Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 83
Ljubljana, torek 9« aprila 1935
Cena 2 Din
u piavmatvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon fit 3122, 8123, 3124, 8125, 8126. inseratm oddelek: Ljubljana Selen-burgova UL i - TeL 8492, 2402. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. IL — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11-842, Praga čislo 78.180, Wlen St 105.24L
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefoe 8122, 8123, 3124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Šest mesecev po smrti Viteškega kralja Uedinitelja
Danes poteče šest mesecev od onega asodnega trenutka, ko je pod žarki mehkega jesenskega solnca, sredi sto tisoč pozdravljajočih prijateljskih rok, prebila mrzla svinčenka srce najplemenitej-šega in najboljšega sina jugoslovenske-ga naroda, Viteškemu kralju Aleksandru Uedinitelja. Šest mesecev je za nami od onega hipa, ko je naš že itak tako težko preizkušeni narod doprinesel poleg vseh hekatomb krvnih žrtev za ohranitev civilizacije in očuvanje svetovnega mira, še svojo največjo žrtev, srčno kri edinega rasnega slovanskega vladarja. Živimo v času besnega tempa življenjskih dogodkov, ki prihaja preko narodnih in državnih katastrof z mrzlično pozabljivostjo. In vendar bo ostal nam vsem, k: smo preživeli usodne večerne ure 9. oktobra 1934 sklonjeni nad kratkimi telegrami iz Marseja, plakajoči ob zvočnikih radijev ali begajoči po nlicah med skrušenimi množicami zaprepašče-nega naroda, ta oktobrski večer v spomin, kakor da se je odigral šele včeraj. Prav tako bo ostala nam vsem neizbrisno vtisnjena v dušah vsa tista epska tuga, ki je zajela ves naš narod in vso našo zemljo, katero bo mogel upodobiti našim znancem le kak nov Meštrovič.
Pol leta poteka od dne, ko je legla težka, mrzla ploča nad izmučeno telo kralja Voditelja ter za večno zakrila naroda obraz, ki mu je vlival vero v bodočnost naše rase in zemlje v najusodnejših preokretnican njegove burne zgodovine. Toda, čim bolj odmika čas od naroda tiste lepe dni, ko je hodil po njegovi zemlji pokojni Oče domovine ter ga bodril v težkih trenutkih in se veselil z njim v lepih časih s svojim nepozabnim smehljajem v očeh, tem bolj raste v r jem danes že legendarni lik pokojnega kralja, katerega pravi obraz nam bo morda očrtala šele roka, ki danes še ni rojena.
Rana, ki je bila zadana jugoslovenski stvari z marsejskimi streli, ni danes nič manj pekoča in odprta, kakor je bila v dneh, ko je segal krik tegobe milijonov jugoslovenskih src pod nebesni svod. Ni ga bilo v teh šestih mesecih trenutka, ko ne bi občutil jugoslovenski narod vse težine izgube z zločinom mu iztrganega Voditelja, ki ga je s svojo izključno avtoriteto uspešno vodil skozi vse težave ter mu utira! pot v boljšo bodočnost. Praznine, ki je nastala z odhodom pokojnega Gospodarja, ne more popolnoma izpolniti niti volja in želja celokupnega jugoslovenskega naroda, da bo izpolnjeval njegovo veliko oporoko.
Velika so bila dela pokojnega Vladarja od dne, ko je prevzel regentske posle, pa do hipa, ko je izdihnil v vzpona svoje moči in sredi uspehov svoje dalekovidne
Jugoslovenski
državniške notranje poBtJSne M zunanje politične akcije. So to dela, katerih ocena bo predmet študija zgodovinarjev. Največje delo pa je bilo to, da j€ pred svojim toliko preranim odhodom v večnost do take mere utrdil državo, kateri je bil zarisal meje s svojim zmagovitim mečem, da fi ne morejo Škodovati mkakšne nepričakovane notranje nevšečnosti afi nobeni še tako premišljeni kompleti zunanjih neprijateljev. Velite vladar je zapustil za seboj veliko delo in najboljši dokaz njegovega plodonos-nega prizadevanja je ravno dejstvo, da je njegova ustvaritev, uedinjena Jugoslavija, brez škode prebrodila najkritič-nejših šest mesecev, ko so naši zunanji neprijatelji za trdno pričakovali, da so z umorom kralja Uedinitelja uspešne dovršili svoje črno rabeljsko delo nad našo ljubljeno domovino. Svoj del k temu pa so doprinesli tudi vsi orni narodni možje, ki v mogočni nacionalni fronti od Triglava do Djevdjelije, tvorijo vojsko, ki je odločena sprovesti Gospodarjevo oporoko in izvršiti njegov zadnji ukaz: Čuvajte Jugoslavijo!
S svojo mučeniško smrtjo je pokojni Kralj posvetil veliko misel narodnega in državnega edinstva ter jo uvrstil med one narodne svetinje, ki stoje kot misli vodil je pred bodočnostjo našega rodu. Jugoslavija je danes dejstvo, s katerim pričenjajo računati celo oni, ki so še do včeraj vadljali za njeno zemljo ter samo čakali poslednjega udarca njene zadnje ure. Ustvarjati države je veliko delo, še večje delo pa je ustvarjene države očuvati in okrepiti. Pokojni kralj Aleksander je bil velik v enem in drugem delu ter je zavzel eno prvih mest med historičnimi liki naših narodnih borcev in tvorcev.
Še se niso razkadili črni oblaki nad našo zemljo, še se niso razteple megle, ki so jo ovile po smrti Kralja Voditelja. Pred jugoslovenskim narodom stoje še težki časi preizkušenj in žrtvovanj za ohranitev in utrditev velike dedščine prvega kralja Jugoslavije. V teh časih preizkušenj pa bodo romale misB. vseh iskrenih in poštenih Jugoslovanov tja, k srcu naše domovine, na beli Oplenac, ter iskale potrditve za svojo vero in zvestobo na grobu Kralja, ki je dal za to državo svojo kri in življenje. Jugoslovenski narod je v svojem zdravem optimizmu prebil vse viharje, ki so grozili razbiti njegovo neodvisnost in svobodo. S tem optimizmom, polnim vere v bodočnost svoje države, in s svetim spoštovanjem do del svojih najboljših sinov, se klanja tudi danes spominu svojega največjega vladarja s pozdravom vseh iskrenih in pozitivnih jugoslovenskih. ljudi: »Čuvamo Jugoslavijo!«
po vsej Franciji
V nedelj ^ &aia po vsej Franciji nabiralna akcija za spomenik kralju Aleksandru v Parizu in Marseilleu
Pariz, 8. aprila AA. Zbiranje prispevkov za spomenik pokojnemu kralju Aleksandru L in kralj« Petru I. v Parizu ter spomenik kralju Aleksandru I. v Marseilleu se je začelo v Parizu in po vsej Fr«ui-ciji v soboto popoldne in je trajalo ves včerajšnji dan. Francija je hotela na ta način pokazati svojo zvestobo spominu na dva preizkušena svoja prijatelja, obenem pa manifestirati svoje trajno prijateljstvo do Jugoslavije.
Mnogo uglednih pariških dam, nešteta dekleta in deklice so z jngt«slovenskimi trakovi na rokah tekmovale pri zbiranju denarja, ki naj omogoči, da se v Marseilleu ln Parizu ovekovečita Lika dveh Ju-gos.lovens.kih kraljev. Po zaslugi njihove vneme, nič manj pa zaradi ljubeznivosti ParižaDOv, ki se pri tej priliki niso dal! prositi, je bilo videti na prsih skoraj vsakega pas a n ta v Parizu značko iz kartona v jugoslovenskih barvah s podobo kralja Aleksandra I. v okviru iz trnjevega venca. Tudi cerkev je e svoje strani mnogo pripomogla k uspehu Po nalogu pariškega kardinala Verniera so duhovniki v vseh pariških cerkvah pozvali vernike, naj prispevajo k ovekovečen.fu spomina na dva velika francoska prijatelja. Prispevke s" zbirali pred cerkvami, gledališči, kini. kavarnami. na trgih in ulicah, v podzemni železnici in sploh povsod, kjer je kaj prometa Brez pretiranja se sme reči, da se Je Pariz odlične odzval želji Pierra Lava-ia, kl je v svojem sobotnem govoru po radiu dejal: Potrebno Je. da Jugoslovenski narod občuti, da biie zani francosko srce-Pariz. 8 aprila AA. V znak spoštova nia do spomina blagopokojnega kralja Petra L i« feraBa Aleksandra L se je vče-
raj vršila v Barre le Ducu velika povor-ka, ki so se je udeležili zastopniki tamkajšnjih civilnih in vojaških oblasti. Mnogo članov parlamenta in zastopniki raznih patriotskih društev eo šili z godbo 94. pehotnega polka pred spomenik padlim v vojni, kjer se je vršila kratka sveanost Govorniki so poveličevali spomin na dva jngoslovenska kralja in poudarjati tesne prijateljske odnošaje med Francijo in Jugoslavijo. Tudi drugod po vseh večjih kra-jSh so bile stične svečanosti.
Socialistični list o kralju Aleksandru
Pariz, 8. aprila AA. Radikaiino socialistična »La Republkjue« je priobčila članek svojega ravnatelja Emila Rocha o pomenu včerajšnjega nacionalnega dne v katerem pravi med dragom:
Francija prireja nacionalni dan na čast dveh velikih pokojnikov, vladarjev prijateljske in zavezniške države, ki sta oba ljubila Francijo in od katerih }e eden tudi padel na naštfh tleh. To je dan spomina dan bratstva med dvema narodoma, katerih razmerje je bilo v vsel zgodovini zmerom prisrčno. Kot bivši bojevnik na vzhodni fronti bi želel poudariti silen vtisk, ki sta ga na republikanske vojake napravile ta dva vojaka: Peter in Aleksander I. Nato g Roche navaja dokaze, ki jih je dal pokoin' kralj Peter za svojo ljubezen do Francije, nato pa popisuje osebnost pokojneea kralja Aleksandra 1 In pravi-Aleksander I., kj Je poznejp Imel postat" Uedinitelj .Tuervplavije. je takrat Imel vse vrline voditelja In vojaka: vztrajnost, v' teštvo, ljubezen svojih ljudi ki so ustva rtfi o njem celo legendo.
Govoreč o spomeniku hvaležnosti Franciji v Beograd«, ugotavlja pisec z zadevale tvom, da bo Imel ta spomemk na Francoskem cfrva vrstnika, to je dva spomenika, enega v Parizu in drugega v MarseiUeu.
Nova raznarodovalna akcija v Julijski Krajini
Trst, 8. aprila. M. V okolici Trsta in po vsej Julijski Krajini se je pričela nova akcija za raznarodovanje jugoslovenske narodne manjšine. Fašisti smatrajo, da postanejo Jugosloveni samo tedaj Italijani, če se vpišejo v fašistično stranko in njene organizacije ter v njih aktivno sodelujejo. Zato so sedaj pričeli izvajati na vse mogoče načine pritisk na naše rojake, da bi se čimprej vpisali v fašistične organizacije. Vrhovni vodja fašistov v Julijski Krajini je izdal proglas na narod, v katerem poziva na vstop v fašistične organizacije in v katerem grozi med drugim: »Pričakujem, da se bodo Slovenci v masah vpisali v fašistične organizacije, predno bo prepozno in predno se bodo znašli v težko-čah, ki jih ne bodo mogli prebroditi.« Učiteljem, ki služijo v slovenskih krajih, je bilo uradno sporočeno, da se bo njihov uspeh in s tem tudi njihovo napredovanje presojalo po tem, kako bodo znali pripeljati Slovence ▼ fašistične organizacije ter da bodo v bodoče mogli napredovati samo oni učitelji, ki bodo vse šolske otroke svojega okoliša organizirali v fašističnih mladinskih organizacijah.
Elektrifikacija Belja
Osijek, 8. aprila n. Mestna občina je stavila vladi ponudbo za elektrifikacijo državnega posestva Belja, ker razpolaga osi-ješka centrala še z znatno množino razpoložljivega toka. Finančni minister dr. Stojadinovič je odredil, naj se kot zastopnik državnega posestva pogaja inž. Petrovič z osiješko občino.
Hnmunija se spominja
velikega zaveznika
Predavanje v radiu in spominski članki v listih pričajo o velikem spoštovanju romunskega naroda do Viteškega kralja Aleksandra
Bukarešta, 8. aprila. AA. Za polletnico tragične smrti kralja Aleksandra I. Uedinitelja je imel znani romunski književnik Argesi v soboto zvečer na tukajšnji radijski postaji pretresljiv govor, v katerem je poudarjal velike vojaške in državniške sposobnosti pokojnega kralja Aleksandra ter njegove zasluge za mir. Dne 9. oktobra 1934 je Rumunija izgubila velikega in zaslužnega prijatelja, ki je vso svojo pozornost posvetil utrditvi prijateljskih odnošajev z zavezniško in bratsko Rumunijo.
V »Universulu« je izšel za polletnico smrti kralja Aleksandra obširen članek. Pisec pravi: Šest mesecev je minilo, odkar je Jugoslavija doživela težak uda reč Sest mesecev je minilo, kar je izgubila podporo svo-jesa modrega voditelja in iskrenega borca za mir. V današnjih mednarodnih razmerah, polnih zapletljajev in splošnih skrbi, se njegova izguba na Čuti samo v Jugoslaviji, temveč v vseh državah, kjer vlada uieja miru in pravice. Toda ogorčeni sovražniki miru so se prevarali v svojih računih. Gnusni zločin. ki je ugasnil življenje velikega apostola miru. ni dosegel cilja, ki so ga sovražniki Jugoslavije pričakovali. Jugoslovenski narod. čeprav zadet v tistem, kar mu je najdragocenejše. ni izgubil prisotnosti duha in je nadaljeval pot. ki mu io je začrtal veliki kralj. Huh velikega in modrega vladarja sile j ko prej vlada nad Jugoslavijo. Njegovi •nodri nasvet; bodo jugoslovenski narod volili tudi v bodoče, saj je ta narod idločen Dr?niti svoio svobodo i1" narodno nedotp' 'j?- ivs* do rv*s1pdniefr?>
Predavanje o Topoli
Bukarešta, 8. aprila. AA. Dobrosav Adamovi«, prvi tajrrik jngoeJovetwkeqa poslani-
štva, je imel predavanje o zgodovinskem pomenu Topole. Največja in najlepša predavalnica v Bukarešti je bila polua izbranega romunskega občinstva. Predavanju je prisostvovalo nad tisoč ljudi in sta ga organizirali mladinsko združenje FIDAC-a in študentsko Društvo prijateljev Jugoslavije, poprov iteljstvo je pa prevzela princesa Ale-ksaiidrina Cantacuzina.
V svojem predavanju je Adamovič obrazložil vse najpomembnejše dogodke rz prve vstaie in zlasti poudaril momente, ki so imeli pokazati odločnost srbskega naroda, da si izvojuje svobodo. Obenem je obrazložil. kako se je poleg bojev za svobodo pri Srbih razvijala tudi državna ideja. Nato ie predavatelj orisal znamenitosti Topole, ko-nak Karadjordjev. vojašnico, cerkev in Ka-radjordjevo zadužbino pokojnega kralja Petna in pokojnega kralja Aleksandra.
"o končanem predavanju je govorila princesa Cantacuzino. V imenu organizatorjem predavanja se je zahvalila g. Adamoviču zs njegov trud in poudarila potrebo takšni! manifestacij, ki nudijo priložnost romunske mu občinstvu, da se seznani z eno izme< najsvetlejših strani srbske zgodovine.
Besede princese Cantacuzino so bile de ležne splošnega odobravanja vseh prisotnih Na konou so predvajali film o pogrebu po kojnega kralia Aleksandra in prizor* - c: njega Jadrana
Upokojitev
i>eograd, 8. aprila, p. S kraljevim ukazom e upokojen Božidar M. Krstič. načelnik upravnega oddelka notranjega ministrstva. Obenem je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje.
KAJ BO PRINESLA STRESA
Velika razdvojenost med velesilami v pogledu metod in taktike ne dopušča mnogo nad na uspeh, dasi bo ta konferenca velikega pomena za razvoj Evrope
Pariz, 8. aprila r. V ospredju zanimanja mednarodnih političnih krogov je sedaj za prihodnje dni napovedana konferenca Anglije, Francije in Italije v Stresi. Po splošni sodibi bo ta konferenca zgodovinskega pomena za ves nadaljnji razvoj v Evropi. Čeravno so potovanja angleških državnikov v Berlin, Moskvo, Varšavo in Prago ter razgovori med Londonom, Parizom in Rimom razčistili položaj v toliko, da je sedaj več ali manj jasno, kaj hočejo eni in drugi, je vendarle splošen mednarodni položaj dokaj nejasen, skoroda kaotičen. Angleški nevtralizem ovira italijanski aktivizem, a francoska politika niha med tema dvema ekstremoma. Državniki treh vodilnih držav se bodo zaradi tega zbrali v Stresi, prežeti sicer iste volje in želje po okrepitvi in ohranitvi miru, vendar pa se zdi, da se po taktiki drug drugega ovirajo. Izgleda nekako, da bo konferenca v Stresi le tedaj dosegla zaželeni uspeh, če se bo našel sodobni Aleksander Veliki, ki bo presekal gordijski vozel evropske zmede. Zdi se, da je edino I»lija pripravljena napraviti odločilne korake, ki naj londonsko advokatsko modrovanje in spretno dialektiko pariške diplomacije dovedejo od volje in želje do dejanj, ki bodo dovolj jasna in razumljiva tudi v Berlinu in povsod drugod, kjer morda že sanjajo o novem diktatu sile.
Malo pa je verjetno, da bi že Stresa prinesla odločitev. Vse kaže, da bo Stresa samo priprava za zasedanje sveta Društva narodov, na katerem bo govora o samovoljnem nemškem oboroževanju ter da bo Stresa služila samo razjasnitvi posameznih stališč in za pripravo nove širše konference, ki naj bi postala neke vrste nova evropska mirovna konferenca.
Z veliko aktivnostjo se pripravlja francoska vlada na to konferenco. Cilj francoske diplomacije je, pridobiti Simona in Mussolinija za predlog resolucije, ki naj bo osnova skupne spomenice. Ta resolucija ne gleda na nemško oborožitev kot na zadevo, o kateri bi bila potrebna šele pogajanja, marveč kot na izvršeno dejstvo, proti kateremu je treba nastopiti s primernimi sredstvi. O tej spomenici so se vršili zadnje dni živahni razgovori med Parizom, Londonom in Rimom. Dočim sta Italija in Francija soglasni v tem, da je smatrati nemško oboroževanje za izvršeno dejstvo, se zavzema Anglija mnogo bolj za to, da bi se bilo treba o tem z Nemčijo še pogajati. Angleška vlada, ki je mnogo bolj kakor katerakoli druga odvisna od razpoloženja javnosti tako v Angliji kakor v dominionih, se boji prevzeti vsako obveznost, ki bi koncem koncev zahtevala odločnejšo akcijo. Zato se mnogo bolj nagiba k politiki pogajanj in paktov z nemškim režimom. Dasi je bila Anglija prvotno za francosko stališče glede sklenitve splošnega pakta o varnosti in o medsebojni podpori v primeru kakega napada, se sedaj od tega stališča vedno bolj oddaljuje in zopet prihaja do izraza ona stara angleška politika, ki ne želi močne Francije in ki skuša ohraniti Angliji vlogo razsodnika v Evropi.
Konferenca v Stresi bo pokazala, katera koncepcija bo zmagala. Baš v tem je zgodovinska važnost te konference, ker se bo moralo pokazati, ali prevladuje francosko - italijansko stališče, ki stremi po obrambni organizaciji vseh miroljubnih narodov, ali pa Nemčiji bližajoče se stališče Anglije, ki zasleduje taktiko zavlačevanja, pogajanj in vedno novih konferenc.
Pa tudi med Francijo in Italijo ni popolnega soglasja glede načina, kako naj se doseže skupni cilj. Obe državi se čutita ogroženi po narodno-socialističnem imperializmu, vendar pa njuni interesi niso tako zelo povezani, da bi bilo mogoče govoriti o popolnem sporazumu. Mussolini se zavzema za regionalne pakte, pri čemer pa se omejuje predvsem na zaščito neodvisnosti Avstrije. V tem pogledu pa je predvsem potreben sporazum z Beogradom, Prago in Bukarešto, ki pa na konferenci v Stresi ne bodo zastopani
Tudi vprašanje zopetnega oboroževanja Avstrije, Madžarske in Bolgarije bo tvorilo predmet razgovorov na tej konferenci. Italija zastopa stališče, da se tem trem z mirovnimi pogodbami raz-oroženim državam ne more odrekati tega, kar se je Nemčiji brez resnega odpora dopustilo. Stališče Francije in Male antante se od tega italijanskega stališča znatno razlikuje. Italija bo morala pristati na znatne koncesije, da bo pridobila Malo antanto za svoje načrte. S tega stališča gledano, bo konferenca v Stresi za daljni razvoj političnega položaja v Evropi vsekakor velikega pomena.
Mrzlične priprave v Londona, Parizu in Rimu
Pariz, 8. aprila, g. V Londonu, Parizu in Rimu so zunanji ministri mrzlično zaposleni s pripravami za konferenco v Stresi. V ospredju zanimanja je problem vzhodne pogodbe, ki jo bo treba skleniti, pri čemer pa se prav tako posveča pozornost tudi po-dunavski pogodbi. Vzhodna pogodba se v prvotni obliki najbrž zaradi tega ne bo dala izvesti, ker se je pri točnem proučevanju besedila pokazalo, da bi bile njene določbe glede na to. da sta pristop odklonili Poljska in Nemčija, juridično v nasprotju z besedilom locarnske pogodbe. Zaradi tega bo treba poiskati fcrniulo, ki bo zagarantirala varnost in bo obenem združljiva z locarn-sko pogodbo, kar se bo dalo doseči samo tako, da se bodo določbe nove pogodbe strogo ravnale po statutih Društva narodov.
Preokret v Angliji ?
London, 8. aprila AA. »L>aily Telegrapb« p-iše o izgledih sestanka v Stresi ln pravi, da zastoži Hitler zahvalo za iskrenost, ki jo je pokazal med berlinskimi razgovori. Na podlagi te iskrenosti bodo imeli udeleženci konference v Stresi mDoff" jasnejšo sliko o položaju. Vsekakor n<= kaže več samo izmenjati misli. Potrebni so tud.i stvarni sklepi. Dosledno izvajanje dosedanje angleške politike bi le po slab šalo resno situacijo v Evrop'
Notranjepolitični interesi Anglije
London, 8. aprila, g. vseh časopisnih informacijah angleških strank, torej z desnice in levice, se vidi, da Anglm odločno odklanja, da bi prevzeL obvez,nost v vprašanju gara..ije vzhodrin-eviopskih mej. Zato pa je Anglija vsak čas pripravljena posredovati v morebitnih spornih nrimerih. Angleški vladni krogi imajo baje načrt, da bi se v maju ali juniju sklicala konferenca, na katero naj bi se razen Nemčije povabila tudi Sovjetska Rusija. Ta načrt pa je očividno odvisen od priprav za nove volitve ter bo,
fi! t V
d; > - -estai ministrski svet, p- iužaj v Evropi, sklepal o
kakor vse kaže. služil v Angliji kot sredstvo
za notranjo-polilično agitacijo.
Macdonald pojde v Stre so
London. > d[>: ;a w Ker je zunanji minister S:i: 1 ■ i :t- poročila o izidu Ede-novib razai •>. v v Moskvi, Varšavi in Pragi, st jt ki je prouč nadaljnjih =mtni ist, angleške politike in določil člane angleške delegacije za Stre-so. Delegacijo bo vodil Macdonald sam. Eden ne po>!« v Streso. ker je zbolel.
Tudi Flasuiis« pojde v Streso
Pariz, S aprila AA Ker je zdaj gotovo, da poj*Ie predsednik angleške vlade v Streso. so poučeni krogi mnenja, da se bo konference udeležil tu-do predsednik francoske vlade Plandin. Na jutrišnji seji ministrskega sveta bodo sklenili, naj zastopata Francijo v Stresi predsednik vlade Fiandin in zunanji minister LavaL
Titulescu odgodil poset v Londonu
Pariz, 8. apr la. g. Agence Radio poroči*, da je Titulesru odgodil svoj obisk v Londonu, ker je zunanji minister Simon preveč zaposlen s pripravami za Streso in v teb okoliščinah ni mogoče, da bi Titulescu uspešno končal svojo londonsko misijo. Ti-tuleecu bo obiskal London šele po Simonovem povratku iz Strese.
Bethlenov sestanek z Mussolinijem
Budimpešta. 8. aprila, g. Bi-\ši ministrski predsednik grof Bethlen je odpotoval v Italijo. V krogih njegovih političnih prijatelje izjavljajo, da bo prebil nekaj dni na oddihu v nekem južno-italijanekem kopališču. Odveč je naglasiti, da v političnih krogih te.' utemeljitvi Bethlenovega potovanja v Italijo sploh ne verjamejo. Splošno se domneva, da se bo 6es>tal pred konferenco v Stresi z Mussolinijem v evrho razgovora o madžarskih interesih pri pogajanju o podunavskem paktu.
Jugoslavija je vodilna
država na Balkanu
Poljski list o zunanje političnem položaju Jugoslavije
Varšava, 8. aprila M. »Kurier War-
szawski<? je objavil daljši članek o novi fazi italijansko-jugoslovenskih odnoša-jev, v katerem pravi med dnigim: V Varšavi smo spremembo v italijanski politiki napram Jugoslaviji sprejeli z zadovoljstvom, pa vendar z gotovimi rezervami. Vsekakor je sedanji mednarodni politični položaj dal stvarno osnovo za italijansko - jugoslovensko zbližanje. Izboljšanje italijansko - francoskih stikov je seveda mnogo prispevalo k zbližanju med Rimom in Beogradom. Predvsem pa moramo ugotoviti, da se

je pričela v Rimu izvajati nova balkanska politika, ki je bila dolgo časa naperjena proti Jugoslaviji, a je morala sedaj povsem opustiti to svojo ost. Zmaga jugoslovenofilske stroje v Bolgariji in ojačenje nacionalističnega vpliva v Albaniji, pa tudi popoln polom grške revolucije so dale Jugoslaviji vodilno mesto na Balkanu. Spričo tega se je mednarodna pozicija Beograda znatno okrepila. Sedaj lahko Jugoslavija diktira Italiji pogoje za sporazum in sodelovanje.
/©litve v Gdansku
Hitlerjeve! so dobili 60% glasov, vendar pa nimajo potrebne dvetretjinske večine za spremembo ustave
Gdansk. 8. aprila. Včeraj so se pršile volitve v gdanski deželni zbor. Za nje je vladalo ogromno zanimanje tudi v mednarodnih krogih, ker je Gdansk pod pokroviteljstvom Društva narodov. Nemčija, ki smatra Gdansk za odtrgano ozemlje, je razvila za volitve ogromno propagando. Narodni socialisti so izkoristili ves svoj ogromni propagandni aparat in sta zadnje dni prispela v Gdansk tudi nemška ministra Gori ng in Goebbels. ki sta se aktivno udeležila" volilne kampanje. Na dan volitev so narodni socialisti kratkomalo okupirali vse mesto in vse podeželje s svojim propagandnim aparatom, tako da so vsem drugim strankam onemogočili vsako gibanje. Koder ni šlo zlepa, so se poslužili tudi sile. Hit-lerjevski agitatorji so imeli celo oklopne avtomobile, s katerimi so preganjali avtomobile nasprotnih skupin in jih kratkomalo razbili. Kdor ni hotel voliti narodnih socialistov. temu so enostavno preprečili dostop na ulice. Le temu je pripisovati, da je bila volilna udeležba za 30g/e manjša, kakor pri zadnjih volitvah.
Volilni urad je objavil danes naslednje volilne rezultate: Narodni socialisti: 139.043 (leta 1933. 109.029); socialni demokrati; 38.050 (37.882); komunisti: 7990 (14.566); centrum: 31.525 (31.336): lista Weise (bivši nemški nacionalci): 9691 (13.596); Poljaki: 8310 (6743) glasov. Na podlagi tega izida so dobili: narodni socialisti 44 (leta 1933. 38), socialni demokrati 12 (13), komunisti 2 (5), centrum 9 (10), lista Weise 3 (4) in Poljaki 2 (2) mandata.
Pariz, 8. sirila. A A. »Petit Journal« piše, da so včerajšnje volitve v Gdansku uvod v niz zavojevalnih poizkusov nacionalno - socialistične Nemčije. Glede na to morajo države, ki jim je do ohranitve miru, upoštevati dejstvo, da nacionalni socialisti niso
Samo do 9* apttCa
je še čas za nabavo srečk drž. razr. loterije. Verjetno pa je, da bodo že prej razprodane. Zato je pametno, da si jih čimprej mogoče nabavite. Dobite jih v vseh poslovalnicah „Jutra" in v podpisani hranilnici.
Zadnre-fl hranilnica, r.z.zo.z«, Ljubljana, Sv* Petra c* 19
Ban dr. Puc v Mariboru
Prvo inšpekcijsko potovanje — Pomembne besede g. bana o nalogah državnega uradništva in potrebi složnega dela vseh v blagor kralja, države in naroda
Maribor, 8. aprila. AA. Na svojem prvem uradnem potovanju je ban dravske banovine dr. Dinko Puc danes ob 15.50 prispel v Maribor. Na postaji so ga pozdravili župan mariborske občine dr. Lipold s podžupanom Rudolfom Golouhom in sreskima načelnikoma dr. Senekovičem in Milanom Ma-karjem. zastopniki cerkvenih oblasti stolni prošt dr. Vrabec, zastopnik pravoslavne cerkvene občine prota Trbojevič in predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih društev itd.
Ban je takoj odšel na sresko načelstvo, kjer je pozdravil državne nameščence kot tiste organe državne uprave, ki imajo najvažnejšo nalogo med našim narodom. Državni uradnik mora vedno izpolnjevati službo tako. da bo imelo prebivalstvo občutek, da so vsi ukrepi samo v njegovo korist. Državno uradništvo mora imeti vedno pred očmi najvišje interese države in delati v tem smislu, da se doseže sloga in sporazumno delo med prebivalstvom. K ;kup-nem udelu je treba pritegniti vse, ki Čutijo ljubezen do kralja, države in naroda.
V teku popoldneva so g. bana posetili mariborski škof g. dr. Tomažič, komandant
dravske divizije general Nedeljkovič, ki se mudi v Mariboru na uradnem potovanju in poveljnik mesta general Hadžič. Sprejel je tudi zastopnike sodnih oblasti in srednjih šol. železniške in poštne uprave, katastrske uprave, davčne uprave, finančne kontrole, kontrolne postaje, upravnika gledališča, učiteljstvo meščanskih in osnovnih šol, ravnatelja bolnice itd. in je v nagovoru nanje poudarjal važnost našega obmejnega Maribora za naše narodno življenje, pozivajoč vse, naj s skupnimi močmi delajo za napredek in konsolidacijo naše države, opu-ste strankarsko delo in posvetijo vse svoje sile nacionalnemu delu. V naših srcih moramo vzgojiti plamen ljubezni do svoje nacionalne države, do svojega naroda, da bomo mogli ohraniti, kar je naše. Naš edini cilj mora biti ohranitev Jugoslavije.
Z deputacijo mestne občine z županom dr. Lipoldom in podžupanom Rudolfom Golouhom na čelu se je g. ban delj časa razgovarjal o zadevah mestne občine.
Jutri ob 9. dopoldne bo g. ban sprejel
župane, razne deputacije in privatne stranke.
Razstava
*Spomini ne našega kralja Aleksandra*
Danes, pra* šest mesecev, odkar se je zgodil gnusni zločin, ki nas je oropal našega velikega kralja, bomo posvetili Njegovemu spominu prav posebno svoje žalostne misli. Naše žene, posebne čuvarice ljubezni, hvaležnosti in pietete, so v ta spomin priredile v Jakopičevem paviljonu zbirko slik iz Njegovega življenja in iz življenja Njegove rodbine Razstava je vrlo uspela. Odprta je vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina je 10 Din, za otroke in dijake 3 Din. Ves čisti dohodek bo oddan »Odboru za postavitev spomenika Njegovemu Veličanstvu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju«.
Danes bosta, prav ob uri, ko je v daljnem Marseilleu umiral naš kralj, v prostorih razstave recitirala žalnemu spominu posvečene pesmi gg. stud. arh Gerk Rudi in stud. iur. Borgar Branko. Med temi recitacijami so tudi pesnitve, ki jih je zložil rudar Tone Sajovic iz Trbovelj in slišali bomo, kako je odjeknila strašna tragedija v duši našega delovnega ljudstva.
Ker bo danes, ko tudi v prijateljski, z nami tako kruto prizadeti Franciji, nabirajo s posebnimi, po vsej republiki ustanovljeni odbori prispevke za spomenik na-i šemu, za obrambo miru padlemu kralju ; Aleksandru v Parizu, hotel tudi vsak naš ' človek položiti svoj oboi za spomenik v j Ljubljani, opozarjamo, da bo to najlepše storil s tem, da bo posetil razstavo »Spominov«.
dobili dvetretjinske večine, ki jim je potrebna za izpremembo ustave v Gdansku. Navzlic temu pa ni izključeno, da bo tudi nepopolna Hitlerjeva zmaga v Gdansku zadala Evropi nove skrbi. Velike države morajo sedaj vztrajati na tem, da bodo prizadete države spoštovale statut Gdanska.
Resnice se boje
Varšava 8. aprila AA. Ker so v Gdansku aretirali varšavskega poročevalca angleških listov g. Canga, sta predsednik sindikata poljskih novinarjev g. Szeczin-sfai lin predsednik združenja tujih novinarjev, dopisnik Agencije Štefani g. Su-ster odšli v tiskovni urad zunanjega ministra in zahtevali intervencijo poljske vlade. Med aretiranimi so tudi poročevalci »Manchester Guardian a«, »News Chro-nicla« in drugih angleških listov
Katastrofa pri avtomobilskih dirkah v Franciji
Pariz, 8. aprila, d. Pri včerajšnjih avtomobilskih dirkah v Chateauu Thierry se je pripetila strašna nesreča Italijanski dirkač Cattaneo je zavozil med gledalce. V hipu je bilo več ljudi razmesarjenih in hudo poškodovanih. Neka ženska in dva otroka so bili takoj mrtvi. Ranjenih je bilo 21 ljudi. Izmed teh so trije med prevozom v bolnico podlegli poškodbam. Cattaneo sam je ostal nepoškodovan. V pretekli noči je v bolnici umrl še neki moški. Tudi stanje nekaterih drugih ranjencev je zelo nevarno.
Oblasti so takoj po nesreči uvedle preiskavo in dognale, da je nesreče krivo vodstvo, ki je za dirko stavilo nemogoče pogoje. Dirkači so morali v diru z brzino nad 100 km tik pred ciljem z vso naglico zaustaviti avto in prevoziti črto na cilju s 15kilometrsko brzino. Ko je Cattaneo sto metrov pred ciljem zavrl svoj voz, se je avto zavrtel okrog osi, treščil v bližnje drevo in se nato zaletel v množico. Tudi neki drugi avto je zavozil v drevo in se vnel. K sreči ta nezgoda ni zahtevala nobene žrtve.
Borba proti zločhistvu v Rusiji
Moskva, 8. aprila b. Da bi zajez.Ii zločine med mladoletnimi, je centralni eksekutivn! odbor sovjetska Unije sklenil uvesti zelo stroge kazenske določbe tudi za mladoletne zločince. V bodoče bodo vse kazenske določbe veljale tudi za mladoletne od 12. leta dalje, ki bodo potemtakem lahko obsojeni tndi na amii.
Izsledeni ponarejevalci denarja v Zagrebu
Zagreb, 8. aprila, n. Po devetmesečnem zasledovanju je policija izsledila ponarejevalce dva in desetdinarskih novcev. Policijski organi so preiskali delavnico »Krom«, ki je last Pavla Hudika in našli v njej ves potreben materijal za izdelovanje ponarejenega denarja. Hudiku je pomagal izdelovati ponarejene novce meha-niški pomočnik Franjo Hauzlarič. Zanimivo je, da ju je finančno podpirala neka bogatejša ženska, ki je vložila v to zločinsko podjetje nad 200.000 Din. Zaradi nadaljnje preiskave policija njenega imena ni objavila. Denar so morali vsekakor raz-pečavati neki ljudje, ki jih sedaj iščejo po Zagrebu in vsej savski banovini. Hudik se izgovarja, da denarja nista mogla tako dobro ponarediti, da bi se lahko razpečaval. Strokovnjaki pa so dognali, da se falzifi-kati na zunaj skoraj v ničemer ne razlikujejo od pravega denarja. Policija je takoj izdala opozorilo javnosti, naj vsakdo, ki ima morda kaj ponarejenega denarja, denar takoj izroči oblastem. V Zagrebu in drugod je teh fi^ifikatov zelo mnogo v prometa
Pravilnik k novi uredbi o kmečki zaščiti
»Službene novine« z dne 5. t. m. objavljajo pravilnik k novi uredbi o kmečki zaščiti. Glasi se:
Cl. 1. V smislu člena 5. uredbe z dne 2. februarja 1. 1935. o izmenah m dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetovalcev z dne 3. avgusta 1. 1934. so kmetijske zadruge gospodarske zadruge vseh vrst, ki so osnovane in delujejo po obstoječih zakonih o zadrugah, ki imajo tudi kmete za svoje člane in ki so včlanjene v kakšni zvezi, članici Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, odnosno v banovinski zadrugi za kmetijski kredit, članici Državne zveze zadrug za kmetijski kredit.
Cl. 2. Zadruge iz čl. 1. tega pravilnika bodo dobile plačane svoje terjatve, naštele pred 20. aprilom 1. 1932., od svojih dolžnikov kmetov po odplačevalnih načrtih, ki jih bodo za zadruge predpisale njihove zveze, odnosno b-.. o vinske zadruge za kmetijski kredit. Te odplačevalne načrte odobravu minister za kmetijstvo kot vrhovno nadzorno obiastvo.
Čl. 3. Zveze in banov.nske zadruge morajo v roku enega meseca po uveljavljenju tega pravilnika izdelati in predložiti ministru za kmetijstvo v odobrenje odplačevalne načrte iz čl. 2. tega pravilnika.
ČL 4. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objavljen j a v »Službenih novinah«
251etnica Geografskega društva v Beogradu
Beograd, 8. aprila, p. Snoči je bila na univerzi svečana proslava 251etnice beograjskega Geografskega društva. Svečanosti je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Savič. Predsednik društva, univ. prof. dr. Borivoje Milojevič se je v svojem slavnostnem govoru spominjal ustanovitelja društva, slavnega srbskega učenjaka dr. Cvijiča in vseh drugih že umrlih delavcev in podpornikov društva, ki so pripomogli, da se je znanstveno delo te ustanove dvignilo nr tako za-vidno višino. Društvu so čestitali nato zastopniki raznih sorodnih organizacij, med drugimi tudi prof. g. dr Anton Melik v imenu Geografskega društva v Ljubljani. Številne pismene in brzojavne čestitke so prispele tudi iz inozemstva
Vremenska nannved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Lepše in toplejše vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek: V nižjih legah zjutraj ne bo slane, podnevi temperature nad 10 stopinj; ponekod krajevne in neznatne padavine. V prostih legah sem in tja močni zapadni vetrovi.
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO
Jugoslavija v mreži mednarodnega letalstva
Ob otvoritvi redne zračne proge »Lufthanse« Atene—Beograd—Berlin
Nemško zrakoplovno društvo »Lufthansa« je 1. t m. uvedla dnevni zračni promet na progi Atene-Beograd-Berlin ter tako Jugoslavijo vključilo v veliko mednarodno zrakoplovno mrežo. Nova zveza pomeni zlasti za promet med Nemčijo in južno-vzhodnimi evropskimi državami napram lanskemu letu veliko izboljšanje Omogoča namreč najkrajšo šesturno zvezo med prej navedenimi glavnimi postajami važne mednarodne proge. Na progi Beograd-Berlin traja let samo pet ur in bodo promet opravljali najmodernejši trimo-torni Junkersovi avioni, ki so neprekoslji-vi v pogledu udobnosti in varnosti S to zračno zveno je upoštevano tudi deistvo da so se po trgovinski pogodbi med Ju goslavijo in Nemčijo poglobili gosnodar ški stiki in da bodo ti stiki zahtevali ved no več trgovskih potovani med obema dr žavama S svoin zvezo z Berlinom pa ie Tugoslaviia vključena tudi v veliko med narodno zračno mrežo, ki ima v Berlinu , svoie središče Tako bo mogoče prispet' 1 v enem dnevu iz Beograda preko Berlina I London ali pa ▼ Kopenhagen,
Na področju Nemčije pa so uvedene tudi nove ekspresne proge, tako n. pr. cd 1. maja progi Berlin-Niirenberg-Miinchen in Berlin-Koln, na katerih vršijo dnevno tudi po trikrat promet najhitrejši avioni. Letos ne bo v Nemčiji nobenega mesta, ki ga ne bi bilo mogoče iz Berlina doseči najdalje v 2 urah in tričetrt Posebna pozornost je pri urejevanju teh zračnih prog posvečena gospodarskim in trgovskim prometnim zahtevam Odhodi so določeni za zgodnje jutranje ure in se tako n. pr. po startu ob 7. zjutraj v Berlinu že ob 11.35 dospe v London ter se lahko potnik zvečer istega dne spet vrne v 3erlin.
Posebno ugodno bo vplivalo to na tujski promet ob našem Jadranu. Po zračni prog? Monakovo-Benetke-Trst bodo potniki iz južne Nemčije že v kratkih urah dosegli jadransko obalo Važna je nadalje tudi pospešitev prometa preko Oceana Letos poleti bodo letala Lufthanse. ki za-nuščaio Berlin vsako soboto zvečer, že prihodnji torek dosegla Pernambuco Doslej so letala Lufthanse že poldrugi milijon poštnih pošiljk odpremila preko Oceana.
Maši Ura|i fn ljudje
Sča, po eni varienti pred univerzo, pri drogi pa pred nunsko cerkvijo, tam, kjer stoji zdaj kip sv. Trojice, ki naj bi ga po tem predlogu premestili malo v stran pred "VVurzbachovo hišo. Zadnjo besedo o tem bo imela pač še mestna občina oziroma mestni gradbeni urad.
Nadučitelj Franc Cajnko t
Središče, 8. aprila
V že redko vrsto naših najstarejših, za carod in njegovo prosveto neizmerno zaslužnih šolnikov je spet segla smrt ter ugrabila upokojenega nadučitelja g. Franca Cajnka, ki je užival svoj zasluženi pokoj ▼ Središču ob Dravi. Do zadnjega je bil častitljivi starček še vedno vedrega duha, le telo mu je vedno bolj pešalo.
Franc Cajnko se je rodil 25. novembra 1854 v Ključarovcih. Gimnazijo je študiral v Mariboru in v Celju, v Celovcu pa je dovršil enoletni praktični učiteljski tečaj. Prvo učiteljsko službo je nastopil leta 1877. pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Potem je shižboval pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, pri Sv. Duhu na Stari gori pa je postal šolski voditelj. Tamošnjo eno-razrednico, ki je štela nad 130 učencev, so na njegovo pobudo razširili v dvorazredni-co, šolski vrt pa je Cajnko preuredil r pravo sadjarsko šoio in je bila kmalu vsa okolica Sv. Duha zasajena z najboljšim
na palačah dunajskega rotovža m borze, ter v Budimpešti na palači parlamenta, v zimskih mesecih pa obiskoval dunajske strokovne šole, da se v stroki in znanju izpopolni. Teoretično in praktično izpopolnjen v stroki, se je po nekaj letih vrnil v Ljubljano, kjer je vodil očetovo obrt do 1S92. To leto se je osamosvojil, si kupil od špediterja Pirkerja na Resljevi cesti sedanjo posest, jo prezidal ter tja prenesel svoj kamnoseški obrt
Njegova vztrajnost, poseben prirojen čut in finesa do vzljubljenega poklica so v jubilantovem življenju ustvarjali čudeže. Najlepših cerkvenih del ni izvršil samo na Kranjskem. Priznana in občudovana dela v cerkvi Srca Jezusovega v Landstrasse, cerkev Karmelitarjev v Silbergasse in dela za novo cerkev v Alt-Ottakringu na Dunaju, dela za novo cerkev v Linzu in v ogrskem Szatnar Nemethi, ter cerkve in stavbe v Trstu, Zagrebu in Karlovcu pričajo jubilantov velik sloves. Večina vseh
večjih stavb v Ljubljani, tako palača sod-nije in gimnazije, banovinska palača in palača univerze in več drugih, so kamnoseško delo njegovega podjetja, katero je jubilant povzdignil iz skromne male obrti v industrijski obrat ter ga v 72 letu prepustil z vsem bremenom današnjega gospodarstva na rame svojemu sinu g. inž. Antonu Tomanu.
Kakor je bil jubilant neumoren, neizčrpen v podjetju, tako skromen in tih je nastopal v javnosti. Cist v svoji plemeniti notranjosti, do svojih uslužbencev naj-skrbnejši in najpravičnejši gospodar, do svoje družine najboljši oče, je posvetil svoje življenje, vso brigo in skrb za dom, in v tem ima najlepši spomenik. Danes ob njegovem častitljivem jubileju mu poleg najožje njegove družine čestita in od srca želi lepo število hvaležnih uslužbencev njegovega podjetja najlepšo, zdravo, m še dolgo, vedro jesen življenja. A. Z-a.
Na šahovskem brzoturnirju v LJubljani
Veliki šahovski brzoturntc, ki eo ga r nedeljo ob ustanovitvi Dravske šahovske zveze v Ljubljani igrali v hotelu Metropolo, je bila doslej naša največja šahovska prireditev, saj se je je udeležilo blizu 100 šahistov. Kako veliko zanimanje je bilo za turnir, pričajo igralci, ki so prišli nekateri iz zelo oddaljenih krajev banovi-
ne. Kakor je »Ponedeljsfco Jutro« že poročalo, si je naslov prvaka dravske banovine priboril mladi Milan Vidmar. Prireditve v takem obsegu bi Šahovsko igro med narodom kaj kmahj popularizirale, zato naj novo ustanovljena zveza skrbi, da jih bo s podporo prosvetnih oblasti uvedla kot redne Šahovske narodne turnirje.
Okoli mize zmagovalne skupine se je kajpa nabralo največ kUrfcev
Roparski morilec prijet
Po enem tednu popivanja Izsleden In je vse priznal Morilec s Kozjega vrha je Maks Gašper
Marenberg, 3. aprila
Trg Marenberg in ves marenberški sodni okraj sta še pod vtisom groznega roparskega umora, katerega žrtev je postal urar Franc Tertinek. Ze desetletja ni bilo v našem okraju take razburljive novice. Podoben zločin se je zgodil (L 1880.) pred 55 leti ter ga pomnijo komaj najstarejši prebivalci. Po vsej Dravski dolini je prišlo že nekako v pregovor, da ni kraja, ki bi bil tako varen glede takih in podobnih dogodkov, kakor Marenberg. O zločinu so ugotovljene naslednje podrobnosti:
Ob banovinski cesti, ki vodi i* Dravograda v Maribor, približno pol ure od Ma-renberga se razprostira majhno hribovsko naselje, ki mu pravijo Kozji vrh. Tu imajo svojo domačijo Grebenčevi. V neposredni bližini imajo še majhno hišico, ki jo je vzel v najem petdesetletni Franc Tertinek, urar samouk, ki je bil kot dober po-pravljalec ur man po vsej okolici. Ker ni bil poročen, je stanoval v hišici sam. Slovel je kot silno marljrr, zelo varčen in trezen mož m ker mu je cvetela obrt, si je nahranil precej premoženja. Znano je bilo, da ima pri sebi vedno precej denarja. Tu in tam se je tudi sam pohvalil, da je posodil denar temu ali onemu To ga je najbrž tudi pokopalo.
Usodnega dne (31. marca) so ga kakor po navadi Grebenčevi zvečer okoli šeste ure Se videli, ko si je žagal in cepil drva in jih nosil v sobo, da bi si skuhal večerjo. Potem nič več. V ponedeljek zjutraj okoli pol 8. ure je prišel mimo hišice dela-▼ec Romar Peter iz Spodnje Vižinge. Ker o* imel ognja, da bi si prižgal cigareto, je stopil v hiSoo, k Tertinku po ogenj. V sobi se ma je odkril skrajno žalosten prizor. Tertmka je našel ob štedilniku ležečega vznak in čez obraz pokritega s suknja Ko ga je odkril m hotel vzbuditi, je <wtrmeL Tertinek je ležal v mlaki krvi s popolnoma razbito glavo na desni strani, imel je več ran, ki »o bile vse smrtne. Desna senčnica je bila popolnoma razbita, da ga je bilo grozno pogledati. Ob vratih je ležala sekira, katere pa se morilec najbrf nI posfažil, ker je bila popolnoma čista. Sodijo, da je imel morilec majhno težko kladivo, s katerim je svojo žrtev pobil. Tudi na vratu je imela žrtev krvave podplutbe, ki pričajo, da ga je morilec tudi davil, odnosno, da se je morala med njima vršiti kratka borba §e ■verjetnejše pa je, da je morilec že pobito žrtev še daviL Vsa tragedija se je morala »vršiti zvečer med pol 20. in 21. uro, kajti na ognjišču so našli v loncu še napol kuhan krompir, ki si ga je kuhal Tertinek za večerjo. Vse se je moralo izvršiti v kratkih trenutkih, kajti nikdo od sosedov ni slišal nikakega klicanja na pomoč, kakor tudi ne nemira ali sploh kaj neobičajnega.
Ves prestrašen je Romar Peter takoj obvestil Grebenčeve, nato pa se podal proti Marenbergu obvestit orožnike. K sreči je že spotoma naletel na orožniško patruljo, ki se je takoj podala na lice mesta in je ukrenila vse potrebno za pre-
iskavo. Obenem je bfla obveščena tsdl
orožniška postaja na RemšnOra, v čigar območje spada Kozji vrh. Popoldne je prišla tudi sodna komisija: sodnik Picek Ivan in zapisnikar Štefan Pernat, obdukcijo pa je izvršil banovinski zdravnik dr. Hdnig-man Alfonz. V sredo popoldne ao nesrečno žrtev zverinskega umora pokopati aa marenberškem pokopališča.
Hišica, v kateri se je izvršil omot, stofj tik ob banovinski cestL Ja sobe je razgled skozi okna na hribček, ki se začenja tik za hišico. Da bi ga kdo od te smeri ne opazoval pri delu, ko je stikal v sobi za denarjem, je zločinec postavil petrolejko k vratom na tla. Iz petrolejke pa je odstranil cilinder, da je bilo v sobi bolj mračno, ker okna niso bila zagrnjena. Na ta način bi noben mimoidoči ne mogel takoj spoznati, da v hišici ni vse v redu.
Na mizi je imel umorjeni dve stekleni šikatlji, v katerih je imel shranjene are. Skatlji sta bili zaprti, toda po urah r škatljah so bili krvavi madeži. Očitno je morilec brskal po umore med arami, da bi si izbral pravi plen. Pokojni je imel ta čas v popravilu preko 200 ur. nekaj dragocenih je morilec vzel s seboj.
Kakšen je bil plen morilca, se bo sploh težko ugotovilo, ker ni nihče niti približno vedel, koliko denarja je imel Tertinek pri sebi. V omari so med drugim na skritem kraju našli še preko 700 Din. Vsi, ki so umorjenega poznali, pa sklepajo, da je imel doma shranjeno precej večjo vsoto, ki jo je morilec gotovo našel ali zanjo ve-deL Splošno se sodi, da je bil morilec o razmerah pri urarju Tertineku dobro poučen. Tujcu, ki mu razmere niso podrobno znane, bi težko prišlo na misel, da ubije zaradi denarja tega skromnega, vedno slabo oblečenega moža, ki nikakor ni delal videza, da ima premoženje. Kakor se govori, »o krivcu že na sledu. Vse prebivalstvo želi in opa, da ga čimprej razkrinkajo m da bo pravici zadoščeno.
*
Morilčeva izpoved
Marenberg, 8 aprila
Orožnikom se je posrečilo popolnoma razjasniti umor nad urarjem Francem Ter-t i nekom. Aretirali so Maksa Gašperja iz Smartna pri Slovenjgradcu, ki je priznal, da je umor izvršil. Izpovedal je, da je presenetil Tertineka, ko je popravljal uro. Pograbil ga je z roko za vrat in ga potem trikrat udaril s kolom po glavi. Ko je videl, da je Tertinek mrtev, je vzel iz predala 10 Din in srebrno uro. Prestrašil pa se je tako zelo, da ni več ničesar iskal, ampak da je pobegnil. Prenočil je pri posestniku Matevžu Verdinšku v Spodnji Vi-žingi, v jutru naslednjega dne pa se je odpeljal v Slovenjgradec, kjer je več dni popival po raznih gostilnah. Orožniki so šli za pravilno sledjo. Pri aretaciji so našli pri njem dotično srebrno uro in krvavo obleko. Gašperja, ki praznava krivdo fn to, da je izvršil umorstvo iz koristoljubja, so izročili marenberškemu sodišču.
sadnim drevjem iz šolskega vrta. L. 1908. je postal nadučitelj pri Sv. Bolfenku in je ta šola postala pod njegovim vodstvom štirirazrednica. Skrbni nadučitelj si je pri Sv. Bolfenku uredil vzorno posestvo z lepim sadonosnikom in vzornim vinogradom. Gostoljubnost njegove hiše je bila znana daleč naokrog. V njej so se zbirali ne samo stanovski tovariši, marveč tudi mnogi dijaki, ki se še zdaj po tolikih letih s hvaležnim srcem spominjajo prijetnih časov na vzorni slovenski domačiji pod hribom Sv. Bolfenka.
Kot učitelj se je Cajnko odlikoval s svojo brezmejno dobrohotnostjo in prizane-
KAVA HA G
vediur fwijcL
Zoprna barva zob
da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chloro-] dont zobne paste na suho Sčetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod.
sljivastjo, kot kulturni delavec pa se je gibal le v mejah šole in šolskega okoliša ter ni nikoli silil v ospredje. Srečnega in zadovoljnega se je čutil pri svojih ljubih očencih in občanih, s katerimi je tako rad razpravljal o vsem, kar jih je težilo in zanimalo. Bralno društvo »Lipa«, kakor tudi ustanovitev tamburaškega m pevskega društva pri Sv. Bolfenku pričajo zgovorno o njegovem vnetem delovanju. Od 41 let m poli ki jih je dosegel v službi, odpade 24 let na SKr. Bolfenk.
Blagega pokojnika bodo jutri, v torek ob pol 15-, položili k večnemu počitku nasre-diškem pokopališču Spomin nam pa bo trajno živel v srcih njegovih otrok, mnogoštevilnih znancev in prijateljev ter njegovih hvaležnih učencev, ki jim je dal na pot v življenje poleg zlatih naukov tudi dovolj druge opore iz svojega blagega srca.
801etnica FeEksa Tomana
Danes praznuje tiho, v krogu svoje ljubljene družine, v Ljubljani (Resijeva cesta št 30) daleč znani, visokospoštovani gospod Feliks Toman, kamnoseški mojster, svoj osemdesetletni življenjski jubilej. Dolga je ta doba neumornega dela in ustvarjanja. Za jubilanta, ki tudi v pozni jeseni plodonosnega življenja skibi sa ohranitev z občudovanja vredno pridnostjo pridobljenih sadov, pa je dolga doba pretekla prehitro.
Zibelka m« je tekla v hifi očeta Ignacija v Kravji dolini, današnji Vidovdanaki cesti. 2e 141etnemu ma je amri skrbi oče in deček je že v zgodnji mladosti okusil grenkosti življenja, ki ma tudi v pozne j-
Kje bo stal spomenik Viteškega kralja?
Ljubljana, 7. aprila
Pred mesecem smo poročali o imenovanju umetniškega razsodišča, ki naj bi pod predsedstvom pesnika dr. Gradnika ▼ imenu odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju vodilo umetniške in tehnične posle. Spomenik bo stal v Zvezdi, oziroma na Kongresnem trgu. O točnem kraju pa je bilo predlaganih nekaj različnih zamisli.
Po Plečnikovem načrtu je bilo izbrano mesto v široki aleji sredi preurejenega parka, prav na robu Zvezde in betonira-nega cestišča, nekaj korakov na levo od izliva Vegove ulice na trg. Ko pa sta žirija in nato še poseben pododbor umetnikov in arhitektov podrobneje razpravljala o zadevi, je prevladalo mnenje, da ta kraj za spomenik ni priporočljiv, ker bi bil premalo viden na vse strani, kar je osnovni pogoj pri monumentalnosti takšnega dela. Pododbor umetnikov in arhitektov je po temeljitem študiju in po dolgih razpravah izdelal podroben načrt, ki ga je po
izčrpnem referata inž. a*h. Hermana Hosa
odobril tudi odbor sam. Osnutek je bil nar-to izročen mestnemu gradbenem« Brado, da preštudira podrobnosti
Po tej zamisli naj bi Zvezda kot park povsem odpadla, samo ob zgornjem, spodnjem m ob zadnjem robu (mimo Krape-ževega vrta) naj bi se zasadila vrsta dreves, ki bi tvorila vsemu prostoru veličasten zelen okvir. V ozadju tako dobljenega sklenjenega prostora naj bi v zatišju zelenja stal spomenik, ki bo na ta način v resnici zdaleč viden pri dohodu iz vseh sosednjih ulic od južne strani. Drevesa ob robu ne bi tvorila zaprte verige, tako da bi bil prehod čez trg na vseh krajih mogoč. Tla pred spomenikom naj bi bila posuta s peskom. Takšna rešitev problema je naletela na obče odobravanje. Stavljenih pa je bilo v glavnem še dvoje drugačnih predlogov. Po obeh naj bi regulacija Zvezde ostala, kakor si jo ie bil zamislil mojster Plečnik, spomenik pa naj se postavi nekje v srednji liniji betoniranega cesti-
Kraljeva namestnika gg. dr. Badanko Stankovih in dr. Ivan Perovic zapuščata s!>om© ©erkerv v Beograda po zadušnkd ob konca globokega žalovanja za Vite-
§krm kral jem.
Predsednik kr. vlade g. dr. Bogoljub <JevtJ6 In vojni minister armijski gpmatai g. Peter SHvkovič ob izhoda t* zborne eecfcse
šem življenju niso bile nikdar prav nič prizanešene. Po šolski izobrazbi na ljubljanski realki, se je izučil obrti doma. Kot mladenič se je v letu 1873. podal v tujino. Delal je v poletnih mesecih na Dunaju,
Narod roma na Oplenac
Topolo z Oplencem oklepa ves jugo-slcrvenski rod že dolga desetletja s protestno legendo svojega tipanja in vere, svoje hvale in ljubezni. Junaštvo srbskega narodnega voditelja Karadjordja Petroviča je prižgalo na Topoli mogočno hič, ki je ni mogla udušiti nobena sovražna sila. Ta luč se je prebila skozi temo muk, pregnanstva in smrti do osvobojen ja. Potem je pravnuk velikega vo-ctrt<?lja Karadjordja, jugoslovenski kralj Aleksander posvetil vso svojo daišo novi pLamenid Orplenca in Topole — blagodejni luči narodne zavednosti, zvestobe in ljubezni.
Mogočna je baia ta loč, »gorelo pa je Nj<;>govo veliko srce — in Oplenac, sve-tin ja vsega jugoslovenskega naroda, je pcertai 3mrtni dom velikega vladarja, Ju-goskrven^kega borca, mučenika in uedi-niteSja. Ves čas svojega življenja je fcrsij Aleksander plamenici narodne za-vecteosti, zvestobe in ljubezni na Oplen-cn prispeval dragocene snovi, zajete iz
zakladov burne jugoslovenske zgodovine in nadepolne naše sedanjosti, večno moč in sijaj pa £ je dal s svojo mučeni-ško smrtjo. In ko so zaprli v grobnico cerkve na Oplencu umrljivo posodo plemenitih misli in vroče ljubezni njegove do nas vseh, se je njegov mrtvi dom iz-premeinil v mogočno trdnjavo vseh živih in zavednih Jttgoslovenov. Grob ve-litega kralja na Oplencu je postal sveti kraj, kamor dan za dnevom romajo ljudje iz vseh jugoslovenskih pokrajin, ljudje vseh stanov in starosti. Iz vseh pokrajin širne domovine je v žari ob grobnici tudi naša zemlja. Že je poromalo na tisoče oplenskih romarjev tudi iz dravske banovine, še bodo to pomlad in bodoče čase poromali tisoči na kraljev grob. Tako se neprekinjeno spleta veriga silnih dokazov, da Mrtvi kralj večno živi v sredi vseh Jugoslovenov, za-obfjubljemh ideji, za katero je živel in umrl.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Film so snemali po znani kitajski pripovedki
Danes ob 4** 7«15 In 9.15 uri
velika premiera razkošne parodije
PRINCESA
TURANDOT
V glavnih vlogah	■i^BBBMBBHB^BMMBMBBBBMMBB
Willy Fritsch — Katica Nagy — Paul Kemp
Domače Testi
♦	Jubilej Geografskega društva v Beogradu V slavnostni vseučiliški dvorani v Beogradu se je v nedeljo vršila proslava
letnice delovanja Geografskega društva. Na proslavi so bili zastopnik Nj VeL kralja in mnogi ugledmi gosti. Predsednik (iruštva dr. Milojevič je v svojem "ovoru počastil spomin ustanovitelja dru-« štva pokojnega učenjaka Jovana Cvijiča ter prebral njegov govor, ki je bil izrečen pred 25 leti ob ustanovitvi društva. V veliko čast si šteje društvo, da se je doslej vse delovanje uspešno razvijalo po smernicah, ki jih je veliki znanstvenik podčrtal v tem svojem govoru. K jubileju 6o društvu čestitale mnoge geografske ustanove Evrope in Amerike in mnogi znanstveniki svetovnega slovesa.
♦	Novinarji na Oplencu. Zastopniki novinarjev iz vse Jugoslavije, ki so se v nedeljo udeležiM otvoritve Novinarskega doma v Beograd-u, so včeraj odpotovali na Oplenac. Položili so na grob Viteškega kralja, svojega največjega zaščitnika, krasen venec.
Zvočni kino Dvor gpH
Tel 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Conrad Veidt
kot
ČRNI HUZAR
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
♦	Nacionalna ura radia bo danes posvečena spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandira I. Uedinitelja. Prenos iz Beograda
♦	Zastopstvo perzijske države. Nedavno je krožida po listih vest, da bodo zaposlili v Perziiji večje število tujiih delavcev pri graditvi železniških prog. Tudi iz Jugoslavije želi mno.go delavcev sprejeti to ponudbo zaslužka in je zaradi tega zelo važno naslednje obvestilo, ki smo ga prejeli od dosedanjega častnega perzijskega konzulata v Beogradu: Z začetkom letošnjega leta je Perziija ukinila vse svoje častne konzulate v Evropi in je tako ukinjen tuidi njen dosedanji konzulat v Beogradu. Začasno opravlja konzularne posle Perzije ali Irana, kakor se od 1. marca imenuje perzijska država, perzijski konzul v Rimu, ki je akreditiran tudfi na našem dvoru. Osebe, ki iščejo zaposJfitev v Perziji alri v Iranu, naj se zaradi tega ne obračajo več na dosedanji častni perzijski konzulat v Beogradu, temveč naravnost n>a francoski konzulat v Rimu.
♦	Zveza kopališč in mineralnih vrelcev v Zagrebu ima danes važno konferenco, na kateri ee bo obravnaval predlog za novi zakon o kopališčih, po katerem bi prešli vsi termalni in mineralni vrelci v last države, uvedli b»i se pa tudi ra.zni drugi novi predpisi. Na to konferenco so vabljeni vsi interesenti, da podajo svoje izjave in stališče o tem važnem vprašanju.
♦	Državni izpit za pooblaščenega inže-njerja elektro-strojne stroke je položil pred državno komisijo v Beo.2rra<tu z odličnim uspehom gosp. inž. Vlariiislav P e-č e n k o i« Ljubljane.
SPOMENIKI
lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki
Franjo KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
♦ V višjo pedagoško šolo v Zagrebu bo
v šolskem letu 1935-36 sprejetih 50 učiteljev in učiteljtic, ki bodo do 15. jun. 1935. v aktivni državni službi. Ni dopuščeno istočasno prositi za sprejem v zagrebško in beograjsko višjo pedagoško šolo. Prošnje s potrebnimi prilogami se marajo
vposilati rektoratu omenjene šole. O sprejemu bodo kandidati službeno obveščeni.
♦	Premestitev. Carinski kontrolor g. Mirko Kislih je bil premeščen iz Gruža v Split
♦	Smrt zaslužnega rodoljuba. V Novem Sadu je umrl šef socialnega oddelka banske uprave dir. Stjepan Baton, ki je deloval tudi kot komisar glavne borze defa za Vojvodino. Pokojni dr. Baton je bil sušaški rojak in se je pred vojno vneto uriejstvoval v nacionalnem pokretu. Med svetovno vojno je bil dobrovoljec na solunski fronti, sodeloval pa je turii pri Jugoslovenskem odboru v Londonu ter uspešno izvršil več poverjenih nalog. Kot odposlanec naše države je po osvobojenju zaključil z Z edin jen i mi državami Severne Amerike prvo konvencijo o vrnitvi naših izseljencev.
♦	Kongresa feministk od 18. do 25. t. m. v Carigradu se bodo udeležiile tudi mnoge od.bornice jugoslovenskih ženskih združenj. Kakor iz Sarajeva, tako se je turii iz Beograda prijavila za kongres številna delegacija, ki jo tvorijo najuglednejše javne delavke. V Turčiji se vršijo za kongres velike priprave ln sam predsednik republike posveča kongresu največjo pozornost. S kongresom bo združena velika proslava osvoboditve turških žena in, da bo proslava dobila svoj trajen spomin, bo turška pošta v kongresnih dneh izdala posebne znamke s slikami najslavnejših žena sveta, ki so st pridobile slavo v borbi za pravice žena in v javnem življenju. Tako n. pr. bodo poštne znamke nosile tudi sliki pisateljic Sigrid Undset in Berte Suttnerjeve. Po kongresu se bo več udeleženk iz Juigostlavije ustavilo v Sofiji, kjer bo gospa dr. Gorijevac iz Beograda predavala. Kot udeleženki kongresa iz Ljubljane sta navedeni gospe Kroftova in Vodetova. Kongres feministk v Carigraidu bo razdeljen na sekcije in bo prva razpravljala o ženski volilni pravici, druga o prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru, tretja pa o popolni ženski enakopravnosti v javnem življenju.
♦	Binkoštni izlet Jadranske straže na morje. V notici, ki smo jo objavili v nedeljo, je pomotoma stalo v 12. skupini, da stane izlet iz Ljubljane v Split in Dubrovnik 430 Din. To je za tako lepo pot navzlic ogromnim popustom za jariranske stražarje vsekakor majceno premalo. Pravilna cena je torej 500 Din, kar pa bo s prihranki ali brez njih gotovo zmogel vsak, ki želi videti biser Jadrana, starinski naš Dubrovnik.
♦	škrlatinka v Brežicah. Javna bolnišnica v Brežicah opozarja gg. zdravnike, občine in občinstvo, da se za 14 dni na kirurški oddelek ne bodo sprejeli nobeni otroci v zdravljenje, ker sta se pojavila na kirurškem oddelku dva primera škrla-tinke, zanešene od zunaj.
♦	Francozi ga zasledujejo. Francoske oblasti zasledujejo nekega Davida Bukovca, delavca, ki je napadel svojega delodajalca v Chateauju-le-Roi, ker ga je odpustil iz službe. Bukovcu je 31 let.
♦	Nenavaden epilog gnusnega zločina Posestmci Ani Trulovl iz Karlovca, ki je umorila svojega sina, je bila te dni, kakor znano, eimrtna kazen izpremenjena v 20 let robije Pred zagrebškim sodiščem pa ima zločin te nečloveške matere svoj epilog tudi v nenavadnem civilnem procesu. Ana Trulova je namreč tožila svojega drugega sina Izidorja za povrnitev večje vsote denarja. Izidor je bil že od mladih let doma in si je pred leti, ko je bil tudi njegov pokojni brat Viljem dedfič skupnega od očeta zapuščenega premoženja, izposodil 16.000 Din, ker je ta denaT
potreboval sa ureditev rroje dejavni«.
Posojilo mu J« izplačala mati Ana. Ana Trulova je bila strašno skopa ln ta njena skopost Je bila tudi povod umora nesrečnega Viljema. Ko je bila starka že razkrinkana in je čakala na obsodbo, je vložila proti Izidorju tožbo za vrnitev posojila in raznih drugih zneskov, ki si jih je baje prilastil po razkritju umora. Tožba je navajala vsega skupaj okrog 30.000 Din Na civilni razpravi je Izidor Trul priznal, da si je 16 000 Din res izposodil pred leti, zatrjeval pa je, da je ves ta denar že vrnil v obrokih. Od denarja, ki ga je našel v hiši po razkritju umora, pa je porabil le potrebne zneske za pogreb svojega nesrečnega brata in za poravnavo nekih stroškov med preiskavo. Plačal je n. pr. tudi račun konjederca, k>i je izpraznil greznico stranišča ter potegnil iz nje truplo umorjenega brata. Ta tožba matere-zločinke je pač dobra ilustracija razmer, lz katerih se je izcimll tako strašen zločin v Trulovl hiši.
♦	Eno srce — ena radenska!
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Poklonitev rdečih križarjev Viteškemu kralju. Ponovnemu pozivu RK za poklonitveno potovanje blagopokojnemu Viteškemu kralju na Oplenac se je odzvalo tudi večje število članov iz Ljubljane. Ker morajo biti priprave zaključene naj-dalje 20. t. m., se naproša ljubljansko članstvo, da se prijavi najdalje do navedenega dne.
u— Spominska Upa na Barju. V nedeljo dopoldne so Barjani s prisrčno slovesnostjo in ob sodelovanju vseh nacionalnih gospodarskih in kulturnih društev zasadili na šolskem vrtu spominsko lipo, da bo še poznim rodovom oznanjala težko tragiko, ki je združena z 9. oktobrom 1934. Odboru za to lepo počastitev je predsedoval šolska upravitelj Grčar, lep spominski nagovor pa je imel na številno zbrano množico učitelj Novak. Najprisrčnejši del svečanosti so otvorili nastopi učencev barjanske šole, ki so uspelo ln zbrano deklamirali nekaj lepih prigodmic o tragični vladarjevi smrti, šolski upravitelj Grčar se je na koncu slavja spominjal tudi zgodovine Barja in Barjanov in zaključil, naj nas lipa na veke opominja k slog1 doma in v državi
u— Ljubljanski Sokol priredb, kakor že objavljeno, v soboto 13. t. m. točno ob 20. mladinsko telovadno akademijo s povsem novim sporedom. Za akademijo, ki bo v društveni telovadnici v Narodnem domu, bodo vstopnice v prodaji od srede dalje v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. Sedeži po 8 in 6 Din, stojišča 3 Din, naraščajske vstopnice po 2 Din. — Takoj po akademiji, ob 22. bo v restavraciji »Zvezda« običajni vsakoletni družabni večer. Pri akademiji sodeluje fanfara društvenega jezdnega odseka, na družabnem večeru pa društveni pevski zbor. Svoje članstvo ponovno vljudno vabimo, da obišče obe naši prireditvi, enako iskreno pa vabimo tudi članstvo ostalih ljubljanskih okoliških sokol-skih društev.
u— Francoski institut opozarja na zanimivo skioptično predavanje o Kreti, ki bo v sredo 10. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala bo francoska predavateljica gospodična Marthe Ou.146. Vabljeni.
I
NA VEČER OB 8.
I
Kongres narodnega delavstva
Celje, 8. aprila.
V	soboto in nedeljp so zastopniki narodnega delavstva naše države v Celju manifestirali za svoj pokret in njegov program. Vršil se je kongres narodnega delavstva.
Delegatsko zborovanje
V	soboto ob 16. se je pričelo v veliki dvorani Narodnega doma v Celiu delegatsko zborovanje Narodne strokovne zveze, k« so se ga udeležili predstavniki Českoslo-venske obce delnicke v Pragi gg. senator Pančk. člani centralne uprave Konotopski, Sterba in Kalenda. Poleg teh je bilo navzočih 93 delegatov, ki so zastopali 52 po družnic NSZ. ter predstavniki narodnega delavstva iz Beograda. Zagreba, Splita. Novega Sada. Niša in Skopi ja. Vse kaže. da bo prišlo do osnovanja skupne fronte jugoslovenskega narodnega delavstva.
Zborovanje je vodil predsednik NSZ g Rudolf Juvan. ki je v svojem poročilu ugotovil. da je NSZ v zadnjih dveh letih lepo napredovala Močna zastopstva ima v Delavski zbornici in v OUZD Predsednik se ie zahvali' Ceiianom za pre^prmrave za kongres m naorednemu tisku za podporo.
V	imenu Ceskoslovenske obce delnicke je pozdravil zborovanje g. Konotopski. G. Haramina iz Zagreba je poročal o delovanju občega delavskega saveza, g. Dajlovic iz Beograda o delovanju jugoslovenskega narodnega delavskega sindikata, g. Babič i* Splita o delovanju nacionalnega delavstva v Dalmaciji. Tajnik izvršnega odbora NSZ g. Kravos je poročal o socialno-poli-tičnem položaju v dravski banovini in delovanju NSZ. Iz blagajniškega poročila g Varška je bilo razvidno, da prinaša naše narodno delavstvo kljub krizi težke žrtve 7<J svojo organizacijo.
V	debati je bila iznešena kritika na naslov OUZD. Vodja ekspoziture OUZD v Ptuju g. Vadnjal je brsr.il urad, češ da ne-rednosti v poslovanju OUZD ni zakrivil urad. ampak da so tega krivi skoro vedno zdravniki, ki postopajo samovoljno. Glede spremembe centralnih pravil je bilo sklenjeno, da se pravila sedaj ne izpremenijo. marveč se naj skliče izredno delegatsko zborovanje, ki bo končnoveljavno razpravljalo o pravilih in pri tem upoštevalo sklepe glede skupnega nastopa vseh narodnih delavskih organizacij v državi Nato je bila sprejeta resolucija kot predlog za slavnostno zborovanje.
u— Spored koncerta znamenitega čeli-sta Popova je naslednji: Strauss R.: Sonata v f-duru. Beethoven: Variacije na H and/lov tema Bocherini: Sonata v a-dtu-ru. Breval: Sonata v g-duru. Bach J. J.: Arija. Paderevski: Menuet. Davuriov: Pri vodometu. Debussj: Mesečina Davidov: Serenada. Popper: Ples vil. Pri klavirju spremlja umetnika pianist dr. H. Armin-ski. Koncert bo v sredo 10. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
u_ Za koncert Trboveljskih slavčkov,
ki se bo vršil v ponedeljek 15. t- m. oh 20. v u »ionski dvorani, so vstopnice že v prodaji v knjiigarni Glasbene Matice. Občinstvo prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbi. O programu jutri.
SMUČARJI!
Uporabljajte
dr. Kmetovo mazilo
In olje za sončenje.
Dobi se v vseh lekaraan. drogerijah Ul športnih trgovinah po 10.— Din.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji izvršni odbor NSZ: predsednik Rudolf Juvan, I. podpredsednik dr. Jože Bohinjec, II. podpredsednik Tine Zupan, I. tajnik Franjo Rupnik, II. tajnik dr. Branko Alujevič, I. blagajnik Anton Varšek, II. blagajnik Ivan Satler, gospodar Hinko Šimenc. V nadzorni odbor je bilo izvoljenih 5 članov s predsednikom Josipom Am-brožičem. Upravni odbor tvorijo izvršni odbor in predsedniki vseh podružnic.
Pozdravni večer
Ob 21. se je pričel v* Narodnem domu pozdravni večer. Med igranjem tambura-škega orkestra m petjem živahno aklami-ranega Slovenskega vokalnega kvinteta se je razvila zelo animirana zabava.
V nedeljo ob 6. je priredila trnoveljska godba budnico skozi mesto. Ob 7. je bil sprejem številnih novih gostov na kolodvoru.
Slavnostno zborovanje
Ob 9. se je pričelo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje NSZ ob mnogoštevilni udeležbi delegatov in narodnega občinstva.
Ko je železničaTska godba odigrala državno himno, se je predsednik g Juvan spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja in izrazil zvestobo Nj Vel. kralju Petru TI. Predsednik je pozdravil zastopnika pokrovitelja kongresa ministra dr Maru-šiča. g. dr. Krmpotiča. banskega svetnika g. Guština kot zastopnika ministra za
SREDSTEV ZA IZČIŠCENJE JE MNOGO Zanesljivo, milo, normalno iztrebljenje omogočajo
ARTIN-DRA2EJE
dr. VVandera,
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej 8 Din in v vrečicah po 2 dražeji 1.50 Din Oglas registriran pod S. br. 22115-33.
Udruženje Jugoslovenskih inženjer-jev In arhitektov — sekcija Ljubljana naznanja, da ima svoj 16. redni letni občni zbor v sredo 10. t. m. ob pol 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Zvezria).
u— Primorski akademiki Danes ob 20. bo v klubovem lokalu članski sestanek, Referina tov. Koršič, nato debata o vstopu v Savez nac. akad. organizacij.
u— Zdravniška vest Izpit za specialista kirurgije je položil g. dr. Rakovec Slavko iz Ljubljene.
u— Nove pevke In pevce začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vpisovanje se vrši vsak večer med 19. in 20. uro v društvenih prostorih — Mestni dom i. ievo. — Odibor.
u— Društvo »Tabor«. V četrtek 11. t m ob pod 21. bo v kemični predavalnici na realki govoril namestnik državnega tožilca g. Branko Gosdar o liku blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Pred in po govoru bo nastopil pod vodstvom g. Fr. Venturinija društveni pevski zbor. — V ponedeljek 15. t. m. ob pol 20. istotam IV. letni občni zbor društva. — Jutri ob 7. zjutraj bo tiha sv. maša v cerkvi Sv. Krištofa za pok. članico »Tabora« Vilko Nepužlanovo.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v ftiškl. — Telefon 33-87
V	torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. film poln tempa, ljubezni ln komike
Pridi, da me vidiš -nisem angel
MAE WEST in CART COOPER
V	dopolnilo nov Foxov zvočni tednik
V	petek premiera velefilma
»KRIK SVETA«
u— Občni zbor osebja gradbene in progo vzdrževalne službe UJNŽiB je bil v nedeljo v Ljubljanskem dvoru. Zastopano je bilo vse gradbeno osebje od delavca do uradnika. Navzočni so bili na občnem zboru delegati iz vse ljubljanske direkcije. Po stvarnem poročilu predsedstva se je razvila važna in potrebna debata o vseh strokovnih in gospodarskih vprašanjih, tikajočih se gradbenega osebja in stroke Soglasno se je odobrila taktika odbora gradbenega odseka ter je bil tudi soglasno izvoljen ves stari odibor s predsednikom Juhom Leopoldom na čelu.
u— Jugoslovensko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima svoj redni sestanek danes 9. t m. ob 18. v predavalnici žensike bolnišnice v Ljubljani Spored: dr. Lunačea: Omejitev raginaine preiskave kot profilaksa pnerperalnih infekclj-Dr. Petoani. dr. Pavlič: demonstracije slučajev.
u— v »Deželi smehljaja« nastopita prvič na našem odru gospa Gjungjenčeva in
ranja in menda celo zasramiovanja na ljubljanskih ulicaih! Ta triiitev je tako go-rostasna, da ne sme ostati brez odgovora. Ljubljančani se obnašamo nasproti naj-ekromnejšemu človeku z dežele pristojno in niti v časih naših meritebojnili zagrizenih borb se nihče ni pregrešil proti primitivnim pravilom pristojnosti. Nečuveno je, da se upa »Km list« brez navedJbe najmanjišega konkretnega dokaza napisat: zdaj, da so naša dobra in simpatična kmečka dekleta, ki prihajajo v prosvetni tečaj, izpostavljena nevšečnostim ali celo žalitvam na ljubljanskih ulicah. Protestiram v imenu vseh ljubljanskih meščanov in ogorčeno obsojam grdo huj-skarijo, ki razkriva le pokvarjenost tistega gospoda, ki jo je napisal!
u— Pregled motornih vozil bo za okoliš uprave policije in sreskega načelstva v Ljubljani 16 t m. ob 8. uri za vsa vozila, ki so vzeta :-^x>d plombe in stavljena v promet na 1 ~u štev. 20 v Ljubljani, dovoz z Novega trga. Vozač naj predloži komisiji: saobračajno knjižico, kolek za 100 dinarjev, 54 Din takse za vsak avtomobil ali 27 Din za motorno kolo ter vozniško izkaznico, overovljeno za leto 1935. Vozilo je treba predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami kakor se rabi pri vožnji. Vožnja z nepregledanim vozilom je kaznjiva.
Iz Celja
g. Gostič v soboto 13. t. m. Cene navadne. Pr odprodaja vstopnic od danes dalje pri dnevni blagajni v operi.
u— Umri je v ljubljanski bolnišnici g. Franc J e r n e j č i č, želez, nadsprevodnik v pokoju. Zapušča soprogo, štiri sine in hčerko. Pogreb bo danes ob 17. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Tako pa ne gre. Ugleden ljubljanski meščan nam piše: Slučajno mi je prišel v roke » Kmetski list« glasilo gospoda ministra Puclja. V njem čitam poročilo o vse hvalevrednem prosvetno-organizato-ričnem tečaju za kmečka dekleta, bi se je konec marca vršil v Ljubljani.« To poročilo pa je imenovani list porabil za grdo demagoško hujskarijo proti »pokvarjeni gospodi«. Piše namreč m. dr. »Ko (kmečka dekleta) s samozavestnim korakom vedrega čela v urejenih vrstah korakajo po mestu s prezirom nad pokvarjeno gospodo preslišijo marsikatero neslano opazko...« »Kmetijski list« torej trdi, da so naša dekleta z dežele predmet prezi-
notranje zadeve in bana dravske banovine, bivšega narodnega poslanca g. Ivana Pre-korška na kot zastopnika ministra za šume in rudnike g. dr. Svtislava Popoviča,^ nadalje celjskega župana g. dr. Goričana, sreskega načelnika g. dr. Vidmarja, češkoslovaške goste g. senatorja Paneka.Kopo-topskega. Šterbo in Valento, zastopnike narodnega delavstva iz vse države, ki so porok, da se bo osnovala enotna organizacija vsega nacionalnega delavstva v državi. Dalje je predsednik pozdravil zastopnike Delavske zborn^e v Ljubljani, Zveze kulturnih društev. Narodne odbrane, oblastnega odbora UJN2B. mariborskega združenja železničarjev, sokolskega društva v Celju Zveze kmetskih fantov in deklet, Zveze kmetov Zveze društev privatnih nameščencev itd.
G. dr. Krmpotič je kot zastopnik protek-torja kongresa ministra dr. Marušiča preči-tal pozdravno pismo, ki je bilo pozdravljeno z živahnim odobravanjem.
Nj. Vel. kralju Petru II. je bila poslana vdanostna, ministru dr Marušiču pa pozdravna brzojavka
V imenu ministra za notranje zadeve in bana je pozdravil zbor banski svetnik g Guštin, v imenu ministra za šume in rud nike na bivši narodni poslanec g Ivan Pre koršek. V imenu Ceskoslovenske obce dčl nicke je pozdravil zbor g. senator Pančk k; se ie spomnil blagopokojnega kralja Pe tra I. Osvoboditelia. blagopokojnega kra Ija Aleksandra I. Uedinitelja in preziden ta dr. Masaryka. Podčrtal je potrebo de
e— Sokolska komemoracija bo ob 18.30 v Narodnem dcnui. Vh4 državni in samoiupraviii uradi, nacionaina društva in ostalo občinstvo vabljena.
e— Averčenko-vo komedijo »Igra s smrtjo« bodo uprizorili celjski dijaki »Slo-gaši« v četrtek 20. v Mestnem g3edaiiš&u v režija ge. A. Sariarjeve Vabimo otočte-stvo, ki je naklonjeno naši nacionaine omladini, da v velikem števUn oMšfte predstavo.
e— Japonski večer bo jutri afc 20. r rl-
s al niči deške meščajiske aoiie. Ga. Ttfuce-ko-Skuškova bo ob predvajanju lepih ski-optičnih sflik opisovala japonski narod, pokrajine in običaje ter pdesaia japonske plese, hčerka grič. Erika pa bo pete japonske pesmL
e— Usoden padec. V sofooto se je 17 letni brezposelni delavec Stanko Gračner 1« Lok pri Trbovljah ruval % Mihaetotn Ver-bičem. Med ruvanjem je Veerbič sanii Gračnerja in ga prevrndL Gračner se je pri padcu močno poškodoval in »e wiravt v bolnišnici.
e— Brv čez Voglajno, ki tckH sa fcelea-niško progo na Cesto na grari, sedaj docela prenavljajo. Deio Je skoro že končano. Popravila sta izvršim mestna in oko-Mška občina.
e— Kino Unlon. Danes ob l«-30 ln SO.30 zvočna komedija »Burianove pnsrtoiovšCJ-ne< ln zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Starešinstvo »Triglava« je zborovalo v nedeljo pri >Orlu<. Poleg predsednika dr. Toplaka so poročali tajnik Koštomaj. blagajnik Skasa in posamezni poverjeniki. Glede odnosa do »Mladega Triglava< se je potrdil sklep starešinskega odbora. Posebno izčrpna je bila razprava o 601etnici »Triglava«, ki se bo slovesno obhajala 15. decembra in ob kateri priliki se bo izdal tudi poseben zbornik r točnim pregledom glede »Triglavovega« delovanja v 60 letih svojega obstoja. Izvoljen je bil naslednji odbor: dr. Toplak, predsednik, dr. Vrečko, podpredsednik, Koštomaj, tajnik. Skasa, blagajnik, dr. gnuderl, dr. Vauhnik, dr. Grmovšek in Mačus, odborniki. Preglednika računov sta dr. Lašič in dr. Goričar. Na občnem zboru je bilo podano tudi poročilo o graškem »Triglavu«.
a— Prisrčno odhodnico so prirediM v soboto zvečer pri Loebejn v Razvanju upokojenemu šolskemu upravitelju Ljcrdevdtu Sijancu, ki je 15 let z vzorno nesebičnostjo vodil vse društveno življenje v Rasva-nju. Prelepe poslovilne besede sta mu spregovorila Ivan Novak za gasilce, Prar Rečnik pa za Kmetijsko družbo. S toplim.
■I Zvočni kino Ideal BH
Samo še danes ob 4., 7. tn 9J.5 url JOAN CRAVVFORD v veliki reviji
Prodana Venera
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
Ia za ohranitev miru ter brezpogojne sloge in zvestobe jugoslovenskega in češkoslovaškega naroda. Narodni socializem obvladuje danes že ves kulturni svet, druga in-ternacionala pa dejansko ne obstoji več. Politično demokracijo maramo dovršiti z gospodarsko demokracijo. Spomnil se je nekdanjih borb za slovensko gimnazijo v Celju, silnih naporov Slovencev ^a svoje o čuvanje pred nasprotniki in se poklonil slovenskemu duhu.
Nato so govorili zastopnik zedinjenega narodnega delavstva g. Dajlovič iz Beograda, zastopnik ljubljanske Delavske zbornice g. Kosem, zastopnik splitske Delavske zbornice g Babič, zastopnik dosedanjega jugoslovenskega narodnega delavskega sindikata g. Pešič iz Beograda, zastopnik narodnega delavskega sindikata v moravski banovini g. Počekovič iz Niša, zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev g. dr. Kosti, zastopnik Udruženja nacionalnih železničarjev in brodarjev g. Danev, zastopnik Narodne odbrane g. Šantl, zastopnik strokovne organizacije poštnih in telegrafskih uslužbencev g. Cergol in zastopnik Zveze kulturnih društev g. Hiter.
Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Predsednik g. Juvan je preči-tal došle številne pozdravne brzojavke, nakar je bila soglasno in z burnim odobravanjem sprejeta
obširna resolucija
ki jo je bil pripravil sobotni zbor delegatov.
besedami se Je g. Sljanec zahvalil sa ljubeznivost ob sdovesu, ko se poslavlja iz Razvanja in se preseli t Maribor.
a— Rezervni častniki imajo jutri od ID. do 21. poslednje letošnje obvezno predavanje v prostorih bivšega kina Apolo. Rezervni oficirji, ki bi bidi zadržani, naj to pismeno sporočijo neposredno komanda nui mesta.
a— Univ. prof. dr. Veber predava danes ob 20. pri »Orlu« v starešinstvu Jadrana in Triglava. Dr Vilfanovo predavanje odpade.
a— Uspehi vztrajnega sokolskega dela.
V soboto zvečer je bala v telovadnici inž. pod častniške šole siiovesna akademija Sokola I., ki je obsegafla deset telovadnih točk izvedenih z eksaktno skladnostjo in plastično preciznostjo. Nastopili so tudi vojaki Sokoli s simboličnimi vajami. V sre-Ušču krasno uspele akademije je bila sdavniosrtna beseda staroste dir. L. Pivka v spomin Viteškemu kralju. Navzcčni so bllri tu-di: župan dr. Pran jo Lipold s soprogo, polkovnik Božo Putnikovič in predsednik NO dr. Ivan Jančič.
a— čajanko s predavanjem ln glasbenim sporedom priredi žensko društvo v srerto 10. t. m. ob 20. v dvorani zavoda >Vesaie«. Predava ga. Mila Hadžičeva o kudturni zgodovini v dobi Nemanjičev. GMasbene točke podasta ge. Vrečko in Skvarča. Prisrčno vabi k udeležbi vse svoje članice odbor.
a— Zanimiv dogodek za naše gledališke prilike je bila nedeljska premiera znane veseloigre j-Kvadratura kroga«, ki jo je napisal Valentin Katajev. Svojevrstnost
vsebine tn odnfee tehnike Je zelo učinkovala. Stvar bo vlekla. — Režiser Pavel Raaberger je napisal in uglasbil opereto »Prebrisani amor«. Krstna predstava bo za Veliko noč. Tudi se pripravlja uprizoritev Cerkvenikove vojne zgodbe »Kdo je kriv?«
a— Klobase so mu dišale. V Glaviče vi gostilni v Košakih je neki trgovski pomočnik kanil odnesti iz shrambe več klobas. Vtihotapil se je v shrambo, v tem pa se je pojavil gostilničar. Fanta je iznena-demje tako razkačilo, da je segel po nožu, vendar ga Je gostilničar razorožil. Bitka Je bila huda, pri tem je nekaj šip šlo v kosce.
a_ Hv modras v vrču za mleko. Neka
viničarka od Sv. Križa nad Mariborom je prinesla včeraj v Maribor v vrču za mleko nad 60 cm dolgega živega modrasa, ki ga je prodala nagaževalcn Ciringerju za 20 dinarjev.
a— Kolo sreče... Pri nedeljski tomboli Rdečega križa so zadeli: prvo tombolo 3000 Din Ivan Žagar, tkalec pri Huterju, II. 1500 Din delavec Anton Kračner pri Huterju, III. 1000 Din tkalka Alojizija Zar-nik pri Thoml, £V. 700 Din hišnica Katarina šeron, V. ključavničar Josip Mikiavc
VI.	40 metrov platna sluga I. Mlhelbach,
VII.	400 Din postreščkova žena Ivana Re-polusk itd.
a— Največ Je bilo Avstrijcev. 5821 tujcev je bilo v Marnboru v prvem četrtletju, med temi je bilo 1459 ino-zemcev, 835 je bilo samih Avstrijcev. Največji kontingent dajeta Gradec in T>rn*j.
o $ p o d a r s t v o
Potrebe naše štedstje
Dne 5. t hl se je vršila t prostorih Gradfcke štediionice v Zagrebu seja upravnega odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Sejo je vodil predsednik zveze in predsednik zagrebške mestne občine g. Rudolf Brber. Iz dravske banovine ste prisostvovala seji g. Ivan Hiter, vodja oradov Mestne hranilnice r Ljubljani, ln g. Draigo Kocmut, ravnatelj Mestne hra-nilmice v Mariboru. Upravm odbor je obravnaval vprašanje našega varčevanja ln našega hraniliništva v zvezi s hudimi razmerami našega gospodarstva in je sklene 1 tale izjavo:
1)	BTez varčevanja ni narodnega blagostanja in napredka, a dolgotrajne izkušnje so dokazale, da se narodno varčevanje najbolje pospešuje s pomočjo mreže e-amoiipravnr.h hranilnic altruističnega značaja.
2)	Za pospeševanje organiziranega varčevanja so uveljavljeni skoro v vseh državah zakoni, ki natančno odrejajo značaj in naloge hranilnic in način delovanja s smotrom, da so narodna štedmja čim bolj razvije; b takimi zakoni se daje osnova za ustanovitev čim večjega števila komunalnih hranilnic.
?.) V bratskih slovanskih državah, Češkoslovaški in Poljska, obstoj i ta posebna zakona za hranilnice, ki s*ta pripomogla, da se je tam ustanovilo skupno okrog 700 samoupravnih hranilnic s prihranjenim narodnim kapitalom v znesku okrog 50 milijard dinarjev, medtem ko pni nas za-
radi manjkanja takega zakona oostoji v vsej dTžavi samo 58 samoupravnih hranilnic z vloženim kapitalom v znesku komaj dveh milijard dinarjev.
4)	Ker je jasno, da se brez zakonskega normiranja hranilniškega poslovanja naša narodna štedmja ne more uspešno izvajati in razvijati, prosi zveza, da se načrt zakona o hranilnicah, ki je bil sprejet že leta 1927. in se je od tistega časa izpopolnjeval, neodložno uveljavi, kakor je to g. minister trgovine in industrije obljubil leta 1933. v narodni skupščini.
5)	Ker tak zakon o hranilnicah ne obstoja, se niso ob izdajanju raznih ukrepov aa pobijanje gospodarske stiske upoštevale potrebe varčevanja po samoupravnih hranilnicah v enaki meri kakor pri pooblaščenih državnih denarnih ustanovah Zaradi tega so biLi ti ukrepi izdani v škodo samoupravnih hranilnic.
6)	Prav tako se z ukrepi, ki gredo za tem, da se našrim hranilnicam odvzame dosedanji pupdlarni denar, ruši bistvena karakteristika pravih hranilnic, katerim se povsod po svetu priznava pupilama varnost.
7)	Opirajoč se na izjave vladnega predsednika g. Jevtiča smatra upravni odbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, da bi nemudno izdanje zakona o hranilnicah v mnogočem pomagalo k boljšemu funkcioniranju našega kreditnega sistema in k oživljen ju našega zamrzlega gospodarstva.
Cbčni zbor Zveze slovenskih zadrug
Včeraj se je vršil ob zelo številni udeležbi delegatov občni zbor Zveze slovenskih zadrug v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Pipan. Na predsednikov predlog je zbor poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Ln pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. Jevtiču, ministroma dr. Jankovi-ču in dr. Marušiču in banu g. dr. Pucu.
Nato je načelnik kmetijskega oddelka pri ban<?ki upravi g. inž. Z i d a n š e k prikazal resno stremljenje sedanje vlade, da po svojih najboljših močeh pomaga zadružništvu; omenjaj je zlasti programatični govor kmetijskega ministra, ki je odkazal zadružništvu ono vlogo, katera mu po vsej pravici pritiče v našem gospodarskem življenju. G. načelnik je nadalje pohvalil zrvezno upravo in uradniško ter želel zboru in zvezi mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
Predsednik se je nato spomnil, da je poteklo šest mesecev od smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in zboro-valci so z večminutnim molkom počastili spomin velikega kralja.
Sledila so poročila načelstva, ravnatelja in nadzorstva, iz katerih povzemamo ne' katere podatke. Predsednik g. Pipan je med drugim naglasil v svojem poročilu, da zaradi zaostritve dolgotrajne gospodarske
Resolucija vsebuje zahtevo po uvedbi zakona o minimalnih mezdah in obveznih kolektivnih pogodbah, dalje konsekventno izvajanje zakona o zaščiti delavcev. Delovni teden naj se zniša od 46 na 40 ur. Pri sreskih načelstvih naj se namestijo socialni referenti, za čim uspešnejše nadzorstvo dela.
Po zaključnih besedah predsednika gospoda Juvana je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, nakar je bilo zborovanie
zaključeno.
Ob 11.30 se je pred Narodnim domem formiral dolg
sprevod delavstva
z dvema godbama ter z zveznim in tremi drugimi prapori na čelu. Sprevod je krenil po celjskih ulicah pred mestno poglavarstvo. kjer je z balkona pozdravil narodno delavstvo župan dr. Goričan v imenu mestne občine in mu želel mnogo uspeha. Za pozdrav se je zahvalil g. Rupnik iz Ljubljane.
Popoldne ie bila v Narodnem domu
konferenca delegatov vseh nacionalnih sindikatov
v državi in opštih delavskih savezov. Ugotovljena je bila idejna in interesna skupnost. Osnovan ie bil akcijski odber, ki naj izvede ustanovitev Unije jugoslovenskih nacionalnih sindikatov
V novi odbor so bili izvoljeni gg. Juvan iz Ljubljane, Haramina iz Zagreba in Da-Ijovič iz Beograda.
Ob 15. se je vršil v Narodnem domu animiran prijateljski sestanek.
stiske preventivne mere ne zadoščajo več. Prej ali slej bodo morali slediti pozitivni ukrepi v obliki izboljšanja trgovinskih pogodb, preosnove denarništva, močnejše intervencije v gospodarskem snovanju in podobno. Dokaz, da je to možno, je doprinesla vlada z ukrepi, ki jih je izdala v začetku leta.
0 delovanju zadrug je poročal ravnatelj g. Fran T r č e k. Govoril je o stanju vseh vrst zadrug, zlasti o kreditnih, in prešel na delo zveze! Med drugim je navedel, da je zveza izvršila lani 165 revizij, in sicer 163 rednih in dve izredni. Poleg tega je 122 zadrugam sestavila računske zaključke in uredila knjigovodstvo in ostalo poslovanje. V okraljn organizacije se je lani ustanovilo 17 novih zadrug. Prenehali sta delovati dve zadrugi, tako da znaša Cisti prirastek 15 zadrng. Ob koncu leta je imela sveža 867 zadrug, in sicer:
150 kreditnih zadrug 25 nabavlialnih in prodajnih 32 mlekarskih
31 živinorejskih m pašniškib 18 kmetijskih strojnih 23 elektrarniških 17 obrtnih
21 stavbinskih in naselbinskih 14 vodovodnih
8 tiskovnih in založniških
5	vinarskih in sadiarskih
6	zavarovalnih
3 osrednje kmetijske 14 raznovrstnih.
Denarni promet je, kakor nadaljuje poročilo, nekoliko napredoval. Znašal je 129.13 milijona Din, po večini v obliki brezgotovinskih nakazil. Naložb« zadrug pri zivez, eo malo nazadovale in znašajo s pripisanimi obrestmi vred še 23.97 milijona Din. Krediti so nekoliko narasli in so znašali 27.83 milijona Din. Kredit pri Narodni banki, ki je nekoliko narasel, je zinašal ob koncu leta 3.36 milijona Din. Več ga zveza ni mogla dobiti, ker je banka skozi vse leto krčila kredite. Bil pa je ta kredit drag in se je šele letos pocenil. Lastno premoženje se je zvišalo za prepis lanskega prebitka, vplačila novih deležev m kurznega dobička. Doseglo je znesek 1.06 milijona Din- Sanacijski sklad za zadruge je s pripisom po sklepu lanskega občnega zbora na podlagi uredbe o zaščiti krediioih zadrug dosegel lepo vsoto 1.34 milijona Din. Z njim je zveza lani sanirala eno majhno zadrugo in porabila v ta namen 23.500 Din. Nekatere zadrug prde-jo letos na vrsto. Ob 501etnici g. dr. Draga Marušiča sta načelstivo in nadzorstvo ustanovila Marušičev podpor, sklad 7a onemogle zadružne uslužbence in uporabite v ta namen ostanek nekega stare« sklada v znesku 100.000 Din. Poslovni prebitek je znašal samo 30.930.80 Din. Kakor kare poročilo, se je zveza, kljub hudemu gospodarskemu zastoju krepko držala.
Poročilo nadzorstva je podal g. Karel M -11 e r z ugotov^vijo, da je računski za ključek pravil sestavljen in da ie b;ln v«.-poslovanje zveze v redu. Predlagal je. r1- se i dodeli čisti prebitek rezervnemu skladu .n
da se podeli nečetefcvu in nadaorrtvo
resnica.
Zbor je soglasno odobril vsa poročila, nato pa je razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih. Sprejel je tudi vreto ekiepov, ki jih bomo še objavili.
Gospodarske vesti
= Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani bo v petek 12. L m. ob pol 9.
dopoldne. Poleg običajnega dnevnega reda se bodo obravnavali poslovnik za zavod za pospeševanje obrti in industrije pri Zbornici za rOI, ureditev trgovinskih od nošaiev s tujino, ugosfciteljstvo kot čdna-telj v našem narodnem gospodarstvu in preosnova banovinskih in samoupravnih financ.
= Zbor delničarjev Privilegirane agrarne
banke se je vršil v nedeljo v zavodovih prostorih v Beogradu. Otvoril ga je predsednik g. dr. Bogdan Markovič. Prisotnih je bilo 33 delničarjev s 580.822 delnicami. O poslovanju banke v 1. 1934. smo prinesli že v nedeljski številki obširno poročilo, ki ga tudi na zboru niso prečitali, ker so ga delničarji dobili tiskanega že v naprej. 0 poročilu se je razvila živahna diskuzija, med katero se je med drugim naglašalo, da bi se morale tantieme zmanjšati za 2*'« in s tem osnovati poseben sklad za kreditiranje kmetovalcev. Po daljši razpravi je bilo poročilu se je razvila živahna diskusija, ca. Na mesti dveh članov, ki jima je mandat potekel, sta bila postavljena v upravo g. Ivan Ažman, župan iz Lesc, in g. Veli-zar Milosavljevič, učitelj iz Labaševine. Nato so se vršile še volitve treh članov uprave, dveh. ker je dosedanjima prav tako potekel mandat, in enega namesto odstopiv-šega kmetijskega ministra g. dr. Dragutina Jankoviča. Izvoljeni so bili gg. Katic. Jlaj-danovič in Godjevac.
= Obdavčenje dobičkov delniških družb in zadrug z lOodstotnim davkom. Na vprašanje neke finančne direkcije, ali naj se na prebitke, izplačane zadružnikom v poslovnih odnošajih z zadrugo, pobira lOod-stotni davek po čl. 15. novele z dne 18. februarja L 1934., je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo: Dividende, obresti in prebitki delniških družb in zadrug predstavljajo rezultat poslovnega delovanja teh davčnih obvezan-cev v teku poslovnaga leta. Pri presoji doseženih dobičkov je vseeno, ali se je dobiček dosegel iz poslovnega delovanja z delničarji, zadružniki ali katerimi drugimi osebami. Ker služi dobiček iz takega poslovanja na podlagi sklepa letnega zbora za osnovo za razdelitev dobička, je treba tudi razdeljeni dobiček obdavčiti z lOodstotnim davkom ne glede na to, pod kakšnim imenom in v kakšni obliki so ga razdelili med delničarje, odnosno zadružnike, in ne glede na to, ali je ta dobiček razdeljen v razmerju s številom delnic, deležev poslovanja z zadrugo ali na kateri drugi osnovi. To velja tudi za primere, kjer se dobiček razdeli v obliki verifikacij ali blaga v naturi.	*
= Opozarjajo se izvozniki r Nemčijo, da je dovoljeno frankiranje voznine do nemške meje, kar je lilo dosedaj devizno omejeno.
= Za izvoznike konj v Švico. Po informacijah kmetijskega ministrstva, je obmejni veterinar na švicarski meji v Buchsu opozoril pri izvozu naših konj v Švico na nepravilnosti v spremnih živinskih potnin listih. zlasti na to. da so potni listi dostikrat stari po dva ali tri mesece. Da ne bo trpel naš izvoz konj v Švico, je veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva izdal nared-bo za veterinarje, ki prisostvujejo natovarjanju, in obmejnim veterinarjem, da posvečajo odpremi konj največjo pozornost, zlasti glede na spremne dokumente, posebno na živinske potne liste. Oddelek opozarja na to, da je treba posebno pozornost posvetiti temu, da popis v potnem listu ustreza dejanskem popisu dotične živali, dalje da je vsak potni list izdelan na posebnem formu-larju in da potni listi niso zastareli.
= Nabava plemenske živine. Z odlokom kmetijskega ministra so določeni ti-le zneski za odkup plemenske živine: 100.000 Din za odkup bikov. 50.000 Din za odkup žrebat in 100.000 Din za odkup merjascev in ovnov. Odkupljena plemenska živina bo razdeljena zlasti med živinorejske zadruge, potem pa tudi med ugledne živinorejce in odgajalce živine na področju dunavske, moravske, drinske in vardarske banovine. Razen tega zneska je dovoljeno še 50.000 Din Združenju kmetovalcev dunavske banovine; en del se bo porabil za nagrade, drugi pa za kritje izdatkov pri prireditvi živinorejske razstave v Novem Sadu.
= Obramba holandskega goldinarja. Kakor smo že poročali, je Holandska narodna banka zvišala diskont za en odstotek na 3 in pol odstotka in ga še namerava zvišati, ako bo potrebno, da se onemogoči nadaljna špekulacija. Prav velike oddaje zlata, ki so se morale izvršiti zadnje dni, smatrajo obenem z zvišanjem diskonta za znamenje, da so na odločilnem mestu trdno odločeni, varovati goldinar proti vsem napadom. V splošnem vlada v Amsterdamu prepričanje, da se bo morala špekulacija v nekaj dneh umakniti, ker so tehniško v stanju, prisiliti jo k temu. Na včerajšnjih borzah je deviza Amsterdam že zabeležila okrepitev.
— Dobava papirja in pisarniških potrebščin. Dravska finančna direkcija v Ljubljani sprejema pismene kolkovane ponudbe do 12. t. m. opoldne glede dobave papirja in drugih pisarniških potrebščin v približni vrednosti 18.500 Din. Pogoji za dobavo in vzorci so proti položitvi takse 20 dinarjev na vpogled pri ekonomu, Poljanska cesta 2-II., soba 49, med uradnimi urami. Istotam se oddajo tudi ponudbe.
Borze
8. aprila.
Na ljubljanski devizni borzi se je danes Amsterdam, ki je bil zadnje dni slabel, nia-lo popravil. Dalje so bili čvrstejši Bruselj, London, Newyork in Trst Drugo neizpre-menjeno.
V privatnem kliringu je avstrijski šiling ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.62 do S.72, v Zagrebu so se trgovali po 8.64 (v petek po 8.60) in v Begradu se je notica popravila na e.5627 - 8.6627. Grški boni so zabeležili v zagrebškem privatnem kliringu promet po 30.25. a v beograjskem so notirali 29.15 — 29.85 Angleški funti so se trgovali v zagrebškem privatnem kliringu po 231.45 (v petek 233.94). a v beograjskem so notirali 23212 — 233 72. Španske pezete so se zaključevale v zagrebškem privafc nem klirin<ru po 5.3750 {5.4250 v petek), a v beograjskem so se ponujale po 5.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voi-; na škoda ostala brez zaključkov, medtem | V sp 'e v Beogradu trgovala po 376 in i 375 (v petek pc 375 in 373.50). Ostali za- '
ključki v Zagrebu: v 7®/» Blairu po 68.75 in 69.50 in v Narodni banki po 5100.
Davite.
Ljubljana. (Z všteto premijo 2S.5 odstoL) Amsterdam 2956.75 — 2970.35, Benin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 745.35—750.41 Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.65— 214.71, Newyork 4362.54 — 4308.86. Pariz 28».«0 — 291.03, Praga 183.36 — 184.46. Trat 365.27 — 368.35, Avstrijski Šiling t privatnem kMringu 8 62 — 8 72.
Zagreb. Amsterdam 2955.75 _ 2970.35, Berlin 1756.08 _ 1769.95, Bruselj 745.35 do 750.41, London 212.65—214.71, Milan 365.26 do 368.35, Newyork kabel 4384..%—4420.86, ček 4362.55 — 4398.86. Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35 — 184.46.
< urib. Beotf rud 7 02. Pariz 20.38. London 14.92, Newyork 309.25. Bruselj 52.40, Milan 25.75, Madrid 42.2150. Amsterdam 208.25, Berlin 124.30, Dunaj 58, Stockholm 76.00, Osio 74.95, Kobenhavn 66.60, Praga 12.91. Varšava 58.25. Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
Duna). (Tečaii v priv klirinsru.) Beograd —, London 25.89. Milan 44.60, Newvork 535.33, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.41, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 372 — 375, 79/o investicijsko 79 _ 80, 8Vo Blair 77 — 80, 7°/« Blair 68 — 69, 7®/o posojilo Drž. hipo-tekarne banke 70 — 72, 4"Vo agrarne 45 do 46. 6*/* begluške 65 — 66.
Zagreb. "Državne vrednote: Vojna škoda za april - maj - junij - julij - avgust 374 do 377, 7°/t investicijsko 78.50 — 79.50. 4'"o agrarne 47 — 49. TU Blair 68.50 — 69. 8°/» Blair 78.50 — 79.50 7*/» posojilo Drž. hi-polekarne banke 70.50 — 73, 6°/® begluške 65.50 bi.; delnice: Narodna banka 5100 do 53»j0. Priv. agrarna banka 260 — 265. Trbovlje 105 den.
Beograd. Vojna škoda 374.50 — 375.50 (376, 375), 4*/. agrarne 48 — 48.50 (48.25), &>/, begluške 66 — 66.26 (66 25), 7«/» Blair 68.50 _ 68.75. 7*/» posojilo Drž. hipotekar-ne banke 72.50 bi., Narodna banka 5300 do 5320, Priv. agrarna banka 260 — 263.
Dunaj. Trboveljska 12.75, Alpine - Mon-tan. 10.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 8. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95.25, za julij 92.50, za september 92.6250; turščica; za maj 86, za julij 79.50.
+ Winnipeg, 8. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.8750, za julij 86.8750, za september 88.25.
-I- Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 126 _ 128; banatska, 78 kg težka po 124 — 126; oves: slavonski 9S—100; koruza: baška po 68 — 70; banatska po 64—66. moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška >2« po 180 — 200; baška »5< pa po 160 — 180; otrobi: baški debeli 95 — 100. Zaključen en vagon pšenice.
+ Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca za žito mirna Promet srednji. — Pšenica: baška potiska 126 _ 128; slavonska 128 _ 130; sremska in baška 121—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 - 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Koruza: baška in sremska 67 — 68; banatska 64 — 65. _ Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg« 187.50—210; >2« 167.50—190; >5« 147.50 do 170; »6< 130 - 142.50; »7< 105 do 110; >8« 75 — 78. _ Fižol: baški in sremski beli, brez vreč, 2°/o 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78
-t- Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca slaba, promet sreden. Pšenica: za maj 15.3o — 15.40, za junij 15.40 do 15.41. Kornza: za maj 11.54 — 11.55, za julij 11.36 — 11 37.
Lepa knjiga je najlepši piruh. Vossov ro-m&n »Dva človeka« stane vezan 50 Din, enako vezan, a na slabšem papirju tiskan 34 Din, broširan 24 Din. Naročila sprejema »Domovina«, Knafljeva ulica 5, Ljubljana.
Do 20%
več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici
svetlobna množina v dekalumenib
D
SOKOL
. žalna svečanost na Viču bo drevi ob
20. v Sokolskem domu. Sokoli in narodno občinstvo bratsko vabljeni! Po žalnem govoru br. staroste bodo recitacije, pevske in orkestralne točke Članstvo naj pride po možnosti v temnih oblekah s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Hišni posestniki naj danes razobesijo žalne zastave ali državne trobojnice na pol droga.
Radio
Torelt 9. aprila
LJUBLJANA 11: šolska ura: Spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ob zaključku globoke žalosti (Vojko Jagodic) — 12: žalna godba na ploščah — 12.50: Poročila — 13: Cas, junaku v spomin (plošče) — 18: Otroški kotiček (ga Cirila Medvedova) — 18.20: Arhitektinja-sve-tovalka gospodinji v vrtnarstvu (arh. Dušana šantlova) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Plošče — 19.20: Cas, jedilni list, program za sredo — 19.30: Nacionalna ura — 20: Volilno in politično poročilo — 20.15: Koncert pevskega zbora »Tabor «— 21: Resno glasbo izvaja Radio orkester — 22: Cas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 10. aprila.
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poro čila. — 13: Ca3 plošče. _ 18: Plošče do željah. — 18.30. Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). _ 19: Sokolsko predavanje. — 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek.
—	19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila.
BEOGRAD 16.20: Klavir. _ 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Orkester. — ZAGREB 17.15: Komorna glasba. — 20: Iz Ljubljane.
—	PRAGA 19.25: Lahka godba. — 20: Prenos iz Brna. — —22.15 Plošče. _ BRNO 19.25: Koncert Zagrebškega kvarteta. — 20: Veseloigra. — 22.15: Plošče. — VARŠAVA 19.30: Zborovsko petje. — 20: Plošče. — 21: Chopinov koncert. _ 21.40: Violinske skladbe. _ 2.15: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Dunajska glasba. — 17.25: Orgle. — 19.35: Orkester. — 20.30: Dvajset minut pomladi. _ 21.20: V kraljestvu Triglava. — 22: Weingartnerjev koncert. — 23.25: Orkester. — BERLIN 20.45: Slušna igra. — 22.30: Nočni koncert.
Zelo se čudiro
ati
sta rej se perice
ko vidijo bleščeče belo perilo mladih naprednih peric in gospodinj, ki perejo z
viera
(crpfiniftiooftN «ae?©my
ki je izdelano na podlagi olivnega oljs

Zakaj nI svet zgorel?
Drzen eksperiment francoskega kemika Moissona — Pravočasno izklopljen električni tok
V zgoaoviLi znanosti imamo dovolj primerov, da so učenjaki za kakšno novo spoznanje
tvegali tudi življenje.
Genialni kemik Scheele je vdihaval klorov plin in bi se bil pri tem poskusu skoro zadušil, Pettenkofer je brez strahu požrl kepico baeiiov kolere, da bi dokazal svojemu nasprotniku Robertu Kochu neškodljivost teh klic, Cooke se ni ustrašil izpostaviti se piku strupene muhe, ki povzroča rumeno mrzlico, ko je napovedal boj proti tej bolezni.
Vsi takšni velikani iz kraljestva duha so me igrali s svojim življenjem, a njih poskusi so bili brezpomembno majhni proti drznosti tistega eksperimenta, ki je postavil življenje vsega živega na svetu in ves svet na kocko, ne da bi sam vedel za to. V
svojem pariškem laboratoriju je sloviti kemik Moissan, lastnik Nobelove nagrade, nekega večera
zapalil zrak
in da ni tedaj ves ozračni ocean postal morje plamenov, ogromna svetovna bakla, ni bila toliko zasluga Moissan a samega.
Kakor otrok, ki se igra v smodnišnici z vžigalicami, je znameniti raziskovalec pri tistem poskusu vključil elektrode v stekleni cevi, ki je bila napolnjena z zrakom. V trenutku je
sila električnega toka zapalila zračne molekule v cevi, nastal je svetovni požar v malem, ki se pa ni razširil preko steklenih sten. Ko je eksperimen-tator izključil tok, je ta svetovni požar ugasnil, mali človek, ki se je tu igral z
živa podoba krute vojne
Devetnajst let so čakali povelja za naskok
Kakor poročajo iz Pariza, so odkrili v gozdu Le Marliere na jugozapadu Amiensa v nekem zaklonu smrtne ostanke dvajse-torice nemških vojakov in poveljujočega častnika.
Komisija za raziskovanje in oskrbovanje vojaških grobov je dala ukaz, naj se zaklonišče z največjo previdnostjo odgrne, da bo mogoče dvigniti trupla vojakov, če so v zaklonu. Dogovorjeno je bilo, da bodo kosti vojakov prenesli na pokopališče v ManicouTt. Očividno so bili vojaki, ki so bili na tem sektorju poslani v boj, člani
saškega grenadirskega polka. Usnjena oprema, orožje in čelade so se razmeroma izvrstno ohranile.
Častnik in grenadirji so v trenutku, ko jih je doletela smrt, imeli čelade na glavi. Bili so v stoječi pozi ter čakali povelja za napad. To se da sklepati vsaj po oficir-jevi signalni piščalki, katero je častnik držal v rokah. V zaklonu so našli pisma in dopisnice iz 1. 1916, toTej iz dobe, ko je bila vojna na francoskem bojišču v največjem razmahu.
> j ■
Mili j
Kraljevi
otročiči
Belgijska poštna n-prava bo 10. t. m. spravila v promet znamko s slikami treh belgijskih kraljevih princev a princeso Marijo Josč v sredini. Cisti dobiček, Id ga bo vrgla ta znamka, je namenjen humanitarnim ustanovam belgijske države
šest žrtev zraka
Nesreča holandskega letala na nemškem ozemlju
V soboto popoldne ob 15. uri se je ponesrečilo pri Brilonu blizu Kassla v Nemčiji holandsko letalo, ki oskrbuje promet na črti Praga—Amsterdam. Naključje je hotelo, da se je doteknilo zemlje, treščilo na tla in se razbilo.
Katastrofa je zahtevala šest človeških žrtev. Med mrtvimi 6ta
sin amsterdamskega župana De Blught, ki je bil v 40. letu starosti in še neki drugi Holandec z imenom Briek. Tudi pilot Soer in njegov mehanik sta obležala pod razvalinami
Letalo je startalo v Pragi ob 11. uri 5 minut. Ponesrečeni pilot Soer je bil eden izmed najboljših holandskih pilotov. Lani se je
udeležil rekordnega poleta

V človeškem telesu se nahaja ca. 12 važnih mineralov, četudi se počutite najbolj zdravega, vendar je mogoče, da ti minerali niso vsi v pravilnem razmerju in ravnotežju.
RADENSKA
je najbogatejša mineralna voda Jugoslavije po količini in raznolikosti mineralov. Posebno sedaj spomladi, ko je telo čez zimo izgubilo mnogo mineralov, Vam bo Radenska sigurno dobro teknila in prožila Vašemu telesu sveže, nespremenjene, prirodne snovi!
Zato naj bo stalno na Vaši mizi!
Degradacija grških častnikov
V Atenah so bili pred nekaj dnevi degradirani vsi častniki, ld so se v tem svojstvu udeleževali akcije proti vladi na strani ve-nizel i stičnih upornikov
iz Amsterdama v Batavijo ter je še nedavno pripeljal čsl. poslanika Jana. Masaryka iz Londona v Prago.
Zračna proga Praga—Amsterdam je šele od 1. aprila v obratu. Vzdržujeta jo sporazumno Češkoslovaška letalska družba in Holandska družba za potovanje z aeropla-ni. Ponesrečeno letalo je bilo Fokkerjeve-ga tipa, ki je minuli ponedeljek srečno ab-solviralo svoj prvi polet na imenovani progi. Takrat se je z letalom peljal iz Prage v Amsterdam tudi praški župan dr. Baxa, ki je z mestnim odposlanstvom šel v Amsterdam otvoriti novo zračno zvezo. N» svoji zadnji poti iz Prage proti Amsterdamu se je letak) ustavilo v Ldpskem ter izkrcalo tam potnika, ki mu je naključje srečno otelo življenje.
Tornadovo razdejanje
V spodnjem delu Severne Velike reke (Rio Grande del Norte), ki predstavlja mejo med Tefcsasom in Mehiko, je silen tornado zdivjal preko mesteca Quemada in ga spremenil
v kup razvalin.
Zrušil je preko 80 hiš popolnoma, skoraj 200 drugih pa tako poškodoval, da niso več uporabne za bivališča Izpod ruševin so potegnili doslej 4 mrtve in več nego sto ranjenih, vendar bo število smrtnih žrtev gotovo večje. Materialna škoda katastrofe se ne da še popolnoma oceniti, ker je vihar pretrgal vse zveze tega najbolj južnega konca Zedinjenih držav in so podrobnejše vesti precej skope.
Vrhu vsega je tornado, M Je romal po reki navzgor
vodovje ta ko zadrževal, da je nastala silna poplava, kl je ogromne dele rodovitne doline spremenila v blatno in peščeno puščavo. Na pomoč hitijo reševalci od vseh strani.
Miš povzročila eksplozijo
Na čuden način je prišlo te dni v bližini Bordeauxa do težke eksplozije, v kuhinji nekega stanovanja sta bili dve ženski in štirje otroci, ko je stekla po tleh miška in iaginila v odprtino pod kuhinjskim Izlivom. ženska ,ki je delala pri ognjišču, je hitro pograbila za vročo grebljico in po-bezala ž njo v odprtino, ne misleč na to, da ima mož tam shranjen v škatlah smodnik, s katerim si je kot lovec sam delal naboje. Nastala je eksplozija, ki je razdejala dve sobi v stanovanju, razklala steno hiše in zrušila del stropa. Obe ženski in otroci so bili težko poškodovani, poškodovana pa je bila tudi neka stara ženska, ki je šla tedaj slučajno mimo hiše.
Speča lepotica
Američanka Patricija Mc. Guirrejeva je pravkar praznovala 30. obletnico svojega rojstva, ki se je pa sama ni zavedala. Patricija spi namreč že od februarja 1932. spanje, iz katerega je ne more zbuditi nobena zdravniška umetnost, v Ameriki zbuja nje primer med zdravniki in v javnosti veliko pozornost, vsi jo poznajo pod imenom »speča lepotica«. Kakor poroča hišni zdravnik dr. Kraut v neki medicinski reviji, obstoji sedaj upanje, da se bo prav tako nenadno zbudila, kakor je pred tremi leti zaspala, v zadnjem času je opazil namreč na pacientki razne znake, ki de-IbJo to (fcmw>w opravičeno^
usodo sebe in vsega živega, pa se ni morda niti zavedal, kaj je bil storil. Predstavljajmo si, da bi živeli v ozračju
iz gorljivega plina
in da je v cevki eksperimentiral z delcem tega plina ne da bi vedel, kaj je ogenj. V nekoliko trenutkih bi bilo konec njega in vsega, kar bi živelo na zemlji okrog njega-
Toda posebnost zraka je, da če kakšen zračni molekul zagori, se njegov ogenj ne prenese na drug molekul zraka, temveč moremo tega posebe vžgati. Samo silna električna iskra, ki bi obsegi a vsak posamezni zračni molekul, bi lahko storila to, da bi zažgala ves svet. In dobro je tako — če se postavimo na stališče, da je življenje na zemlji za sedaj še potrebno.
Roparska romantika
Jurij Coroiu, eden najbolj drznih rumun-skih razbojnikov, je padel oblastem v roke in v njegovem rojstnem kraju Botoska-niju mu bodo v kratkem sodili. S tem je konec ene izmed najbolj romantičnih razbojniških karier zadnjih let. Cela vrsta legend se je stvorila okrog tega bandita. ki so ga videli povsod in nikjer, ki se je sprehajal ob belem dnevu v elegantni obleki po cestah svojega rojstnega mesta, vlamljal v banke in obiskoval posestva, zahteval od ljudi brez orožja v rokah, toda z mrzlim nasmehom, denarja in draguljev, ne da bi se mu upal kdo upreti. Včasi je ponoči potrkal tudi na vrata bednih koč, se dal pogostiti in si pripraviti ležišče, zjutraj pa je izginil brez sledu, a vendar ostavljajoč za seboj knežje plačilo.
Novi francoski zlatniki po 100 Srankov
Pred kratkim je izjavil francoski ministrski predsednik Flandin, da bo Francija spravila v obtok toliko zlata, da ga bo imel vsak Francoz dovolj. Na sliki vidimo nove zlatnike po 100 frankov, ki so se medtem že začeli pojavljati v prometu
Počasi navzgor,
strmoglavo navzdol
Od učitelja do milijonarja in nazaj na beraško palico
Omejitev eksteritorialnosti v Nemčiji
Nemško državno sodišče je odločilo, da poslovnih prostorov in stanovanj tujih poslanikov v Nemčiji ni smatrati za ekste-ritorialno inozemstvo. Ni znano, v kakšni zvezi je bil storjen ta sklep, vsekakor pa bo imel še pomembne posledice.
Plače se dvigajo
Avstrijski zavod za zavarovanje nameščencev poroča, da se je položaj teh v preteklem letu izboljšal, kar je razvidno iz dohodkov zavoda, ki so se zvišali za 3.16 milijonov šilingov, in izdatkov, ki so se znižali za 1.16 milijonov šilingov. Zavarovanju podvržene mesečne plače so se rahlo dvignile, dočim je njih povprečje še predlansko leto nekoliko padlo.
JCcf vedno
nudimo veliko Izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah
Drago Schwab, Ljubljana
V nekem cenenem hotelu v Budimpešti je umrl v starosti 71 let beden mož, ki je pa bil nekoč najbogatejši mož jugovzhodne Evrope in ki so ga imenovali tedaj splošno »zlatega kralja«.
Pred pol stoletja je bil Aleksander Pokol navaden učitelj v malem sedmograškem kraju Borpatku. Nekega dne se je poročil z revnim kmečkim dekletom, ki je dobilo za doto majhen, že davno opuščen rudnik zlata, kakršnih na Sedmograškem ni malo. Tedaj jo zapadel mož
zlati vročici.
Najel je dva rudarja in je še sam neprestano kopal po rudniku, da bi vendarle izsledil kaj zlata. Vsako prištedeno paro je vložil v to podjetje in si je še izpo-sojeval denar od nekega bogatega trgovca. Ko je njegov dolg narasel na nekoliko sto starih avstrijskih goldinarjev, mu je trgovec
ustavil kredit, toda Pokol je ril z zadnjo kronico v žepu po rudniku Na večer pred dnevom, ko se je bil odločil, da opusti na videz nekoristno početje, sta njegova delavca izsledila dva prsta debelo žilo zlate rude — in Pokol je postal v trenutku milijonar.
Takoj je ostavil učiteljsko službo, si zgradil
razkošen grad, v bližini rojstnega kraja, kupil palačo v Budimpešti in dirkalne konje. Začel je živeti kakor velik gospod, njegova razsip-
nost in darežljivost nista priznali meja. Če je prišel v kakšno gostilno ali zabavišče, ni smel nihče izmed gostov plačati zase, vse je šlo na
njegov račun, vsem je naročal najdražje jedi tn pijače^ Beračem je metal zlatnike in srebrnike v celih zvitkih in če mu je zmanjkalo denarja. si je potrgal zlate gumbe s suknje, da jih je daroval revežem. Avstroogrski cesar Franc Jožef ga je za njegova velika volila v domoljubne in človekoljubne svrhe povzdignil v
baronski stan.
Sreča ga ni zapustila niti potem, ko je začela produkcija v njegovem rudniku padati.
L. 1916. ga je prodal nefkemu švicarskemu konzorciju za 1.200.000 švicarskih frankov. Ta denar je -vtaknil v nove rudnike, ki pa niso prinesli nobenega dobička, vojna, inflacija, razsipnost so storili ostalo, da je začelo njegovo bogastvo kmalu ln hitro kopneti.
Ko je Sedmograška pripadla Parm uniji je še daroval kralju Ferdinandu in kraljici Mariji dve krasni zlati kroni, potem pa je šlo naglo navzdol. Gospodariti ni znal itak nikoli dobro in ko mu je umrl še edini sin, ki je bil poslaniški svetnik pri rumunskern poslaništvu v Berlinu, je Izgubil še zadnjo oporo v življenju. Bolan in brez sredstev je prišel v Budimpešto, da bi našel leka za svojo bolezen, a tu je umrl.
Stroj rešuje življenje
Bolnik z nenavadno boleznaijo v Londonu
O zanimivem primeru, da stroj rešuje človeku življenje, poročajo iz Londona.
Pred kakšnimi sedmimi leti je prišel neki 631etni Anglež, ki je že dalj časa čutil
bolečine v mišicah k zdravniku, ki je ugotovil strašno, neozdravljivo bolezen: mišice so se možu sušile in izginjale. Po petih letih so mu splahnele mišice, ki podpirajo dihanje. Samo en pripomoček je še ostal, ki ga je mogel rešiti;
umetno dihanje.
Vsi člani bolnikove družine, njegovi
Eden v Pragi
HPv 1	
	Sš* «1 Ur Jp ,,1111
Hp^^jlMBl^^^^Mr^-'' iHCL"	HiflHHiHr^ ^a^Bi
	
1 iLn J*	
	
Angleški čuvar tajnega pečata Anthony Eden tik pred odhodom iz Prage. Poleg njega češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš
Ljubezen, ne politika
Pravo ozadje skrivnostne smrti dveh Nemk v Londonu
Nemki dr. Fabianova ln Wurmova
Preiskava o skrivnostni smrti dveh Nemk dr. Fabianove in NVurmove, ki so ju pred dnevi našli mrtvi v Londonu, je pokazala, da bržčas ne gre za politično, temveč za ljubezensko zadevo. Fabianova in Wur-mova sta bili sicer komunistki, vendar se nista nikoli izpostavljali v javnem življenju. Podoba je, da je dr. Fabianova izvršila samomor najbrž zaradi nesrečne ljubezni. To vsaj izhaja iz nekega njenega pisma, ki ga je pisala bivšemu komunističnemu poslancu in univerzitetnemu profesorju ▼ Jem, Karlu Koschu. V pismu Far
bianova priznava, da smatra svoje življenje za zgrešeno, ker je izgubila s Koschem svojega bodočega moža. Življenje nima zaradi tega zanjo nobene cene. V pismu stoji tudi. da pojde prostovoljno v smrt in bo vzela s seboj edinega človeka, ki ga Se ljubi na svetu. Londonska policija sodi, da merijo te besede na \Vurmovo, s katero je šla Fabianova v smrt
znanci in izšolano strežno osobje so se v posadih izmenjavali v težki nalogi, da ga obranijo z umetnim dihanjem živega, dan in noč so mu morali izmenoma stiskati in
širiti prsni koš.
Osemnajst mesecev je trajala ta rrm-ka, ki se ni smela ustaviti niti za trenutek, in ki je zahtevala poleg velike spretnosti tudi mnogo telesnega napora. Bolnik sam je trpel poleg drugega zavoljo zavesti, da je na ta način odvisen od sočutja tn dobre volje soljudi.
Potem pa so zdravniki nalogo umetnega dihanja
prepustili stroju, ki so ga bili sestavili nalašč v ta namen. Sprva je hidravlični, pozneje pa električni motor napoljenval in praznil gumaste vreče, ki so bole pritrjene bolniku okrog prsi, in mu tako dovajal zrak v pljuča. Sedaj sta pretekli že dve leti tn mož še žtvt, jč, pije, govori in čita, duševno je Se čfi, samo gibati se dosti ne more, ker je mrtvouden.
če bi ne bilo stroja, ki dela namestu njegovih mišic dan in noč, bi že davno umri ali pa bi mu morali kakor prej streči usmiljeni ljudje. Tako mu pa stroj ne da umreti. Seveda je to življenje, ki bi se ofc njem človek lahko vprašal, da-li ga je vredno živeti...
123 letna starka
V Craiovi na Rumunskern je umrla v starosti 123 let neka Kretuva. O njej trdijo, da ni bila vse svoje življenje nikoli pri zdravniku in da ni rabila zdravil. Tudi naočnikov ni potrebovala do svoje smrti nobenih.
ANEKDOTA
Pesnik Ludwig Uhland je bil zelo molčeč, tudi napram svoji družini Zato je njegova žena nekoč dejala: »Vse stvari na svetu imajo dve strani, le pisma mojega moža imajo po eno stran.<
VSAK DAN ENA
Hiša v londonskem Great Ormond Streetu, kjer pa> mM obe
»Kako to, da mi prinašate ribo pred juho?«
»Oprostite gospod, ziba ne more več č&-katttc
KULTURNI PREGLED
Svoboda in nujnost v vesoljstvu
Filozofsko društvo je priredilo svoje prvo javno predavanje. Pokazalo se je, da imajo modroslovna predavanja pri nas precej poslušalcev. V vseučiliški predavalnici smo videli mnoge mlajše in starejše izobražence, ki jih zanimajo filozofska vprašanja.
Predaval je predsednik Filozofskega društva, univ. prof. dr. Fr. V e b e r o svo-!odi in nujnosti. Obsežno snov je obdelal v dveh večerih, prvi d e 1 je ohsegal kritiko fundativne teorije njegovega učitelja prof. Meinonga. Nato je predavatelj razbil svojo teorijo o razliki med svobodnim in perifernim motrenjem sveta in življenja in centralnim ali globinskim motrenjem. Prvo motrenje je predočevalno ali pripadnostno. drugo zadevalno ali podstatno. To teorijo je predavatelj utemeljeval z zani-taivimi primeri.
V	drugem delu predavanja je prof. Veber najprej ponovil svoje zaključke o razlikovanju med podstatnim motrenjem, do katerega prihajamo le z zadevanjem in med pripadnostnim ali površinskim motrenjem sveta, kakor nam je dan in more biti dan le po našem predočevanju predmetov. l'o teh sklepih je predavatelj prešel na razlikovanje vesoljstva v dve veliki polovici: t. j. v fizični in psihični svet, ki sta se mu zopet razpadla v dve pavrsti: fizični svet v anorgansko prirodo, psihični pa v ani-malni in v osebnostni del. Animalni del nam je dan z našim animalnim življenjem, ki ga nahajamo že pri živalih, a pri človeku toliko, kolikor je čutno bitje, dočim nahajamo osebnostni del samo in edinole pri človeku. Predavatelj je pri tem ugotovil tudi posebno zavistnostno stran teh pavrst med seboj. Anorganski svet je mogoč brez organskega, kjerkoli pa nahajamo organsko prirodo, povsod nujno najdemo tudi anorgansko, nikakor pa ne narobe. Enaka zavisnost obstoji tudi med organsko prirodo in animalnim življenjem, saj tudi animalno življenje ni mogoče brez organske prirode, kakor ni osebnostno možno brez animalnega. Ta zavisnostna stran vesoljstva nam potemtakem kaže, da je organska priroda zgrajena na anorganski, animalno življenje na organskem, osebnostno pa animalnem. Razvojno je tedaj osebnostno življenje najvišja, anorganska priroda pa najnižja last vesoljstva. Med temi členi vesoljstva pa obstoji zgolj pogojno, ne pa vzročno razmerje. Takisto je treba pomniti, da bi se celotno vesolj-stvo zrušilo takoj v prazen nič, kakor hitro bi se nam posrečilo izmakniti anorgansko prirodo.
Opisano razmerje med posameznimi členi vesoljstva je statično. Predavatelj pa je obravnaval tudi njih dinamični odnos. Po njegovi teoriji deluje anorganska priroda (premikanje!) samo pripadnostno in še to le toliko, kolikor izvira to delovanje iz delovanja drugega pojava. Zato predavatelj imenuje delovanje anorganske prirode (reči!) pripadnostno - tujerodno. V svetu organske prirode pa odkriva posebno delovanj?, ki je sicer takisto pripadnostno, vendar pa deluje že iz sebe (rast, rastline). T&ko delovanje organske prirode imenuje prof. Veber pripadnostno-sa m orodno.
V	duševnem svetu razlikuje predavatelj med aktivnostjo in pasivnostjo našega doživljanja. Pri tem ugotavlja presenetljivo dejstvo, da vse naše doživljanje ne bi moglo biti ne pasivno ne aktivno, če ne bi pripadalo nekemu subjektu. Le-ta šele omogoča pasivnost in aktivnoct našega doživljanja. Zato je delovnost na točki ani-maLnega sveta tudi podstatna delovnost, vendar le podstatno - tujerodna, ker je le odsev pripadnostne delovnosti.
Dejstvo, da se človek kljub temu, da ima mnogokrat najaktivnejša doživetja (strast!) vendarle kajkrat počuti izredno
pasivnega, nadalje dejstvo naše volje nam omogočata govoriti še o posebni trpnosti in dejavnosti našega subjekta, ki pa nima nič opravka s trpnostjo in dejavnostjo našega doživetja. Ta posebna subjektivna aktivnost ni nič drugega nego naša volja. Kadar tako delujemo, vedno delujemo podstatno - samorodno. Ta primer delovanja je obenem primer prave in najčistejše svobode, t. j. iz vir an j a pripadnosti iz podstatnostL Vse ostalo delovanje je nujno, ker pripadnost izvira iz pripadnosti, ne pa iz podstatnosti.
Predavanje prof. Vebra je vzbujalo vse do konca napeto pozornost poslušalcev, ki so tako sledili razglabljanju osnovnih vidikov na naše doživljanje in spoznavanje vesoljstva. Zaradi pozne ure je bila nameravana debata o tej teoriji dr. Vebra, ki iz daleč spominja na staro substancionalno in akcidenčno razlikovanje, preložena na poseben večer.
Štirje liriki
V Zagrebu je pravkar izšla zanimiva pesniška" zbirka »Lirika«. Za današnji položaj poezije je nedvomno značilno, da je 80 strani obsegajoča knjiga prav za prav sestavljena iz štirih knjižic lirike, katerih vsaka ima svojega avtorja in se celo grafično loči od sosede. Pod pritiskom razmer je nastlala knjižna simbioza štirih mladih pesnikov, ki so samo v taki zvezi lahko knjižno objavili svojo liriko.
Prvi je Ivan D o n č e vči č. Njegova zbirka se imenuje »Klonuče. Simfonija umiranja*. Za pesnikovimi nervoznimi verzi, ki so jim doživetja v prirodi samo izhodišče za izražanje osebne, najsubjektivnejše bolesti, čutimo resignacijo in predanost usodi. »Nista — žrtvujem sada Tebi...« >Sve pro-lazi. Vode teku i protiču — i odnose sve za sobom — ljubav, strasti, mladost i nemire.. .« >Na kuči mojoj uvijek budna — črna se zastava vije«.
Ivo K o z a r č a n i n je dal svojim pesmim naslov »Tuga ljeta«. Njegova lirika spominja včasi na Nazora, včasi na Krležo. Je pesnik prirode, ki jo ljubi in opeva s pagansko radostjo. Verzi mu teko na široko in dajejo zbirki značaj oblikovne celote. Metafore so preproste, a večidel učinkovite. V njegovi poeziji ni odpovedi, prej čutiš odpor iz nje: »Dodji i sagradi sebi kolibu od hrastova granja na čistini. — Ponesi sjekiru, da mo-žeš sječi drva i hraniti se lovom. — Ostavi kod kuče knjige, ko je govore o ljepoti i istini, — da ti ne pomute spokojni život, iz-punjen srečom in blagoslovom.« Kozarča-nin je že ponovno pisal o slovenskem slovstvu in prevel Cankarjevega »Martina Ka-čurja«.
Mladi Zadrčan Anton Nizeteo je naslovil zbirko >Zelena harfa«. Njegovi nemirni, slikovito trepetajoči verzi razodevajo južnjaški temperament. V njem živi »gusar-stvo krvi«, pojavlja se v novih inačicah stara, večna poezija morja. Nizeteo je avtor najkrajše pesmi v tej zbirki, ki obsega poleg naslova samo ta-le verz: >Zašto od brodoloma vječnih ova duša pati?« Ironično spoznanje, ali pa vprašanje, ki nanj pesnik ne ve odgovora?
Zagrebčan Radovan 2 i 1 i 6 je motivično nasprotje ostalim tovarišem Njegov »Grad na vjetru« obsega same motive iz mesta. Medtem ko opažamo pri pesnikih, ki potekajo 2 vasi, da ljubijo rojstni kraj, je Zilič nasproti rojstnemu mestu v negativnem odnosu. Mrzi ga. Za njegovimi verzi čutiš nostalgijo mestnega prebivalca, ki hrepeni po naravnejšem in lepšem življenju. Pod starim hrastom na periferiji vprašuje, o čem šumi veter. »Pričaj mi, kako žive Eskimi i kako ljube gejše u Japanu — da U i drug-dje pate ljudi kao i mi — i ito vjetar tiho šumi u pianu ...«
Vsi štirje pašniki so se rodili po 1. 1908. Vsi izražajo melanholičen nastroj današnjega nadarjenega mladega človeka, ki trudo-ma išče pot po labirintu časa. V tem je tudi njih sorodstvo. B. Jurišič je napisal knjiži ci pogvor.
Gostovanje ge. jiarte Repovi - Radmano-vičeve v »Postržku«. Prvotno za soboto napovedanega »Postržka« s članico zagrebškega Narodnega gledališča go. Repovž - Rad-manovičevo v naslovni vlogi, so zaradi svečanosti ob zaključku oficielnega žalovanja za pokojnini kraljem preložili v zadnjem hipu na nedeljo popoldne. Obisk je bil zaradi tega bolj medel, kakor pri takih gostovanjih sicer ni običajno. Ga. Repovževa je po rodu Ljubljančanka in je svoj čas že nastopala na deskah našega gledališča, zdaj pa ima že vrsto let umetniškega dela v Zagrebu za seboj. V »Postržku« se nam je predstavila kot samorasla, dozorela igralka velikih, dragocenih možnosti. Njena kreacija postržka je bila vnanje sicer nekam bolj raztrgana, kakor smo jo doživeli ob gdč. Levarjevi, ki je v tem liku pač z bolj neposredno lahkoto našla samo sebe, a prav v najtežjih trenutkih igre je ga. Repovževa dala dovršenega izraza tragiki tega napol otroka s ceste in je z vernim doživetjem najbolj rahlih, najtanjših fines vzgibala duše gledalcev do dna. Posebnega poudarka je vredno tudi, da je kljub trajnemu življenju na zagrebškem odru pripravila svoje gostovanje pri nas v slovenskem jeziku. Občinstvo je gosta nagradilo s toplim, iskrenim aplavzom. L. M.
Petdesetletnica Maupassantovega »Lepega strieka«. V marcu smo se na tem mestu spominjali petdesetletnice Zolajevega mojstrskega romana »Germinal«. Dne 8. t. m. je pa poteklo pol stoletja, kar je pričel v istem listu »Gil Blasc izhajati novi roman Guya de Maupassanta »Bel-Ami«. Poleg romana >Une vie« je »Bel - Ami« najboljši in najuspešnejši večji tekst tega, še danes v marsičem neprekosljivega novelista. »Bel-Ami« je roman žurnalista. obenem tudi družabnega zelenca, ki se iz majhnih razmer povzpne preko žensk in političnih spletk na odlično mesto v pariškem družabnem in političnem življenju. Kakor v vsem Maupassantovem delu, je tudi tu težišče v mojstrskih razčlembah erotičnega življenja Pred petdesetimi leti je kajpak vzbujal proteste in ponekod celo pohujšanje Predvsem so Maupassanta napadli pariški časnikarji, češ da jih je s tipom svojega glavnega junaka Georgesa Duroya postavil v slibo luč. Maupassant je odgovoril,
da je »Bel - Ami« samo po naključju žup nalist; lahko bi bil kaj drugega. »Tisk je neke vrste ogromna republika, kjer si prav tako lahko pošten človek kakor slepar.« — Francoski tisk se danes s priznanjem spominja jubileja tega »časnikarskega romana«, ki sodi med najpomembnejše slovstvene proizvode francoskega naturalizma. Založba »Librairie de France« je za petdesetletnico napovedala luksuzno, ilustrirano izdajo »Bel-Amija«. — Roman je preveden tudi v slovenščino. Prevod Otona Zupančiča je izhajal prvotno v »Slov. Narodu«, nato pa je bil izdan v samostojni knjigi, ki je že dolgo razprodana.
Edgar Allan Poe v slovenskem prevodn. Založba »Evalit« v Ljubljani je pravkar izdala v prevodu Borisa Rihteršiča zbirko kratkih novel E. A. Poea z naslovom »Zgodbe groze«. 94 strani obsegajoča knjižica vsebuje novele »Zlati hrošč«, »Slučaj Waldemar«, »Doživljaj v Mrzlih gorah«, »Vodnjak in nihalo«, »Črna mačka«. Iz dokaj obsežnega dela enega najoriginalnejših pisateljev svetovne literature, so bile dobro izbrane novele, ki niso samo izpolnjene 8 pravo poeovsko grozo, s slutnjo o pričujoč-nosti nečesa nadčloveškega v zapletljajih človekove usode, marveč takisto označujejo Poeov svojski slog, ki je ves živčen in v vsem prilagojen pisateljevi vidoviti domišljiji. Poeove zgodbe niso samo izhodišče številnih drugih poizkusov te vrste v slovstvih raznih narodov; iz zgoščene in razdraženo napete proze ameriškega mojstra izhajajo najboljši avtorji kriminalnih in pustolovskih povesti. Znano je, da je Francozom prvi prevel Poeove zgodbe tankočutni pesnik Baudelaire. Dokler ne dobimo obsežnejšega in popolnejšega izbora, naj ta knjižica zastopa Poea v naSi prevodni literaturi. Vsekako bi bila debela knjiga Poeovih povesti z daljšim uvodom, z novim mojstrskim prevodom »Krokarja« in z izbranimi primeri Poeove esejistične proze nujna izpopolnitev standarda naše prevodne književnosti. (—o).
Pierre Louys v slovenskem prevoda. Avtor »Bilitinih pesmi«, ki so ▼ dobi deka-dentne mode v književnosti vnemale domiS-ljijo umetniSko nastrojenih či t atelje v, je vstopil v naše prevodno slovstvo z romanom »Ženska in m o ž i c e 1 j« (poslovenil Pa-
vel Karlin, izdala založba »Evalit« v Ljubljani). V tem romanu je prefinjeni posnemovalec starogrške poezije segel v romantični svet Španije in pripoveduje z umetniško opiljenim peresom zgodbo, ki ima še danes dovolj čara in čisto južnjaške Btrastnosti. Prevod Pavla Karlina, ki nam je pred leti poslovenil tudi Baudelaireve »Pesmi v prozi«, pričuje o vživetju v Louy-sov svojski slog in podaja najpoljudnejši roman tega francoskega avtorja v lahkem, gladko tekočem jeziku. Medtem ko so platnice prirejene po osnutku Mitje Š v i g 1 j a, ne izvemo, Čigave so številne, najbrž iz francoskega izvirnika posnete ilustracije, ki se sicer lepo prilegajo celotni zgodbi in značaju te odbrane knjige.
Motiv poslednje sodbe o srednjeveškem slikarstvu Slovenije. Najnovejši (6.) snopič zbirke Monumenta artis sloveni-c a e prinaša deset posnetkov slovenskih slik poslednje sodbe iz dobe poznega srednjega veka. Slike v Krtini, Godešču. Mengšu, Beramu, Visokem in Suhi so tu orvič postavljene v motivično in časovno celoto, ki kaže, kako se eden najznačilnejših in najpriljubljenejših motivov srednjeveškega slikarstva odraža v naših umetnostnih spomenikih. Monumenta artis slovenicae od snopiča do snopiča bolj opravičujejo svoj obstoj: videti je, da dobivamo delo, ki je v najboljšem smislu standardnega pomena za vso našo duhovno kulturo. Besedilo v slovenščini in francoščini iz peresa urednika zbirke konservatorja dr. Fr. S t e l f t a zgoščeno razlaga značaj in stilne vrednote reproduciranih slik in jih uvršča v razvojno linijo srednjeveškega slikarstva na naših tleh.
Komentar sežiganja knjig v Nemčiji. Znana demonstracija nazijevske mladine, ki je v maju 1. 1933. po nemških mestih se-žigala tako zvano »asfaltno literaturo«, je
izzvala tudi pri nas ogorčene odmeve. Zaradi tega utegne zanimati članek, ki ga je objavil v beograjskih »Idejah« bivši predsednik Pen-kluba dr. Svetislav Stefanovid »Komentar spaljivanja knjiga«. Pisec ooro-ča o nedavno izišli knjigi \Vernerja Schleg-la »Dichter auf dem Scheiterhaufen«, ki je zagovor idejnih povzročiteljev tega slovstvenega autodafeja. V knjigi so navedeni številni primeri iz sežganih knjig, ki kažejo, da je literatura te vrste res presegala meje najosnovnejše človeške dostojnosti in kulturne časti. Dr. Stefanovič je obzirno prevel nekoliko primerov »lirike« Alfreda Ker-ra, proze Glaeserja, Feuchtvangerja, K. Tucholskega in Klausa Manna, izmed ostalih primerov pa navaja zaslužkarsko Disa-nje Emila Ludwiga, ki je v enem letu spisal debelo knjigo o Goetheju in baje zagrešil toliko napak, da jih je strokovnjak Edu-ard von Ilellen popravljal tudi leto dni. Dr. Stefanovič pravi ob koncu svojega članka: »2e teh nekoliko citatov zadošča, da razumemo revolto nemških študentov in razloge, ki so jih privedli do sežiganja take poezije in književnosti in take znanosti. Ce so bili pri tem udarjeni tudi nekateri nedolžni pisatelji, je to pač umljivo... Zares. samo vihar revolucije in ogenj sta lahko izčistila duhovno ozračje pristude in smradu, s katerima sta napolnjeni literatura in znanost te vrste, zlasti pri raznih seksologih, — ki jih pri nas proglašajo ce-elje na poti k moralnemu zdravju!...« Ob koncu pravi dr. Stefanovič: »In nemara bi bil zadnji čas, da se tudi pri nas kdo zanima za vire, sredstva in smotre take literature in znanosti, ki se — odkar je bila pregnana iz Nemčije, — okuša potuhnjeno in vešče naseliti pri nas pod krinko svobode, lažnivega modernizma in ponarejenih socialnih stremljenj.«
§ r O R
Predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka LNP
Svojo nalogo, ki si jo je zadal LNP v preteklem letu, da z brezplačnimi zdravstve-nimi-vzgojnimi in tehničnimi predavanji vzgoji mladino v pravem šport, duhu, tudi prav vestno izvršuje. V četrtek zvečer so napolnili belo dvorano hotela Uniona mladi športniki ljubljanskih nogometnih klubov, ki so z zanimanjem sledili predavanju g. dr. Ahčina in g. Vrhovnika.
Po uvodnem pozdravu predsednika LNP g. dr. Kostla, ki je navzočim predstavil oba predavatelja, je dr. Ahčin v kratkem in izčrpnem predavanju z zdravstvenega stališča seznanil poslušalce z raznimi športnimi tipi. Opisal je tipične telesne spremembe, ki se s časom pokažejo pri rokoborcu, plavaču, tekaču, nogometašu in ostalih športnikih ter opozoril na kvarne posledice enostranskega in nepravilno izbranega športnega udejstvo-vanja. Vsaka športna panoga zahteva od telesnih organov posebne sposobnosti. Zahteva svoj tip in samo tisti športnik, ki si je izbral svojemu telesnemu tipu odgovarjajoč športno panogo, bo uspešno napredoval ter se obvaroval sicer neizogibnih telesnih pokvar. Na koncu svojega nad vse poučnega predavanja je dr. Ahčin obljubil še aadaljna predavanja, pri katerih bo s pomočjo slik razlagal učinke športnega udejstvovanja na posamezne telesne organe športnika.
V drugem predavanju je g. Vrhovnik odkrival zanimive tajnosti nogometne igre. Pojasnjeval je važna taktična in tehnična pravila nogometa. Prav posebno zanimanje pa je zbudil pri navzočih nogometaših, ko je dokazoval, kako se more s pravilno taktiko v igri doseči uspeh celo proti tehnično dobremu nasprotniku, kajti kot pri vsaki bitki, tako je tudi pri nogometni igri previlna taktika zelo važna in pogosto odločilna za izid. Oba predavatelja sta bila za svoje poučne in zanimive besede nagrajena z burnim odobravanjem.
Po vsebini dosedanjih predavanj ln hvaležnem obisku že vidimo, kako važen je z zdravstveno-vzgojnega vidika za našo mladino pokret, ki ga je LNP prvi od tukajšnjih športnih ustanov pričel lani izvajati v svojem delokrogu. Od vseh športnih panog je nogomet prav gotovo ena izmed naj-borbenejših. Neposredna borba, nepretrgano igralčevo bojno razpoloženje in neizogibni telesni udari z nasprotnim igralcem pa vsebujejo pogosto skušnjavo da zapeljejo igralca z razdražljivim temperamentom v pre-grešek, ki ni samo kaznjiv v smislu nogometnih pravil, temveč tudi v sramoto športnika. Taki prestopki prinašajo nogometnemu športu očitek, da je surova igra. Ce bi bil ta očitek za nogometno igro kot tako res upravičen, potem bi morala ista imeti v svojem značaju posebnost, s katero bi igralca silila v surova dejanja. To pa ni res. Kdor pozna nogometna pravila, dobro ve, da izrecno prepovedujejo vsaka surova dejanja. Iz tega je torej razvidno, da so za surovosti, ki se tu in tam dogajajo na igriščih, odgovorni igralci m ne igra. Da pa odpornoremo temu zlu, je potrebno smo-trenega dela tako v vzgojnem, kakor tudi v zdravstvenem ozira, kajti športni duh se ne more diktirati kar čez noč. Posebno pri nogometni igri je postavljen igralec na trdo preizkušnjo. Na eni strani razburljiva kri, na drugi stroga pravila, nad katerimi bdi sodnik s piščalko, po sredi pa brzdanje čustev — igralčevo samozatajevanje. To lepo čednost pa je potrebno vzgojiti. — šk.
Prvenstvo dravske banovine v rokoborbi
V soboto je bilo v dvorani Zadružne gospodarske banke navedeno tekmovanje, ki so se ga udeležili Ilirija iz Ljubljane, Svoboda in prireditelj Maraton.
Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
Bantem do 56 kg: Anžel (M) je zmagal v 6. minuti nad Ulsbergerjem (I); Pirnat (S) je premagal po točkah Anžela (M); prav tako je po točkah Ulsberger (I) nad rirnatom. Stanje točk: Svoboda 3, Maraton 3, Ilirija 2 točki.
Perolahka do 61 kg: Ilirija v tej kategoriji ni postavila nasprotnika, tako da je Ušaj (M) dobil 2 točki. Ušaj (M) je premagal v 7. min. Lepenika (S), kateremu pa je bilo zopet dodeljenih 2 točki zaradi nenastopa Ilirijana. Točke: Maraton 4. Svoboda 2, Ilirija brez točke.
Lahka, do 64 kg: Sernko (M) je v 2. min. premagal Borovnika (I). nadalje je po točkah zmagal Sernko (M) nad Kramber gerjem (S), Kramberger (S) pa je v 7. min premagal Borovnika (I). Stanje točk: Maraton 4, Svoobda 3. Ilirija brez točke.
Welter, do 72 kg: Verbošt (M) je v 6. min. zmagal nad Kunaverjem (I). Cokan (S) pa je v 12 min. premagal Verbošta, prav tako je Cokan (S) zmagal po točkah nad Kunaverjem (I). Stanje točk: Svoboda 4 Maraton 2, Ilirija 1 točka.
Srednja, do 79 kg: Presitnik (I) je v 4. min. premagal Vidica (M), Vidic pa je v 5. min. premagal Kerperla (S), ta pa je v 3. min. premagal Presitnika (I). Točke: Ilirija 2, Svoboda 2, Maraton 2
Poltežka, do 87 kg: Pirher (M) je zmagal po točkah nad Gorjancem (I), druge borbe v tej kategoriji se niso vršile, ker Svoboda v tej konkurenci nj postavila tekmovalca in je morala torej prepustiti Iliriji m Maratonu p. f. 2 točki. Stanje točk: Maraton 4, Ilirija 3, Svoboda brez točk.
Težka, od 87 kg naprej: Tudi v tei disciplini sta nastopila le dva tekmovalca, in sicer je Jedlončnik (S) premagal v 2. min. Rudla (M). Ilirija v tej kategoriji ni postavila tekmovalca. Točke: Svoboda 4, Maraton 2, Ilirija brez točke.
Razmerje točk med posameznimi klubi: Svoboda : Ilirija 11:5, Maraton : Ilirija 12:3, Maraton : Svoboda 9:7. Končno stanje točk v prvenstvu: Maraton 21, Svoboda 18, Ilirija 8 točk.
Ilirija se je letos posebno slabo odrezala in je temu mnogo krivo — po izjavi vodje ekipe g. Steleta — da je klub dobil razpis tekmovanja šele tri dni pred nastopom, to je v sredo. Zaradi tega Ilirija tudi ni mogla poslati na tekmovanje svojih najboljših atletov.
Kot 6odnik je pri vseh kategorijah fun-giral g. Rihter iz Zagreba, stranska sodnika pa sta bila gg. Kramberger in Kebrič, oba od Maratona. Ne maramo kritizirati poslovanja obeh stranskih sodnikov, vpn-dar se nam zdi umestno poudariti, da ni vedno dobro, če sodijo člani lastnega kluba. To povzroča pri gledalcih slabo kri in dvome o objektivnosti
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. 3. aprila 1935.)
Objavljajo se izžrebam pari in termini trboveljskega okrožja.
I. Zagorska skupina: 7. aprila Zagorje : Sloga, 14. IV. Svoboda : Zagorje, 28. IV. Sloga : Svoboda, 12. maja Zagorje : Litija, 19. maja Svoboda : Litija, 26. maja Sloga : Litija.
n. Hrastniška skupina:
19. maja Hrastnik : Rudar.
UL Trboveljska skupina: 7. aprila Amater : Trbovlje, 14. aprila Retje : Trbovlje, 28. aprila Amater : Dobrna, 12. maja Dobrna : Retje, 19. maja Trbovlje : Dobrna, 26. maja Amater : Retje.
Obveščata se SK Maribor na dopis štev. 74-17 od 28. marca in Krški SK na dopis št. 10 od 26. marca, da podsavez zahtevanih izkaznic ne more poslati, ker istih še ni prejel od JNS.
Opozarjajo se klubi, da je treba za igralce, katere črtajo iz seznama verificiranih igralcev, poslati tudi igralčevo izkaznico z odjavo v izkaznici.
Obvešča se SK Zalog, da mora za tekmo 17. marca odvesti sodniško takso sodniku, ki je tekmo sodiL
V smislu principielnega sklepa JNS se prvenstvena tekma Drava : Panonija verificira z doseženim rezultatom 8:0 za Dravo, dasiravno sta se kluba sporazumela, da odigrata prijateljsko tekmo. Sklep JNS je, da če ni delegiranega sodnika, se morata kluba sporazumeti na sodnika, ki je tam navzoč, če pa tudi sodnika ni, pa na osebo izmed publike za vodstvo tekme. Prvenstvena tekma se mora odigrati v vsaki priliki ter je to prijateljsko tekmo smatrati za prvenstveno.
Ponovno se pozivajo klubi, da v roku treh dni pošljejo izkaznice z navedeno odjavo v izkaznici za igralce, ki so se prijavili za drage klube, ker bodo sicer predlagam upravnemu odbora v kaznovanje, m to: Domžale za Albrecht Hugota m Schmidt Karla, Radomlje za Može Ivota, Reka za Cankar Svetozarja, Krča Franca, Slavija za Pogačnik Vladimirja, Sora za Franko-vič Dragotina, Srdanovič Milutina, Kova-čevič Steva, Nikolič Ignata, Stankovič An-drija, Crnobori Dragotina, Vukelič Franja, Suvajdžič Dejana, Milenkovič Jvana. Vuj-kovič Ratomirja, Stojanovič Ceda, Jovano-vič Mir., Svoboda-Zagorje Drnovšek Franca, Trbovlje Polak Konrada, Gračnar Karla, Lesjak Vinka, železničar za Cernešek Aleksandra, Rakar Bogomirja. Bizjak Hermana. Korada Ivana, Jadran za Jeršek Danila, Kranjc Ivana, Gabrovšek Milana. Tajnik H. Novak.
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Naprošajo se gg. Čuperla in Breskvar, d* se zglasijo danes dopoldne pri g. ravnatelju Šetini.
Nogometni derby v Trbovljah. V nedeljo se je vršila na igrišču Amaterja prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma Trbovljem in Amaterjem, ki se je končala z rezultatom 2 : 1 v prid Amaterja. Sodnik g. Arhar iz Zagorja je bil, kakor po ročajo, v presoji foulov in offsideov zel«? nesiguren. Oba gola sta padla iz očitnili. offseidov. Trboveljsko športno občinstva želi, da se delegira na tako važno tekm« izkušenejši sodnik. Tudi občinstvo je stalo na eni strani preko outove črte, ker nI bilo bariere in s tem namenoma motiln potek igre.
JASO. Vse one, ki se nameravajo udeležiti natečaja za klubov znak, obveščamo( da je prevzel vodstvo ocenjevalne komisij« g. prof. arch. Vurnik. Zadnji termin 15 aprila do 18. ure pri vratarju na univerzi, — V sredo 10. t. m. ob 18. bo sestanek, n^ katerem se bodo razdelile nagrade tekmovalcem v smuku in slalomu. Med neverifi-ciranimi prejmejo Dolenc Kari (ASK} smučke, darilo tvrdke »Robus«, Omersa Igor kompletna stremena tvrdke (Šport Kmet), Marinko Janez par smučarskih nogavic tvrdke (Hribar). Med verificiranimi so nagrajeni Heim, Dečman, Mušič, Palme. Želimo, da se omenjeni tekmovalci udeleže sigurno sestanka.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Danes ob 1830 članski sestanek v zimskem kopališču. Udeležba strogo obvezna. Pripravite denar za članarino.
ŽSK. (Službeno). Zaradi nepredvidenih ovir in na željo 2PSD Makabija (Zagreb), ki brani glavno trofejo predvidenega turnirja, in katerega igrači so se udeležili II. Makabijade v Palestini, kjer se bodo mudili še v prihodnjih tednih, se IIL veliki propagandni table-tenis turnir preloži na 11. do 12. maja.
Seja upravnega odbora SK Celja bo v sredo 10. t. m. ob 20. »Pri angelu« v Prešernovi ulici v Celju. Udeležba za vse obvezna. — Članstvo naj se udeleži danes komemorativne svečanosti ki jo priredi Sokol v spomin na blagopokojnega kralja Uedinitelja danes ob 1830 v Narodnem domu.
Zbor lahkoatletskih sodnikov J. L.A.8.
(Službene objave seje z dne 2. IV. 1935.) Dopis SK Korotana z dne 19. H. se vzame na znanje. — Dopis ASK Primorja z dne 24. H. se vzame na znanje s pripombo, da mora zaprositi delegiranje sodnikov za vsako tekmovanje posebej. — Na dopise SK Ilirije z dne 23. m 31. m. se odgovori pismeno. — S. s. g. Vidicu Cirilu se dovoli dopust za L 1935. S. s. geom. Cernetu Miroslavu se dovoli omejen dopust s tem, da se bo delegiral le na važnejše prireditve. —
Dopis podsaveza JSŽS z dne 17. UL se ne vzame v razpravo, ker isti ni naslovljen na zbor. — Člani zbora, ki so se svoječasno prijavili za sodelovanje pri JSŽS se obveščajo, da glasom sklepa JSŽS pripadajo v nadalje v kompetenco podsaveza JSŽS, ■ čimer se smatra zbor odvezanega dosedanjih dolžnosti. Članom se glede nadaljnega sodelovanja prepušča proste roke. — Rok za sprejemanje prijav za sodniške izpite se podaljša do 30. IV. — Vsakokratni voditelj tekmovanja mora pri tajniku dvigniti što-parice, startno pištolo in tiskovine, ki jih mora izpolnjene vrniti 48 ur po tekmovanju. — Na člen 62. kazenskega pravilnika JLAS se opozarjajo naslednji: ss. dr. Ku-helj, Kos, Potokar, inž. Baltič, Cerar. —■ Na drž. cross-country prvenstvo v Celju 7. IV. se delegira ss. Slamič Lavoslav.
Iz Kranja
r— Spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja se bomo poklonili drevi ob pol 21. v telovadnici v Narodnem domu. K žalni poklonitvi vabimo članstvo, vso javnost, oblasti, urade, društva in organizacije; njihove zastopnike še posebej, da se pridružijo pomenu s poklonitvenimi besedami. Ob vhodu vpis v spominsko žalno knjigo. Sodelujeta zbor in orkester. Vstop prost. Sokolska uprava.
BE FEBTOJJfc
DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Beneški trgovec. Sreda. Četrtek. 11.: Malomeščani. Premiera. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Torek, 9.: Zaprto.
Sreda, 10.: Francesca da Rimini. A.
Četrtek, 1L: Zdaj vam eno zaigram. Četrtek. *
Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo 10. t. m. za svoj abonma predstavo »Beneški trgovec« v običajni zasedbL
Prihodnja premiera v drami bo V četrtek, in sicer Kreftova noviteta »Malomeščani«, ki jo imenuje avtor »veselo slovensko legendo«. »Malomeščani« so komedija iz L 1914 in prikazujejo na komedijski način (delo ima vse polno komičnih situacij) razne epizode iz slovensko-avstrijskega življenja. Vmes je tudi nekaj izrazito dramskih prizorov, ki se neprisiljeno in naglo prelijejo v vesele komične prizore, da postane »legenda« v resnici tragikomedija. Delo režira avtor Bratko Kreft. Premiera bo izven abonmaja.
Prihodnja operna premiera bo Fran-za pl. Souppeja opereta »Boccaccio« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika štri-tofa, ki je delo nanovo prevedel in priredil. V naslovni partiji bo nastopila ga. Gjungjenac. Premiera »Boccaccia« bo zanimiva tudi zaradi tega, ker bo pri tej priliki prvič uporabljen krožni oder (Drehbuhne), ki ga montirajo na operni oder. Novi način inscenacije bo omogočal hitro in smotrno menjavo scen ter poskrbel za hitrejši potek odmorov in za večjo slikovitost.
Zanimalo Vas bo..., da bo pričela drama s študijem Gregorinove pasijonske drame »V času obiskania«. Premiera izredno lepega dela bo v začetku meseca maja, ker se je moral zaradi številnih bolezni v ansamblu študij dela preložiti. Zatem bodo študirali Vombergarjevo komedijo »Zlato tele« v režiji g. Milana Skrbinška. Po opereti »Boccaccio« prideta na vrsto De Fallo-va opera »Vida breve« (Kratko življenje) in balet »Petruška«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Zafetek ob 20 Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Kvadratura kroga. C-.
K. L. Stevenaon:
SAIMT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
>Na žalost, mademoiselle,« sem rekel, »v rokodelstvu nisem kaj prida. Tole naj bi bilo hiša, a kakor vidite, stojijo dimniki nekoliko po strani In tole lahko z veliko prizanesljivostjo imenujete škatlo. AM ni čudno,« sem dodal, »da se mora odrasel človek ukvarjati s takim delom in da je potrto srce obsojeno v izdelovanje teh smešnih reči?«
Neprijeten glas je tisti mah zaklical: »Flora!« Gospodična je še nekaj kupila m se nato pridružila svojim ljudem.
Čez nekaj dni se je vrnila, spet v spremstvu svoje tete, ene tistih 6trašnih angleških starih devic, ki po vsem svetu toliko slišiš o njih. Ker teta ni imela na vsem božjem svetu nobenega opravka razen tega, se je zanimala za ujetnike. Zajetna, šumeča, odločna stara dama je z neznosno ošabnim vedenjem in mučno priljudnostjo strašila po našem sejmišču. Seveda je pri tem radodarno kupovala, a njena navada, Ia nas je merila skozi lornjon in igrala proti svojemu spremstvu vlogo voditeljice, nas je odvezovala vsake hvaležnosti. Zmerom jo je spremljal cel rep okornih, hlapčevsko ustrežljivih starih gospodov ali neumnih, hahljajočih se goek, ki se jim je morala zdeti prava prerokinja. »Tale zna pa res čedno rezljati. Ali ni s svojimi brki prava podoba za smeh?« je govorila. >In onile,« je dodala in pokazala z zlatim kukalcem name, >ta vam je čudak, lahko mi verjamete.« To čudaštvo je imelo zame, kakor si vsak lahko misli, močan okus po kisu.
Tisti dan je bila prišla teta s še mnogoštevilnejšim spremstvom kakor po navadi in je s še večjo potrato besed in morda še moč-
nejšo nerahločutnostjo poučevala poslušalce. Jaz sem pobešal oči, a zaman. Nečakinja je ostala zunaj gneče na nasprotni strani dvorišča in je nazadnje izginila, kakor je bila prišla, ne da bi mi bila dala kako znamenje o sebi.
Bridkost mi je prevzela srce. Čutil sem, da je bila z menoj za zmerom opravila, in se srdito smejal 6amemu sebi, ki sem pravkar še mislil, da sem ji po godu. Ponoči v postelji ni6em mogel zaspati, ko sem sanjaril o njeni lepoti in preklinjal njeno brezčut-nost. Kako neznatna se mi je zdela zdaj! Kako podel je bil ves njen spol! Moški je utegnil biti angel ali Apolon, a gorčičnorumen suknjič je zadostoval, da so se njene oči zaprle vsem njegovim vrlinam.
Ko sem drugi dan spet sedel na svojem mestu, sem se mahoma zavedel, da nekdo stoji zraven mene — in glej, bila je ona! Najprej sem obsedel iz same prepadenosti, pozneje pa iz politike; ona je pa stopila k meni in se kakor v sočutju nekoliko sklonila k meni. Bila je vsa tiha in plašna; glas ji je rahlo zvenel. Vprašala me je, ali mi je hudo v ujetništvu. Ali se imam pritožiti zaradi kake okrutnosti?
»Mademoiselle, tarnanja se nisem naučil,« sem rekel. »Napoleonov vojak sem.«
Vzdihnila je. »Po vaši »France' se vara pa menda le toži,« je dejala in nekoliko zardela, ko je s prikupljivim, tujim poudarkom izrekla te besede.
»Kaj naj odgovorim na to?« sem vprašal. »Če bi vas zdajle odvedli iz te dežele, ki se zdite tako ustvarjeni zanjo, iz dežele, ki sta vam še njen dež in njen veter v okras — ali vam ne bi bilo žal? Seveda pogrešamo marsikaj! Sin mater, mož domovino; ta občutek je človeku prirojen.«
»Ali vara mati še živi?« je vprašala.
»V nebesih, mademoiselle,« sem odgovoril. »Ona in oče sta od-
šla v nebesa po isti poti, kakor toliko poštenih in hrabrih IjjruB: krenila sta za svojo kraljico na morišče. Torej vidite, da me niti ni kdo ve kako pomilovati, saj ni nikogar, ki bi me pričakoval. Sam sem na svetu. Pri onerale siromaku z volneno kučmo je na-primer drugače. Njegova postelja stoji zraven moje, in pnnoči ga slišim, ko tiho ihti. Ali veste, kaj je vzrok, da si je izbral mene za zaupnika?«
Vzdignila je oči in odprla ustnice, a rekla ni nič. Njen pogled je kakor ogenj gorel v moji duši.
>To, da sem nekoč, ko smo korakali tam mimo, videl zvonik njegove rodne vasi!« sem nadaljeval, podpiraje si brado s komolcem in strmeč predse v tla. Dotlej sem govoril samo zato, da bi jo pridržal; a zdaj me njen odhod ni več motil: tako težko je zbuditi dojeni in tako lahko ga je uničiti! Hitro se je poizkusila zbrati.
»Tole igračo bi rada kupila,« je rekla, mi spustila pet šilingov in šest penijev v roko in odšla, še preden som sc ji utegnil zahvaliti.
Umaknil sem se za neki top na samotnem kraju ob zaslonu; lepota njenih oči, solza, ki je bila zadrhtela v njih, njen sočutni glas in nekakšna neobrzdana gosposkost, ki je dajala njenim svobodnim gibom nekaj slovesnega, vse to mi je zdaj združeno vkle-palo domišljijo in razvnemalo srce. Kaj je bila rekla? Nič pomembnega; a imel sem jo rad. Dvakrat sem bil govoril z njo, in v obeh x-azgovorih sera bil kakor navdahnjen: zbudil sem bil njeno simpatijo in našel besede, ki se jih je morala spominjati in ki so ji morale ponoči v postelji odmevati po ušesih. Zatisnil sem oči, in že je stopila iz mračnega ozadja, še lepša ka.kor v življenju. »Oh,« sem pomislil, »tudi ti, preljuba, nosiš v svoji notranjosti sliko, ki boš vanjo spet in spet upirala oči in jo delala s tem, da jo boš gledala, čedalje lepšo in lepšo.« In nato sem se v mislih zagledal takega, kakršen sem bil, in se glasno zagrohotal.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cln 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
Dlll 3*' v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tiesča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda t Din, daveh 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Potnika
»vrairanega v čevljarski stroki, vojaščine prostega, neoženjenega, po možnosti avtovoznika, za potovanje po vsej Jugoslaviji — sprejmem. Fiksna plača. Nastop takoj. Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj.	6670-5
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Brivski pomočnik
išče zaposlenje v Ljubljani ali na deželi. Službo nastopi lahko takoj. Naslov: Franjo Grerževič. Lepodvor-ska ulica 3. Sp. Šižka — Ljubljana.	690S-2
Fina šivilja
i dobrim priporočilom, gre Mvat na dom. Pri Benčič, Zabjak 6/H.	6010-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zakonski par
brez otrok
156em za hišnlške posle. Prednost ima stavbni obrtnik, če se žena razume tudi na dela na vrtu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
61709-1
Dekle
ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela. iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Korespondentko
s perfektnim znanjem nemškega in italijans-.ega jezika, sprejme tovarniško podjetje. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna k^respondentka«.
6901-1
Praktikanta
za drogistovsko stroko Sče provincijalna drogerija. — Imeti mora 5 ali fi gimnazijskih razredov, stanovati pri starših in im^ti veselje do stroke. Oferte na podružnico »Jutra« v Celju ali Mariooru pod »10«.
6017-1
Monter
za vodno instalacijo, ve-ste-n in samostojen, z večletno prakso, dobi takoj mesto. Maks tlasar. Maribor, Gregorčičeva št. 17.
6920-1
Dobro gospodinjo
varčno, čedne zunanjosti, staro 30—Mi let, s kavcijo 5000 Din, išče gostilničar in posestnik (vdovec). Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skrbna«.
69074
Mlado šiviljo
sprejmem za sobarico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra,« pod šifro »Mlada šivilja«.	6913-1
Restavracijsko
kuharico
z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj. 99(29-1
Perfektno kuharico
ki zna tudi pripravljati
morske ribe, sprejmem takoj za Maribor. Naslov y vseh poslovalnicah »Jutra« 60184
Prodain
Seseda t Din, daveb 2 Din, ia šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pri tvrdki
F. M. Schmitt
Ljubljana, Pred škofijo 2 in Lingerjeva ulica št. 4 dobite usnjene izdelke, rokavice. nogavice, srajce, ovratnike, kravate, damsko svileno ln bengerjevo perilo, damske čevlje, gum be za šivanje, obleko, suknje itd. itd., radi praznikov po znatno znižanih cenah! Oglejte si velik" nočne izložbe! Ogled blaga in cen je brezobvezen!
183-3
Samo odraslim
pošljemo nori katalog 3, nazvan
»Šola ljubezni«
sreče ln obojestranskega zadovoljstva v zakona. Katalog je opremljen z tate-resantnimi slikami iz spe-cijalnib področij bigijenskib pripomočkov T zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti ln fotografije in dragr intimne »peci jalitete za zakonske živ Ijenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjesa naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv
prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju ta
Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« - In »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju sa Din 29.50. Zastopstvo »Salns«, Zagreb 2-Jo., Samostanska al. lil.
1940-6
G. Th Rotman:
Brata Smuka
Medtem, ko sta kmet in Izidor čvrsto držala za drugi konec vrvi, se je Peter, z obema rokama viseč na vrvi previdno pomikal proti onemu bregu. Zelo težko je bilo. in siromak Je prestal nemalo strahu, ko je bingljal nad globokim Jar-kom. Oh, komaj je prišel do pol poti, se je že zgodila nesreča!
Bela predsob, stena
z ogledalom naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6927-6
Otroški vozički
najcenejši in najmodernejši edino r specialni tovarni
Kucler & Co.
Celovška cesta štev. 28.
5353-6
Pozor, trgovci!
Več triciklov proda Škafar Peter. Ljubljana, Borštnikov trg.	6893-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsled likvidacije
podjetja sta po ugodni ceni naprodaj jako dobro ohranjena 2M>tonski tovorni
avtomobil
znamke Saurer 2 B H in štirisedežen osebni avto
znamke Torino Fiat št. 501 Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6990-10
■USafZZDF
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolo
z original Torpedo poceni naprodaj v Dvorakovi ul. št. 3, prvo nadstropje levo 6935-1/1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin.
Wertheim blagajno
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutri« pod šifro »VVertheim blagajna«.
6533-7
Vrednote
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Beseda 1 Din, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 17 Oln.
Kratkoročno
posojilo
do 200.000 Din Iščem proti večkratnemu jamstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod znamko »Dobre obresti za nezaposlen kapital«.
6884-16
Hranilne knjižice
vseh bank ln hranilnic kupite ali prodaste najugodneje potom —
Bančno kom. zavoda
Maribor, Aleksandrova št. 40. Za odeovoi 3 Din v znamkah.	6856-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske mestne hranil niče do 200.000 Din kupim. Odplačilo v gotovini po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« ped »Sigurno 200.000«.
0674-16
Pridružil
bi se trgovki z lastnim lokalom — blizu centra — ki ima nekoliko prostora odveč, starejši, resen, samski trgovec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Edinost 7835«. 60U1-16
Hranilne knjižice
Mestne in Kmečke hranilnice v Ljubljani, kupim proti gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hranilna knjižica 30.000 Din«.	6904-16
Kdo posodi
mlademu drž. uradniku za 7 mesecev 3000 Din proti sigurni garanciji. Ponudbe s pogoji prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen«.	69il.4-.16
Varno in rentabilno
naložite gotovino ln vnovčite knjižice potom »Eomercljalne pisarne« Lojze Zaje, Gledališka 7 LJubljana. 6834-16
Knjižico
Hranilnice kmečkih občin
takoj ugodno prodam. Dopise pod »Gotovina 888« na oglasni oddelek Jutra.
5011-16
PRIDITE IN OGLEJTE SI...
Moške obleke
damski plašči........
otroške obleke........
modne hlače.........
Hubertus plašči za dame .... Hubertus plašči za moške ....
ANT. KRISPEE
Mestni trg 26	LJUBLJANA	Stritarjeva 1—3
Din 250.— 170.— 75.-70.-250.— 292.—
M »1 M M W
Uprava državnih monopola
ovim razpisuje
KONKURS
za prijem u službu ustanova Uprave državnih monopola u unutrašnosti 10 (deset) inženjera-agronoma.
U službu če se primiti samo lica muškog pola i to: kandidati koji prvi put stupaju u službu kao pripravnici za zvanja iz § 45 st. 3 činovničkog zakona, a oni, koji dolaze iz državne službe sa VIII položajnom grupom najviše.
Kandidati, koji se več nalaze u državnoj službi moraju uz molbu priložiti: odobren je nadležne vlasti, za prolaz u službu Uprave državnih monopola, overen prepis diplome, uverenje o sposobnosti i vladanju u službi, overen prepis ocene za poslednju godinu i le-karsko uverenje o zdravlju.
Ostali kandidati moraju uz molbu priložiti sve dokumente po propisu §§ 3, 4 i 5 činovničkog zakona u originalu i sa po tri prosta prepisa
Kandidati koji su završili školovanje na stranim univerzitetima moraju podneti originalni prevod diplome, koja mora biti nostri-ficirana.
Molbe svojeručno napisane i propisno taksirane imajo se predati Personalnom otseku Uprave državnih monopola u Beogradu ili preko pošte najdalje do 1. maja ove godine.
Molbe vezane ma za kakve uslove neče se uzimati u obzir.
Svaki kandidat naznačiče u molbi svoju tačnu stalnu adresu.
Iz Opšteg odelenja
Uprave državnih monopola u Beogradu
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Uradniki, penzionisti
Prodam dve enodružinski hlžl, posamezna z 3 sobami in vsemi pritiklinami ter cca. 450 m® vrta v bližini mitnice na Tyrševi cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primerno«.
6759-20
Lahki industriji
dam pod ugodnimi pogoji v najem ali tudi prodam železobe tonsko
enonadstr. stavbo
z velikimi prostori, v izmeri 700 kvadrat, metrov. Poslopje je v najboljšem stanju, oddaljeno le 1.5 km od žel. postaje in leži ob državni cesti Vransko— Celje. Tok velenjske elektrarne na razpolago. Dobrih delovnih moči v iz obilju. Dopise glede pojasnil na ogl. oddelek Jutra pod »Lahka industrija«.
6178-20
Vogalno parcelo
850 m!, v Smoletovi ulici prodam. Tretjina kupne vsote se lahko plača tudi potom knjižice Kmetske posojilnice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6897-2«
Hišo v Poljčanah
16 minut od kolodvora — obstoječo iz 5 sob, kuhinje, predsobe, gospodar, poslopja, vrt, nekaj sadja, oddam takoj v najem za Din 390 mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek >.Tntv. p, »Prav redka prilika«.
68912/20
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6930-211
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. majem. Ogle dati v popoldanskih urah v Kamniški ulici štev. 22.
60:14-1)
2 stanovanji
dvo- in trisobno, v centru mesta poceni oddam z majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 69312-31
Petsob. stanovanje
z vsemi pritiklinami. v vili v centru mesta, z uporabo vrta oddam tr.koj ali z avgustom. Knafljeva ul. 13/11 6902-31
MBr 3935
3483
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, solnčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. majem. — Vprašati v Knafljevi ulici št. 13/11.	6033-31
tanovanja
Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
štirisob. stanovanje iščem »1. majem. Ponudbe pod »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«.
0513-ai/a
3—4sobno
stanovanje
komfortno, iščem za takoj Ponudbe s pogoji in ceno do 10. t. m. vratarju hotela »Union«. 6906-31/a
Dvosob. stanovanje
s pri- 'nami, v bližini Tabora iščem ia takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redno plačujem«.	6912-31/a
1500 Din nagrade
dam onemn. kl mi s 1. majem odstopi gar?onsko stanovanje v centru. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo« 6908-31 * s
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sobo z 2 posteljama
oddam v neposredni bližini pošte. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
65i3a-33
Sostanovalko
event. z vso oskrbo sprejmem s 16. aprilom k starejši gospe. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6180-23
Opremljeno sobico
majhno In preprosto, oddam takoj v najem v Ilirski ulici št. 29/1. levo.
60<>9-i3
Lepo sobo
s souporabo kopalnice oddam v Maistrovi ulici 16/1 vila Petan — Tabor.
6999-33
Sobo
lepo opremljeno, v centru mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6901-23
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Ločenec
star 29 let, lastnik velike obrti v Ljubljani, želi znanja radi ženitve z istotak< samostojno obrtnico ali slišno. Resne ponudbe s sliko, ki se na zahtf-vo vrne, na oglnsni oddelek »Jutra« pod »Razočaran«. G933-05
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro aii dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek
17 Oin
Pletilni stroj
okrogli ;Rundstuhl) za trikotažo 26/36, malo rabljen, kakor tudi navijalni stroj
(Spulmaschine) zelo ugodno prodam. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pletilni stroj«.
Sobo
b posebnim vhodom in hrano oddam v Židovski stezi št. 6/1.	6926-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom, oddam z majem pri Tivoli. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«
6015-33
Sostanovalca
po nizki ceni sprejmem v čisto in solnčno sobo. — Bežigrad, Janševa ulica Ii5 603S-2?
Elegantno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalni-
cah »Jutra«.
G9-M-23
Sobe išče
1 veliko ali 2 majhni svetli sobi
v strogem centru iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Atelje«.	6906-20/a
Seseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Suha drva,
premog, karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5

Vpeljana tvrdka
sprejme zanesljivo osebo s potrebnim kapitalom kot
zastopnika
ki bi samostojno deloval v dravski banovini z živo perutnino in eventualno z mor-kimi ribami. Ponudbe pod br. 40089 na Pu-blicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.	3562
Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije
smo znižali cene za 50 %
tako da prodajamo damske plašče že od 170.— Din naprej dam. volnene in svilene obleke od 120 Din damske perilne obleke . . . „ 60 „ otroške perilne oblekce . . .
25
F. L Goričar
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 29
2629
s klobučevino, rabljen, bi kupil. Ponudbe poslati na Poljokan, Beograd, Grobljan-ska 10.	3547
©TVORIL SEM
s
i«!
lenjave
na Miklošičevi cesti s
poleg Grand Hotela Union v bivšem
paviljonu cvetličarne Korzika. Cene konkurenčne, kvaliteta prvovrstna Se priporočam
3570 Ludvik Korče.
mm
Umrl je naš preljubi soprog, oče in stari oče, gospod
nadučitelj v p.
previden s tolažili sv. vere dne 7. aprila 1935 v 81. letu starosti.
Pogreb se vrši v torek, dne 9. aprila ob pol 3. uri popoldne izpred hiše žalosti Hranilnice in posojilnice na župno pokopališče v Središču.
Središče ob Dr., 7. aprila 1935.
Rodbini CAJNKO in SEŠEK.
3565

f
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Jernejčle
železniški nadsprevodnik v pokoju
dne 7. t. m., po kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. aprila 1935 ob 5. uri popoldne, izpred mrtvašnice državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Moste-Ljubljana, dne 8. aprila 1935.
Globoko žalujoči: KATARINA, soproga — JOSIP, FRANC, STANKO, MIRKO, sinovi ANICA, hčerka — ter vse ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzordj »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani