovo^ tako, da bi med tem časom ko hodiš tolikokrat povpraševal, že zdavnaj naredil in bi se ne trebalo tako drago plačati. Jaz, ako bi imel otroke, storil bi to na vsak način in bi ne pustil dekleta in fante cele noči in tedne hoditi po žganjarnah. Dragi sotrpini, storite to in ne bo vam več trebalo se zanašati na lujo pomoč. Sv. Miklavž pri Ormožu. Viničar, ki je čital naš «viničarski kotiček«, v katerem se zavzemajo njegovi stanovski tovariši za viničarski red in starostno zavarovanje, nam piše, da bi se moralo tudi gledati na zdravniško pomoč ubogega viničarja v slučaju bolezni. Viničar si ne zasluži toliko, da bi zamogel iz svojega plačali dragega zdravnika. Država bi morala nekaj prispevati. Zahteva od Kmetske zveze, da se njeni kandidati zavežejo, da se bodo zavzeli za viničarje in revnf delavce sploh. Tako je prav! Samo pišite nam svoje želje in zahteve in mi bomo poskrbeli, da pridejo na pristojno mesto in naši poslanci bodo storili vse, da se uresničijo. Bog živi Vas in vse Vaše poštene tovariše ir ljutomerskih goric. Zadružna gospodarska banka •Podružnica v Mariboru. fzvrSuie «se bančne posle nalkutantneie. — Najvišje obratovanje vlog na knjižice v tekoče® računu. Pooblaščeni prodajalec srečk driavne razredne loterije. iL SUIVENSKl fe»0SF0DA8< 27. februarja 1923. P A L fc&tičute pot pe fniKe in pofpí ate OBJAVA. Vsi zavarovanci iz Maribora in okolice, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb; ALLIANZ, ATLAS, I. ALLG. BEAMTENVEREIN, GISELA-VEREIN, JANUS, UNIVERSALE, WIENER STÄDTISCHE-VERS.-ANSTALT (vse na Dunaja) in L MILITÄR-DIENST VERS.-ANSTALT v Budimpešti se ponovno najuljudneie pozivajo, da se osebno zglasijo v uradnih dneh od 20. do vključno 26. februarja 1923 pri HRANILNEM IN POSOJILNEM KONZORCIJU v Mariboru, Sodna ulica 32 s seboj zavarovalne police in vsa vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 îcembra 1922 v svrho oznake na policah, da in trdila o do 31. decembra se jim bodo zavarovane glavnice svoiečasno izpla čale v Jugoslovanskih kronah. Istotako se naj v smislu naših predhodnih časopisnih objav zglasijo vse stranke, čijih police so vslea smrtnih slučajev ali iioteka zavarovanja zapadle v izplačilo — v svrho ikvidacije, oz. izplačila zavarovanih svot. Zglase se naj tudi vse stranke, katere so v uradnih dnevih od 2. do 5. t. m. oddale svoje police v svrho žigosanja da se jim njihovi dokumenti izročijo. Stranke, ki so v zgoraj omenjenih dnevih sklenile nova zavarovanja, naj se blagovolijo potruditi v označenih uradnih dnevih po svoje zavarovalne listine. Uradovalo se bode vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne. Obenem pripominjamo, da se bodo stranke sprejemale tudi v nedeljo, dne 25. t. m. dopoldan in popoldan. V lastnem interesu vseh strank je, da se polno-Stevilno zglase točno v omenjenih uradnih dnevih. Zavarovalna družba na življenje aFENIKS« ravnateljstvo sm kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Lepo posestvo ter je pripravna za lesno trgovini gom. Zemlje je 9 oralov: njive, leži ob glavni cesti eco uro od i Prodi se posestvo Bi dorsosnik, njive, gozd, travnik, gospodarsko poslopje, v bližini t ga Sv. Lenart \ Slov. por. v občitsi Rsdthova. Cena se izve pri lastniku Ig. Letnik, Rsdel ova, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 2—2 <38 Velikonočne pesmi Cena: denar r; prej Din. 6. na porzttje Din.^c, v Ajneiiao 1o is vodov 1 dolar. 2—2 I39 Kostanjev ies kupi vsako množino lesna trgovina DernovSek in drug, Maribor, Črtomirova ulica 8. * b^ _ „ _ 1 Proda se umetni mlin z gostilno, en oral zemlje. rOZul I Mlin je na močni vodi, obstoji iz treh parov valja-kov, dveh kamnov, cela priprava za bije delati, vse poslopje je noro. Cena po dogovoru. Franc Kovačec, na Mostah, pod Ptujsko goro. 2-3 13S se proda. Hiša ima 6 sob, klet, zraven hlev 1 a živino in hlev za svinje, ea lesno trgovino in trgovino z mešanim bla-9 oralov: njive, stdonosnik, vinograd gozd, isti eco uro od železniške postaie Slovenska Bistrica." Proda se tri vt zove, par konjev in poljsko orodje, vse za polovično vrednost zaradi preselitve. Naslov v upravi. 2—2 14I KORANU je vendar najboljša streha in najcenejša. Je pravi zajamčeno pristni asbest-škrilj in ne rabi "ikdnr popravila. Ponndbe in proračune pošlje: Fmrt Hoievar3 4 4 Žirovnica (Moste), Gorenjsko. 99 Jugoslovanska zavarovalna banka s s°dežem v Ljubljani zavaruje poslopja, tovarne, pohištvo, steklo i. t. d. ter življenje pod zelo ugodnimi pogoji. »Slavija« je domače zavarovalno podjetje z izključno jugoslovanskim in čehoslovaškim kapitalom. Podružnice: Beograd, Zagieb, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osijek. Vsa pojasnila dajejo kraj-vni zastopniki in ravnateljstvo v Ljubljani. 1—3 156 llah'lf! na re<^n* občni zbor »Hranilnice in po-tfuDmon Pašnik, veleposestnik v Črti-njevcu 28, p. Slov. Bistrica. za skladišče se sprejme pri EL Sappaaz, Pristava. 55 tudi cerkve ni k se sprejme 1. apnla t 1. v Zi-biki. Piošnje sa i u ptujski ara d Zibika, p. Pristava. 157 ae lepa ti d ira hiši risU« z dvema sobama in in drugimi prostori, zravea gospodarsko poiiop e. vse s opeko krito, vrt, 1 jiva, sadonosnik, vse v dobrem stanu, fetrt ure od postaje Pesnica. Več pri last-niku Andreju Majhen, Gačnik Št. 55. 158 Lepo milo posestvo v ravnini, 3 orale zemlje ss proda. Prepole 27. 1 -134 y s H»Afltl imam'5«T03 belili Rs prOOaS Smainičaih trt prvovrstnih in boljše vrste, komad pp 3 K. Oglasiti se je pri: Vinko Vnuk, Senčak, p. Ju.šind pri Ptuju. 1—4 <3^ 4 je, Usnjarskega licenca proda SJPS-fiTiS» sprejme takoj pod jako uzod- hiša enonadstropna, blizu far o« nmi pogoji Jakob Bu dna, cerkve in velite ceste. Cena je usnjar, Ljubno v Sav. dolim. goo ooo K. Več v upravništvu. __161 1-3_ 1-2 121 Ornria se dobroidoča g 18-iina rlUuO s vs m gOitilaiškim inventarjem Hišaenoaadstropaa stoji na prometnem kraju ob glavni cesti, zraven je tudi 3 orale dobre zemlje, Več pove upravaištvo list». 1 —2 162 Starejši hlapec malo posestvo. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu. 154 _1-5_ enonadstropat, ti oosega illSu 8 sob eno kuhiojo, klet; v njej se nahaja gostilna, trgovina (tudi lesna trgovina), zraven hlev, vodnjak, d»e njivi, dva travnika, sadonosnik, vinograd, v zelo prometnem kraja blizu Konjic, se zaradi družinskih razmer proda oziroma zamenja z dobroiličo gostilno ali žago >n mlinom blizu železnice v ferajih Celjo do Maribori. — Naslov v upravništvu lisia. 148 1—2 UjSj, na prodaj. Obstoječa iz nlS« 4 stanovasj, električna i rassvetljava, pri glavni ceiti 1o minut od mesta Celje, Gaberje, zraven je čez en oral zemlje ali £e več, kakor je kup sa ugodneje, reksj gospodarskega poslopja, pripravno za kakega obrtnika; proda se po ugodni ceni zavoljo preselitve. Zve se pri Jos. Verbnik, teiarski mojster, Gaberie »34, Celje. 1—163 V župnije Kje, pove Slov. Gospodu. 1—2 I69 Neoženjen malo gospodarstvo se sprejme. Nadzoroval bi delavce in htajce in tudi sam opravljal lažja opravila. Vpraša se aaj v trgovini Blanke, Ptuj, Sloveoska ulica 6. 144 Cinika Organista in cerkov-JlUZEri niša se odda t Št. Vidu pri Grobelnem ■ 1. majem 1913. Uslužbenec ima prosto stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinja, klet, svinjak, ter velik vrt, cobi zmesno m pše-nlčno bmjo z lastnim obhodom, od občine po dogovciu mesečno nagrado ter cerkvene pris pevke. 1 —3 J 60 Kovaškega ief Brumea, kovai na Rogoz-niči pri Ptuju. I69 Malo posestvo lhX tebnim gospodarskim poslopjem, z brajdo, usdonosnikomin njivo, proda Joief Celinšek v Framušt. 1. I27 vsako množino orehovih in h ruško vih debel, zdrave, ravne, po motnosti bres grč. Ponudbe se prosi na: P. Higersperger, Celje 1—2 129 lamrbi Is te sa>rett0 m ielk<» laillsKI ICi od 12 cm in 1 m naprej kupi lesna industrija Paj- msn, Slov. Bistrica. Ponudbe: Pajman, Celje. 1—4 122 Kinifaria P°dl®10 »»godl|=» olIllLa!|a pogoji in stalno pltčo se išEe na malo posestvo in okolici Maribora, 3 dslavske moči. 8afcotby, Mar.bor, Prešernova ulica ¡8. 2— j 79 Skre čebelarske kePse, tudi zgodovinske, nadalje med in vosek kupi Martin Pere, čebelarska trgovina, Zavodna pri Celju. 5-25 vzame v najem tudi takoj Anton Osrajnik, Josipdol, Ribnica na Pohorju. 11 i 2—4 Denarja nI! hočete z prodajanji m nekega izdelki na dan do 200 kron zaslužiti mi pošljite svoj naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, Litij» 81. 2—7 27 |IIB„ srednje posestvo v lilClii najem letošnjo jesen. Naslov v upravništvu. 3—4 89 mlin z mal!m pose-Frosam stvom na d^bri vodi, zid m z opeko krit Zadnja cena 580003 K. Ivan Iva-nnša, na Lešnici 6, p. Ormoi. 2—4 loi |xsam malo trgovino z vso I SSiClI! pripravo in stanovanjem v najem ali kupiti,kupiti kako malo trgovsko hišo v prometnem kraju ali pa malo posestvo. Naslov v upravi. 2—3 100 iki pozor I Ne suho cepljene trte so na predaj is sicer najbolj priporočljive in čista vrste. V zalogi j« tudi večja množina ukoreninjene in necepljene bele š mamice, ki poiebno bogato rodi. Na raspo-lago je več tisoč vkor -ninienih divjakov Rip. portalis In Göthe št. 9. Viak naročnik naj pošlje znimka in dopisnico za odgovor. Kdor Bi želi naročiti lepe in močne trte, naj se takoj og-lari ustmeno ali pismeno pri FKANJO SLODNJAK, trtničar, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci. 5—1 o 41 «. ßWk * íúarífeocH, _ Odfoxona mejnik: JUdo _ . Maj« lwoaocoii «Slo*, fioigotegfcig