Centr. Uprava. »Ljudske pravice« Kop tarjeva 6 LJUBLJANA PHIMDBSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ,eto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 12. decembra 1948 Spedizione in abbon. postale rs OOH (1 H 7 Poštnina plačana v gotovim DlSV. /7U Protest Osvobodilne fronte Varnostnemu svetu OZN spravlja v nevarnost integriteto Tržaškega ozemlja Ukaz štev. 193 glede osebnih izkaznic, ki vsebujejo označbo italijanskega državljanstva in ki jih izdajajo izključno v italijanskem jeziku, se mora ukiniti ter zagotoviti spoštovanje in izvajanje določb mirovne pogodbe Varnostni svet Organizacije združenih narodov PARIZ Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozem-!e> ki predstavlja in zastopa demokratične Slovence Svobodne-!j tržaškega ozemlja, se sklicuje na svojo vlogo od 29. oktobra in ponovno opozarja na kršitve mirovne pogodbe z 1 talij o 10. februarja 1947 in na uvajanje prakse po Zavezniški 'dški upravi, ki bije v obraz načelu narodne enakopravnosti tem teritoriju Hi vetih narodnosti Hali čut pripadnikov sloke etnične skupine in nujno vodi v rasno diskriminacijo-S členom 21. te mirovne pogodbe je bilo ustanovljeno Svojino tržaško ozemlje, na katerem je z uveljavitvijo iste predala suverenost Italije. Do vstopa stalnega statuta v veljake dolina Zavezniška vojaška uprava uporabljati one določbe finega statuta, ki se dajo uporabiti. Nedvomno je opustitev vvenšline kot uradnega jezika, uzakonjena v stalnem statu-% v nasprotju z duhom statuta. Statutarna določila in obveznosti je vojaška uprava angio-Piertike zasedbene cone STO-ja kršila z ukazom st- 193 od ; aprila 1948, priobčenim v Uradnem listu št 22 dne 21. aprila 7*. S tem ukazom uvaja namreč nove osebne izkaznice: 1- ki vsebujejo označbo italijanskega driavljanstva za dr-^Ijane Svobodnega triaškega ozemlja in 2. ki jih oblasti izdajajo izključno v italijanskem jeziku. Za prebivalce tega ozemlja je italijanska suverenost preneha in s tem tudi državnopravni odnosi med Italijo in prebi-8Istvom STO-ja- Po našem mnenju je 6. člen stalnega statuta Oporno uporabljivo tudi v prehodnem režimu. V času, ko je slovenski jezik poleg italijanskega po členu 7. finega statuta uradni jezik, pomeni uporaba izključno itali-Jkskega jezika v novih osebnih izkaznicah kršitev mirovne ‘°9odbe z Italijo po črki in duhu. Ta kršitev je tem bolj neranljiva in nedopustna, ker je bilo besedilo osebnih izkaznic, 1 jih je izdala Zavezniška vojaška uprava pred uveljavitvijo ^ovne pogodbe in ki so do sedaj veljavne, tudi slovensko• r^ope «A» in «B»j. , Opustitev slovanskega jezika je protipravna tudi glede na Mela, ki so uzakonjena v členu 4. stalnega statuta, po kate-n so zajamčene državljanom STO-ja človečanske pravice in , |5ebne svoboščine, med katerimi je izrecno navedena tudi svo-^a jezika. Zaradi enostavnosti pravnega položaja in politike Zavezniške vojaške uprave, ki je protislovenska in ki fašizem vzpodbuja in podpira, se ne moremo ubraniti prepričanja, da Zavezniška vojaška uprava namerno krši določbe mirovne pogodbe. S tem se na Svobodnem tržakem ozemlju oživlja v škodo demokratičnega prebivalstva, a predvsem slovenskega naroda, po pravkar končani drugi svetovni vojni likvidirani fašizem z njegovo rasno diskriminacijo- Kršitev zakonito zajamčene dvojezičnosti in zanikanje osnovnih človečanskih svoboščin■ načel, ki jih Jugoslovanska vojaška uprava na svojem področju striktno izvaja, spravlja v nevarnost tudi samo integriteto STO-ja. Ker je Varnostni svet po členu 21. mirovne pogodbe dolžan, da čuva nedotakljivost in neodvisnost STO-ja, po členu 2. stalnega statuta pa, da pazi na izvajanje njegovih določb, zlasti v kolikor se nanašajo na osnovne človečanske pravice, in v primeru kršitev slednje odpravi, pr e dl a g a podpisana Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje, da se ukaz št. 193, od 9. aprila 1948, objavljen v Uradnem listu St. 22 dne 21. aprila 1948. prekliče in zagotovi spoštovanje in izvajanje določb mirovne pogodbe. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Tajnik: Predsednik: Albin Godina Branko Babič Trst, 10. decembrg 1948. * * * Prepis vloge se istočasno dostavlja v vednost: Ministrstvu za zunanje zadeve ZSSR — MOSKVA Tajništvu za zunanje zadeve Združenih držav Amerike — WASHINGTON Ministrstvu za zunanje zadeve kraljevine Velike Britanije — LONDON Ministrstvu za zunanje zadeve republike Francije — PARIZ Ministrstvu za zunanje zadeve SSR Ukrajine — KIJEV Ministrstvu za zunanje zadeve SSR Belorusije — MINSK Ministrstvu za zunanje zadeve FLR Jugoslavije — BEOGRAD Ministrstvu za zunanje zadeve republike Poljske — VAfJSAVA Ministrstvu za zunanje zadeve republike Češkoslovaške - PRAGA GENERALNI SEKRETAR KOMUNISTIČNE PARTIJE KITAJSKE MAO CE TUNG (DESNO) SE RAZGOVARJA Z GENERALOM CU DEHOM (LEVO), VRHOVNIM POVELJNIKOM ZMAGOVITIH NARODNOOSVOBODILNIH ARMAD. Zaključek zasedanja glavne skupščine 0*1 Zadnje je bilo na dnevnem redu palestinsko vprašanje - Višinski je odločno obsodil politiko dvojne igre Velike Britanije in Združenih ameriških držav Prosvetno društvo Lonjer-Katinara mestni občini Na redni seji občinskega sosveta v Trstu je bila sprejeta odločitev, da se odvzame dvorana Prosvetnemu društvu Lonjer-Katinara in jo stavi na razpolago otroškemu vrtcu v Lonjerju. Prebivalci Lo-njerja in Katinare, ki smo skoraj vsi člani prosvetnega društva, ogorčeno protestiramo proti tej odločitvi, ker nam je s tem ukrepom onemogočeno vsako kulturno delovanje. Ugotavljamo, da ima slovenski otroški vrtec v Lonjerju dovolj prostorov na razpolago in ni v svojem delu in razvoju prav nič oviran, če nima te dvorane. Dvorana, ki jo je uporabljalo prosvetno društvo, je edina v našem okraju. V njej smo imeli po osvoboditvi mnogo kulturnih prireditev in s tem izpopolnili in dvignili kulturno raven naših in sosednih vaščanov. V vsem času, ko je naše društvo uporabljalo dvorano, so potekale prireditve v redu in smo oskrbovali in čuvali dvorano kot našo lastnino. Dne 28. nov. t. L, ko bi se imela vršiti kulturna prireditev, so pretepaški elementi Vidalijeve skupine, ki so se priklatili izven našega kraja, onemogočili mirno izvedbo z namenom, da se našeniu prebivalstvu odvzame prosvetni dom. Prosimo občinski svet Trsta, da se prekliče in ponovno da dvorano na razpolago Prosvetnemu društvu Lonjer-Katinara. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Trst-Lonjer 8. dec. 1948. Sledi 127 podpisov: PARIZ, 11. — Danes ponoči se zaključi pariško zasedanje glavne skupščine, ki se je začelo 21. septembra. Današnji zaključek bo si. cer formalen, ker domnevajo, da se bo delo zavleklo vso noč. Preučevanje vseh vprašanj razen palestinskega se bo odložilo na drugi del zasedanja, ki bo v aprilu v Lake Successu. Glavna skupščina je danes začela razpravljanje o palestinskem vprašanju. Francoski delegat je predlo, žil spremembo k resoluciji o tem vprašanju. Ta predvideva, naj bi skupščina takoj imenovala odbor predstavnikov petih velikih držav, ki naj določijo predstavnike treh UASI10 IMPERIALISTIČNIH PROVORATDRItV ,&rez dvoma je glavna nalo-? imperialističnih propagam-flstov ter njihovih tukajšnjih Jfapcev italijanskih sovinistič-pl reakcionarjev, da trobljo svet takšne vesti, katere ^ajp za cilj ,da bi prišlo v ta-°tu demokratičnih držav do ^ večjega razkola- To svo-f ^delovanje« so ti propagan-zlasti zadnje tri dni oja-A pridružil pa se jim je ka-rt po navadi tudi tisti list, J 'trdi, da je glasilo komuni-phe partije našega ozemlja. P Rot pa se ni postavil le v p° vrsto, z njimi, temveč jim Nnjači. A>javi se n.pr- vest. da je Ju-ifslavlja sklenila neko trgovko pogodbo s katero koli ijavo zapadnega imperiali-rmega tabora- Pred pol leta ? se prej je bil to čisto nor-F*len pojav. Take pogodbe P hamreč sklenile in jih skleco in jih bodo sklepale vse rave ljudske demokracije seboj kakor tudi s Franci0, z Belgijo. Anglijo, Ame-p°, Italijo itd. Večina držav udske demokracije ima n. trgovinske pogodbe z Arne-u°. Tudi Sovjetska zveza ima A^he pogodbe- In nihče ni rial, da zaradi tega te držali hodijo po poti imperializ-Pa in da se imperialistom S°dajajo. Saj je generalisim ‘^lin nekoč v nekem razgo-Au celo poudaril, da je so-8‘ovanje med Sovjetsko zve-‘ in demokratičnimi država-u na eni strani ter z drža-ohi s kapitalističnim gospostvom na drugi, možno. L?oda vseh teh dejstev Vida-lAvo glasilo namenoma ne [“Ošteva, temveč jih prikriva J»»o zato, da bi lahko na če-, vseh reakcionarnih listov /alo; «Glejte, Tito se je , Odal» itd. itd. Jasno je. da Jem svojim kričanjem dela J?115no uslugo imperlalistič-j:'!81 provokatorjem, ki si ne ,'ijo nič drugega kakor to. r bi bil razdor v demokratič- ri nova ministrstva ustanovljena v FLR1 AEoGRAD, 11. — Prezidij ljudje skupščine FLRJ je izdal ukaz £ Ustanovitev ministrstva za že-Ltnlce in ministrstva za promet Aiesto dosedanjega ministrstva za *>et. j„2a novega ministra za železnice jw bil imenovan Todor Vujasinovič, £ Oitnistra za promet pa je bil 'hovan Božidar Maslarič, vf/eridij ie izdal dalje ukaz za ; ahovltev ministrstva za znanost s fcuituro, ki ga bo vodil Rodoljub kkovič. nem taboru čim večji. Vidali-jevo glasilo gre še dalje in citira Santinov list «Giomale di Trieste» ter jemlje vse, kar ta jezuitski časopis piše, kot golo resnico, in ponovno potrjuje našo ugotovitev, da obstaja v Trstu ena fronta od fašističnega škofa Santina do Vidalija, imperialističnega a-genta v našem delavskem gibanju. O podobnem agentu imperialistov objavljamo danes članek, ki ga povzemamo iz glasila KPJ «Borba». Tisti agent se imenuje Slobodan Ivanovič, urednik časopisa «Nova Borba» v Pragi. Priporočamo vsem čitateljem, da članek preberejo! Kultura riža v Vojvodini Iz Eeograda se doznava, da delajo v Vojvodini priprave za prvo setev riža, ki Je bil tod doslej nepoznan. Na predelih ob Donavi in Tisi so že montirali sesalke za namakanje polj, petletni načrt pa določa tudi ureditev posebnega sistema kanalov za namakanje. IMPERIALISTOM NE 30 USPELO ustaviti napredovanja hltajshe Ijudshe vojske Kalgan obkoljen ■ Nova skupina nacionalističnih armad uničena -Vznemirjenje v vašingtonskih in londonskih vodilnih krogih PEKING, 11. — Uradno javljajo, da je kitajska ljudska vojska preteklo noč začela ofenzivo proti Kal-ganu. Ljudska vojska je začela znova z napadi ob železniški progi Peking - Suijuan ob velikem kitajskem zidu. Radio demokratične vojske javlja, da je ljudska vojska 7. t. m. zavzela letališče 7 km južno-vzhodno od Kalgana. Ljudska vojska prodira z vseh strani proti Kal-ganu in tamkajšnja posadka jo obkoljena. Ljudska vojska je uničila tudi 16. skupino nacionalistične armade, ki je bila obkoljena od 4. decembra dalje južnozahodno od Hsučova in ki predstavlja elito kuomintangovih čet. Beograjska «Borba» poudarja v zvezi s položajem na Kitajskem, da povzročajo Cangkajškovi porazi resno vznemirjenje v londonskih in vašingtonskih vodilnih krogih. Namesto slavospevov «pogumnemu» generalisimu Cangkajšku obtožuje danes ameriški tisk kuomintangov režim nedelavnosti in korupcije. Mnenje ameriških imperialističnih krogov je zelo negotovo, kaj naj bi napravili. Novinar George Fielding od skupine «Hearst» piše v «Ne\v York Post«, da se na Kitajskem «lahko nekaj reši, če bodo Američani naglo intervenirali«. Predsednik Truman skupno z glavnim štabom generalov in bankirjev je prišel do zaključka, da sedaj ni nobenega vzroka več pošiljati na Kitajsko generala Mac Arthurja. Vojaški opazovalci vsega sveta smatrajo, da ameriška vlada spričo usode, ki je doletela pošiljke ameriškega orožja kuomintangu, ne bo Cangkajšku dobavljala niti streliva. Železniška konferenca za Vzhodno Evropo VARŠAVA, XI. — Poročajo, da se te dni vrši v Varšavi mednarodna železniška konferenca, na kateri sodelujejo zastopniki vzhodnoevropskih držav. Konferenca naj bi med drugim tudi izdelala lastno mednarodno železniško pogodbo, ki bi zamenjala dosedanje. Na Bevinovo pobudo so britanski imperialisti za časa bojev za Muk-den podvzeli s svoje strani ukrepe, ki naj bi preprečili razvoj osvobodilne borbe kitajskega ljudstva in drugih dežel Daljnega vzhoda. Na konferenci v Singapurju med britanskimi vojaškimi in političnimi voditelji Južnovzhodne Azije so preučili «obrambne ukrepe proti kitajskemu komunizmu«, katerih uveljavljanje se je že začelo. V Siam je prišla britanska vojaška misija, ki bo imela «posvetovalno funkcijo« in katere naloga je ((izvršiti nadzorstvo nad popravilom cest in železnic, ki vodijo preko severnih in severnovzhodnih obmejnih predelov«. Burmska vlada izvaja s svoje strani strogo nadzorstvo na obmejnih krajih, ki vodijo na Kitajsko. Vendar pa naj hlapci imperializma, zaključuje «Borba», napravijo kar koli, da bi pomagali kuomintangu, ne bodo uspeli ustaviti napredovanja kitajske osvobodilne vojske. držav, da sestavijo posredovalno komisijo za Palestino. Ta odbor bi predložil svoje poročilo skupščini, ki bo o tem dokončno sklepala in takoj imenovala člane posredovalne komisije. Britanski in ameriški predstavnik sta izjavila, da se s tem strinjata. Poljski delegat Zabrowski je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji in vsem spreminjevalnim predlogom, ker ta resolucija nikakor ne jamči miru v Palestini ter kompro. mitira ugled Združenih narodov ter služi načrtom, ki nimajo nič opraviti z rešitvijo palestinskega vprašanja. Vztrajal je na tem, naj se pri sestavi posredovalne komisije, spoštuje načelo pravične geo-grafične razdelitve v OZN. Sovjetski delegat Višinski je podal zgodovinski pregled palestinskega vprašanja in obtožil Veliko Britanijo in ZDA, da sta uvedli politiko dvojne igre. Svoj govor bo Višinski nadaljeval na nočni seji, ker je skupščina prekinila sejo, da so se delegati lahko udeležili sprejema, ki ga je priredil predsednik francoske republike Auriol. Glavna skupščina je na nočni seji izglasovala resolucijo o Palestini z raznimi spremembami, kakor so to predlagale države ameriškega bloka. Sprejela je tudi francoski predlog, naj predstavniki petih velikih predlagajo imena delegatov, ki bodo sestavljali posredovalno komisijo, katere ustanovitev je skupščina tudi odobrila. Proti so glasovale države ljudske demokracije in še nekatere druge. Odbor petih je s štirimi glasovi proti glasu Sovjetske zveze predlagal, naj komisijo sestavljajo predstavniki Francije, ZDA in Turčije. Sovjetski delegat je namesto turškega predlagal poljskega delegata. Glavna skupščina je sprejela imenovanje predstavnikov ZDA, Fran. cije in Turčije. Proti so glasovali delegati držav ljudske demokracije in Guatemale. PRAGA, 11. — Vojaško sodišče je obsodilo poveljnika Cernyja na 19 let prisilnega dela, neki drugi podčastnik pa je bil obsojen na štiri leta prisilnega dela. O.ba obsojenca sta skušala stopiti y vohunsko službo neke tuje države in izročiti važne vojaške tajnosti. Pod naslovom «Pravi obraz izdajalca in vohuna« je objavila beograjska ((Borba«, organ KPJ, daljši članek, v katerem slika preteklost Slobodana Ivanoviča, bivšega jugoslovanskega tiskovnega atašeja v Washingtonu, ki je po objavi resolucije Informbiroja z njo solidariziral in se preselil v Prago. Tu urejuje list «Nova Borba«. Članek ((Borbe« se pričenja z ugotovitvijo, da je bil neposredni cilj resolucije Informbiroja razbitje enotnosti jugoslovanske partije Toda po šestih mesecih ti poskusi niso uspeli in enotnost KPJ je danes trdnejša kot prej. Jugoslovanski komunisti in jugoslovanske delovne množice so namreč prepričane, da so obtožbe Informbiroja netočne in nepravične, ter da je stališče KPJ pravilno in edino mogoče. Od jugoslovanske partije so odpadli, oziroma so se opredelili, samo razni likvidatorji in slabiči, ki so že prej v težjih položajih partijo izdajali. Gre pri tem za karieriste raznih barv, špekulante, hladne in brezdušne intelektualce, ki nikoli niso imeli razumevanja za borbo delovnih množic, vohune in druge podobne elemente. Tako srečamo med osebami, ki so se izrekle za resolucijo Informbiroja prav imena starih oportunistov, likvidatorjev in strahopetcev, an-tipartijskih elementov, ki so bili že prej izključeni iz partije, ljudi, ki so se izdajalsko ponašali pred razrednim sovražnikom ter raznih pustolovcev in tujih špl-jonov. Na kake moralne tipe se morajo oslanjati avtorji resolucije Informbiroja, jasno kaže življenjepis zgoraj omenjenega globo- Piavi obraz izdajalca in vohuna dana Ivanoviča-Lale. Ko je ta Slobodan Ivanovič stopil v partijo in napisal svoj življenjepis, kakor ga mora napisati vsak nov član partije, je mnoga obdobja svojega življenja prikazal lažno in prikril marsikaj, kar meče vse drugačno luč na njegov značaj in na njegovo preteklost. Ko se je Ivanovič opredelil za resolucijo Informbiroja, je KPJ hotela preučiti, zakaj se je on tako odločil. Eri natančnem preučevanju njegovega življenjepisa in pa po vsestranskem poizvedovanju se je ugotovilo, da Ivanovič v svojem življenjepisu ni omenil sledečih dejstev: Prvič, je bil Ivanovič I. 1943 pod lažnim imenom Milan Simič imenovan od albanskega kvislin-škega ministra z,a okrajnega pod-načelnika v Vučitrnu na Kosovem ter je to svojo policijsko službo opravljal v najtesnejši povezanosti z nemško, italijansko in angleško vohunsko službo. Sodeloval je pri zasliševanju in organiziranju mučenja pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja in nekoč se mu je po nečuječnosti neke mladenke posrečil vdor v organizacijo, kar je povzročilo veliko škodo organizaciji, dva izmed ujetih tovarišev pa sta bila ustreljena. Drugič. Ivanovič ni povedal, da se je 1. 1941 rešil iz ujetništva s pomočjo Nediča in da je obljubil, da bo deloval za Nedičev kvis-linški režim. Tretjič, je prikril svoje delo- vanje kot tajnik Dragoljuba Jovanoviča in svojo vlogo pri cepljenju mladine pred vojno. «Borba« nato obširneje opisuje Ivanovičevo življenje od 1. 1943. Ivanovič pravi v svoji biografiji: «Ker za novo leto nisem imel dokumentov, sem s pomočjo osebnih zvez uspel, da namesto na ime Slobodan Ivanovič dobim novo legitimacijo na ime ime Milan Simič v Kosovski Mitroviči; edino tam mi je bilo to mogoče.« Ko pa so jugoslovanske oblasti sedaj poizvedovale, kako je bilo s tem Milanom Simičem, se je izvedelo, da s tem imenom ni prejel samo legitimacije, temveč tudi mesto okrajnega podnačemika. Toda to je Ivanovič skrbno prikrival. Mnogo ljudi iz Vučitrna, ki so dali izjave o Ivanoviču, trdi, da so že takoj po osvoboditvi prijavili Ivanovičevo delovanje pod okupacijo, a zaradi nečuječnosti lokalnih oblasti v tistem času, se o teh prijavah ni razpravljalo in tako se je Ivanoviču posrečilo, da je prišel do odgovornih funkcij v jugoslovanskem javnem življenju. List navaja pričevanje raznih ljudi, ki go natančno opisali Ivanovičevo vjogo v Vučitrnu med okupacijo, kjer je prav za prav on vse vodil, čeprav je bil pori-načelnik. Vedelo se je, da je v tesnih odnosih s kvislinškim ministrom in vsi so opazili, da se mu treba nič bati Nemcev. Pogosto je zahajal v Kosovsko Mi-trovico na Gestapo in ljudje so o njem sodili, da mora biti gestapovski agent. Najtežji zločin Slobodana Ivanoviča med okupacijo pa so bila njegova zasliševanja pripadnikov narodno-osvobodilne-ga gibanja. Ivanovič je v svojem življenjepisu zamolčal vse svoje podle usluge okupatorju, kakor je tudi lažno prikazal, kako je prišel iz ujetništva. Napisal je, da mu je uspelo nemške oblasti uveriti, da je Bolgar, in ko se je vozil skozi Beograd, je ušel. Toda iz izjav, ki jih je dal šef Nedičeve specialne policije oddelku za vojne ujetnike pri predsedništvu Nedičeve vlade, se vidi, da je bil Ivanovič izpuščen iz ujetništva po posredovanju Nedičeve vlade, ki se je opirala prav na omenjene izjave, da ((Slobodan Ivanovič ni komunist niti ni znano, da bi pred vojno z njimi bliže sodeloval.« Bečarevič, šef Nedičeve specialne policije, pravi nadalje: «Svoje mišljenje, da Ivanovič ni komunist, sem si ustvaril jjoleg drugega tudi ob dejstvu, da je pred vojno Narodna seljačka stranka (katere član je bil Ivanovič, pr. ur.) zavzela stališče proti tedanji politiki KPJ, kar se je zlasti videlo v govoru dr. Dragoljuba Jovanoviča ob koncu novembra 1940. na znanem zborovanju njegovih pristašev. Imel sem tudi obvestilo, da je hil Ivanovič eden izmed razbijačev Uje-dinjene študentske omladine, ki so jo na univerzi vodili komunisti«’. O vsem tem Ivanovič v svojem življenjepisu ne govori in spretno je vse prikrival, tako da je zaradi nečuječnosti uspel, da je prišel na odgovorni položaj v uredništvu «Glasa», od koder je bil poslan za tiskovnega atašeja X Washington. «Takšha j.e moralna slika izdajalca Slobodana Ivanoviča, današnjega glavnega urednika ((Nove Borbe« v Pragi in enega izmed glavnih poveljnikov v besni in-formbirojevski gonji proti naši partiji in naši državi«, piše ((Borba«, «takšna je moralna slika izdajalca Slobodana Ivanoviča, kateremu centralni komite Komunistične partije Češkoslovaške in državni organi ZSSR izkazujejo pomoč pri njegovem delu proti novi Jugoslaviji. V čigavi obveščevalni službi je danes Slobodan Ivanovič, — ali V eni ali drugi ali v neki tretji, — tega na tem mestu ne bomo iznašali, toda očitno je, da je i>a osnovi svoje preteklosti in svojega izdajalskega dela v preteklosti postal orožje tudi v današnji borbi proti KPJ in da na tej osnovi opravlja svojo vlogo. Ne samo v primeru Slobodana Ivanoviča, temveč tudi v primeru nekaterih drugih ljudi so se pojavili lovci «mrtvih duš«, ki so zelo trmasto brskali po preteklosti posameznih ljudi; in ko so našli razno umazanijo in druge stvari, ki so jih ti ljudje Privali pred partijo, tedaj so jih izsiljevali in kupovali, da bi izpolnjevali vse, kar jim bo ukazano. O tem za sedaj samo toliko«, zaključuje svoj članek »Borba«, iz česar je možno sklepati, da bo objavila še drug« odkritja s tem v zvezi. Glavina Erminija, Cok Sonja, Pečar Leo, Cok Karlo, Cok Meri, Cok Amalija, Cok Ivan Marija, Cok Marij, Udovič Duillia, Kjuder Slavko, Kju-der Josipina, Andrej Kjuder, Kjuder Marčela, Mijot Milan, Mijot Jelka, Pečar Jolanda, Pečar Roža, Cač Marij, Cač Just, Cit Rinaldo, Glavina Ana, Batič Bianca, Gerdol Arduino, Coč Jožefa, Gombač Anika, Gombač Milil, Gombač Karlo, Cok Marija, Cok Santina, Cač Anton, Cok Anton, Cač Karlo, Cač Amalija, Franza Josipina, Močnik Dušan, Glavina Marija, Cač Karlo, Cač Francka, Cok Anton, Cok Mičel, Kjudier Anton, Kjuder Miro, Kjuder Emil, Kjuder Marija, Kjuder Franc, Gombač Pavla, Glavina Felice, Gombač Ana, Pečar Sergej, Pečar Angela, Pečar Ivanka, Cok Mirko, Cok Marika, Cok Gašper, Pertot Santina, Pertot Marija, Pečar Judita, Cok Sofija, Cok Lidija, Cok Vida, Zele Pepi, Biščak Beta, Biščak Popi, Cok Srečko, Cok Danica, Ra- kovič Cecilija, Cok Antonija, Cok M., Kakoveč Jadranko, Cok Antonija Gonella Marija, Cok Karlo, Cok Ivan, Gl^/ina Just, Glavina Josipina, Spetič Maks, Spetič Meri, Barovina Antonija, Kosmač Feliks, Eda Kosmač, Valerija Kosmač, Reduce Berta, Re-duce Vittorio, Moro Rafaele, Moro Ana, Moro Lino, Kjuder Francka, Kjuder Miče, Maver Marija, Cač Danilo, Kjuder Milan, Maver Anton, Ma. ver Virgilij, Pečar Pierina, Pečar Maks, Kjuder Emilija, Cok Avguštin, Cok Rozina, Cok Ivan, Marija, Cač Antonija, Cač Marija, Cač Anton, Žerjal Lovrenc, Cok Ivan, Gombač Marjan, Gombač Dora, Gombač Just, Gombač Ivan, Cok Marija, Cok Nan-do, Cok Milka, Pečar Helena, Pečar Dragica, Spetič Justina, Pečar Nora, Pečar Albin, Pečar Bianca, Pečar Karlina, Cač Angela, Cok Ljubo, Pečar Amalija, Cok Karel, Cok Marija, Odoni Ana, 1 podlpis nečitljiv. Di chi e 1’ edificlo in via Montecciii Quando la CMD decise, in un primo tempo, di ricostruire e al-largare completamente 1’edificio, e guando in seguito si limito a ese-guire aleuni lavori di riattamento, tutte le organizzazioni democrati-che di Trieste furono in formate della cosa e so no state esse stesse a promuovere un’azione per con-fribuire allo ricostruzione delVedi-fieio per mezzo del lavoro volon-tariv. H 25 gennaio 1947 fu a tal fine costituita una commissione speciale perchč si assumesse tutta la responsabilita delVorganizzazio- Mma nič skupnega s komisijo Clan komisije za prostovoljno delo na zgradbi v ul. Montecchi Tavčer Milan nas je zaprosil, da objavimo izjavo, v kateri pravi med drugim, da je #sicer bil prvotno res imenovan v omenjeno komisijo, a sem zaradi prezaposlenosti naknadno odklonil sodelovanje. Zaradi tega nimam in ne maram imeti s poslovanjem te komisije nič skupnega». ne del lavoro volontario come pure della raccolta di contributi volon-tari in danaro e in natura. 1 mem-bri della Commissione predetta so-no i seguenti: Caffieri Oreste, Fael-li Luigi, Lunardelli Riccardo, Pe-stotnik Janko, Sedevčič Antonija, Turkovič Andrea, Guerra Enrico, Tavčer Milan, Apollonio Jolanda, Cumin Aldo e Serbo Marcello. (Tavčer Milan ci ha chiesto di pubblicare nel nostro giomale che i bensi vero che egli era membro di tale Commissione, ma che tutta via egli non ha nulla in comune con essa, dato che egli dovette ri-nunciare alla collaborazione, per-che sovraccarico di lavoro). Cumin Aldo e Serbo Marcello erano stati preposti alla direzione del lavoro volontario. II contributo del lavoro volontario č senza dubbio considerevole ed importa 21.778 ore lavorative, a cui hanno partecipato 5.445 perso-ne. Tale contributo e Sopratutto im. portante dal punto di vista morale, politico e manifestativo. («11 Lavo. ret or e), ha pubblicato in agosto dati errati, secondo cui al lavoro avrebbero partecipato t mila per-sone con pid di 32 mila ore lavorative, eid che e stato smentito due giorni fa dallo stesso Turkovič, membro della predetta Commissione). L’organo di Vi dali seri ve e parla di guesta faccenda come se si trat-tasse di una guestione di contabili. ta, del dare e delVavere, e sfrutta il fatto del lavoro volontario per i suoš scopi di politica scissionistica e traditrice. Sara. percid bene ac-certare anch e il val ore pecuniario del lavoro volontario. In base alle tariffe sindacali, in cui per i sin-goli mesi (febbraio 1947 - gennaio 1948) si stabili la tariffa base per ogni ora lavorativa (compresavi la maggiorazione stagionale, la contin-genza, il 19% per le giornate fe-stive, la tredicesima mensillta, ecc.j, ossia lire 91.55 nel febbraio 1947 fino a lire 134.95 nel gennaio 1948. In tal modo si e calcolato il valore pecuniario delle 21.778 ore lavorative, eid che fa 2,490.658 lire la tabella particolereggiata e stata pubblicata nella no na puntata del nostro articolo in data 1. dicem-bre a. c.). Qui bisogna sottolineare che il valore vimmenzionato eorrisponde- rebbe soltanto se si trattasse di operai stabili, abituati a gu,el ge-nere di lavoro. II lavoro volontario comprendeva unicamente lavoro manuale e non il lavoro di costru-zione, eid che risulta nel modo mi-gliore dalle relazioni pubblicate dalla stessa Commissione: sterro, pulizia, sgombero delle macerie, ca. ricamento, trasporto ecc. (Tutti i lavori di costruzione vera e propria furono pagati). Fu per guesto che il rendimento del lavoro fu nel caso concreto assat basso, eid che e del resto comprensibile: al lavoro volontario presero parte operai di ambo i sessi e di tutte le eta e di cui una buona parte non era abitua ta a guel gene re di lavoro, specialmente poi per il fatto che i turni erano molto frequenti. Tuttavia la ditta ha pagato una parte del valore del lavoro volontario. Inoltre bisogna sottolineare che nei predetti 2,490.658 lire bisogna tener conto anche del valore dei contributi volontari in danaro in vitto, perche i generi raccolti furono consumati dai lavoratori vo. lontari e dato che il denaro raccal-to fu speso per Vacguisto di generi alimentari, Nonostante ripetute no. stre richieste la predetta Commissione non ha ancora pubblicato un consuntivo esatto. (II Turkovič, membro della Commissione, ha detto solo che i contributi in denaro ammontano a 1 milione e 70 mila lire e che i generi alimentari se ne raccolsero 70 g.li). E’ per tale ragione che t contributi in denaro e tn generi alimentari non possono essere calcolati a parte. In base alVaccordo, la ditta Cioc. chi era tenuta a versare al Serbo e al Cumin 60% di premio e la Commissione 40%. In tal modo il Serbo e il Cumin ricevettero dalla ditta Ciocchi complessivame nte 905.588 lire, avendo la ditta pagato anche il 40% che e stato loro gin pagato dalla Commissione, (sebbene la ditta non fosse tenuta a far-lo). Fu cosi che il Serbo e il Cumin ricevettero per il proprio la poro in 12 mesi guasi 1 milione e 200 mila lire di premio. La Commissione non ha ancora chiarito — nč si sa il perchč — guanto ha pagato complessivamente al Serbo t al Cumin. Dal valore complessivo del lavoro volontario che comporta 2 mi-lioni e 490.658 lire, bisogna in ogni modo diffalcare 905.588 lire, dimo-dochč il valore effettivo del lavoro volontario comporta solo 1 milione e 585.070 lire. (Continua) Tarife Trst-ČSR spopolnjene PRAGA, 11. — Iz Prage poroga «Astra», da se mudijo tam že več dni uradniki ravnateljstva železnic za STO, da bi skupaj z zastopniki češkoslovaških železnic spopolnili tarifo Češkoslovaška - Irst-pristani-šče. Dosedanjim postavkam bodo dodali številne nove. Najbrže bodo izdelali novo izdajo obsežnih tarif z vsemi dopolnitvami in izboljša- Rettifica NelVarticolo di Bortolo Petro-nio «La morale dei comunistis, pubblicato nel nostro giornale di ieri, i lettori rettifichino la /rase al principio del quarto colonnino che invece di « ... per poca pre-parazione ideologica e per cattivo esempio DEGLI altri elementi.,.«, suona: « ... esemnio DI altri ele-m«nti.vz». — 2 — 12. decembra 1948 K«In j« kriv? Prod z zaviralci iiapr^dkai tako se »,.r aiijuiiu Dolin-Sani, ki nas tisti, ki so prav za prav krivi in sebe nazivajo «internacio-rtaliste», zmerjajo in psujejo z »nacionalisti)). Sedaj pa poglejmo, {asa so krivi tile «internacionalisti» n sovražniki «nacionalistov». Krivi so, da se Je ljudstvo nave ličalo hoditi na suhoparne sestan ke, kjer ne slišijo nič drugega kot samo psovanje vodstva demokratične FLRJ, ki po njihovem mnenju hodi v imperializem. Krivi so tudi kajti mladina se ne da varati — da so mladinski sestanki mrtvi ter tako podcbnj sestankom vseh drugih organizacij, v katerih «intemacionalisti» vodijo svojo «in-ternacionalističnos politiko psova nja, zmerjanja in hujskanja. Krivi so, da je kultumo-prosvetno delo popolnoma izumrlo. Deluje samo še pevski zbor prosvetnega društva «Vodnik», ki ne naseda tem Vldalijevim razbijačem. Krivi so, da je otroiko miklavževanje vodila Slovenska demokratska zveza, ki pripravlja tudi otroško božičnico. Krivi so, da nam je proslava AVNOJ-a prinesla sramoto, ker so jo proslavljali sovražniki Jugoslavije. Iz njihovih ust je prišla psovka asciavia. Ti «internacionalisti» diktatorsko ukazujejo snemati slike tov. Tita in Stalina ter letake, ki razkrin-kujejo delo Vidalijevih razbijačev. Iz svojih ust bljuvajo najsramotil-nejše psovke proti tukajšnjim voditeljem resničnega demokratičnega gibanja tovarišem Babiču, Ukmarju in drugim ter klevetajo in lažejo o življenju v coni B In Jugoslaviji. Ti «internacionalisti» pa se bratijo z agenti civilne policije. Ne sramujejo se nasilja in terorja proti tistim, ki niso nasedli Vi-rialiju, ki mu je uspelo doseči mesto v6dje skvadrističnih lažlkomu-nistov in ki je agent imperializma. Poštene vaščane pa ne bodo varali niti Vidali niti njegovi plačanci, ki se naslanjajo samo na laži-dokaze in so popolnoma zanemarili tisto delo, ki je obrodilo dober sad in dalo Dolini ime «Napredna Dollnas. Dolinčanl, ki ljubite napredek: Proč z zaviralci napredka! TRŽAŠKI DNEVNIK Kaj išče policija v društvenih prostorih? Te dni je imelo ljudstvo v Plav-jah v svojih društvenih prostorih sestanek. Nenadoma se je pojavila policija, ki sicer ni sestanka preprečila, vendar pa je ljudstvo njena navzočnost ogorčila, kajti do sedaj ni bila navada, da se policija pojavlja v društvenih prostorih po nailh vaseh. Zato zahtevamo, da se merodajni organi pobrigajo, da se policija ne bo vmešavala v sestanke naiega ljudstva, kakor se ne vmešuje — kar je vsem dobro znano —• v sestanke demokristjanov, akdonistiinih republikancev Itd. Naše ljudstvo namreč policijskega vmešavanja ne bo dovolilo! II torek oioces nrol! ni. ihiMii časopisa ..Vila Nim" Včeraj bi se moral vrtlti pred tukajšnjim okrožnim sodiščem proces proti odgovornemu uredniku «Vlte nuove* don Lib^ru Pellasehla-du. Omenjenega toži knjigarnar in založnik Florijan Zlglotti zaradi nekega Članka. ki je bil V omenjenem časopisu 28. avgusta 1.1. V tem članku je bilo med drugim napisano, da »o v Zigiottijevem stanovanju zaplenili na stotine izvodov pornografskih knjig in da je s prodaji teh knjig založnik zaslužil ogromne vsote. Na predlog obrambe, ki io sestavljata odvetnika Davanzo in Sferco, je sodišče proces preložilo do torka 14. t. m. Knjigarnarja zastopa njegov odvetnik Kezioh. OB SžSTApil NOVINARJEV PRI VU Nekaj pripomb glede skrbi VU so naše kmetijstvo V odgovoru na vprašanje Agencije ASTRA glede ukrepov VU za zaščito kmetijstva cone A, je med drugim govora o vodovodih, od katerih so enega zgradili v miljskih hribih, drugega pa gradijo v Mač-kovljah. Na to pripominjamo, da je samo omenjeno delo nezadostno, Če pomislimo, da imamo na periferiji Trsta cela naselja brez vode in elektrike ter da mnogi vrtnarji plačujejo okrog 1000 lir dnevno samo Za vodo. Kljub premnogim intervencijam v tem pogledu, VU ni ničesar še ukrenila. Glede uvažanja krav in bikov pa treba poudariti, da »o cene tako visoke, da jih naši kmetje ne morejo plačati, ker doprinos VU še vedno ni takšen, da bi jim to omogočil. Povprečna ce- 2 ZahtevkiTržacmiovnasprotiBiooniii tulo glav goveje živine v coni A samo 402 od 832, kolikor je znašalo leta 1930, t. j., da manjka v coni več kot 50 odst. goved, pa na- rekuje vojaški upravi nujno in učinkovito pomoč v tem pogledu, zlasti ker je podeželje cone A spričo tako velikega mesta kakor je Trst in njegovih potreb po mleku, prav gotovo stokrat premajhno in bi spričo tega število glav goveje živine moralo znašati vsaj dvakrat več kot pred vojno, ne pa da znaša dvakrat man). Uvesti bi bito treba tudi nagrade Za bikorejce, kar je primer v vseh državah. Glede sadnih drevesc, sadik in trt je treba povedati, da se je večina med potjo pokvarila tako, da se niso niti prijele in je bil ves trud in strošek zaman. Poljedelskih strojev pa je v coni A toliko, da vsa cona STO-ja šteje dva traktorja, ki služita za oranje in za pogon mlatilnicam. VU je dala 30 odst. popusta le na cene tistih strojev, ki niso dražji od 100 tisoč lir, kar ima za posledico, da »i naši kmetje nabavijo lahko le najprimitivnejše naprave kot so plugi itd., drugih strojev pa »i sploh ne morejo nabaviti, ker io predragi in brez popusta, čeprav bi bilo logično odrediti popust prav na cenah dražjih strojev. Glede otrobov moramo ugotoviti, da se je ceno tvišala za eno tretjino; za gnojila pa nam ni znano, da so jih kmetje prejemali iz Italije po znižanih cenah. Kmetijskih strokovnjakov v javni službi pa je: ■Slovencev 3, Italijanov pa S, čeprav ji tudi vojaški Upravi znano, da »0 skoraj vsi kmetje Cone SlOvenct. Veterinarska »luiba pa je tu dl po našem mnenju dobra. Najzanimivejši del odgovora vo-listlka o živinoreji, ki je taka-le: tistika o Živinoreji, ki zgleda takole: leto konji svinje goveda koze 1980 1062 8164 832 1591 1943 1087 1784 242 1260 1947 1028 3113 402 1949 Predvsem pada v oči, poleg že omenjenih pripomb glede goveje živine, dejstvo, da so številki v primeri s številom prebivalstva cone A, naravnost miktoskopične. Kot ie rečeno, bi bilo logično, da se vse, razen kos, podvojijo; naraslo je pa lavno število koz, ki delajo največ škode. Za vse to bi morala Nočni prhutarji na tisiu v škeanju 2e del j časa so Skedstljeem po tali odvratni nekateri obrazi nekakšnih škedenjskih Vidalijevih pristašev. Vzrok je zelo enostaven. Te obraze namreč lahko vidiš cb vsaki uri, v večernih seveda. Zaletavajo se kot prhutarji. Vzrok njihovega prhutanja je namreč na dlani vsakemu še s tako omejenimi možgani obdarovanemu človeku. Le-ta bedna bitja so tako klavrna, da se ne zavedajo svojega otročje-naivnega dela. Po domače rečeno, brez kakih okraskov, pravijo ljudje njihovemu prhutanju vohunjenje. Ti klavrni Serlok Holmesi se rekrutirajo v vrstah golobradih smrkavcev, za katere bi bilo mnogo bolje, če bi se y večernih urah spravili pod odejo in tako malo manj denarja zapravljali staršem. Ostala polovica teh komedijantov pa izhaja iz pivskih bratcev, ki zaradi večje starosti pod krinko kvar. tinov čepijo v kotih in jim oči svetlo švigajo po lokalu. Vsakdo bo razumel, da gre v tem primeru za prhutarje Vidalijevih ((revolucionarjev*. Ti ljudje so si že pred dolgim časom postavili nalogo, da bodo stalno kontrolirali določene ljudi in škedenjske lokale, med temi tudi kino. Ljudi namreč, ki jim po njihovi pametni glavi niso všeč samo zato, ker so Slovenci in nočejo ničesar slišati o Vidalijevem terorizmu in njegovih komedijantih. Ta bedna bitja, ki so slepo orodje Vidalija, so pač žalosten izraz politike njihovega gospodarja, ki uganja fizični in duhovni teror. Za-_ to se pač ne zavedajo, da so kot v Križu pri Trsta ]« zaradi tehničnih 'j taka podvržena zaničevanju, prezi- težkoč preložena na poznejši čaj, I ru in posmehu vseh domačinov. VU podvzeti določene ukrepe, namesto da v nekaterih primerih ravna prav narobe. Njena davčna politika je iz nerazumljivih razlogov takšna, da je vsak kg žive teže prašičev obdavčen z 75 lirami ali povprečno vsak prašič s 7500 lirami. Posledica tega je, da kmetje, ki so doslej redili 20 do 30 prašičev, redijo danes le še dva do tri. Vsekakor porazen rezultat davčne politike, ki ima svoje korenine še v fašističnih časih. Za danes toliko; o vseh perečih problemih, ki tiščijo našega kmeta ,pa bomo še mnogo pisali, kajti gornje je le mali delec druge strani kolajne odgovora vojaške uprave o zaslugah za naše kmetijstvo. Trst, il. VU sporoča vsem, ki so pristojni v njeno področje STO-ja, da poteče rok za odpoSliJatev zahtev za povračilo lastnin*, ki jo Je mogoče ugotoviti v anglo-amerlSkl coni Nemčije, dne 31. decembra. Naslov za pismene zahteve je: Zentralanmeldeamt, Bad Nauheim, Nemčija, Po tem roku bodo zahteve zavrnjene. Do 31. decembra 1949 pa bo še mogoče pošiljati dodatne podatke k le vposlanim vlogam na isti naslov. Spominska razstava A. Sirka Začasno prekinjena stavka v podjetju „SCAL,A“ Ce ne bo sporno vprašanje čimpreje ugodno rešeno za delavce, bodo pričeli v ponedeljek zopet stavkati Vedno hujša ofenziva delodajalcev blagodal Marshallovega plana mn. n i nnirn« »iiiii » mm rim—itiii i i »uh i' »hm i «> i —i— Vodstvo tovarne 0MMSA odpustilo z dela 30 delavcev - V kratkem novi odpasti ? mm m V petek ob 11 url so pričeli stavkati delavci «SCAL£». Vzrok, da so pričeli delavci tvrdke »SCALEa stavkati je ta, da do sedaj še ni bilo rešeno sporno vprašanje med vodstvom podjetja in delavci glade uveljavljanja delovne pogodbe za kovinarske delavce, ki Je bila podpisana že 7. septembra t. 1. Vodstvo tvrdke «SCALE» j;e namreč takoj po objavi sporažuftia o delovni pogodbi za kovinarske delavce izjavilo, da določb te pogodbe ne bo Upoštevalo, ker so baje tudi V Italiji pogajanja o novi delovni pogodbi za kovinarske delavce, ki bo takoj po sklenjenem sporazumu veljavna tudi na Tržaškem ozžmlju. Tudi tistemu, ki ne pozna vseh sindikalnih vprašanj ter vseh mogočih mahinacij, katerih se poslužujejo delodajalci, bo prav hitro jasno,' zakaj se delodajalci sedaj toliko potegujejo, da bi bila delovna pogodba za italijanske ko. vinarske delavce sprejeta tudi na tem ozemlju. Kadar gre namreč za to, da se sprejme delovna pogodba, ki je v veljavi za italijanske delavce in ki krši pravice tukajšnjega delavstva, so tržaški delodajalci prvi, ki se za sprejem take pogodbe na vse mogočo načine potegujejo. Sekani« božičnih drevesc TRST, 11. (PlO) — Javnost opozar-jafno na spodnje obvestilo, Ki *j ‘e izdal ufad za poljedelstvo In ribIStvg pri oddelku za industrijo Zavezrnlke vojrtke uprave: V dobi od 1. decembra 1948 do 6. januarji 1»49 je strogo prepovedano sekanje smolnatih dreves, vitevil tl»-tih. ki so uporabna kot božična drevesca. Vsako dejanje, nasprotno tej odločbi, it bo Štelo kot kršitev gozdarskega zakona, če že ne kot tatvina in namerna poškodba. Lastniki smolnatih dreves, ki imajo namen lzkonatiti ta drevesa v zgoraj omenjeni dobi, morajo predložiti posebno prošnjo pristojnemu gozdarskemu uradu ter navesti v njej Jih0vo uporabo. i*f JIMA BILO USOJENO Stara znanca policije sta se opekla na „delu" Ce bi se jim tudi tokrat posrečilo uresničiti svoje nakane, bi bili Uslužbenci tvrdke «SCALE» pri* krajšani vseh tistih izboljšanj, ki jih predvideva nova delovna pogodba za kovinarske delavce Tržaškega ozemlja. Sindikalni predstavniki so poverili rešitev spornega vprašanja uradu za delo. Ker so pa med tem izvedli, da se tudi na tem uradu kujejo razne spletke, ki naj bi omogočile takšno rešitev vprašanja, katero bi povsem ustrezalo interesom delodajalcev, so delavci «SCA-LE» pričeli stavkati. Tako so pokazali svojo odlojrtošt in strnjenost v borbi za svoje pravice. Na Včerajšnji seji so predstavniki sindikalnih 'organizacij sklenili, da se stavka začasno ulcine, pa se bo ponovno pričela ie ponedeljek, če bi ne bilo sporno vprašanje prej ugodno rešeno. Še so pošteni ljudje Kar sama iz lastnega nagiba, kar je dandanes redi ost v takih primerih, se je včeraj javila na policijski stražnici na trgu Dalmacija Tereza Berdanova. Izročila je ček, ki ga je izstavila «Banca nazionale del lavoro* na ime Mario pitteri V višini 5 tisoč lir. Na policiji je Berdanova povedala, da je prejšnji dan naiel ček njen 11-letni sinko Tullio v slačilnici telovadnega društva «Ginnastica». Vsak poklic zahteva »posobne ljudi. Tudi vlomilci in tatovi imajo svojo tehniko vlomov. Cilj jim je pač ta, da pridejo do plena. Prav tako sta še včeraj mislila 58 letni Koputaty Karlo it ullcč Nordlo 12 in 82-letni Rudolf Lučiani ii ulice Ronclnt 33. ko Sta stala pred zaprto tobakarno Meyer Leopolde na nabrežju Grumula. Da bi zakrila svoje nepoštene načrte, sta sl nadela vlogo igralcev, seveda ne gledaliških. Pričela sta se Živahno in ostro pogovarjati, V rokah pa sta pridno sukala ponarejene ključe m «vi-triho.s katerim »ta hotela odpreti vrata prodajalhlce tobaka. Računi so bili sicer dobri, ven-dar brez krčmarja, kajti pri «delu» sta se opekla. Račune jima je prekrižal neki policist v civilu, ki je tel slučajno mimo. Policijski nos je takoj zavohal, da nekaj ni v redu. Oči ga niso varale. Ko Je bolje pogledal, je opazil «vitrlh» in ključe. Takoj mu je bilo jasno, kaj moža nameravata. Mož postave se jima je približal in jih takoj odpeljal n« policijo. Tam so Ugotovili, da imajo opraviti z dvema starima Vlomilcema. Oba so pridržali v policijskih zaporih. Po zaključeni preiskavi pa ju bodo izročili sodišču. S čajem se je zastrupil Največ primerov zastrupitve ima. mo z Jedili. Vendar se tudi dogodi, da so pokvarjena celo zdravila, ki jih užijemo, čeprav je to za navadnega človeka nekaj nerazumljivega. In vendar še je to včeraj pripetilo 38-letnemu Bolzerju Josipu lz ulice Vecellio 18. Včeraj zjutraj je Bolzer popil skodelico čaja, ki ga je kupil v lekarni. Toda kmalu potem ko je za-užil to tekočino, je začutil glavobol, v želodcu mu je začelo mešati in ga je sililo k bljuvanju. Ker mu ni odleglo, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so takoj ugotovili zastrupitev. Zaradi suma, da j« do zastrupitve prišlo zaradi zaužitega čaja, so zdravniki vzeli nekaj tega čaja, ki ga bodo analizirali. »Trst bo zopet zaživel in se bo gospodarsko dvignil...« ((Brezposelnosti ne bo več...» «Majhna industrija bo rešena...* «Vsi delavci bodo lahko dobili v nekaj letih zaposlitev...« «Kazne tovarne so It sprejele naročila, ki bodo zagotovila njihovim uslužbencem vsaj za štiri leta dela...« ((Marshallov plan je rešil problem povojne krize itd. itd.» S takimi frazami so pred časom opevali in še danes opevajo ((dobrote« Marshallovega plana, katerega resnične posledice čuti na svoji koži tržaško prebivalstvo. Marsikdo, ki je v dobri veri verjel tej tako kričavi propagandi in ki je v bistvu poiten, temu interesi de. lavstva niso deveta briga, se danes prav gotovo že kesa, da je tako hitro in lahkoverno nasedel lažnim vestem raznih časopisov in obljubam propagandistov Marshallovih dobrot. To, kar se danes dogaja v tržaškem gospodarstvu, presega tudi najbolj pesimistično opisovanje Marshallovih dobrot. Prav gotovo se naši čitatelji spominjajo, kdaj so so pričele glavne ofenzive delodajalcev proti njihovim uslužbencem — začele so se kmalu po objavi, da je Tržaško ozemlje vključeno - Marshallov plan. To tako «veselo« novico so hoteli na kar «najbolj dostojen način« proslaviti vsi tržaški kapitalisti ter so v znamenju »gospodarske« obnove odpustili z dela veliko število svojih uslužbencev. Nič niso pomagale opravičene zahteve I uslužbencev in njihovih sindikalnih predstavnikov; delodajalci so izjavili, da morajo odpustiti z dela vsaj nekaj svojih uslužbencev ker primanjkuje naročil. Pozabili so seveda obrazložiti svojim uslužbencem. kam so se izgubila vsa tista naročila, ki jih ie predvideval Marshallov plan. Tako so se že ogromnemu številu brezposelnih pridružili še novi, ki si zaman razbijajo glavo, kako bi našli novo zaposlitev. Ni potekel niti mesec, ko smo objavili v našem časopisu, da so bili odpuščeni t dela uslužbenci raznih tržaških tovarn. Predstavniki sindikatov so se sicer odločno uprli takšnemu krivičnemu postopanju, vendar niso odgovorne oblasti storile ničesar, da of prepre čile Je nadaljnje odpuščanje z dela. PaO pa so smatrale za svojo edino dolžnost sklicati razne tiskovne konference, na katerih so razni predstavniki oblasti hoteli s frazami omiliti kruto resničnost. Tudi vodstvo tovarne «OMMSA» s« je spomnilo, da je čas pričeti z ofenzivo proti svojim uslužbencem. V petek popoldne je obvestilo tovarniški odbor, da je ((prisiljeno« odpustiti z dela trideset delavcev. Ti delavci bi po nalogu vodstva tovarne prenehali z delom že v ponedeljek; dobili pa bi izplačano odpravnino za ostalih osem dni. Ogorčenim in zaskrbljenim delavcem Je vodstvo tovarne izjavilo, da je bilo prisiljeno podvzeti ta Ukrep, ser primanjkuje v tovarni dela: ((Bolje ie, da odpustimo z dela polovico uslužbencev ter da se na ta način zagotovi delo Vsaj ostalim delavcem, kot pa da obdržimo vse in ostanemo čez teden dni vsi na cesti«. Je izjavilo vodstvo. Vsakdo si lahko predstavlja, kakšen učinek je imela ta vest prt delavcih «OMMSA*e», ki po izjavi vodstva lahko pričakujejo novih odpustov z dela. Kaj nameravajo Ukreniti odgovorne oblasti, da bi preprečile še nadaljnje odpuste z dela? Ali bodo tudi tokrat mirno gledale, kako se veča vrsta brezposelnih in v zvezi s.tem tudi beda in glad? Trebče 40, Catunar Viktorija, ul. Fla-via 6, Cosoli Eliza, ul. Pieta 35, Cibic Rozalija, Prosek 305, Drassich Ana, ul. Jndustria 6, Derln Ana, ul. Conti 24, Družina Emilija, ul. Donadonl 32, Dugolln Lojzka, ul. Orlandini 56, Floc-co Ermlnlja, ul delle Rose 4, Fogllanl Marija, ul. F. Stvcro 80, Fioretto Marija, ul. M. D’Azeelio 1, Fonda Franc, ul. Grošana 2, Gavinel Jožefa, ul. Gin-nastica 48, Gropac Libera, Strada Guardlella 4, Gabrieli Giorgina, ul. Pajllericci 72, Hrovatin Jožica, Bazovica 200, Ivančič Marija, ul. Pascoll 39, Koijančič Viktorija, Vrdelca 31, Krali Vanča, Trebče 98, Kaučič Antonija, ul. Vignetti 33, Kočevar Marija, ul. Commerciale 26, Korda Lucija, Drevored XX Settembre 12, Kapun Helena, Kontovel 98, Koren Jožica, ul. della Guardia 48, Kuret Antonija, Ricmanje 151, Kariš Darinka, S.M.M. 800, Ličen Ksrla, S.M.M 804, Martini Helena, ui. Vecellio 8, Marcial Roža, Boljunec 196, Milič Frančiška, Salež 37, Maver Ana, Konkonej 498, Maver Ana. Bazovika 129, Mezgec Frančiška, ul. Sonclni 129. SPOMINSKI DNEVI: 1766 se Je rodil N. M. Karamzin, največ)! ruski zgodovinar. PRESKRBA Dvig nakazil za milo. Z&avniki, babice, bolniške strežnice in društva ter podjetja, ki so upravičeni prejemati nakazila za milo, lahko do 31. t. m. pri Sepralu, ul. Genova 7 (ogel ul. Cassa di Risparmlo) od 8.30 do 12 ure, dvignejo nakazila za milo za december. ENOTNI SINDIKATI Krojol tečaj se bo pričel v kratkem. Danes je zadnji dan vpisovanja. Prosvetno društvo Ivan Cankar sporoča, da bo redna odborova seja v ponedeljek 13. t. m. v običajnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA Zveza vojnih invalidov in sorodnikov v vojni padlih vabi naveden« tovariše In tovarl-»ice, da se 2lasljo Clmprej na začasnem sedežu zveze na trgu Rdeči most 2-1. Bratovič Marija, ul. S. Francesco 30, Ban Karla, Prosek 261, Bello Katarina, ul. Ponziana 17, Cebulez Karolina, Strada per Fiume 33, Cerovac Marija, 9.M.M. 412, Cuk Antonija, i!' RADIO'!! NEDELJA 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 8.30. Lahka glasba. 9.00. Iz godalnih kvartetov. 9.30. Kmetijska od^ja. 10.00. Maša iz Sv. Justa (med mašo slovenske pridiga). 11.15. Znane čežke in poljske skladbe 11.30. Slovenske legende. 11.45. Nedeljska glasba. 12.45. Poročila. 13.00. Glasba po željah. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.30. Iz znanih simfoničnih del. 15.30. Zabavni orkester Bojana Adamiča. 16.00. Veselo omizje (ponovitev sobotne oddaje). 16.40, Lahka glasba. 17.00. Plesna ura. 18.00. To kar vsakdo rad posluSa 19.00. Ali Že veste? 19.15. Orkester Lavalle. 19.45. Poročila. 2000. Slovenske narodlne in umetne pesmi. 20.30. Filmski trak. 20,45. Skladbe za 4 klavirje. 21.00. Vesela ura (izvajajo člani SNG). 21.30. Lahka glasba. 22.00. Franc Liszt: Koncert za klavir in orkester v Es-duru. 22.18. Južnoameriška ritmična glasba. 22.45. Večerne melodije. 23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrižnji spored? PONEDELJEK 7.30 .Koledar. 7.35. Jutranja glasba, 7.45. Poročila. 11.30, Operna glasba. 17.00. Sodobna Anglija. 12.10. Salonski orkester. 12.45, Poročila. 13.00. Ruska narodna glasba. 13.30. Drobfie skladbe italijanskih baročnih skladateljev. 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00 Naša povest. 18.15. Komorna glasba. 18.45. Istrske pesmi. 19.00. Zdravniška odldaja. 19.45. Poročila. 20.00. SpOrtna kronika. 20.10. Pevski duet: Pertot-veechlet 20.30. Sprehodi v podeželje. 20.45. Vesele melodije. 21.00. Monteverdi: «Orfej», opera v 5 dejanjih: nato Plesna glasba. 23.15. Poročila. 233.9. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna giasoa. Slovensko prosvetno društvo «Ivan Vojko« PROSEK . KONTOVEL vabi na Cankarjev večer, ki bo danes ob 19 v društveni dvorani. Prosvetno društvo v Nabrežini vabi | vse svoje člane, prijatelje in člane i bližnjih prosvetnih drsištev na kome-j moracijo pesnika Iga Grudna, ki bo v torek 14. t. m. ob 20 url v kinodvorani v Nabrežini. Božična in novoletna vošči-la sprejema uprava Primorskega dnevnika, ul. Ruggero Manna 29, telefon 83-51 do vključno 20. t.m. Nedelja 12. decembra Aljoša Sonce vzhaja ob 7.37, zahaja ob 16.20. Dolžina dneva 8.23. Luna vzhaja ob 13.53, zshaja ob 3.12. Jutri 13. decembra Lucija SLOVENSKI) NAKUDNO amiAMŠČE za Tržaško ozemlje Danes ob 15.38 gostovanje v dvorani sindikalnega gledališča „Ainpeleij“ v Izoli z uogoljevo komedijo v „Zenitev“ Gledališče Verdi Jutri ob 16 zadnja predstava opere «Salome» in baletna predstava «Carovniške ljubezni«. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 11. decembra 1948 se je rodilo ’ Trstu 16 otrok (1 mrtvorojen), umrl* je 5 oseb, porok pa je bilo 9. Civilne poroke: mehanik SchmeU* ko Glorgio in pletilja Scrizzi AnSi Šofer Škabar Milan In gospodifll* Kodnič Marija. Cerkvene poroke: brusač Cari I®’ derik in prodajalka Helt Marija, ura* nik Tringali Sebastian in gospodinj* La Pera Irma Maripa, pek Kocn*jn Bruno in trgovska pomočnica Sp* zal Marija, zobni zdravnik CireU® Karlo in gospodinja Lemarenc Kate-rina, železničar Demark Edoardo in gospodinja Gustinčič Marija, čuitell Fiannim Guerrina in učiteljica Gre8®’ ri Eletta, električar Evans Witt Est'1' de in gospodinja Pecchlarl Giuii>I'J- Umrli so: 78-letna Kril Emilija, Romano, 80-letna Pitacco Marija v(' Saukup, (53-letna Sancin Giacomlf8 por. Demarchi, Oglejte si pohištvo v ul. Madonnina 43 SPALKE SOBE KUHI N J E Cene zelo ugodne Zemljišče ne peiileiiii približno 200 to.2 v bližini tramvaja, za gradnjo l>ižc z vrtom prodam. Pismene ponudb* na upravo P. D. pod ((Zemlji^®' MIZARJI! MIZAM11 ' Deske smrekove [ KINO ROSSETT!. 14.30: »Zeleni delfinu, L. EXCF,LSIOR. 16: nDvoboj na soncu«, J. Jones. FENICE. 16: »Rdeča niša#, Robinson. FILODRAMMATICO. 16: ((Nesmrtna ljubimka#, Joan Cravvford. ITALIA. 15.30: «Hio Rita», glasbeni film, Gianni e Pinotto. ALABARDA. 16: «Zaklad Sterra Ma-dre», H. Bogart. IMPERO. 15.30: ((Rabljev korak«, J. Garfield. GARIBALDI. 14.30: «Noč pod milim neboma, Denis Morgan. VIALE. 16: Ostrina britve#, T. POwer. MASSIMO. 14: «Bratje Karamazovi«, Fosco Claehettl. KINO OB MORJU. »Največja Srtevs, M. Oberon. NOVO CINE. 14: Ostrina britve#, T. Povver. ODEON. 14: «Mi je ljubši soprog#, E. Flynn, IDEALE. 14: «Na Karaibskem morju#, MARCONI. 14: »Spomladanska parada#, Desnna Durbin. ARMONIA. «Pllot na Misslssipiju#, F. March. AZZURRO. »Železna krinka#, Joanne Bennet. BELVEDERE. 14: »Slavna Sena#, L. SAVONA. 14: «Mesto grehov#, Ann VITTORIA. 14: «Grešna Venera«. VENEZIA. 14: ((Zločin Ivana Episko-pa». Aldo Fabrlzi. ADUA. »Trije mušketirji#. RADIO. 14: «Megle», H. Bogart. SKEDENJ. 15: «Hčl džungle« MALI OGLASI ZA B02ICNA in novoletna voščila dobite v knjigarni «StOka» veliko izbiro lepih modernih vizitk in razglednic. Prav tam dobite tudii vsakovrstne nove okraske za božična drevesca. KI tZN/ m rv n Tmi l# ut. ČM4H96 ) M m (01 .j AE >EX IZLE TI V n*Mjo #. JANUARJA 1949 bodo IZLETI v Ljubljano in Postojno Vpisovanje pri vseh potovalnih uradih b« do IB, decembra t, 1. Pojamlla daj« Adria Expi'Qss, ul. 1'. Se vera 5b • tel. 29-24’i SVEŽE RIBE IN KOZAR-CtlK DOMAČ KG A VINA DO-BtTk SAMO V GOSTILNI TR6T (Barkovlje) B O V B D it. 46 POZOR! REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno zakonsko spalnico z vzmetmi m Žimnicami za 88.000 lir, samsko spalnico m 38.000 Ur, žimnic« z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo * marmorji za 45.006 lir. — Šivalni stroj «B!ng6r», moderne zastore, Štedilnike, motOrno kolo, preproge In radijski »parat za lS.OOd lir. TRST — Vlal« Raffaele SanzIO 28, 1. PREKHABN! MODULU PREKRASNI MODELI! I Najmodernejši čevlji za ženske in tnoiKe TRST Trg Tra i Kivi 2 (Rojan) VELIKA IZBIRA SMUČARSKIH CEVUtV. CENE UGODNE- Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. J. v TRSTI) Urad In skladišče: ULICA U, FOSCOLO it. 1 — tel 04-380 prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante it i — Tel. 88-18 Prodajalna V MILJAH: ul. Mazzini št 1 CENI) UGODNE ' KAKOVOST ZAJAMČENA POTREBUJEMO! Zidarja, mizarja, soboslikarja in ’f!Ml?V0d!1®8. V SOBOTO In NEDELJO pa -- ~7 ~ ~ * nekaj preSerno veselega . . . IV&eStO Cjr©SniKOV OGLEJTE Sl JIH VSI!______________________PRIDITE VS» Ob nedeljah in prazn. se začnejo predstave ob 16; ob delavn. ob Franjo Hupena & Ci d. Z O. 2. TRST — VIA UDINE št. 18 — TELEF. it. 86-48 TRGOVINA M DEBELO Z VSAKOVRSTNIM LESOM, PREMOGOM, OGLJEM, DRVMI -------------ZA KURJAVO------------- Zaloga vina Avtoprevozn iStvo TRST - UL. T AS ARI IO Oglejte si nov n bogato pošiljko moških, in ženskih čevljev po zelo nizkih ceno/i TRST - UL. V AS ARI IO PAPYROS TRGOVINA s PAPIRJEM NA DEBELO Trst • ul. F. Severo 10 - tel. (ft-53 NUDI VSE VRSTE PISARNIŠKEGA. TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAP1HJA-VELIKA ZALOGA PAPIRNATIH VREČK IN OVOJ. PAPIRJA ZA JEST VINC ARJE’ 12. decembra 1948 PRIMORSKI DNEVNIK Načrt! za upravo proste cone odobren petek zvečer se je v prostorih Ptgovske zbornice v Gorici sesta-1 vseh 11 članov novega upravne-i» odbora za upravljanje proste 'SOriške cone. Razprava je bila pre-#j dolga in se je dotaknila tudi JMrobnosti. Vendar ni bilo poseb-Jlh razlik v mišljenju, ker so glav-* točke odobrili že na prejšnjem Usedanju. [Podžupan dr. Devetag je predlani v imenu občinskega sveta, da °i se sprejele v pravilnik še tri točke, da bi tako razširili in bolje tontrolirali razdeljevanje blaga. Končno so bile sprejete vse točke Sede poslovanja novega upravne-S organizma. Pravilnik bodo «e-toj predložili pristojnim ml ffetrstvom, da ga proučijo in potočijo. Potem bi morali priti od Used do dejanj in bi morala za-toti s poslovanjem svobodna cona to v prvih dneh meseca januarja, to bomo lahko videli, kakšne in a Mike koristi bo imelo od nje go-^ /iško gospodarstvo. ----- Policijska obnova obrtnic Zveza trgovcev v Gorici opozar-v j* vse zainteresirane člane, ki ima-1„ * obrtnico za javne lokale (ka-jtorne, bare, restavracije, gostilne, p 'tčrne itd.) in pooblastilo za pro-i, tojo alkoholnih pijač ali obrtnico j> b prodajo dragocenosti (zlatarji), to morajo do 31. t. m. vplačati na f pristojnem registrskem uradu dr-. tovne pristojbine za obnovitev |n U&enjenih obrtnic. a- Zveza nadalje opozarja intere-1« Unte, naj pričnejo že sedaj z vpla. T «1. da ne bo v zadnjih dneh pre-toč gneče pred omenjenimi uradi. o- Ib I * . A I 2c več tednov potuje skupina 4 plijanskih pisateljev po Italiji in ia Prodaja svoje knjige direktno či-tojočemu občinstvu ter se z njimi ss ^Znanja. V petek je priromala ta a> lupina tudi v Gorico in pred gle-.. toliščem Verdi so v večernih urah je na ulicah najbolj živo ,raz-tožili po dolgi prodajni mizi svoje n tortne umotvore in jih ponujali ml-tooldočim. Na željo kupca so aV' torji napisali v knjigo tudi posve tild. °e V tej skupini so pisatelji: Ro-”■ "Srt, Carlotta in Gabrijel Mandel, tiauro de Palmas in Mariella da GOR IŠ KI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOORSKA ULICA 42 • TEL. 749 i n ztisselni Sklepi pokrajinskega Nogometna tekma v St. Lovrencu upravnega sveta •.«rmjz Mat m-.v- W*aCjss» Posebna okrožnica pokrajinskega odbora županom in raznim ustanovam Pokrajinski odbor za zimsko po- j za brezposelne po vseh cerkvah. V moč je poslal te dni vsem županom dneh 25. in 26. decembra ter 1. in naše pokrajine, dalje zvezam po-12. januarja bodo občinski uslužben-ljedelcev, industrijcev, trgovcev m ] ci pobirali prostovoljne prispevke obrtnikov, obema delavskima zbor- po ulicah. Da bi pridobili še več nicama, škofijskemu uradu in po- denarja, bodo ponekod organizira-krajinskemu uradu za delo poseb- J li v ta namen tudi plese, koncerte in druge podobne prireditve. Prav tako nameravajo predlagati, naj bi delavci in delodajalci dali po pol dnevne mezde tudi v pokrajinski sklad. S to okrožnico in v njej vsebovanimi navodili namerava pokrajinski odbor za zimsko pomoč poživiti svojo akcijo in poziva župane vseh občin, da mu do 15. t. m. sporoče, kakšne ukrepe so dosegli v tem pogledu. Kakor smo že omenili v našem članku pred nekaj dnevi, pa so to le drobtinice, ki samo podaljšujejo trpljenje brezposelnih. Edina učinkovita pomoč bi bila, da se jim preskrbi trajna zaposlitev s plačo, ki bi jim omogočala preživljati družino in obenem no okrožnico z navodili, kako na-1 s svojim delom koristiti človeški biratl prispevke za zimsko pomoč skupnosti. Vse drugo je le prekla- ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Kulturna prireditev v Štandrežu Prosvetno društvo v Staadrežu »Oton 2upančič» priredi danes ob 15.30 url v dvorani Briško Manice Komanove dramo v štirih dejanjih •Prisega opolnoči*. Za to igro je prosvetno društvo popolnoma obnovilo svojo sceneri. jo in tudi igralci so se dobro pripravili, da bodo nudili mnogo umetniškega užitka slovenskim gledalcem. Zato vabimo vse, da se udeležijo te lepe predstave. številnim brezposelnim. Ministrski svet v Rimu je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da se ustanovi poseben državni fond za brezposelne, za katerega ja določila država eno milijardo lir. Poleg te vsote pride v fond tudi izkupiček posebnega pribitka na vstopninah k javnim predstavam in zabavam in prispevek po pol danje bremena z ene rame na dru- gA SPREJETI NA SEJI DNE 11. T. M. Pokrajinska uprava . Gorica: končna odobritev proračuna za leto 1948 - sprejeto; sprejem stalne bolničarke Marego Ane - odobreno; mesečna doklada cestarju Maran-gonu - odobreno; nabava kolajn za razne manifestacije . odobreno; priziv Tittarellija Viktorija proti odvzemu obrtnice - zavrnjeno; priziv tvrdke Edigor in Lebana Save-rija proti odvzemu obrtnice - ugodeno. Občina Starancan: popravki bi. lančnega računa za leto 1948 - sprejeto. Občina Fara ob Soči: bilančni račun za leto 1948 z odobreno Občina Tržič: imenovanje načel, nika statističnega urada . odloženo. Občina Romans: podpora šport- nemu društvu Romans - odobreno. Občina Marjano: brezplačna dodelitev zemljišča za gradnjo ljud-skih hiš . odobreno. Občina Ronke: podpora podpornemu društvu gluhonemih - odobreno. Občina Turjak: razlastitev občinskih in privatnih zemljišč - odobreno. Danes ob 14.30 bo St. Lovrencu nogometna tekma med domačim moštvom »Juniores« in nogometnim društvom iz Pevme, ki tam gostuje. Po lepi nogometni tekmi, ki so jo Pevmčani zaigrali preteklo nedeljo na domačem igrišču proti močni ekipi iz Kaprive in ki je končala neodločeno z rezultatom 1:1, bo domače ljubitelje nogometa gotovo zanimalo, kako se bo njiho. va četa odrezala v St Lovrencu. Zato vabimo vse simpatizerje, da gredo z moštvom v St. Lovrenc in mu s primernim navijanjem pomagajo do zmage. Propagandna predstava Na pobudo angleškega tiskovnega in informativnega urada iz Padove bodo danes ob 10.30 predvajali v kinodvorani Centrale v Gorici nekaj angleških filmov - obzor. nikov. Med temi so naslednja dela: «Ovčje pasme«, «Angleška sodišča« in »Milijoni koles«. Vstop je prost, vendar so prostori v parterju rezervirani za vojake goriške posad. ke, dočira je na razpolago ostalemu občinstvu prostor na galeriji. Izplačevanje krušne doklade družinam Delavska zbornica v Gorici sporoča vsem sindikalnim organizacijam in delavcem, da je državni za. varovalni zavod končno odredil izplačilo drugega obroka krušne do. klade za dobo od 16- septembra 1947 do 31. julija 1948. Ta doklada znese po 104 lir mesečno na vsa. kega družinskega člana, za katere, ga prejema delavec družinsko doklado. Brezposelni delavci morajo zahtevati izplačilo te doklade od delo. dajalca, pri katerem so bili v tej dobi zaposleni, oni pa, ki delajo, naj se obrnejo na svojega sedanjega delodajalca. Podrobnejša pojasnila in morebitno pomoč, bodo dobili delavci pri delavski zbornici, Vozni red vlakov Odhodi Za TRST: 6.16, 7.29, 9.50, 14.25, 16.40 (za Ronke ukinjen ob nedeljah), 18.47, 21-27, 23.40. Za VIDEM: 6.25, 8.49, 13.00, 14.00, 15.10, 16.57, 18.37, 20.50. Prihodi Iz TRSTA: 6.10, 8.07 (iz Ronk ukinjen ob nedeljah). 8.46, 12.58, 13.58, 16.54, 18.34, 20.45. Iz VIDMA: 6.13, 7.25, 9.47, 13.57 15.00, 16.12, 18.45, 21.12, 23.36. PRESKRBA RAZDELJEVANJE TESTENIN IN KORUZNE MOKE Prehranjevalni urad v Gorici spo. roča, da se prične jutri 13. decembra razdeljevanje testenin in koruzne moke za vse potrošnike me. sta in pokrajine. Vsaka oseba dobi 2 kg testenin po 100 lir kg in 1 kg koruzne moke po 64 lir kg. Testenine je treba dvigniti na odrezek za zakuho št. 2, moko pa na odrezek št. 4. Prehranjevalni uradi bodo dvignili pri pokrajinskem prehranje. valnem uradu potrebno množino moke. Obenem so potrošniki naprošeni, naj Sepralu takoj prijavijo trgovca, ki bi jim postregel s pokvarijo ki bi jim postregel s pokvarjenimi testeninami. RAZDELJEVANJE DODATNIH OBROKOV Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se jutri 13. t. m. prične razdeljevanje dodatnih obrokov za bolnike na dodatne nakaznice za december in sicer: testenine po 100 lir kg in sladkor po 300 lir kg. Istega dne se prične tudi razdelje. vanje dodatnega obroka testenin po 100 lir kg za delavce zaposlene pri težkih in najtežjih delih. V bolnico sta bila sprejeta Te dni so bili sprejeti v občinsko bolnico Brigata Pavia 39-letni delavec Da Re, ki si je na delu v žagi Zulli zlomil desno nogo; 18 letni Roman Kaučič iz Tržaške ul 55, ki je padel s kolesa in si zlomil desno roko. is Krmina Miklavzevanje. Na pobudo domačega prosvetnega društva bo danes v Krminu miklavževanje, na katerem bodo obdarovali vse otroke. Poleg Miklavževega nastopa bo tudi kratek kulturni spored z veselim prizorom, deklamacijami in petjem. Prireditev bo v šolskem poslopju in vabimo vse slovenske starše in druge ljubitelje mladine, da se je skupno z otroci udeležijo. Spor v občinskem odboru. Na svoji zadnji seji 8. decembra so se Člani ožjega občinskega odbora kr. minske občine med seboj sprli pri vprašanju zakupništva občinske trošarine. V zvezi s tem je te dni podal ostavko odbornik Cantarutti Viljem, ki je bil mnenja, da je treba dati y. zakup pobiranje trošari. ne najboljšemu ponudniku na podlagi licitacije. Pogoji, pod katerimi so letos dali v zakup trošarino, so še vedno za občino preveč neugodni, čeprav so nekoliko boljši od lanskih. Zboromnje invalidov in vojnih pohabljencev. Danes ob 14. uri se bodo sestali v dvorani občinskega sveta v Krminu vojni invalidi in pohabljenci, ki so vpisani v krmin-sko sekcijo. Zborovanja se bo ude. ležilo tudi pokrajinsko zastopstva in bodo na njem razpravljali o vprašanju pomoči članom. Sestantek davčne komisije. V torek 14. t. m. ob 14 uri se bo sestala v Krminu okrajna komisija za direktne davke, da bo razpravljala o pritožbah davkoplačevalcev, ki so proti uvedbi davka na vrednosi. Interesente bodo obvestili s posebnim dopisom o izidu njihove pri-i tožbe. Ganharjesa proslava v Kopru V veliki dvoraui nad starodavno »Loggio« na Titovem trga bo »loven-'dnevne mezde, ki jo' bodo dali ‘de-15k° Prosvetno društvo »Oton Zupan- ' • I il)t_ —_a sat. -..J- /n. IB Aaecm. lodajalcl in delavci v ta namen Ker pa je brezposelnih mnogo, bo bra ob osmi uri zvečer Cankarjevo Bondovi. Med razstavljenimi deli. .ki so razen par izjem v francošči-p, vsa v italijanščini, so pesmi, rgodovina, gledališče, znanost, pu-i tiolovski in ljubezenski romani I Ta nenavadna skupina, ki je ma-<1 (o podobna potujočim ciganom, se °° ustavila v Gorici nekaj dni in izstavljala samo popoldan in v [0 ržčernih urah. Radovednežem in .kupcem dajejo posamezni pisatelji pidi potrebna pojasnila q svojih tolih. "* ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od :*• do 11. decembra t. 1. 9 rojstev, 1^ primerov smrti, 6 vknjiženih po-|f°k in 2 poroki. flojstua: CozzutO Robert, Nanut toobert, Dessanti Gianni, Markovič 'Ferlan, Marega Nives, Fantuz Marij0. Brešan Gabrijel, Kos Gabrijela, piatello Klavdij. Smrti: 86-letna Perko vd. Brešan režeta, 89-letni zasebnik Tomasini jjtoter, 94-letna gospodinja Mailling ijtitlija, 64-letni upokojenec Mugnai lektor, 74-letna gospodinja 2bogar toi. Madon Jožefa, 1 mesec star Majdič Darij, 87-letna gospodinja Šuligoj vd. Pavšič Marija, 34-letna delavka Virgili Jolanda, 66-letni itidar Lielnio Jožef, 57-letna gospodinja Mesesnel in Sfiligoj Ema, 3 jtoesece stari Della Sagra Viktor, “Metni zidar Pisk Jožef. 25-letni tidar Battlsti Peter, 57-letni upokojenec Blažič Jožef. Vknjiiene poroke: agent civ. po. 'kije Bon Alojz in gospodinja Ma-jtouc Bruna, uradnik Villani Marko tol uradnica Fantini Rina, uradnik Corolli Elija in gospodinja Pema j tiianca, mornar Ambrosi Mario in Ibspodinja Tomasin Argia, pod-i Ustnik aviacije Kolenc Ticijan in | tovilj« Tobaj Ivanka, uradnik Fer-r«ri Fiorellino in tkalka Lusnič 'tiarija. Poroke: zdravnik Figlioli dr. Jo-**f in uradnica Sprinar Elizabeta, čevljar Lipičar Valentin in služki. bia Lipičar Marija. prišlo iz tega fonda komaj po 2000 * b°*atinl in 5pore- lir za vsakega. iom' Zato je potrebno, da se poleg dr- «“•» vabimo na proslavo vse žavnega fonda ustanovi v vsaki po- ‘jubHelj* lepe .n čiste slovenske be- krajini še poseben pokrajinski U^ katero je Cankar trto obogatil. sklad, v katerega se bodo zbirali | da 1« "*«ova knJ‘«a nasia pokrajinski prispevki za krajevne I in od brezposelne. Postavljena je bila po- začudeni obstali pred smelo krajinska komisija, ki mora dajati krit0 besed0-pobudo za tako zbiranje in ga pra- Cankarjev večer mj večer ponovne-vllno usmerjati. Poleg tega so usta- *a doživljanja njegove revolucionarne novill še v vsaki občini posebno besede tovarištva tn bratstva do vseh komisijo, ki Jo sestavljajo: župan zatiranih in tlačenih, ki še premašajo dotične občine, po en zastopnik in- suženjstvo imperialističnih mogočnja-dustrijcev, trgovcev, kmetovalcev, | kov. obrtnikov, dalje po en zastopnik delavcev in brezposelnih, zastopniki - « 9»«r»{Snir*n urada za delo, občinske podporne LUp UGI UUALLU1LU ustanove in župnik. Ta odbor ima okrožni odbor SIAU za Istro, je nalogo organizirati in voditi nabi- na sv0jj 2a MLADA PTUJČANKA :a IjcZičiiicn i' Jbfii Istrska božičnica bo velik praznik vseh istrskih otrok. Napravili ga bodo drugo nedeljo 19. t. m., nekaj poprej ko se pričnejo v šoli božične počitnice. To pa zato, da bodo pri božičnici res vsi zbrani, učenci in učitelji, dijaki in profesorji. V Kopru, v Izoli, v Piranu, v Bujah bodo napolnili gledališko dvorano, po drugih istrskih mestecih in vaseh pa šolske sobane. Malčki, ki še ne hodijo v šolo, bodo prišli kot po navadi v otroški vrtec. Z zelenjem ga bodo okrasili in veliko smreko, od stropa do tal segajočo, bodo postavili. Istrske žene so že vse t) največjih pripravah za čim lepšo in bogatejšo božičnico. Otroke so razdelile v tri skupine. V prvi so najrevnejši, ki morajo dobiti za božičnico toplo obleko, da jih burja ne bo prepihala, ko pojdejo v šolo. Tudi trdne, trpežne obutve jim je treba za deževne dni. V drugi skupini so otroci, katerih sikatera mama potem sama seši-je. One pa, ki tega še niso vešče, bi zbrale v šivalnicah, da iii tam skrojile in sešile svojim otrokom pod vodstvom šivilje. Prihranjeni jim bodo na ta način stroški in odvisen trud. Istrske žene se še spominjajo časov, ko si še načrtov ni so up°le delati, kaj šele, da bi jih uresničile. Ljudska oblast rim je d' pa obleke in obutve, V svojem naštevanju smo ll' pustili še precej važnih stvari ki se jih pa bodo naše gospodinje ob čitanju članka spomnile ter jih prištele že zgoraj navedeni vsoti. Kako reši gospodinja ta skorajda nerešljivi problem? Ta* ko, da prikrajša svojo družin0 vseh mogočih «dobrot», med ka' tere spada v njihovem primeri* tudi meso, zelenjava, sadje itd/ kar pa vse najbolj občuti otrošk* organize.M, ki potrebuje mešan0 in tečno hrano in brez nje pr3^ gotovo oslabi. In tega se Pra* dobro zaveda tudi naša gospodi' nja; toda plača znaša lir 27.000-Zamislite sj pa, da živijo v Trstu tudi družine, katerih družinski poglavarji so brez dela >n prejemajo mesečno le nekak0 podporo: potem pa so še družine upokojencev, katerih pokojnina znaša celih 2800-4800 lir. Kakšne čudeže delajo teh družin gosp0" dinje pri nakupovanju in plaže* vanju vseh mogočih strošk°v-Na to vprašanje bi vam ne vede* li skorajda odgovoriti; toda, bi le nekoliko prelistali časopisno črno kroniko, bi lahko naštel1 dnevno nešteto primerov tatvin* zločinov, prostitucije itd. To s° pa žalostne posledice, ki jih l*'. pušča ta kritični gospodarski P°! ložaj na naši mladini, in katerih tudi najboljša in najbolj skrb* gospodinja ne more zabrisati. ((Kaplja petroleja je za nas prav tako dragocena, kakor kaplja krvi*. To je izjavil neki imperialistični minister za časa prve svetovne vojne. Se strašneje pa zveni dejstvo, da je davno pred tem v. dobi miru ta opredelitev veljala kot geslo velikih petrolejskih, mogotcev ZDA in Velike Britanije. Da bi prišli do tega dragocenega olja kjer koli na zemeljski obli, so mogotci ponujali na vse strani dolarje in funte, metali dežele v zmedo, uprizarjali upore in vojne, izmenjavali vlade... O nafti v stari Jugoslaviji se je malo govorilo, še manj pa pisalo. Velike tuje petrolejske družbe, ki so postopale Z Jugoslavijo kot z vsemi ostalimi kolonialnimi in poIkolcmialnimi deželami, so takoj po prvi svetovni vojni vzele v zakup vse predele v Jugoslaviji, kjer se je vedelo ali mislilo, da bi mogla biti nafta. Te tuje družbe, ki so imele v svojih rokah monopol na svetovnih tržiščih, so si prizadevale na vse načine, da se v. Jugoslaviji ne bi začela črpati nafta. Uvažale so v Jugoslavijo nafto iz drugih krajev, v zameno za nafto so pa dobivale najboljše poljedelske proizvode, rudnine in zlato. Vprašanje izkoriščanja nafte, ki jo najahamo v Jugoslaviji, je kazalo pred vojno bolj kot katero koti drugo gospodarsko vprašanje zavisnost Jugoslavije od tujine. Njene vlade, eksponenti proti-ljudske politiket se niso smele niti usoditi, da bi izkoriščale najdišča nafte. Vse vlade po vrsti so sklepale izdajalske gospodarske pogodbe s tujimi družbami in se obvezovale, da ostane jugoslovanska nafta pod zemljo neizkoriščena. Tako je širši javnosti ostalo neznano, da so širom po Jugoslaviji bogata najdišča nafte, izkoriščanje katerih bo pri&slo državi ogromne gospodarske koristi in prispevalo k njeni neodvisnosti in svobo(Li. Prvi jugoslovanski petletni gospodarski načrt predvideva črpanje nafte p zadostnih količinah za vse svoje potrebe. Med tem ko se pred vojno tako rekoč nafta sploh ni črpala, jo bodo na koncu petletnega načrta leta 1951 črpali 500.000 ton. To bo trikrat večy kakor je pred vojno bila celokupna potreba uvožene nafte. Dela na črpanju nafte v Jugoslaviji so v največjem poletu. Dvigajo se vrtalni stolpi na raznih krajih. Prav tako se grade velike rafinerije. Delavci in strokovnjaki, ki 50 zaposleni pri teh poslih, predvidevajo, da bodo mogli proizvajalni načrt nafte celo prekositi. Niso samo najdišča nafte edini vrelci tega dragocenega pogonskega goriva y Jugoslaviji. V raznih krajih nahajamo bogate sloje tako imenovanih bitumin-skih slojev, iz katerih se tudi pridobiva tekoče gorivo. V to skupino sirovin spada rudnina, znana pod imenom oljnati ikri• Ijevec. Zaradi vedno večjega črpanja vrelcev nafte v Ameriki in nekih britanskih posestih so mnogi vrelci že usahnili, a pri drugih preti ista nevarnost v bližnji prihodnosti. Zato v. teh deželah že Zdavnaj pridobivajo nafto iz oljnatega škrivljevca. Kvaliteta oljnatega škriljevca v omenjenih deželah bodisi po količini nafte, ki jo ima v sebi, bodisi po veliki globini, v kateri je škriljavec, daleč zaostajajo za jugoslovanskim oljnatim škriljevcem. Izgradnja jugoslovanske industrije nafte bo imela ogromen vpliv; na hitro obnovo in izgradnjo vse dežele. Njen vpliv ne bo ogromen samo v industriji, ampak tudi pri populariziranju tehnike t razvoju prometnih sredstvi' avtomobilizma in motorizacije na splošno. Njen vpliv bo omogočal kulturni dvig vse dežele. # MisterMillerišče nafto Mister Miller je bil strokovnjak za raziskovanje naftnih področij znane družbe Standard Oil Company. Njegova družba je imela največ koncesij za razisko vanje nafte v Jugoslaviji. Za kmZ zemljišča za raziskovanje ležišč nafte je plačala državi 100 dinarjev. V kolikor lastnik koncesije ni hotel, da bi mu koncesija zapadla, je v roku petih let moral začeti poskusna vrtanja. Tako se je začela kariera mistera Millerja. Spoznal je lepe predele Jugoslavije in spoznal tudi njene obisti. S poklicnim veseljem črpalca nafte je na dnevno svetlobo črpal dragoceno tekočino, spominjal se sončne Kalifornije in Bližnjega vzhoda in zaprl najdišče nafte ter šel naprej na drugi teren. Ameriški strokovnjaki so zabeležili v svoje načrte podatke o bogatih naftonosnih področjih in jih pošiljali čez veliko lužo svojim gospodarjem, Ti so jih varno zaprli v svoje blagajne. V zameno so pošiljali ladje in vlake — cisterne z — nafto. Mister Miller se je v začetku čudil tej čudni igri usode: dežela, ki je bogata z nafto, uvaža nafto. Toda njegova glavna skrb je bila, kako bo potrošil svojih 50 tisoč dinarjev mesečne plačey in ni si razbijal glave z drugimi posebnimi dobički in zaslužki svojega gospodarja. Za posebne dobičke so se brigali Standard Oil Company in I.G. Farbenindustrie. Tajna borba za petrolej, v katero so bili vpleteni celi narodi, je dovedla v Jugoslaviji do sporazuma med tru-sti, toda na škodo Jugoslavije. Nemški učenjaki so iznašli način pridobivanja, nafte is premoga. Ta patent je imela I. G. Farbenindustrie. Ta nemški trust je sklenil v novembru leta 1929 sporazum z družbo Standard Oil C.ompanv in se v tej pogodbi obvezal, da ne bo uvažal petroleja v interesno sfero ameriškega tru-sta. Na drugi strani se je pa Standard Oil Companj/ obvezala, da ne bo črpala nafte v deželah, ki so v. interesni sferi I.G. Farbenindustrie. Jugoslavija je bila interesna sfera, nemškega trusta, čeprav, so bile vse koncesije za črpanje nafte v Jugoslaviji v rokah Standard Oil Company. A-meriški trust se je točno ravnal po tem sporazumu z nemškim trustom. Točno so se ga držali tudi v času med obema svetovnima vojnama ter preprečili otvoritev petrolejskih vrelcev v Jugoslaviji. Na to stvar so pazili tudi potem, ko so ZDA in Nemčija stopile med seboj v vojno. Sele na energičen pritisk nemškega generalnega štaba so Nemci začeli s črpanjem nafte leta 1943. v teh deželah. Standard Oil Company in Schell Company sta držali zelo visoke cene nafti, petroleju in bencinu, ki so ga uvažale v Jugoslavijo. S pomočjo podkupljenih ministrov bivših protiljudskih režimov, prav posebno pa s pomočjo kraljevske družine, sta preprečili vse poskuse, da bi se v Jugoslaviji pridobivala nafta in z iz- STOLP NA ENEM IZMED JUGOSLOVANSKIH / NAHAJALIŠČ NAFTE igravanjem zakona sta tako pri-*■ I šli do ogromnih dobičkov. Izredna prilika za posebno visoke dobičke so bile njihove rafinerije nafte v Jugoslaviji. Na osnovi carinskih tarif, ki so po imenu imele cilj, da bi zaščitile domačo predelovalno industrijo nafte, so bili končni proizvodi mnogo bolj s carino obremenjeni kot pa surova nafta. Tuj kapital je vplival na podkupljivo vodstvo stare Jugoslavije ne samo s tem, da je spretno izkoriščal zakonske možnosti za velike dobičke, ampak je naravnost diktiral uvedbo pred- ! pisov, ki so te dobičke naravnost omogočili. Na ta način so rafinerije, katerim so dobavljali končne izdelke i>od krinko surove nafte, bile prikazane kot domača industrijska podjetja. Na ta način so tuje družbe delale bajeslovne dobičke, kapital pa ni bil niti vložen v instalacije za predelavo nafte. Vsemogočnost trustov in zako ni, ki so jih oni uvajali, so prenehali z zmagoslavnim koncem narodno-osvobodilne borbe. Jugo- slavija je prenehala biti za tuje kapitaliste vil , surovin, cenene delovne sile in bajeslovnih dobičkov. Ljudstvu so 'pripadla naravna bogastva — gozdovi, premog, železo, baker, svinec, cink, nikel, krom — ki so jih do tedaj neusmiljeno izkoriščali tuji kapitalisti in mogotci in ki so bili zelo zainteresirani, da v Jugoslaviji, po naravi izredno bogati, onemogočijo vsak tehnični razvoj. Domača industrija nafte se je začela ustvarjati v Jugoslaviji. (Nadaljevanje) Pozdmv II. kongresu AF2 Slovenije ioak* U NAP TA ^ ■ ■ ■ ltiu* O □ A5FAL1 ■■ MUakiP • O Jivo S1UM W soi A 2L ATO -f sutoc • O O Mksii ■ El AANGANOVV X J. AMTIAON v V «A»Ntir* a A KBOM SVINlff a 01 urit • h»it RUDNO BOGASTVO JUGOSLAVIJE. SPRIČO DEJSTVA. DA SE DOBA SMOTRNEGA IZKORIŠČANJA RUDNEGA BOGASTVA V JUGOSLAVIJI Z NAČRTNIM GOSPODARSTVOM SELE ZAČENJA, SO OZNAČENI NA KARTI POLEG ZE DELUJOČIH RUDNIKOV TUDI KRAJI, V KATERIH SO UGOTOVLJENE RUDNE ZALOGE, KI OBETAJO RUDARSKO JZKORISCANJE. V Ljubljani imajo danes anti-fašistke Slovenije svoj drugi kongres. Zene iz vseh krajev svobodne domovine bodo po svojih delegatkah zastopane na njem. Pozdrave mu bodo prinesle tudi žene iz drugih federalnih edinic, kot tudi žene Tržaškega ozemlja. Čeprav ločeni po meji, ki nam je bila vsiljena in katero smo sprejeli, da bi prihranili človeštvu novo moritev, se čutimo z njimi eno. Iz duše se ne da zabrisati skupno trpljenje v štirih letih osvobodilne vojne. Ne da se zabrisati težnja po novi, vse lepši domovini, ki naj bi sprejela vase vse svoje otroke in naj bi imela za vsakega delo in kruh. Davno se je že posušila kri v trnovskih gmajnah in na kraških goličavah. Madeže sta izmila sneg in dež, v srcu pa so ostali kot tajna, skrivnostna vez med nami in njimi, ki smo bili eno v hotenju in bolesti ter bomo eno tudi ostali. Tako zahteva blagor naše ožje domovine ter vsega demokratičnega sveta, dobrobit vseh onih, ki nosijo v sebi hrepenenje po tem svetu in se jim krči pest v borbi zanj. Na svojem drugem kongresu bodo žene Slovenije prehodile ustvarjalno pot od osvoboditve do današnjih dni, ko so kot zavestne graditeljice socializma pričele pomagati dvigati domačo zemljo najprej iz ruševin povojne dobe, potem pa prišle na pomoč v ustvarjanju prve Titove petletke. Ozrle se bodo tudi na še nedavno mrko preteklost in na vse ono, kar so storile, da bi jo za vedno zabrisale. Sedanjost in bodočnost bosta izstopili v vsej svoji jasnini. Otipljivo bodo zaznale črto ločnico med minulostjo in med njima dvema ter jih pravilno vrednotile. Ze v stari Jugoslaviji so si bile napredne žene svestne tega, da ne more žena nikoli doseči svoje dejanske enakopravnosti brez korenite spremembe družbenega reda in da. mora biti borba za enako vrednost žene uspešna samo tedaj, če tvori eno celoto z borbo, ki so jo zastavili proti kapi- Na kongresu Mednarodne demokratične federacije žena v Budimpešti so žene poslale OZN brzojavko, v kateri zahtevajo pravico do posvetovanja in predlogov v gospodarskem in socialnem odboru OZN; omogočijo naj jim tudi aktivno sodelovanje pri delu OZN. JUGOSLOVANSKA DELAVKA talističnim klikam delovni ljudje na čelu s komunistično partijo. Udeleževale so se stavk za izboljšanje življenjskih pogojev, zahtevale so nacionalno enakopravnost, zbirale za one, ki so se borili na španskih tleh tudi za svobodo Jugoslavije in njihovo gibanje je preraščalo v široko antifašistično fronto. Izžemanje ljudstva, katerega del so bile, nacionalna neenakost in sovraštvo do fašizma, vse to je našlo pri njih izraza v narodnoosvobodilni borbi. Njej so se priključile z določno opredeljeno zavestjo, da ustvarjajo novo državo, v kateri bo delovno ljudstvo in z njim vred tudi one same imele svoje pravice in svojo odločujočo besedo. Za ustvaritev te nove države so dale, kar so premogle, v mnogih primerih tudi same sebe. Lik slovenske žene in matere v domovinski vojni bo skupno z likom jugoslovanskih žena ostal v zgodovini nedotakljiv in neminljiv vzgled požrtvovalnosti, prave patriotske in človečanske ljubezni. Bile so borci za narodno osvoboditev, Po njej so se spremenile v borce za socialno graditev, ker jim je nova država poleg dejanske enakopravnosti, ki jim jo je dala, stvarila tudi možnosti, da razvijejo vse svoje sposobnosti in jih dvignejo do ravni in še preko ravni z moškimi tovariši. Nekdanja kmečka žena — sužnja doma. številne družine in lastnega dela, se je preoblikovala v zavednega člana kmečke zadruge. v brigadirja in traktorista, ki pomaga dvigati domačo vos iz kupa knačije, v občestvo premož- V KOVINARSKI INDUSTRIJI. nih ljudi, dvigajoč tako ljudsko in drfavno blaginjo. Nekvalificirana, od nikogar upoštevana delavka se je lotila borbe z lastnim, neznanjem, da bi njena delovna sila bila čim bolj produktivna in da bi čim več pripomogla k industrializaciji dežele. In tudi delovna inteligentka ni hotela, niti mogla ostati za prvima dvema. Tudi ona se v učnih krožkih, bori za prosvetljenost slovenskega človeka. Domovina je last vseh. Skup. na zamisel in delo skupnih rok se mora odražati na njej. Slovenske žene vodi pri tem delu ne le lastno razumevanje in zavest, da grade svojim otrokom lepši dom, spremlja jih tudi zaščita države, ki jih oprošča stoterih malih skrbi, katere so v preteklosti hromile njihove sile. Zato sodelujejo pri graditvi socializma v masovnih prostovoljnih akcijah, ki jih organizira Ljudska fronta, zato raste število onih žena, ki si je priborilo časten naslov - udarnice. Me, tržaške žene, ki smo v domovinski vojni korakale ob boku ž njimi, jih danes lahko le motrimo in se veselimo njihovih uspehov. Toda motrimo jih v določni zavesti, da so nam ti uspehi eden izmed najtrdnejših porokov zmage v borbi, ki jo bijemo proti imperializmu in njegovim trabantom na naših tleh. Zaradi tega se pridružujemo željam vseh slovenskih in jugoslovanskih žena, da bi bilo delo drugega kongresa AFZ Slovenije uspešno in bi jim začrtalo mnogo novih smernic za dograditev prve socialistične petletke.