NO. 90 Ameriška Domovina VESTI SLOVCNIAN MORNING N€WSPAPSR IZ SLOVENIJE BANKE b^DO ZAPR-TE KAR TRI DNI RADI PRAZNIKA Clevelandske banke naznanja- CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 6, 1948 Lausche bi raje delal z regularno organizacijo LETO L. - VOL. E. TRSTU. — Ozna ima v Trstu mnogo svojih agentov. Eden teh je Jožef Ferjančič, star 44 let. Bil je komunistični aktivist od leta 1941 in v partizanih od leta 1942. To je bilo razvidno iz listin, ki jih je nosil s seboj, ko je po svoji nerodnosti prišel v roke policiji. Ta .Ferjančič je začel po naročilu svojih višjih zasledovati 17 letnega študenta Da vorina Kovača iz Zagorja ob Savi. Fantov oče je v Jugoslaviji v ječi pa so hoteli dobiti še sina. Ferjančič se je seznanil s fantom in poizvedoval, ali se hoče vrniti. Povedal mu je, da ga on spravi brez stroškov in sitnosti čez mejo. Fant se je delal, da res hoče domov in povedal zaupniku Ozne, da bi šli še nekateri njegovi prijatelji. Fant jih je šel klicat. Res je prišel eden in Ferjančič ga je počakal. Kmalu pa je spoznal, da je padel v past. Začel je bežati, toda fanta sta ga dotekla, vrgla na tla in priklicala policijo, ki je titovskega agenta prijela. — čudna je ta komunistična vera, ki hoče be- pri železnicah bo Vseh devet okrainih NAJBRŽE PRIŠLO DOSTAVKE Chicago. — Frank Douglass, ki je bil poslan sem od vlade, da ............... jo, da bodo zaprte na 31. maja , POSKUS UGRABUENJA V guncakar s silo nazaj v svoj raj. ^ naTre^na8 nedeljt'ki^se T°^a bodo to_ Frank j. Lausche, ki je bil no- nu. kakor je rekel, da ni mogel italijanski shod. Niti pod asi- ■ zaprte kar tri dni. miniran za guvernerskega kan- poravnati nesporazuma, sti ni bilp italijanskih shodov po Qd ^ u maja ^ imele didata y državi Ohjo % 320,4141 vladni posredovalec je skušal slovenskih vaseh. Komunist'je banke drug,ai;ne poslovne ure, glasovi, dočim jih je dobil Mil- preprečiti stavko železničarskih prvi zanesel italijanščino na ja- ^ ^ omenili y ]istu_ )er 133,449, je izjavil, da bi vo- unij, ki je napovedana za torek ven shod v slovensko vas. In to „ j an 9VOjo jesensko kampanjo naj- 11. maja. Kaj bo zdajenapravif uradnikov je dobilo nominacijo v torek Vsi neodvisni slovenski kandidatje za razne urade so bili poraženi V okraju Cuyahoga (Cleveland) je bilo ponovno nominiranih pri torkovih primarnih vo- slovenski komunist 1 Nov dokaz, da tem ljudem ni ne za narod ne za Slovensko čast. V istem štandrežu so dane3 Iz raznih naselbin raje z regularno demokratsko predsednik Truman, ni znano javnosti. Nekateri pravijo, da ima oblast za vlado prevzeti že- organizacijo. Raje kot pa z or- '• , Iganizacijo neodvisnih prostovolj-ima oblast za vlado prevzeti ze- Irežu so danes CHICAGO, 111. — Umrl je ro- cfiv, ko(. je to za primarne leznice, če bi res nastala stavka. komunisti ravno tisti falotje, ki jak John Cernich, star 75 let. volitve ______0______. so bili počSfašisti Mussolinijevi Doma je bil iz Dolenjskega, že-. Toda vodstvo take organizaci-fašisti. Prej so nosili črne sraj- na mu je umrla pred leti. Zapu-I.g mora bju priprav)jeno pred-ce, sedaj hodijo za rdečo barvo, šča štiri sinove in dve hčeri, ki vsem sjužiti narodu in ne zaseb-prej so tulili za Mussolinija, se- so že vsi odrasli. N. p. v m. ^ ----------- šen, da pokliče Mrs. Strainer, ^ skoro gotovo ponovno šteli, če TYT A 009 . , • z l _____A- v --------- —’ jevi prijatelji so mnenja, ua se umrl Boris Čehovin, star 23 let, bo zdaj popolnoma umaknil iz rojen tukaj. Med vojno je s^u_ 1 politike, radi tega ni podal gle-čil v mornarici, kjer si je nakb- de podpor* Lauschetu nobene • .* ni kje kakšna pomota. Rdeči križ bi rad zvedel za na- Barvanja ni 1 litvah vseh 9 demokratskih je zopet v blnišnici Obiski so uradnikov. Vseh 9 je podpirala demokratska okrajna organiza cija; ki je izgubila samo kandidaturo Ray T. Millerja. Poraženi so bili tudi vsi slovenski kandidatje: Kovačič za okrajnega komisarja, Kovach za okrajnega blagajnika, Novak za okrajnega šerifa. Enako je tudi izgubil za senatorja Wm. M. Boyd in za poslanca William Kastelic. Najbližje je še prišel Edward J Kovačič, ki je izgubil komaj za kakih 5,000 glasov. Njega in Boyda sta podpirala Plain Dealer in Press. Nominiran je bil ponovno okrajni blagajnik John Boyle, čeprav so bili proti njemu vsi ameriški časopisi. Wm. M. Boyd je izgubil samo za 1 glas proti Franku S. Day. Day je namreč dobil 36,436 glasov, Boyd pa 36,435. Zato bodo dovoljeni. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Stanley Hace, 1095 Addison Rd. so se oglasile rojenice in jim pustile zalo hčerko. Tako sta postala Mr. in Mre. Zobec iz Glass Ave. že drugič stari ata in stara mama, prav tako tudi Hacetovi iz Minnesote, odkoder je mladi ata doma čestitke! Sprememba seje— Podružnica št. 3 SM'Z bo imela v maju sejo na 3. nedeljo in ne na drugo. To bo na 16. maja ob 3 popoldne. Sprememba je radi prireditve v nedeljo 9. maja v SND na St. Clair Ave., ko bo SMZ praznovala 10 letnico obstoja. Lep uspeh— Dobro so se odrezali naši volivci v 23. vardi, precinkt F in G. Kot nam poroča Mr. Simončič Sr., ki je bil tam za pričo, so glasovali v precinkt 1-F za Lauscheta 195, za Kovačiča 193, za' illerja 13; v 2: za Lauscheta ta Emila in mater, v Clevelandu pa brata Joeva Oče je umrl pred dvema letoma. . ' ROCHESTER, Minn. — Anton Iskra iz Wintona, Wyo., se še nahaja v tukajšnji bolnišnici St. Mary. Njega že več let muči sladkorna bolezen, zdaj pa se mu obrača na bolje in upa na popolno okrevanje. FREEBURG, 111. — Po daljši bolezni je umrla Paula Klas-nek, rojena Vertnik, doma iz Volčje jame blizu, šmartna pri Litiji. Zapušča moža Joe, tri sinove in več sorodnikov. gLOVtNSm IZGNANCI 80 Sl BIŠ1U Ut 001« ŽTVU*-NJK. POMAGAJMO JIM! Irina dan munistov, vse na en dan. Ti so bili zaprti še od leta 1944 radi poskušane revolucije. Zdaj, ko posausane revolucije, zaiaj, nu -----* .-------- so komunisti izvršili atentat na pridobiti na svojo stran vse Mil- nik, ki je bil za Millerja je prvi podal izjavo, da je zdaj za Lauscheta in vso demokratsko listo. Senator MacGrath, načelnik izvršnega odbora demokratske stranke je izjavil, da bo dobil Lausche vso podporo stranke. Iz Bele hiše ni prišla še nobena izjava, toda že prej je bilo rečeno, da bi imel predsednik Truman več prilike zmagati v Ohio, ako bo kandidat zagUivernerja Frank Lausche. Gliv. Herbert je dobil dvakrat toliko glasov kot Lausche in Miller pokliče SU 1800, extension 374. Vpraša naj za Mrs. Eleanor S. Zeman. Telefonski uslužbenci ne marajo stavke Sedanji ohijski guverner, republikanec Tom Herbert, je dobil pri torkovih primarnih volitvah dvakrat, toliko glasov, kot pa demokrata Frank J. Lausche in Ray T Miller. To ima velik pomen za jesenske glavne volitve, ko bo kandidiral proti njemu Frank J. Lausche. Herbert je dobil sam okrog V Graji so usmrtili 154 komunistov Atene, — Grška vlada je uka......t-- .------ -----, - zala postreliti 154 gerilcev in ko- 600,000 glasov, Lausche in Mil- Konferenca za politično in ekonomsko združitev vse zapadne Evrope London. — V petek se prične v Hague, Nizozemska, konferen-ra. ki bo trajala dva dni in ki naj utre pot za ekonomsko in politično združitev vse zapadne Evrope. Konference se bo udeležilo od 700 do 800 delegatov iz 16 držav, ki sodelujejo pri Marshallovem programu. Poleg teh bodo pa kot opazovalci vodilni begunci iz ler pa oba skupaj okrog 300,000. To pomeni, da bo moral Lausche jeseni obdržati.vse svoje glasove, Washington. — Unija telefon- čal. skih uslužbencev, ki jih šteje do 230,000, je naznanila, da bi se rada pobotala z družbami za višjo plačo brez stavke. Lansko leto so stavkali 6 tednov, ko so zahtevali $12 več na teden. Do bili so samo $2 do $5. Stavka je bila draga in to hočejo zdaj preprečiti, če bo mogoče. vstal. Ko je stopil iz hiše, se je nemalo začudil, ko je videl, da mu barvajo hišo. Pojasnilo se je, da so začeli barvarji na nar pačni hiši. ftončno so se pa pobotali, barvarji so delo končali in Dando jim je vse pošteno pla- Tega pa gotovo zelo visoko cenijo Little Rock, Ark. — Vodstvo Harding kolegija je zavarovalo predsednika tega kolegija za $1,-000,000. Letna premija znaša $16,500. NAJBOLJ DRZNA AMERIŠKA GENERALA STA POSLANA NA MEJO PROTEUSOM Frankfurt. — Dva mlada in kanadskim četani^ Sredozemlju, poznana kot najbolj drzna ame- ki so služili kot posebne napadal-riška generala sta bila postav- ne čete. Bil je sani'sedemkrat ljena na važne pozicije na ruski ranjen in je napredoval samo meji. General Frederick, star radi svoje izredne drznosti v bo-komaj 41 let, je bil poslan na ju. Dunaj, kjer bo poveljeval ameri- 163, za Kovačiča 147, za Millerja 15. Novak je dobil v teh pre-cinktih skupaj 555 glasov. Poroke_ , Mr. in Mrs. Rudolf Hočevar iz 6707 Edna Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Marie z Mr. Frank J. Brod-nickom iz 6207 Carl Ave. ženin je solastnik tvrdke Brodnick Bros. Furniture Co. Poroka bo v soboto ob 10 v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. — V soboto ob 9 se bosta poročila v cerkvi sv Vida Miss Antoinette Marie Jerman, hčerka Mr. in Mrs. Frank Sober iz 1289 E. 168. St. z Mr. Josephom Zabukovec, sinom Mre. Antonia Zabukovec iz 15634 Holmes Ave. Vse najboljše v novem stanu želimo obema paroma. ški posadki, obenem bo pa član zavezniške komisije, ki vlada na Jugoslavije, Romunije, Poljske, Du"aju’. 5 Drugi je pa general White, star 47 let, ki bo načeloval ame- španije in Češke. Angleška vlada ne podpirf . tega gibanja, pač, pa to močno motoriziram pohc.j: na nodpira bivši premier Winston »menško-ruski meji v Nemčiji V neki cerkvi v New Yorku servirajo zjutraj pred opravilom kavo. Menda zato, da bi se vernikom ne dremalo. * * * Henry Wallace je rekel: “Jaz ne vidim za nas nobene nevarnosti od ruskega komunizma.” Ni pa rekel, koga je mislil z "za nas.” x * • * Sovjetska vlada vpraša svoje narode za 20 bilijonov rubljev posojila. Vse to, seveda,*prostovoljno. Menda tako, kot če žena vpraša v soboto moža, naj ji posodi, če hoče ,da bo šla v groce-rijo. justičnega ministra Ladasa, so izvlekli iz ječe vseh 154 jetnikov in jih postrelili. Odsek odobril predlog za sprejem beguncev Washington. — Juridični odsek poslanske zbornice je odobril predlog, da se dovoli naselitev 2)00(000 'beguncem V Zed. državah v prihodnjih dveh le-thi. Kongres je na delu za strožjo postavo Washington. — Na 24. maja bo začel kongres javna zasliša- lerjeve in še nekje dobiti dodatno število glasov, ako bo hotel premagati republikanca Herberta. Kakor zdaj vsa znamenja kažejo, Millerjevi pristaši, to se pravi intimni pristaši, ne bodo glasovali za Lauscheta, ker mu ne bodo odpustili, da je njih kandidata tako strahovito porazil v primarnih volitvah podpira bivši premier Winston Churchill, ki bo tudi imel otvoritveni govor. Churchill propagira namreč združene evropske države, proti čemer je sedanja delavska vlada na Anglekem. Frederick je poveljeval v zadnji vojni izbranim ameriškim in General White je pa poveljeval v vojni 2. oklopni diviziji, ki si je pridobila ime “pekel na kolesih” radi svojih izredno drznih činov v bojih. Značilno je, da so poslale ameriške oblasti ta dva najbolj predrzna generala za občevanje z Rusi. PRIPRAVLJEN SE JE ODPOVEDATI DRŽAVLJANSTVU ZARADI DEKLETA Dečko 14 let star, je zadel hišo Detroit.1 — Dick Barth, star „„„„„„ 14 let, je na razstavi gradbeni- Lausche je zmagal v 87 izmed kov dobil hišo, vredno $20,000. 88 okrajev po državi. Miller je zmagal samo č svojem rojstnem kraju, Defiance, 0. o Kupil je vstopnico za 50 centov, ki je imela srečno številko. Oče, ki je delavec v avtni industriji, je rekel, da bo moral hišo prodati, ker za njegove razmere je Toda Stricu Pazite se, da Ja gotovo gre- m j-...- —ste preko ceste pri signalni hi- preveč razkošna nja z namenom, da še bolj po- it bi o pravem lasa, leer nas Samu bo moral odšteti okrog $4, -----------------------------eluibujii policist IsOko povabi 000 za dohodninski davek nad ostri Taft-Hartleyevo delavsko postavo. Washington. — Robert Hendrickson, doma iz Youngstowna, O., star 24 let in vojni veteran, se hoče odpovedati ameriškemu državljanstvu samo, da bi prišel do svojega dekleta v Nemčiji. Dolgo že moleduje pri oblastih, da bi mu dovolile dobiti 20 let staro Agnes Wollenschlaeger iz Nemčije. Oblasti ji ne dajo dovoljenja, ker se je udejstvovala pri Hitlerjevi mladinski organizaciji. Potem je prosil za potni list, m sodnijo. Ilepim dobičkom. Zračna zveza med Parizom in New Yorkom New York. — Sem je dospelo francosko prevozno letalo z 10 potniki, ki je rabilo od Pariza do New Yorka 16 ur in 2 minuti. To je prvič, da je preletelo kakšno letalo med tema mestoma, ne da bi kje spotoma pristalo. so mu odbili. Potem je šel pa do justičnega oddelka vlade in jere. kel, da se odpove ameriškemu državljanstvu, da bi mogel potem v Nemčijo k izvoljenki. Povedali so mu, da se ne more odpovedati amerikemu državljanstvu, dokler se nahaja v tej deželi, da mora iti kam ven. Toda iz dežele mu pa tudi ne dovolijo in tako ima ta vroča ljubezen med Amerikancem in nemškim Niti sanjalo se jima ni, kaj delata Lebanon, Ind. — Serif tega mesta ima v zaporu dva vojaka iz Ft. Knox, Ky. Obtožena sta, da sta ukradla avto in ga pozneje zažgala. Pa ne samo to, ampak zvedela sta, da je bil avto last nekega brigadnega generala. ------------o------ Irska nevesta je bila j oproščena 1 Carson City, Nev. — Brudget Waters, ki je prišla iz Irske, da je poročila ameriškega veterana „,™ ................... in ga pozneje ubila, je bila opro- dekletom zares hude preskušnje. ščena iz ječe pod pogojem, da bo Toda če je ljubezen res prava, se i takoj deportirana domov na Ir- da bi smel v Nemčijo. Tudi to bosta že našla na kak način. sko. ©ftl Ameriška Domovina /% /VII (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 SL CUir Are. HEnderaon 0628 Cknlud 3, Oklo Publlabed dally except Saturday!, Sunday! and Holiday! NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. - Ml M« IM United State« $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. « a l • i i i 1 2 5 4 J « 7 « 1 » 1 1 E H U K O M 19 M 21 22 •%. *y. 25 * 27 28 29 Entered as aecond-clasa matter January 6th, 1908, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. <^^>88 No. 90 Thurs., May 6,1948 Pri prvih — razočaranje in beda, pri drugih — priča-, ke za našega človeka.” Urednik Lauschetova osebna zmaga To, da je Frank J. Lausche tako sijajno zmagal \ državi Ohio v primarnih volitvah, pripisuje lahko največ svoji osebno popularnosti. Lausche je neprestano pred volivci, odkar je kandidiral za mestnega in okrajnega sodnika, za župana in guvernerja. Njegov nasprotnik Miller pa ni bil pred volivci že od leta 1932, odkar je kandidiral za župana v Celve-landu. Med tem je bil pa Miller načelnik stranke, »rej politični boss, ki so, kot vemo, vsi zasovraženi, več ali manj. Frank Lausche v vsej svoji politični karieri ni storil ničesar, s čemer bi se zamerit širši masi. Ako se je zameril političnim voditeljem, Se je s tem še bolj prikupil ljudem. Ako seštejmo vse to, vidimo, da je Lausche zmagal popolnoma kot oseba in ne kot demokrat. To nam potrjuje tudi to, da so bili izvoljeni kandidatje, ki so bili priporočeni od stranke. Torej v teh slučajih so volivci poslušali stranko, v Lauschetovem slučaju pa ne, ker so hoteli Lauscheta in nikgoar drugega. Lausche s to zmago ni ničesar dolžan stranki, stranka pa njemu ne. Zdaj pa nastane vprašanje: ali je Lausche dovolj močan, da bo lahko brez političnih voditeljev porazil v novembru republikanskega kandidata za guvernerja? Stranka kot taka ne more prčiakovati od Lauscheta nič, zato tudi ne bo imela nobenega dobička, če je Lausche izvoljen, ali ne. To se pravi, če se 'Lausche In voditejli demokratske stranke ne bodo pobotali in sporazumeli pred novembrom. Po našem mnenju bo potreboval Lausche jeseni vse demokratske glasove, mnogo neodvisnih in še kaj republikanskih glasov, zlasti še, če bodo imeli republikanci močnega predsedniškega kandidata in se lahko zgodi, da pometejo vse demokratske kandidate. -l?Aaaše«-ninenju je zdaj potrebno, da pride do sporazuma med Lauschetom in vodilnimi demokrati. Kako haj do tega pride, pa mi ne vemo. Pomembno srečanje V Buenos Aires izdajajo slovenski begunci\list "Sv.ubo-dna Slovenija." Ta list je 15. aprila priobčil članek z zgornjim naslovom. Moč komunistične propagande je še vedno velika. Ne čudimo se, da je velika tudi v USA! Mnoge izuči, kaj je komunizem šele, ko ga občutijo na lastni koži. Takim ne pomaga nič drugega kot — komunistična šiba. Na velikonočni ponedeljek — 29. marca — je pripeljala ladja “Santa Cruz” nekaj stotin Slovencev — imigrantov iz Evrope, beguncev pred komunističnim nasiljem v domovini, da si v Argentini ustanove novo bodočnost v miru, osebni svobodi in delu. Z veseljem so stopali na tla jutranjega “dobrega zraka” ... Ko je ta ladja še stala v luki, pa je' 1. aprila prispela titovska ladja “Partizanka,” da odpelje nekaj sto Jugoslovanov, od tega 120 Slovencev nazaj v Titovo Jugoslavijo, da po dolgi ločitvi zažive prislužka svojega dela tujcu med domačimi v udobnem počitku. Z veseljem so vstopali na brod v siju večerne “rdeče zvezde”. . . Pomembno srečanje v buenosaireškem pristanišču. Prvi beže iz kraja, ki je drugim “podoba raja”: dva svetova sta se srečala in si tu pogledala iz oči v oči. Kaj vidim v njih dnu? V očeh prvih, ki so prihajali z ladjo, nosečo tako pomembno ime “Sveti križ,” je ležalo veliko razočaranje nad domovino, žalost nad tisočimi mrtvimi, ki so ostali tam; trpljenje sedem mukepolnih let: štirih let dveh okupacij in dr-žavjianske vojne ,ter treh let begunskdga tavanja; razočaranje nad živimi v domovini, zaradi česar so jo zapustili zavestno, premišljeno, s samoodločbo volje, da nočejo živeti še pod tretjo okupacijo najhujšega nasilstva in najodvrat-nejšcga azijskega zavojevalca. Oči se jim svetle od radosti, da stopajo na tla osebne svobode prav na praznik Vstajenja, ki jih bo odrešil beračije za milost sveta ter jih postavil zopet kot ljudi med ljudi. V očeh drugih pa je ležalo hrepenenje po domovini. Videl si ljudi, ki so vsa ta kruta leta svetovne' morije preživeli v udobnosti in delu zase in za svoje družine v upanju, da bo lazpa! fašizem, ki jih je pognal v svet, in se bo znova odprla pot domov, kjer bodo s prislužki svojih rok zopet zaživeli v naročju svojih družin in doma mirno udobnost kot Amerikanci — rentirji, pa tudi kot navdušeni narodnjaki v dobi vstajajočega velikega, vseslovanstva in vsebratstva čez celine vsega sveta . . . Hej, zlata doba, ko se bo trpki kruh tujine spremenil v belo pogačo doma; ko bodo žulji, dobljeni za tujca, rodili blagostanje v počitku domače peči v “svobodni” domovini, delu “velike slovanske bodočnosti” Oči se jim sve.tle od pričakovanja nečesa velikega, močnega, kar so jim kot mavrični sen slikale hlastajoče besede časopisov in govornikov, vabečih domov, domov . ;-v raj pod rdečo zvezdo... kovanje in bogastvo, pri obeli pa sreča; sreča, da stopajo z ladje iz Evrope na ameriška tla, in sreča, da vstopajo na ladjo v Evropo z ameriških tal/.. Ladji, zasidrani v luki, pa gledata to srečanje, ki je slovo; ena s svetlim imenom na boku “Sveti križ,” druga na dimniku z “rdečo peterokrako zvezdo.” Mnenja smo, da je vse čisto prav in v redu. Kdor ne verjame razočarancem nad domovino, naj gre sam tja in naj položi svoj prst v njeno rano. Prav na dan odhoda “Partizanke” —- (Bela nedelja) — je govoril evangelij: "Blagor njim, ki niso videli, pa so verovali!” Toda ljudje! so Tomaži in prav je in v redu, da gredo tja, kamor gredo. Mi jim želimo samo: Srečno pot! Prav malo pa imamo vere, da bi se mogli vrniti kaj kmalu nazaj in nam podati pričevanje o svojem videnju in izkustvu. Drugim pa želimo prav tako: Srečen prihod! Naj se jim muka sedmih let spremeni v udobnost tistih, ki odhajajo! Križajo se ladje in zamenjavajo se usode. Kje bo prihodnje srečanje? In kakšno bo? Mnogo vere imamo, da bodo potnikom “rdeče zvezde” filestele oči od solza razočaranja, potnikom “svetega križa” pa od veselega pričakovanja nečesa velikega, mogočnega, kar pride po vsakem razpetju na križ — ,od vere, da vstajajo tudi grobovi in se trgajo še tako železne zavese na dvoje... Gledam obe ladji v naši luki: kot je prva bela dlan, oklepajoča se križa, druga pa krvava, v nebo dvignjena pest... Na krovih obeh je slovenski človek — in se pogledata. Rgmen val pod njima je kot moten čas, ki ju vežoč razdvaja, kot da sta na različnih obalih. Kaj lahko vodo zjasni? Zato pa so — razočaranja; čistijo zrak in vodo in oči, da ne vidimo na istem vala in se poznamo jasno kot po viharju. “Santa Cruz” je priplula iz take burje ... “Partizanka” s harmoniko zavija v ciklon . . . ♦MI'lllllWHHUWtWIHIIMWimiMHIirilinWi RESEDA IZ NARODA h m muh m i immwmwwi n iiiimuiiiiiii i m brodelna zveza, Slovenska ženska zveza in Zapadna slovanska zveza. Tako boste slišali tudi zastopnike teh omenjenih organizacij, ki so nam tudi gmotno pomagale, v obliki oglasov za Spominsko knjigo, ki bo izdana za to -priliko. Pri večernem programu bo pa igral Pete Sokačev orkester svoje polke ,jn valčke, tako da bo prav vsem ustreženo. Udeležba kakor izgleda obeta biti prav dobra. K vsemu temu se apelira na naše slovenske .može in fante v Cleveland«, da pridejo tisto popoldne v S. N. Dom in sicer elani in 0 konvenciji in 10 letnici Slovenske moške zveze Četrta redna konvencija Slovenske, moške zveze, ki se je vršila v BarbertonU, rojstnem mestu S. M. Z., je bila v soboto še pred večerom, uradno končana z prav lepim uspehom. Nisem pričakoval, da bo tako lep izid te konvencije. Pri vseh zborovalcih, tako pri delegatih podružnic, kakor med glavnimi uradniki, je bila prav lepa zastopnost in se je- tudi ukrenišo mernik »j, kar bo dvignilo organizacijo do boljšega ugleda in napredka. Ukrenilo se je, da se kar največ da v kolikor finance dopuščajo za pogrebne stroške in drugo. Poročilo glavnega tajnika je bilo razveseljivo, tako glede napredka v članstvu, kakor tudi v financi. Zato se vabi vse naše može, ki še niso v S. M. Z., ter niso še prekoračili 65 let, da pristopijo lahko vsi do 65. leta. Tozadevno se obrnite na glavni urad v Barbertonu za ustanovitev novih podružnic, a za posameznike pa pri podrejenih podružnicah, ki so v Clevelandu na St. Clairju pri št. 5 in 6, v Col-linwoodu pri št. 3 in 14, tako tudi v Euclidu, O., Barbertonu in Girardu, O. Le stopite v naše vrste. Toliko za danes o konvenciji, več o priliki. Zdaj pa še o 10 letnici S. M. Z. Kakor znano se vrši v nedeljo 9. maja v S. N. Domu na St. Clair Ave. proslava 10 letnice Slovenske moške zveze in to z prav pestrim in pa zanimivim programom ki se prične ob 2 uri popoldne konča pa tja enkrat pozno v noč. Na programu popoldne bo: petje godba govori in drugo. Glavna točka na tem programu bo izborna tridejanska igra "Čarovnica” pri kateri igrajo prav izvrstni delavci, ki so že mnogokrat nastopal) na odru. To pot vam bodo podali res nekaj lepega zanimivega iz kmečkega življenja tam doma. Že igra sama je vredna da si jo res ogledate; vstopnina za popoldne in zvečer bo 75 centov. To se je napravilo da se da kar mogoče več za ta denar danes. Pri popoldanskem programu bodo poleg drugih tudi zastopniki naših slovenskih podpornih organizacij, ki so bili povabljeni na to slavnost. Zastopane bodo sledeče organizacije : Kranjsko-slovenska katoliška jednota, Ameriška tratska zveza, Slovenska do- listi, ki so niso; se bodo pa lahko vpisali, ako bo kdo hotel, kajti Slovenska moška zveza vabi vse te pod svoje okrilje in vabi na 10 letnico proslave. Potem, da se ne pozabi, vabimo tudi naše slovenske žene in dekleta, da pridejo na to našo proslavo, da se bodo prepričale, da tudi pri S. M. Zvezi napredujemo, da se bodo prepričale, da je možem ta organizacija ravno tako potrebna kot ženskam Slovenska ženska zveza. Zato vsem še enkrat vabilo: Pridite 9. maja v S. N. Dom na St. Clair Ave., žal vam ne bo. Na svidenje! Jože Grdina. Prosvete obžaluje, da je "prezrl” to bedasto trditev in prosi Langerholca in mene, da oprostiva tej “neprevidnosti.” To je storil v ’’listnici uredništva” v izdaji z dne 8. aprila, ki pa mi je prišla v roke šele te dni obenem z nekaterimi drugimi številkami, vključivši one, v katerih skuša opravičiti svoj Skok od demokratičnega socializma zapada k totalitarskemu stalinizmu vzhoda. Ne vem, kaj misli o stvari Langerholc, ampak kar se tiče mene, bi to opravičevanje brez škode izostalo. Navsezadnje človekovega dela, dobrega kot slabega ne izbriše nobeno oma-loževanje ali zabavljanje. In naposled je čisto prav, da se ake stvari abj avi j o, da vsaj širša slovenska javnost v ti deželi spozna, kaj čaka javne in kulturne delavce v takozvanem naprednem taboru, ki si upajo iporekati našim zagovornikom komunističnega tiranstva v Jugoslaviji in drugod: najprej cenzura in uredniški koš (svoboda izražanja pa taka!), potem “izobčenje” in nazadnje še javno zaničvaenje v stolpcih njihovega tiska. Ni čudno, da se večina tistih, ki se ne strinjajo s hipnotičnim tavanjem svoje psevdosocialistične “elite.” ne upa na glas povedati svojega mnenja! Toliko k Prosveti-nemu opravičilu Naj še pojasnim, da objavljam svoj dopis v A. D., ker ne želim, da bi ga doletela enaka usoda kot je na primer doletela Langerholčev (pozneje v A. D. priobčeni), dopis o zadevi svobodnega tiska ali tri dopise bivšega glavnega urednika in Gardnovega mentorja Ivana Molka, namreč uredniški koš, današnji Prosvetin simbol “svobode izražanja.” To pojasnilo se mi vidi potrebno—da ne bo preveč farizejskega zavijanja z očmi pri teh “supernaprednja-kih,” ki jih je njihova psevdo-socialistična perspektiva zape ljala pod okrilje azijskega des-poitzma v-markšistieni halji, oni, ki še stalinizma. (Mimogrede vpra- 6 AL PA NE Ko nam je poročnik Koračin zaupal, da gremo lahko narazen, nas je narednik Obermajer, grdo pogledal, nasršil muštace in zavpil: abtreten! Narednik je bil čolvek majhne postave, trd Nemec, ki je znal kakih sedem slovenskih besed, ki jih je vselej rabil o nepravem času, da smo se morali silno premagovati, da smo obdržali resne o-braze, kadar nas je zmerja] po naše. Pa ni bil slab človek drugače. Samo, kadar je stal pred stotnijo, je delal silno strog o-braz, ki mu ni pa prav nič prijal. Največ debat sta imela s' trobentačem Pustom, katerega je hotel narednik na vsak način spraviti na pravo pot. Vsak' pondeljek zjutraj ko nas je zdrezal v vrsto pred odhodom iz kosarne, je napravil posebno avdijenco pri Pustu. Svoje drobne in očetovske oči je zapičil v Pusta, ki je bil junaške postave in menda prav zato izbran za trobentača pri stotniji in ga strogo vprašal: “Bila pijana, svinja, snoč?” Pust se je modro držal in ker je bil pošten človek, je odgovoril naravnost in brez ovinkov: “Aha!” Narednik mu je nato strogo zažugal: “Ne boš gut plbzala, boš zaprta, sem slišala?” Narednik ni vedel namreč razlike med “sem” in “si” Pust je strumno odgovoril redno '»sak pondeljek zjutraj: “Javol!” In je tudi držal besedo. Ko smo se izrinili iz vojašnice, .je Pust parkrat pljunil, nastavil trobento na usta in pahni] vanjo vse tiste duhove, ki si jih je nabral v nedeljo večer na “doltnj Podružnica št. 21SŽZ vabi Cleveland, O. — Vse članice m prijatelji naše podružnice št. 21 SŽZ prav prijazno vabim, da se udeležite naše plesne veselice, ki jo priredimo v počast našim materam, obenem pa bomo tudi obhajale dvajsetletnico ustanovitve naše podružnice v AVest Parku. Slavnost se vrši v navadnih prostorih v soboto večer; pričetek ob osmih zvečer. Torej v soboto 8. maja jjridite vsi v naš dom v West Parku, kjer bo skrbel za poskočnice Frankie Kožuh in njegovi fantje. Vabljeni ste prav vsi, da nas posetite ta večer, ker se nam vsem obeta prav luštna zabava. Vsaka mati, članica naše podružnice, bo dobila lepo darilo — pušelc s krasnim nagelnom. nje! Anna Pelcic. šano, kaj neki je doletelo Gard-novo protikomunistično perspektivo iz leta 1939, ki mu je narekovala vitriolični protista-linistični članek “Boljševizem po 22. letih,” priobčen v Ameriškem družinskem koledarju za leto 1940? Kaj, če bi Tone Garden ponatisnil omenjeni članek (ki zveni stokrat bolj prepričevalno kot njegovo današnje pranje sopotniških smernic) Prosveti —da osveži svoj spomin in pa svojim čitateljem, v pouk in zabavo? Saj plavim, voditelji pa taki!) Za nameček še dodatek, da ne verjamem, da bi se Gardno-vi novi tovariši v starem kraju strinjali iz njim, da je bila moja drama “Z vero v vstajenje” (katere vzprizoritev v Clevelandu in drugod je prinesla pomožnemu skladu Jugoslovan skega pomožnega odbora nekaj tisočakov) partizanska igra. V igri namreč*ni niti enega grbastega komunista :n “veliki maršal” ni niti enkrat omenjen! In kdaj je še kkdo slišal o kaki “partizanski” igri ali povesti brez komunističnih junakov in 'njihovega dičnega maršala? Ivan Jontez. Slike v Girardu Iz Girarda so me vprašali, kakšne, slike bom kazal v nedeljo popoldne. Naj pojasnim: V prvič bo pokazana slika iz potovanja v “New Orleans,” kamor smo potovali predlanskim. Sijajna slika v barvah. Na svide-, Potovanje se je vršilo z ladjo po rekah, ki se je nehalo par ur poprej nego smo dospeli do morja. Med potjo smo obiskali obrežna mpsta in videli | starodavne zanimivosti iz ci-Cleveland, O. — Prosveta se viine vojne. Potem pa v New opravičuje Johnu Langerholcu Orleansu pa znamenite pustne in meni zaradi spotikanja ne-jParatfe> kakoršne se ne vidi ni-kega svojega domišljavega do-j kjer drugod, vse v barvah, pisnika, ki je zapisal, da nihče | Sledila bo tudi slika iz po-izmed naju “ni ustvaril miti pi- tovanja na Willard. Mnogo Nepotrebno opravičevanje pil k meni in me vprašal, kam da grem. Z njim sva si namreč delila odgovornost pri stotniji: on je imel na skrbi sluzjo in vse kar spada zraven, meni so pa zaupali telesni blagor stotnije, da niso bili fantje lačni, da sem jim dajal denar za žernado in skrbel, da ni stotnija napovedala konkurz. To še pravi, gledati sem moral, da nismo več pojedli, kolikor nam je cesar dovolil za vsakega moža na dan. Ob manevrih, ko so bili rezervisti, je bilo lepo, ker je malo kateri jedel z moštvom. Vsak je prinesel denar s seboj in je gledal, da je stopil kam v gostilno, in tako so ostali večji porejoni za redno moštvo. Povedal sem mu, da imam veliko deja za tisti večer v pisarni. Vedel sem namreč, da bi šel rad z menoj kam na kozarec vinčka. Toda jaz sem imel za jtisti večer druge ukane in sem se ga naglo odkrižal. Hitel sem domov, da izpeljem načrt. U-stavil sem se pri Copčih in poiskal domačega sina Janezka, ki je bil moj dober prijatelj. Tam pri gnoju sva stala in ko sem niu vse razložil, je rekel, da,bo sodeloval- On je bil namreč že odslužil pri 97. v Trstu in je vedel, kako je treba ravnati pri takih problemih,, kakor sem jih ime] v načrtu. Obljubil mi je da bo čakal zvečer pred hišo, ko bom prišel ponj. Potem sem stopil še k Tomažičevim in tam poiskal prijatelja Toneta, ki sem ga tudi izbral za Zarotnika. Tone je nekaj cagal, češ da bi se znalo slabo končati. Dokazal sem mu, iki šrangi,” pri Kankrtu vTSi- «» s« stvar ne nore pokrotvici- ški, ali pri “treh rožcah” na Poljanski cesti in zaigral nam je kak ekstra marš, po katerem se je res dalo stopiti v blato po Poljanski cesti tje proti Stepanji vasi, ali kamor so nas že gnali na izprehod, da bi opoldne ložje pojedli menaEo. Ko je torej narednik Obermajer na Kržrčevem dvorišču odpustil stotnijo, da si sama pomaga, kakor ve in zna, je sto- ste brali o tem potovanju. Sledile bodo slike zadnjih par let, ki so najznamenitnejših svetovnih dogodkov v Ameriki. Tudi slavnosti o 150 letnici mesta Clevelanda, o sijajni manifestaciji vseh narodnosti v lepih slikovitih flotilah, za katere se je potrošilo več kot $75,000. Dodatno še druge manifestacije narodnih skupin in praznovanj v kostumih. Ce je katera slika današnje dni kaj veljavna, je slika narodnih skupin. K tem bomo pa dodali še slike iz domovine, tistih krajev, ki so rojakom najbolj v spominu in jih želijo videti. Slike bodo narodne in domovinske. Zato naj se potrudi vsak, ki želi imeti razvedrilni dan. Anton Grdina, lastnik slik. Sosedov osel Nekega dne pride kmetič k svojemu sosedu, da go poprosi na posodo za osla. Sosed pa ni 'bil nič kaj pri volji posoditi osla. Zato je odgovoril, da mu je prav žal, da ga ni že prej poprosil, zdaj pa da ga je po-| sodil že drugemu. Medtem ko se je opravičeval na vse načine, začne osel rigati. Kaj? reče kmetič, tu je osel, o katerem pravite, da ste ga posodili drugemu Moram priznati, da ste zelo uslužni!! Čudim se, zelo se čudim, pristavi sosed, da bolj verjamete mojemu oslu kot mer.i. ti, samo če bomo trije in vsi e- nih mislih. Pa naj bo, je rekel. Tisto, ki govori: če vesta dva, se še zariglja, če vedo trije, vedo vsi ljudje, ne drži. Trije smo vedeli, toda križem smo si podali roke ter si sveto obljubili, da bomo molčali, pa če bi kdo magari tudi jermena rezal z naših hrbtov. Se reče, saj bi tudi jih, če bi bili ves moj načrti izpeljali do konca. Saj je bilo morda v našo srečo, da ga nismo. V mojem načrtu je namreč stalo, da borne tisti večer okopali v koritu pred Cop-čo hišo tisto nesnago od stotnika, tisto nemško glisto, ki je i-mela tisti večer službo pri polku, da se je že naprej vse treslo pired pošastjo nagraužno. Morda bi mu naša dobra voda, ki je napeljana v Menišijo tam od Mrzlih studencev ih ki je ni boljše na vsem Kranjskem, dobro storila zunaj in znotraj. Saj ne verjamem, da je pokusil vodo, odkar je nosil sabljo. Prepričan sem bil, da bo ves polk pel čast in slavo nepoznanemu dobrotniku, ki je opal,užil hudega stotnika v koritu. Seveda, mi bomo molčali ko grob, on naj pa potem išče storilce, če jih more, ko ne bo vedel drugega povedati, kot da ga je pograbilo šestero kmečkih rok in ga v elegantnem zamabljajuzakoba-lilo v korito, ga tam nekoliko povaljalo za dobro mero, potem je pa samo še slišal topot kmečkih škornjev, ki so. odmevali gor po vasi in se izgubili v temni noči. Ko se bo izkobacal iz korita, nas ne bo že nikjer več, čeprav bi nekaj dali, da bi stali tam ob strani in poslušali prelepe izreke, ki bodo prihajali iz stotnikovih ust, da bodo vaščani mislili, da je prihrumel sovražnik nad Menišijo. > Takle je bil moj zgleden načrt, ki se mi pa n) obnesel, kar moram ria mojo veliko žalost izjaviti in mi je še danes žal, da se ni. No, nekaj smo ga pa vseeno izpeljali, kot boste brali V graščinskem jarmu ' FR. JAKLIČ Solze so se ji zaiskrile v očeh, | kakor je bila zapisana v piša-da si jih je s predpasnikom nju. brisala. In nič manj žalostno je pristavil oče : “In še novo streho na hlev sem mu naredil.” Tako sta se bila Glavanova dva pogovorila, da bosta dala gospodarstvo iz rok. “To je vse ta sneg naredil, ki je hlev polomil. Strela!” In ko je izprevidel Jože, kakega duha sta oče in mati, da bo dobil grunt in mu ne bo treba k vojakom, je bil takoj boljše .volje in tudi rajši delal. Ko je čež dlje časa vprašal mater, kaj oče mislijo, ki se nič ne zmenijo, da bi mu izročili, ko mu je vojaščina že trdo za petami, ga je mati potolažila: “Nič se ne boj! Oče ne bodo nič zamudili! Jih bom že spominjevala!” Vse je bilo že pripravljeno, da bodo stavili ogredje na Glavanov hlev. Celo soržna moka je bila že iz mlina doma in žganje v. banki, ki ga je bil šel stari ’ sam izbrat in iskat v Ljubljano. Tudi Škriljani so se pripravljali, da pojdejo pomagat vzdigovat, ker so vedeli, da ga bo potlej več kakor en frakelj. Tedaj je pa prinesel ‘rihtni’ iz Lj ubij ane h Glavanu neko pisanje, katero je Tone Kriva-noga pretolmačil tako, da je Glavan Janez starejši iz Škri-Iji povabljen za pričevanje zoper Glavana Janeza mlajšega-“Oče zoper sina!” je zavpil Tone. “Glavan, pa menda nisi tako naumen, da bi sina noter tlačil. Nihče te ne more prisiliti pričevati zoper sina. Fige . MST sodniku ii ki bodo okoli njega sedeli. Pa povej, da sem ti jaz velel, če te bodo spraševali, zakaj jim tiščiš fige pod nos. Pravim: jaz! Pa če hočeš, ti pisano dam, da jih pokažeš, da sem jaz rekel. Še nikoli ni oče pričal zoper sina, ako sam ni hotel.” Potlej je pa še nadaljeval: “Kar pojdi! Če ne bo prav, se bom pa pritožil. Saj bi človek pooblastilo vzel in šel s teboj pred sodnika, pa je tisto človeče, ki je za sodnika tako, da koj omedli, če dohtarja zagleda, in mu morajo vode prinesti in okno odpreti. Ta bo še nekoč umrl pri razpravi iz strahu pred dohtarji. Pa nočem, da bi bil jaz kriv njegove smrti. Bomo že potlej naredili.” Gospodar je bil pa prav takrat povabljen v Ljubljano, ko so mislili postavljati ogredje na hlev. Ker se ni vedelo, koliko časa bo moral v Ljubljani ostati, so postavljanje odložili v košnjo- Tako je Glavanka morala spraviti vrečo z moko v kaščo in banko z žganjem je dejala pod ključ. Glavan se je bil za pričevanje dobro pripravil. Tam pri Sv. Florijanu na vogalu se je bil ustavil in čakal, da pride njegova ura, ‘Nič ne bom povedal!” To je bil že sklenil, ko mu je njegov dohtar Tone pravil kako in kaj, Da bi ga pa nihče ne mogel omajati v njegovem 3klepu, si je Glavan privoščil nekaj meric najboljšega, ki da človeku moč in pogum. Trdo je stopal, ko je šel ob določeni uri na Žabjek, kjer bo videl svojega sina in govoril z njim, toda, kakor je bil sklenil, povedal ne bo nič, kaj je njegov sin delal. Skenil je tudi, da bo fige zaenkrat še spravil'in jih prvilekel na dan v skrajni sili. “Nič ne smeš povedati o sinu!” Tako ga je bil naučil Kriva-noga! V takem razlojoženju je prišel stari Glavan iz Skrilj pred sodnika. Po običajih ceremonijah je sodnik vprašal: “Oče, ali veste, kako je Vaš Janez udaril logarja glavi? S čim ga je bil?” Glavan je molčal. “No, le povejte!” “Nisem bil zraven! To rečem: tako naj bi ga bil, da bi r«Ef7iMbuaH IJAMIN8? U’ašMyarkM »»*** W me h «WbfMkad»li I yhnr amey. > I* I 0» A IWy (broad) MaMpU im* Francoska reka Rena izvira v švicarskih Alpah. Njen tok meri nekaj nad 500 milj in zadnjih 350 milj je plovna. • « * Državni tajnik Marshall, ki je v tej službi že 18 mesecev, kaže vidne znake utrujenosti. Sicer pa tudi že ni več mlad; 3tar je že 67 let in drugače še dobro ohranjen. • • « V Washington je dospel bivši španski zunanji minister Le-querica. V diplomatskih kro- jo daste kakemu nadebudnemu gih mislijo, da ga je poslal ge-, sinčku v roke, vam bo to rad napravil), boste videli, da ima okrog 156 raznih delov. Toda boljše vrste ura jih ima pa celo 262. Pšenično zrno, ki je staro nad 25 let, ne skali, torej se neral Franco šem v tajni diplomatski misiji. * » * Ameriški poslanik za Italijo Dunn poroča, da se bo socialistična stranka zopet zedinila. Cepitev je mnogo pomagala komunistom. lahko takoj vseli v najemnikovo ali gospodarjevo stanovanje, more najemnika iztirati ? — Odgovor: Ne — po državnem zakonu. Novi kupec sam šele lahko začne sodno akcijo pro.ti najemniku ali proti hišnemu gospodarju, če se le-ta noče umakniti po prodaji. 4. Ali gospodar lahko odpove stanovanje najemniku, da napravi prostor svojemu prijatelju? — Odgovor: NE. 5. Ali gospodar lahko odpo-stanovanje najemniku po obeh zakonih, državnem in federalnem, če najemnik ne iz-polnuje svojih obveznosti (kot na pr. noče rezati trave ali kidati snega, ako je bilo to med njima prej dogovorjeno), oziroma če povzroča hrup v svojem stanovanju, dela škodo, rabi stanovanje v nemoralne ali drugačne kot stanovanjske namene ter se drugače obnaša nevzdržno napram gospodarju ali sosedom? Dalje če gospodar želi podreti hišo alj napraviti znatne spremembe v svrho ustvaritve naknadnih stanovanjskih prostorov pod gotovimi pogoji, ki jih zakon določa? — Odgovor: DA v obeh slučajih. King v državi Texas. Obsega da so bili programi tako lepi, 1,300,000 akrov zemlje,' kj ieIda je hotel, naj jih vsak v ' vsa zagrajena z žično ograjo. Tune in... tke AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE • A Program of Classical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning IhOOtoWFYT 12:00 a at. TMiAI N00N 1430 Kilocycles • ' English and Slovene V državi Wisconsin producirajo 58 odstotkov vsega sira v Zed. državah. • * * Long Island, New York, je 118 milj dolg in največ 23 milj širok. • • » Uvalde, Texas, je kraj, kjer pridobijo največ medu na svetu. Vsako leto ga čebelarji razpošljejo do 2,000,000 funtov po! vsem svetu. • • • Edward Gorman je kupil farmo v kraju Manteno. Illinois. Kupčija je bila zaključena ob 4:30 popoldne. Ob 5:30 popoldne, torej eno uro zatem, je pri hrumel pa tornado, ki je razdeljal vso farmo * • • V Oasis, Wisconsin, je bilo pred volivci vprašanje, če se sme točiti opojna pijača, ali naj ostane kraj suh- Za suho jih je glasovalo 48, za pijačo pa 47, torej ga ne bodo pili, vsaj javno ne. Mrs. Espe v Chicagu je šla na sodnijo po razporoko. Rekla je, da je vprašala moža, koliko je ura. Ta ji je odgovoril s tem, da ji je zagnal uro v glavo. Brantley Rose iz Goldsboro, N. C. je bil obsojen v zapor na 13. let. Sodniku se je pritožil, da je številka 13 nesrečna, nakar mu je ta odbil od kazni eno leto. e • • Sovjetska Rusija ima danes 266 vojnih divizij, med temi jih je 95 v sateliskih državah. V teku 60 dni Rusija lahko pomnoži te divizije na 400. (Potem pa vpijejo iz Moskve, da je Amerika tista, ki išče vojno.) Predsednik Truman pričakuje, da bo nominiran na konvenciji demokratske stranke pri prvem glasovanju. Upa tudi, da bo izvoljen jeseni, ako bodo republikanci nominirali Tafta. Trumanovi prijatelji mislijo, da bi bil njamočnejši nasprotnik Harold Stassen, če bi ga kandidirali republikanci. * * • Poljedelski eksporti računajo, da bo v šestih mesecih višja cena za perutnino in za jajca. • • • Kdor misli, da bodo Zed. države vzele v kratkem svoje čete iz Trsta, se moti. Amerikan-ci bodo ostali v Trstu, na Dunaju in Berlinu še precej časa, ker to so glavne postojanke, preko katerih se ne bo zagrnil železni zastor, brez streljanja že ne. * • • Mehika in Španija se pogajata, da zopet vzpostavita diplomatske odnošaje med seboj. To se bo zgodilo enkrat poleti. • . • • Kakor je sovjetski politbiro izvedel čistko med literati in glasbeniki, tako bo kmalu začel M nekaj podobnega med znanstve-.'hfldTP Norman Ramsey iz Lebanon, i/ Ky., je bil aretiran, ker je igral ESjFffiHSjfr&frSifrfljU svoj radijski parat vso noč in Pravda jih je oni dan okr-tačila, češ da ne delajo nič. Glas v Pravdi je toliko kot zvo- nenje pred točo. » • * Rusija bo začela v kratkem diplomatskimi potezami, da bi odvrnila Turčijo od Washingtons. Sovjetska vlada je že ponudila Turčiji, da pokupi ves tobak po tekoči tržni ceni, s čemer se je močno prikupila turškim kmetom, ki imajo tobak v skladiščih. • * • Pravijo, da se bo predsednik Truman umaknil ter sam ponudil predsedniško nominacijo generalu Eisenhowerju. To pa le v slučaju, če bodo imeli republikanci močnega kandidata. Milwaukee - -West Allis Čevljarji (čevlji po meri in popravila) RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel: ORchard 9783. Dentisti Dr. FRANTZ E. O.. 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370 Garaže PERKO OARAGE Se SERVICE STATION. 426 So. 6th St- tel.: BR 3060. Sinclair Gasoline and Oils. Gostilne in restavracije BEVEZ-KOLAR KRISTINA. 1217 So. 62nd Street—Tal.: OR. 6310. Grocerije, mesnice in zelenjava Odvetniki ODOJEK FERDINAND A- 6227 W. Greenfield Ave., teL: SPring 3414; ree.: 5400 W. Hayes Ave., Ml 1728. Pohištvo HOTZ A MOHAUPT FURNITURE COMPANY Fnrnltnre — Roga — Upholstery Ask Us About Our Liberal Terms — Phone: Mitchell 3110 — SIS West National Anne Ribe, sveže in prekajene PHONE: MITCHELL 431» K C. FISCHER * SONS Wholesale & Retail Dealers In FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Sine« Soda voda, pivo in mehke • • ■ v pijače UPOQLAVSEK FRANK, 3601 Weet Burnham Street. TeL: ORchard 5351. Lekame BUDNER BROS.. 631 W. National An. TeL: ORchard 1031-1036. FAY DRUG CO., 738 So. 5th Street. Tel.: ORchard 2158. Oblačila A. L. ERICKSON MEN’S WEAR - TAILORING 13» Sooth 16th Street Tel: ORchard 2425 SANITARY SODA WATER 00. 14390 So. 00th St. TeL: GReenfleld 3820. SPUR Bottling Co.. (Soda and Spring Water). 232 W. Brace St: MA. 1152. Urarji in zlatarji KOCH RUDOLPH (formerly Well-rteln Joe), 1}16 W. Natl ay,. Ml. 6663. Žganje, vina in likerji CITY LIQUOR DIErnt. (Frank Kolbe. Prop.). 1229 So. 51st St — Tel.: ML 2660. (Fine Villa Wines.) PORI WASHINGTON Gostilne in restavracije JANESHEK STANLEY. 112 Franklin Street (H block north of Smith's "Fish Shanty"). — TeL: 401. GOOD HOPE CEMETERY rath'( ‘1, Sooth 43rd * W. Cold Spring lend - Za oegj groblSCem In m druge Informacije poklWIe: :MITCHELL Sill. pteMa vsako mdo In nedeljo popoldne od FUsrtae Rate l I Z. SLO VEM (Nadaljevanje t 1. strani) Zlasti pribeži mnogo Istrijanov, Hrvatov pa tudi precej Slovencev. V krogih IRO (mednarodna organizacija za begunce) sodijo, da je v zadnjih mesecih pribežalo izpod Tita do 7,000 ljudi. Titovci so sedaj zaprli vse dohode v Trst razen po eni cesti. Tako mislijo, da bodo lažje 'kontrolirali dohode v tržaško državico. Ljudje seveda beže po stranskih potih in ne po glavni cesti. Po gozdovih straže pač enega ali drugega ustrele, toda drugi le pridejo čez. Ta beg iz Ttovine je silno jasna slika razmer za železnim zastorjem. Nihče namreč ne beži od tam, kjer se mu dobro godi. Iz Istre jt pobegnilo v zadnjih mesecih tudi precej fantov, ki ne marajo v Titovo vojaško službo. Tudi znamenje Titove priljubljenosti. IZ ROBEDIŠGA V KOBA-RIDSKEM KOTU je 9. aprila pobegnilo pet družin, skupno 23 oseb v Italijo z živino in z blagom, kar so ga mogli odnesti. Bežali so ponoči, ko ni bilo dovolj zastraženo. Pripovedujejo c neznosnih razmerah, v katere so padli, ko je tam zavladal komunistični režim. KAJ PiRIPOVEDUJEJO RAZNI BEGUNCI. — Ameriški žurnalist Walter Lucas se je razgovarjal s takimi begunci v Gorici. Begunec iz goriških Brd mu je pravil: “Včasih smo delali na naših kmetijah kot koloni. Polovico pridelka je vzel gospodar, polovica nam je ostala. Mi smo smatrali to za krivico in za suženjstvo, kar je tudi bilo. Toda sedaj si to želimo nazaj. Ko1 munisti so zemljo podržavili in mi smo sedaj na tej zemlji samo dninarji. Plačajo nam pa tako malo, da ne moremo živeti. Na - -mesec dobim toliko dinarjev, da bi to zneslo 8 dolarjev. Samo kruh za družino me stane 6 dolarjev. Zato sem zbežal.” Drugi je pripovedoval: “Jaz sem zidar in sem bil komunist, šel sem sam čez mejo v Jugoslavijo, ker so mi pravili, da je to paradiž za delavca. Res sem tam dobil delo. Ne manjka se dela tam čez. Bil sem v Kobaridu. To je danes zapuščen kraj. Trgovine so prazne; ničesar ne dobiš, tudi če imaš denar. Za kilo krahu sem plačal malo manj kot sem na dan zaslužil. Pa sem re-.kel tovarišu, da mislim nazaj. Ta me je za to besedo udaril in še zaprli Ko sem bil prost, sem prvo noč pobegnil čez mejo nazaj.” Tretji, ki ga opisuje ameriški Begat#* graščini kknm kmSUa Sbwwr|£££5tEKS pod .komunistično diktaturo (Nadaljevanje.) Končno je dejal eden od njih: “Pustimo ga, Baj vidiš, da je že ‘crknil!’ ” Vsi trije bo nato planih na naju. Nisem dosti čutil, že sem bil v nezavesti. Prebudil sem se šele, ko se je muče- žurnalist, je bil fant, ki je pribe- nje nanovo začelo. To se je po- žal izza železnega zastora, ker ni hotel v Titovo vojsko. Pravi, da ni bil zato za Jugoslavijo, da bi šel za Tita umirat. V FARI PRI GRADIŠKI je 7. aprila umrl Ferdinand Winkler, lastnik znanega hotela na Lokvah nad čepovanom. Nasilni komunizem je tudi njega pregnal z lepega doma. Bil je zme raj zaveden Slovenec “LETEČA KOLONA.” — Kjerkoli nastopa komunizem, ljudi terorizira. V vaseh nad Koprom, ki so čisto slovenske vasi, kmečko ljudstvo seveda ne gleda komunistov preveč prijazno. Verina previdno molči. Ker so ti kraji po mednarodnih dogovorih v tržaški državi, čakajo ljudje, da se enkrat le ski-dajo komunisti proč. Toda nekateri pokažejo preveč očito, da ne marajo titovcev. In take strahuje "leteča kolona.” Naenkrat uderejo komunisti v tako hišo, pretepejo ljudi, razsajajo in razbijajo, kar jim pride pod roko. Tako ukrote vse, da si potem nihče ne upa več ziniti besede pro- njim. Tako so delali tudi laški fašisti. NI SE UJEL V ZANJKO. — Na Tinjanu nad Koprom opravlja mašo župnik Rozman iz Pasje vasi (Dekani), ker na Tinja--nu sedaj ni duhovnika. Nazaj iz Tinjana se pelje s kolesom .po strmih klancih. Pred kratkim so mu tinjanski komunisti nastavili žico čez cesto, da bi se tako ubil, če bi st načrt posrečil. Toda tisti dan se je nekaj zadržal radi nekega bolnika, tako so pešci poprej našli žico in jo odstranili. V TOMAJU NA KRASU je neki balkanski vojak vprašal neko nuno, za koga ona drži. Baje je odgovorila, da za krščansko vero. To je smatral menda ta Balkanec za žalitev Titovega veličanstva in jo pretepel in obrcal. Tako je dokazal, da je Titova vera boljša kot krščanska. BOG JE NEVIDEN — Na nekem mitingu je komunist Kraševcem dopovedoval, da ni Boga. Rekel je, da bi ga človek videl, če bi bil. Pa je bil neki star možakar sit tega govorjenja ter je zaklical govorniku: “če bi vi navijalo vsako uro. Trpel sem in čakal iste usode, kakor je doletela nezavestnega dva dni po mojem prihodu v celico. Prestal: je to trpljenje. “Zakaj?” sem se izpraševal, molil in želel sem si hitrega konca. “Samo hitro umreti in ne več tako trpeti.” Vpitje, ihtenje in jok v drugih samicah so naznanjali, da se val besa bliža nama in minute so potekale kot ure. Brez konca se je vleklo čakanje v bo lečinah. Po 14 dnevih takega pekla je prišel ukaz in poslali so me nazaj v skupno sobo, češ, da je bila pomota. Zagrozili so mi, da o vsem, kar sem doživel, ne smem pod smrtno kaznijo govoriti nikomur. Ni mi bilo potrebno pripovedovati. Vsi v skupni sobi so se prestrašili, ko so me zagledali. Imel sem rane in podplutbe na obrazu, las mf je manjkalo, bil sem brez zoba na desni strani. To so bili dovolj zgovorni znaki o vsem, kar sem doživel. Kakor da bi prišel v svobodo, tako se mi je zdelo prve dni ponovnega življenja v skupni sobi. Kakšna razlika med bunkerjem v pritličju in to “druža- Kočevja, je dejal: “na morišče jih peljejo, in to v Kočevje." — Mladenič, ki je pri vratih stalno poslušal in oprezoval, nam je jgvil, da so vsakemu zvezali jiico roke na hrbtu tako trdo, da je kanila kri. 'Natovorili so jih na tovorne avtomobile in odpeljali. šele pozneje, ko sem bil že v prostosti, sem zvedel za njihovo strašno usodo v kočevskih hribih. Posedli smo po tleh in čenja, prišel iz Titovih zaporov: vsak je premišljal svoje, ko nas hipoma prebudijo streli na dvorišču. Stresli smo se in že so se ponovno odprla vrata. Zopet so klicali imena. Prvoimenovani tla levo, drugoimenovani na desno stran hodnika, tisti pa, ki niso bili klicani, naj ostanejo v sobi. Bi! sem na levi strani hodnika, zastražen od partizanov. Peljali so nas v nekdanjo kape-'o jetnišnice, ki pa ni imela ve? cerkvenega lica, le klopi so še bile tam. Sedeli smo v kapeli vsak zase, nismo se pogovarjail med seboj, težka mora je ležala nad nami. Odkar je prišlo to “vrhovno sodišče,” nismo dobili nobene hrane. Bili smo sestradani tako. da nismo mogli stati, še manj hoditi. V popoldanskih urah smo slišali stopinje po hodnikih in kmalu nato opazili na cesti nekaj naših ljudi, ki so bi-izpuščeni. Tudi mi smo dobili iskrico upanja v “svobodo.” Ko pa je zvečer zazvonilo an-geljsko češčenje iz farne cerkve, tedaj smo mislili, da smo izgub- med nas in morila brez “ljud skih »odnikov” in “sodbe." Dnevi so nam tu hitreje minuli in naša soba se je že skoraj izpraznila. Koncem junija pa zaslišimo veselo vest: amnestija! Seveda je veljalo to za nas, ki smo ves ta bes prestali in ki nismo bili obsojeni nad 10 let. Nisem bil ne obsojen in ne zaslišan in zame je amnestija veljala. 'Tako sem v začetku avgusta 1945, po treh mesecih mu- bno” sobo! Le na vseh ljudeh Ijeni za vedno. Težke misli so mu izbil par zob. Na to so me Boga vjdeli, bi ga ubili. sem opazil potrtost, 'upadlosf, vsak me je spraševal, če imam drobtinico kruha. Tudi jaz sem bil lačen, toda ta sprememba mi je potešila glad. Klicali so me pozneje še.parkrat na zaslišanje. Podpisati sem moral ne vem koliko formularjev. Po skoro dvomesečni preiskavi so nam javili, da pride v naslednjih dneh sodi: ki je nedi ni amerikanskl avlomobili So privozili naslednjega dne na dvorišče jetnišnice. Pripeljali so se “višji ljudski sodniki” z ministrom OZNE na čelu, generalom Mačkom. Sobo za sobo so pregledali in potem vsakega posamezno izpraševali. Bilo nas je tedaj še okrog 800 in vse j/ bilo v dveh dneh opravljeno. Ponoči smo prisluhnili: večje letanje straž kot običajno. Težki kamijoni so vozili^na dvorišče. Vrata sob so se pričela odpirati. Partizanski častniki listinami v rokah so začeli čita-ti imena. “Vzemite vse s seboj, kateri ste klicani in na hodnik!” so bile ukazujoče besede partizana. Nihče ni vedel, kam popeljejo odbrane. Mirno in tiho smo stali in s težkimi občutki gledali za njimi, dokler se niso vrata zopet zaprla. Nastalo je všesplošno ugibanje: “Izpustili jih bodo,” “na sodišče v Ljubljano jih peljejo;” mož, ki je bil v kotu sobe in pripeljan šele ,pred tremi dnevi iz nas spreletavale ko zaslišimo polnoči kolono tovornih avtomobilov in takoj nato ropotanje ključev. Odprli so še preostale sobe, ukazali ;nam, naj gremo na hodnik. “Vzemite s seboj vse resnica in jo morem z neštetimi kar Imate!” je bil ukaz. “Kaj bi neki vzeli, saj ste nam ob prihodu vse pokradli,” se je o-glasil možak iz Kočevja, ki mu in da bo vsak, je bilo videti resnično vseeno, kras- kaj naredijo z njim. Postrojih so nas po dva in dva, vsakomur zvezali roke na hrbtu ter na? onemogel, sestradan in ušiy! Ponavljam: bil sem zaprt z ljudmi, ki so bili zaprti v vseh mogočih gestapovskih in fašističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih, tudi v Dachauu, pa so pravili, da so titovski zapori bili daleč najstrašnejši. Nepopisno je bilo njih razočaranje nad “Titovo osvoboditvijo,” — “vzhodno demokracijo” in njegovo “rdečo ljudsko sodnjio.” Maja meseca so nas trpali v zapore zasmehovane in opljuvane od “ljudskih množic,” — po-‘ milujoče in oproščajoče, so nas ti isti ljudje sprejemali ob našem povratku domov. Mnogo ljudi je po'treh mesecih spregledalo, spoznali so sami te Titove voditelje ter oznanjalce bednih “ljudskih demokracij." Slovenski narod jih je spoznal kot krv-v nike. Hitler je v Titu našel po-snemalca in “boljšega” naslednika. Poprej nismo verovali, da-so možna taka grozodejstva kot Katyn. Sedaj pa vsak otrok ve, da je na slovenski zemlji vež masovnih grobišč. Rdeča pest je o odgovorna za te nedolžne žrtve! Vrnil sem se iz ječe med razočarane, obupno zbegane jn prestrašene ljudi. Vse, kar sem vam napisal, je gola, žalostna natovorili na kamijone. Straže so nas o’bstopile in odpeljali so nas v škofove zavode v št. Vidu. Po dveh mesecih preiskav v begunjskih zaporih so nas znova zasliševali. Zopet se je sli, šalo ječanje obtožencev v preiskovalnih prostorih. 25,000 hrvaških, slovenskih domobrancev in drugih, je bilo že v teh prostorih obsojenih in odpeljanih dalje. 'Tako je tudi pri teh naših zasliševanjih preiskovalni postopek hitro potekel. Sto nas je bilo v sobi in vsak dan jih j‘e bilo do 10 zaslišanih in obsojenih. Obsojene so takoj ločili od nas, toda kljub temu smo zvedeli za njih kazni, 15, 20 let, na smrt, le.redki so dobili, manj. življenje tu v št. Vidu je. bilo tnalo boljše kot v Begunjah, zasliševali« postopek malo milejši in hrana malo boljša. Prvi samoumori iz obupa in neizprosna krvava griža sta bili posledica preiskovalnega postopka in pričami dokumentirati, še da nes ne vem, zakaj Sem moral v zapor. Mislim, da je previdnost hotela eno pričo več, pričo o u- bojih, mučenjih in drugih nečloveških postopkih v Titovem rdečem “raju." Ko sem pred petimi meseci zapuščal namučeno in krvavo slovensko zemljo in ko sem se v Ljubljani poslavljal, so me prosili, naj povem o grozodejstvih Titove soldateske. Mnogi so z menoj vred bili za peljani in izigrani med zasedbo Nemcev in Italijanov. Sedaj so spregedali. Po treh letih “o-svobojenja” vsak ve, da tam, kjer je komunizem, ni sovbode, ni pravice, ni demokracije, ni miru in ne sreče. Janez Gorenjec. Slovenski lovski klub Barberton Barberton, O. — Običajno vsako leto pričnemo s strelskimi vajami na lončene golobe v mesecu maju. Fantje našega kluba so sklenili na svoji zadnji seji, da se podajo v prosto naravo in da jih hočejo nekaj razbit v nedeljo 9. maja ob dveh popoldne. Tem potom opozarjam vse fante, da pridete na strelišče še pred dvanajste uro, da bomo lahko pripravili vse potrebno. Kosilo bo pripravljeno za vse člane in njih družine ob poldne (ob 12. uri). Vabim vse naše prijatelje iz Barbertona in iz Clevelanda iji okolice, da nas obiščete v nedeljo popoldne na strelišču Slovenskega lovskega kluba na Prijateljevi, farmi v Rittman, Ohio. Z lovskim pozdravom, Tajnik, ----So------- Pismo Nekdo, ki se je hotel izmuzniti svojim upnikom in je moral za nekaj časa oditi iz vasi, kjer je prebival, je srečal na povratku svojega nekdanjega prijatelja. “Človek,” mu reče, “kako da mi nisi piša] niti ene karte, odkar sem odšel od tukaj ?” “Kako da ne! Saj sem ti poslal vsaki dan eno.” ‘Mogoče, toda prejel nisem niti ene' Morda si napisal napačen naslov. Kako si napisal?” “Glej no! Na belo, zato da bi nihče ne vedel, kje prebivaš.” DELO DOBIJO Delavce se sprejme Za delo na prostoru starega železa, 16201 Saranac Rd. Plača od ure, 45 ur na teden. (90) Za splošna tovarniška dela Dnevni šift 5 dni, 40 ur na teden Dobra plača od ure THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. (90) Delo dobijo Operatorji na strojih za rezanje lesa. Stalno delo. Dobra plača od ure. Pokličite CH 6283. (91) Za gospodinjo Sprejme se priletno žensko, da bi šla gospodinjit trem ali štirim moškim na farmo blizu Geneva, Ohio. Ima vse prosto, plača po dogovoru. Pokličite za naslov RE 4286. (91) MALI OGLASI MALI OGLASI Lepa prilika To je prilika, ki ni vsak dan. Naprodaj je hiša za 2 družini, z garažami in z vsem opremljena, v jako dobrem stanju. Ako jo hoče pa kdo v najem, se mu tudi ustreže. Toda najemnik mora biti priden ia pošten. Gospodar zahteva nekaj gotbvine vnaprej. Zglasite se na 3547 E. 78. St. pri gospodarju. —-(92) RE-NU Barvanje in dekoriranje Fino delo Pokličite Rudy, the Re-Nu Man PO 9496 RUDY KRAMPEL Hiša naprodaj Blizu 185. ceste, 4 sobe, opremljene, cottage za vse leto; plinska g o r k o t a, garaža, lot 40x257. Cena je $8,150. Se lahko financira. Prodaja lastnik. Pokličite KE 2847. (90) PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase. Se priporoča OGRiNC-S MARKET 6414 St. Clair Ave. (191) Hiša naprodaj Radi odhoda v Kalifornijo prodam hišo na 22654 Chradon Rd. Ima vse udobnosti, 6 sob in sončna soba; hiša je Zgrajena v Colonial modi. Thomas Krašovec, 22654 Chardon Rd., Euclid, O., tel. IV 6556. (94) V Zaragozi pred izložbenim oknom Čakaj, Rafael, da grem kupit en kilogram onega visokega sira, ki je moji ženi tako všeč. Za božjo voljo, ne kupi tega! Zakaj ne? Če ga boš kupil en kilogram, ti bodo dali polovico lukenj Kraška kamnoseška obrt Um Waterloo Rd. BDnfA SLOVENSKA KDSLOVALKI-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV Mlekar v Holandiji. — Na Holandskem je mleko še vedno racioniruno, vendar pa ga je že vedno več m trgu. Turisti, ki bodo letos obiskali tv deželo, bodo lahko videli precej takih mlekarjev, ki dovažajo mleko z biciklji. Gospodinje pridejo kar s posodo na cesto, kjer jim mlekar nalije mleka, kolikor ga zahtevajo. jiimiiiiiuuuiiiiiiUMimiuiiuMiimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiuub Jos. Žele in Sinovi § POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voa redno in ob vsaki uri na razpolago. S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 6502 SI. CLAIR AVENCE TeL: ENdlcott tSSS 5 C O L L I N W O O D S K I O B A D j: 452 E. 15Znd STREET Tel.: I^ihoe Sili 5 Če kupujete aH če prodajate hišo, farmo, lot, trgovino Trgovina naprodaj Naprodaj je grocerija in mesnica na St. Clair Ave. med 79. St. in 105. St. Prodaja lastnik. Vsa moderna oprema. Proda na teden od $1,200 do $1,500. Pokličite MU 2506. -OD VRTNA SEMENA za srednje-zgodnji in poznejši pridelek FIŽOL, nizki grmičast zelen, pk. ....10c FIŽOL, nizki grmičast rumen..........10c FIŽOL, visok preklar zelen.....10c FIŽOL, visok preklar rumen .10c obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili toČDO in zanesljivo postrežbo. J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Thur. — x) RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto m prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNLK GLenville 3830 »82 East 152nd Street MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61«t ST. TEL UTuh l - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. Pa se še čudimo, zakaj je toliko podgan.— Gornja slika nam kaže mačko “Terrrf' na domačem “banketu” z belo podgano. Pravijo, da sta si mačka in podgana taki prijate-Ijiei, da skupno jesta in se tudi skupno igrata. Cementna dela Izdefujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Milim- Ave. Euclid, O. Tel. IV 2494 (Tue. Thurs. X.) KUMARE, velike za solato ......10c KUMARE, male za konzervo ......10c ENDIVIJA, kravžljana bela .....15c ENDIVIJA, široka krhka ........15c 80LATA, zgodnja listnata ......10c SOLATA, velika “hrastovka” ....15c SOLATA, glavnata “ledenka” ...........15c SOLATA, poletna "‘maslenka” ...15c SOLATA, velika “poletni čudež”....20c PETRŠILI, veliki s korenom ....10c GRAH, visok užiten v stročju...10c REDKVICA, drugo-zgodnja sočnata ............♦....10c REDKVICA, bela dolga ........ 10c REDKVICA, mešanica več vrst....10c REDKEV, velika črna okroglasta....l0c REDKEV, zimska črna dolga .....10c REPA, bela pozna za kisanjje ..10c ROŽMARIN, dišeči ___________ 25c MAJERON, sladki dišeči ........20c Poštnine od semena lflačamo* mi. Kar izrežite ta oglas in podčrtajte semena, katera želite. PRISTNE SUHE GOBE. Jako lepe Iz Trsta. Cena je: % fnnta $1.10; '/j funt $2.00; funt $3.85. AJDOVA MOKA. Dobili smo še zopet nekaj snežnobele moke, ki je na razpolage po 19c funt, dokler traja sedanja zaloga. ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen paj-boljše kvalitete. Cena škatlice 50c. STROČNA VANILIJA, prava dišeča. 4 stroki 5£c. PAPRIKA, fina sladka, šk. 50c. Ostra za gulaš 50c. “PLANINSKE ROŽE,” slaven zdravilni čaj za utrjevanje in čiščenje krvi in želodca. CeM škatlje $1.50, 5 šk. $7.25. KAMELICE, TAVŽENTROŽE, EN-CJAN, BRINJE, PUUČNIK in druga Knajpova zelišča v škatljah po 60c in velikih $1.50 škatljah. Poštnino^ od blaga (izven semena) plača naročnik. J STEVE MOHORKO CO. 704 SO. 2nd STREET MILWAUKEE 4, WIS. COMEOW, KILLER - YER.WIFE SAID TO TAKE HER USED FAT TOTHE 1 MEAT DEALER AFTER YOU'D WON! vedno najprej pogledajo OGLASE ki ga bo podal V NEDELJO 9. MAJA ob 4 popoldne V SACHSENHEIM AVDITORIJU. NA 7001 DENISON AVE. - Zvečer ob 7 plet v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denitea A ve. Igral bo JOHN SULEN ORKESTER—Vstopnina $1 mnjmmmririjmrtfinmirtrtj^^ 'PetrinKa IVAN MATIČIČ uui.njirumrinrLnAanjTri^^ Zdrave ali za Jernejem. Kako za Jer- oči sem ti dala, bistre ko jasno nebo, zato pazi na luč, da ti ne fgasne! — Polonica, slišiš, ti J,ivo moje seme, mar tudi ti že kaniš iz gnezda? Usmili se me, ostani, ostani, ostani! — Lovre, kam pa ti grmadiš skale, bož mar zidar? Prešibko si še, sirote moje, bojim se, da se mi pretrgaš. — Oh, Tinče, pastirec! Ves ljubi dan si v gmajni, nič več te ni pri domu. Pazi, da mi v brezno ne padeš! —Japček, ti edini si mi še ostal! Na, v malin moraš saj ne utegneš v šolo. Speči moram kruha, kruha za vse moje otroke. Pridite, kam ste šli, nikogar več ne vidim! Kruha vam spečem, dobrega, sladkega kruha! Kam ste šli, vsi ljubljeni moji? Drejc, Tevž, Neži- nejem, kaj pa se je temu pripetilo: p&del je — pa je bilo tij konec. Padel je —pa je bilo konec. Padel? Bog se ga usmili! ____Da, in Jožeta je tudi ma- lo ošvrknilo po rami, a se je izlizal. E, Jože je kavelj! — Tako? Kje pa hodi, da ga nič ni videti? — Kje hodi, on zluži zdaj doli, nu, pri pešadiji. — In Miha? — Da, Miha je prišel zraven že nazaduje, ko je vojska že omagala. Zašel je bil v ujetništvo, zdaj pa služi .pri artileriji. E, mati Petrinova, saj še ni tako obupno, kakor bi človek mislil! Je in ni, kakor se vzame. Res da otroci po veliki večini še živijo, ali to je Petrinki premalo, če pa nikoli nikogar ne vidi. E, saj jih ima še zado- Janez je mojster, ta bo kovač, liva, poje na njivi, v ogradi in la pač taka božja volja. Saj ijan. • . « Toh Pa. Pnfrlvmvo mati voa tn r&ZUTtie. Dn da bo kaj. Prišlo je tudi po dolgem presledku pismo iz Amerike, kjer sporočajo vsi trije, da so zdra- poje med tovarflhcatm. Teh Po- lonici ne manjka, saj jo imajo tako rade. 2e celo fanti se smolijo okrog hiše. Sicer pri- spormuju vsi uijci ua su euia* u“,v“jv • r vi in imajo edino željo, da bi hajajo k Lovretu, toda čisto ja- r.udi doma bilo vse zdravo. Po vseh teh križih in težpvah torej le ni še obupavati Petrinovi hiši. Res je, da postaja bolj in bolj tihotno, včasih se zdi, da je tišina naravnost obupna, primeri, kako je bilo pred le- sno je, da nima Lovre tiste privlačne moči kot Polonica. Petrinka pač zato laglj« prenaša težke bridkosti: na eni strani gleda, kako življenje nmira, na drugi strani pa se razcvita in klije. Da, Petrinka v primeri, Kano je duo preu ie- »"j— *—> - -......- ti. Pa je le še dovolj življenja je natrosila svojim otrokom sa- ...... .-I- i wlunnia in m nr" n o irnlio ijem moji. acv*, vrni. Ej, saj jm nun sc hiuu- lea, jernejec, Jože! Pridite, pri- 3ti pri.hiši: Japčeta, Tinčeta, pridite! O, Martin, M ar tin, Lovreta in Polonico, no, pa kon-Martin!” j čno še Martina. Pa Janez, mar “Kaj je, mati?” on nič ne pomeni? Janez, on je V zapešku na klopi se je ne-J kovaški pomočnik V Dragonji kaj zganilo — in mati se j« vasi; že kar sam podkuje vola prebudila. [in še celo konja; da, že nov voz “Oh, Martin, si ti? Kaj ti je? je okoval Petrinovim, tistega, Si vpil, ubogi moj ?” “Jaz sem vpila? Oh, kako sem izmučena! Koliko je neki ura?’ ’ "Dani se.” “Da ,dani se.” Vsa izmučena gleda mati v jutranjo zarjo, ki prodira v hišo. Cisto topa je Petrinka, v glavkji je zamotana neka teža, ki je žena ne more odmotati. Tudi Petrin se prebudi, nekajkrat zaSeha pa vstane. Sicer je nekam mračen in malo- , a vendar je še pri mo- ,i. je bil. Njegovo junaško telo je upognjeno in vse nejgove kretnje govore, da Petrin polagoma podlega trpljenju. Ne, Petrin še ne omaga, de mara podleči. Sleherni dan vstaja zarana in gre za trpljenjem, nhjsi ga mučijo še tako mračne tegobe. Delati, delati, delati! 2e prav, ali človek se nazadnje tudi dela naveliča ko uvidi, da mu vse .odide, kar količkaj odraste. Sami nebogljenci se držijo hiše, Tinče mu sicer pase, to je že nekaj, Lovre pa že nekaj obeta, rad bijte sam nakladal trame, a je le šibak. Tako da vsa glavna teža dela pada vedno nazaj na Petrina. Sicer op vse to nekam molče prenaša, prav z Veseljem pa ne, ker se trpljenje le polagoma upre človeku. Precej za gospodarjem je vstala tudi Petrinka. Postelja, noč, spanje, vse to je postalo Petrinki muka in komaj čaka dneva, da' se more zmotiti z dnevnimi brigami. “No, kako je, Martin, ti je kaj odleglo?” Kakor malega otroka gleda Petrinka Martina. “Zdi se mi, da mi je malo bolje.” Martinu se samo zdi, in morda bi se tudi materi zdelq, ako bi sin venomer tako suho ne pokašljaval. E j,. Galicija, | močvirje, Karpati! Martinu ni; nobenega leka več, z njim je pri j kraju! Čudno, pa se je vrnil zdrav iz vojne. Da, kar s kravami je hotel v gorzd, ko ni bilo. več volov pri hiši. Potlej je še-^ le pričel polagoma hirati, dokler ni končno legel. Vsi dobro vedo, kako je z njim, in kaka hudo je Manici, ki ga »d daleč opazuje, ko pokašljuje c krog hiše. Petrin ga niti gledati ne more, tako mu je hudo, za Petirinko pa se nHi ne ve, za kom ji je huje: za Martinom ki ga je bil Miha napravil. E, pri hiši; in to življenje daje v prvi vrsti Polonica. Uh, to vam je pravo živo seme! Sicer je bila že Nežica včasih privlačna sila Petrinove hiše, še bolj ko Rezika, danes pa je Polonica tista skrivna moč, ki bodri Pe-trinko in vso hišo. Res je, da ima dekle šele osemnajst let, ali je punče že kar nekam, resnobno odločno. Pozna se ji, da je preskusila bridkosti vojnih let, medtem ko-tega niste poznali ne Rezika ne Nežica. Saj mhteri si že ni treba dosti beliti glave, kaj se h. kuhalo, kaj delalo na polju, kdaj bo žehta, da odnese dekle prat k Učanki, kajti glavni del teh brig prevzema polagoma že kar Polonica sama. Ni pa to vse, s čimer razbremeni mater, so namreč še druge okolnosti, ki sila blažilno vplivajo na mater. Saj Petrinki ni, da bi ji kdo odvzel brige in delo, brez tega žena niti ne bi mogla živeti; ne kaj močnejšega je, s čimer hši mater vedri; Polonica poje. Da, smeje se in poje. Poje v kuhinji in poje na oknu, ko rožam pri- mega zdravja in močne volje z močnim mlekom jih je napojila, da bodo vedri kljubovali ležkim pogojem življenja, da ne bodo klonili niti pred viharjem. 'Na vojno pa seveda ni pomislila Petrinka, ko je dojila svoje ljubljence. In zato je saj to je komaj še senca! Tak Daši ni nihče natanko vedel, kdaj pride, so orehovski fantje zapregli Zadravčeve konje ta jo ubrali v Dragonjo vas k vlaku. In res se niso motili. Ljudje so šli gledat na zavrte in' so že daleč vpili; “Petrinovega peljejo!” In kmalu se je zaslišala harmonika in konji so veselo rezgetali v klanec. Še malo Časa — pa so zavozili do prvih hiš in se ponosno nesli skozi Kmalu zatem pa se je pozor- vas, kakor bi vozili same zlate * "*■ *' 'dolarje. Petrinova mati vse to razume, toda ona je mati. Materi pa ne zaleže nobena tolažba, nji govori samo golo dejstvo- sin živ, sin mrtev! Poln jerbas kruha je narezala za sedmino, ko so prišli ljudje pomolit za Martinom. Pa naj velja še za Jer-nejca, Bog se ga usmili! Nate kruha, kruha, kruha! — Vso peko je Petrinka razdelila. nost obrnila na drugo hišo. Jelenov Matija se je vrnil Amerike? Jelenov Matija? Je kaj dosti dolarjev prinesel? — E, tako, tako, ni vredno govoriti. — Glejte ga, kaj to je Jelenov Matija? O, strah božji “I-joj, Drejc!” Da, Petrinov Drejc je tu, moder sedi sredi '-aza. Ljudje ga veselo pozdravljajo izpred hiš in on jim pri- jazno odzdravi j a Harmonikar vleče veselo koračnico, vos narahlo ropoče, konja pa stopata slovesno. — “I-joj, Petrinov Drejc!” Konji so zatgenili k Petrinovi hiši. Petrinovi čakajo na pragu, Petrinka vsa drhti v težkem pričakovanju. Voz se je ustavil. “E, mati Patri nova, si-pa smo vam pripeljali!" “Mati!” “Drejc, sin moj 1” Kar milo je zastokala žena pa krčevito objela sina s suhimi, koščenimi rokami. Kakor bi hotela objeti vsa ta leta, kar ga ni videla. — “Da, sem te le še učakala, skoro bi rc v« ne poznala P’ kar nekam užaljena, zdi se ji, kakor da jo je svet ukanil. Rodila je same zdrave sine. Njeni otroci pa ne smejo biti nikomur v spotiko, ne smejo nikoli omagati. Vsakdo izmed njih mora stati trdno na nogah in biti ponosen, da ga je rodila Petrinova mati. Ali vse to ni nič pomagalo. Martina so odnesli k Svetemu Jeronimu. Ne obupni klic matere, ne jok družine, ne skrivno ihtenje Manično, nič ga ni moglo obuditi, ko je lepega jutra ugasnil, prav kakor sveča, ki so mu jo držali. Seveda, so ljudje 'Petrinove tolažili, v pr- zastaven fant je odšel pred dvajsetimi leti, pa se vrne taka pohaba! Kakor da je prišel samo umirat domov. Saj je ves sušičen in povsem drug, še celo oči ima pozlančene. V jami ga je bilo podsulo. No, torej le ni vse pohabljeno tam. I seveda ni. Fantje se vračajo, nekateri za trajno, drugi prihajajo samo na obisk. Doma si izbirajo neveste pa se vračajo zopet v novi kraj. Tudi Petrinov Drejc se vrne. Pisal je, da pride, sicer natanko še ne ve, kdaj. Drejc pride. Petrinova hiša je oživela, Petrinki se je zjasnilo obličje in That z m a lahko izberete pri nas koristna darila ter ž njimi razveselite svoje, dobre matere. Se priporočamo OBLAK FURNITURE CO. HEnderson 2978 6612 St. Clair Ave. vi vrsti Petrinko, češ da je bi- Petrin je postajal nekam vo- -AND THE WORST E YET TO COMU —in najhnjše šele pride Zopet v trgovini. — Ker je bilo posolpje, kjer je imel trgovino s klobuki na Ben Yehuda cesti v Jeruzalemu porušeno, si je trgovec pomagal m ta način, da je naložil nekaj klobukov v razstavno omaro in djal nad njo napis, ki pove odjemalcem, kje je začasno trgovina nastanjena. Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem Hitu oglašuje. • Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago v AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo je •Vam bo! limn The NEW RfXAUL 1 TRAPS Dust in Water 5 \\ Now Undr New Management \j ! 'i HOTEL ROOMS AVAILABLE! = THE ONLY VACUUM CLEANER THAT USES WATER INSTEAD OF A BAS BETTELEY'S IT SWEEPS, deep cleans ear pel* IT SCRUBS and pick* op lenih water IT DUSTS, clean* all comer* IT SHAMPOOS, more* dirt and drle* rug* Especially beneficial to due*-allergies oi sinus, hay lever and asthma sufferers. It't Toledo Mad* 7 , Attachments to Do ' Every Phase of Claming Call lor FREE Home Demonstration or Information GEORGE STRICKLAND, JR. Authorized REXAIR Dealer KEnmore 1214 Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL E. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 ............ Season’s Greetings COUNCILMAN WILBER (. WALKER 4th Ward GROCERIES, MEATS and PRODUCE FREE DELIVERY Call REdwoid 0580 ■S WILTON BETTELEY, Prop. 5 VETTER CUT GLASS COMPANY The DeGaetano & Parrino Co. WHOLESALE AND RETAIL FRESH FRUIT AND VEGETABLES DAILY HOTELS — RESTAURANTS — STORES WE CATER TO PARTIES, WEDDINGS, ETC. QUALITY GROCERIES — COLD CUTS COMPLETE LINE FROZEN FOODS BEER AND WINE TO TAKE OUT Call Us for Free Delivery i PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched 1958 E. 105th Street Euclid 105th St. Market — CE. 7442 215 HURON ROAD Near Ontario CHerry 8090 Factory Prices T mtm .. ...Your”>Jew Pbrmanentls An Assured Success Here. WBr All Work Guaranteed. Monday-Tueaday Special A ^ 1 Shampoo and Hair Style—$1.25 ML 40 j Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—$10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV- 0645 St33S3SSS3SS33S®3SS®5SS33S® PORTRAITS BABY PORTRAITS EXCLUSIVELY CHILDREN - ADULTS Taken in Your Home l No Deposit - No Obligation ALL WORK DONE BY A VETERAN MIZDA STUDIO RA. 0395 WHY SUFFER from SINUS - NEURITIS arthritis-rheumatism: HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS Roche Health Service Hours 9 A.M. to 9 P.M. 10415 St. Clair Ave. GL. 4121 THIS WEEK Laige Wtte Eggs Large Brown Eggs WE WHOLESALE EGGS CHICKENS DUCKS All Kinds of Chicken Feed (OLLINWOOD POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 Benko’s Service Garage ATTENTION MOTORISTS COMPLETE CAR REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CARS Brakes—Clutches—Battery Service Expert Body & Fender Work PAINTING & WELDING MARTIN BENKO, Prop. EX 4241 — 6623 St. Clotr {atttmwwmtwwtmt MODERNIZE NOW PLASTIC A STEEL WALL TILE INSTALLED # BEAUTIFUL SELECTIONS * GUARANTEED WORK # REASONABLE PRICES * PROMPT SERVICE • FREE ESTIMATES JAMES E.B0YDEN SH. 2095 JEWELRY FOR EVERY OCCASION i Priced to every purse. . . styled to every taste WAITER F. MEYER QUALITY JEWELER 1250» St Clair Avenue ATTENTION HOUSEWIVES WASHING MACHINES REPAIRS ALL WORK DONE BY EXPERTS ON ALL MAKES Guaranteed Workmanship Pick-up & Delivery MAYFIELD WASHING MACHINE REPAIR SHOP RA. 7064 12106 Mayfield Rd. Night Nuinber SW.^6359 ^ GREETINGS A. L. GREGG DENTIST 4814 Clark Avenue SERVICE Is Our Motto Sinclair Gas Lubrication - Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessaries Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th ft Fairfield 6H.MS7 BODY AND FENDER.: REPAIRS - BAER 1 FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING HE. 7111 DR. G. L. GORDON DENTIST 5421 Superior Ave. SCHAEFER BODY, INC. " MAIL-MC-MONDAiT*' b... ... a cornuR toiHmplw u* In unto ... trnCItHT «4 NHHMBU ... mOm’i UAMH le in Ml ... ntnaely K0N0NKM s Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 ■find "that $ /dot f)U— 2 and 3 ROOM APTS. DAILY and WEEKLY ROOMS "MeU-Mo-Moadar" »11*»#« bsebeti ad pee-lexlusl peesl* *1 Ha*omwialnq dradseryond wony connected with bookkeeping rad preparation el tra »tunu. "MaUKe-Mraday" le Ike better, ne» occaealcal Mrvtee. A »preMulaUre Wtn be bspyy to «tr» T*U details, Calk WHITTIER HOTEL 1687 East 55th Street EN. 9211 "MAIL-ME-M0NDAY” h BOOKKEEPING and TAX METHOD DON H. WHEELER Mgr. A. ZECHMAN CALL, WRITE or PHONE “MAH - ME - MONDAY” OF CLEVELAND 248 Old Arcade SU. 6036 LINOLEUM • RUGS ASPHALT TILE PROMPT SERVICE A. PAUL ntCHER HradyrlUa, teral- ert, AH Questions of Forget KUsote 5042 3409 Lorain Ave. Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEA.TS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call ua for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years In Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 ! GUARDIAN BLDG. MAin 7696 BRAKE SERVICE Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 * Specialists Since 1920 * Expert, All Questions of Forgerie IW*tW4H444WHW«W Attention Ladies Now Showing All Styles Smart Hats ' Finest Selection Meiring Millinery 5724 LORAIN AVE. MElrose 2773 Open Evenings TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 BILL THE MOVER & SONS Storage»• Packing Shipping • • Crating No Job Too Big or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St. THE EMPIRE MATING COMPANY Polishing—Plating—Ttnnjag—Japanning Wb. ft Qberg, President 8800 EVARTS RD. CEdarl067 . eeeeeeeeeeeeeeeeeee***e**eeeeis*Me»ee»eeeeee***s*ei