270. Številka. L j u M jaru, nedeljo 25. novembra. X, leto, 1877. IshMJH vsak dan, izvzouiši pouoaeljke m dneve po pruauioin, ter volja po po iti preieman ta a v h t r o-o*e r u k « deieie za celo leto 1b *ld za po! leta 8 Jd sa Četrt leta 4 k1<1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ja ćelrt leta 3 gldL 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanj«in' dom so račun;i 10 kr. za mesoc, 30 kr. «a ćetrt let*. — Za tujo doiele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftoiah in *-dijake velja znižana oena »n ricer: Za Ljubljano za ćetrt lota 2 gld. 50 kr., po posti orejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četirist« pne petit-vrate 6 kr., će ao oznanilo enkrat tiska, 6 kr., Ae ao dvakrat in 4 kr. će ae tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae «vote irankiratL — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredniityo je v Ljnbljani v Franc Kolroanovej hi Si i1-, 3 „gledaiiaka atolba* O pr i v n i rt t v o , na katero aaj »o blago vol«o pošiljati naroćni.ie. r.-.kUmaoije, oznanila, tj. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarniu t Kolumnovoj biei Telegrami. Peterburg" 2 3. novembra. Dne 21. novembra je bil večerni napad Turkov na tretjo baterijo na Nikolajevej gori odbit, kasneje se je kanonada nadaljevala. Carigrad 23. novembra. Mehemet-Ali poroča, da je prišel v Orhanjc. Šakir paša mu je sporočil, da so bili Rusi v nečem boji pri Iviazdi blizu Etropola tepeni. Carigrad 23. novembra. Ruski poveljnik v Deve-Bojunu je Muktar-paši v Erzerum poročil, da je Kars padel, in da ruska obsedna armada maršira na Erzerum, ter ga je pozval, naj Erzerum izroči, da se mesto ne razdeva in kri ne preliva. Muktar je baje odbil ta poziv. Vojska. Mimo velikanskih izgub, ki jih imajo Turki v vojski vsled pobitij, ujetij in boleznij — postavljajo še vedno vojske na noge, tuko da bode Rusom še res morda precej mnogo dela ostalo, prodno jih zlomijo. Mehemet-Ali je prišel z veliko novo vojsko iz Sofije v Orhauije, od koder bode poskušal proti P lev ni Osmanu na pomoč prodirati. Tu je kmalu bojev pričakovati. Da je Kars padel, to povedo in so zvedeli carigradski Turki še le zdaj! Hitro nij bo. Ali če bode kje v kakem predstražnem boji par sto Rusov ranjenih, precej jih bodo že tist dan po telegrafu multiplicirali na ves , svet. Zanimivo je, da v Carigradu ne vedo še za gotovo, ali je Muktar poziv, naj se uda z Erzerumoin, res odbil ali ga nij. Turški telegram denes pravi, da ga je „bajeu odbil (soli abgelehnt haben). To je znak, da je zveza mej osredkom in vojskami v Turčiji uže jako slaba in podrta, Nrbsk glas o lmlgarskcm narodu. Srbski „Istok", pišoč o vojnem položaji na Bulgarskem, pravi mej družim: „Iz srca Bulgarske, kjer se popevajo sedaj slovanske bojne pesni in kjer se preliva kri za svobodo in sveto slovansko reč, prihajajo nepričakovana poročila. Nij naroda, kateri bi bil toliko trpel, kakor bulgarski. Vsaka ura njegovega življenja je čaša otrova, ki se po njem zliva. Pod turškim jarmom so zgubili vse, kar bo še imeli: odkritosrčnost in narodno zvestobo, kakor tudi solidarnost z dru-zimi Slovani. Roka zbesnelih pravovernih (Osmanov) je delovala tako mej Bulgari, da je denainje bulgarsko pokoljenje samo slaba senca onih bulgarskih sinov, ki so jednoč Ca rigrad vladali. Ali ta narod, kateremu se pokazuje pot k svobodi z belega severja, od angelskih zaščitnikov Slovaustva in kateremu napoknje slavna bodočnost,' ta narod sedi s prekrižanimi rokami, meša se s Turki, ko se bližajo Rusi in opravlja službo turškega po-zvedača, goljufajo ruske naredbe. To je zares grozno ! Rulgarski narod potrebuje samo roko stegniti, da bi si pridobil svobodo. 5 milijonni narod, kateri bi mogel najmanj 300.000 boje valcev postaviti na polje in pod skušenimi ruskimi voditelji in njihovim orožjem bojevati, dvori sultanskej moči. Nij več Bulgarov, ka terih srce bi tolklo za svobodo: ljudje so tam odmrli. Ne pravimo, da so to Bulgari sami zakrivili, ne, mi jih ljubimo kakor brate in jokamo ž njimi nad njihovim su enjstvom, samo ko bi tudi oni hoteli. To vse pa pravimo za to, ker nas boli, ko vidimo, da jim slovanski osvoboditelj, z daljnega severa došli Rus, po« maga, a oni sami se pred njim skrivajo. Sramota, strašna sramota! Roka se nam trese v trenutku, ko pišemo te vrstice in prosimo Boga, da bi zopet razsvetlil bulgarski narod. Še je čas! Še morejo Bulgari dokazati, da so vredni svojega Samuela in Atena! Zima se bliža in pričenja se zimska kampa-nija, — Bulgari, že je čas za vas, da se pokažete na strani svojih osvoboditeljev! Kar se pak Srbske tiče, to.....!u S—n. General-lajtenant Nikolaj Nikolujevič Obručev. (J ene ral - laj tenan t Obručev, kateri je naredil vojni plan za azijsko rusko vojsko in zdaj k generalnemu štabu v Bulgarijo prišel, je bil rojen 1. 1830. OJgojeval seje v prvem kadetskem oddelku, ter je bil 1. 1848 povišan v Izmajlovski polk telesne straže. Leta 1852 stopi on v carsko vojno akademijo (zdaj Ni-kolajevska akademija generalnega štaba), kjer izvrstuo dokonča tečaj in njegovo ime se vpiše v mramorno ploščo. Ko ga prestavijo v generalni štab kot divizijskega stanodelnika (Quartiermeister) druge gardine divizije, začne Nikolaj Nikolajevič svojo delavnost na vojnem učenem poprišču. Sprva je adjunkt-profesor za vojno statistiko v Nikolajevskej akademiji generalnega štaba, potem pa profesor za katedro istega predmeta. L. 1850 je bil imenovan za polkovnika, kot načelnik divizijskega štaba. V 18G1. letu se je udeleževal pri vojnem učenem društvu s Častjo opravili ka in člena, potem je bil pa povišan v general- majorja, ter je upravljal zadeve omenjenega društva. L. 1871 je bil Nikolaj Nikolajevič prištet mej spremstvo njegovega veličanstva. Znanje v vojnih zadevah in resni trud k dalnjemu obdelovanju in dopolnovanju se očitno kaže tudi v njegovih literarnih delih. On je napisal nekaj knjig o tem predmetu, tako na pr. „Pregled rokopisov in tiskanih spominkov, ki se ozirajo na zgodovino vojne umetnosti po 1725.1.," Poskus zgodovine vojne umetnosti v Rusiji", itd. Zarad te znanosti je bil Nikolaj Nikolajevič pozvan udeležiti se preobrazovanja v vojaških rečeh, kakor: bil je zraven, ko so se odločevali opravki o prepisu vojakov stolice 10. decembra 1860 1., v komisijah ob organizaciji vojsk, da razdela novo vojno dolžnost v carstvu in v kraljestvu poljskem, potem v komisijah, da se sestavi novo položenje o rezervi, mestnih in založnih vojskah in o deželne j hrambi. Kakor od kraja rečeno, je general-lajtenant Nikolaj Nikolajevič Obručev izdelal plan, po katerem je bila razbita armada Muktar-paše v Aziji. 13og mu daj enako srečo tudi zdaj, ko je pozvan v štab podunavske armade v Bolgariji, da nadomestuje Nepokojšickega. Opazke. m.*) Pri rešavanji izhodnjega vprašanja sta ruska vlada in narod dva faktorja, čim bolje poznavanje katerih je neobhodno potrebno tudi nam, ker nij dvoma, da se bodo razmere ostalega Slovanstva k ruskemu vsled sedanjih dogodkov znatno spremenile ter zadobile še večjo važnost, nego so jo imele do sedaj. O končnem vspehu ruskega orožja se torej ne dvomi, vpraša se pa, kako se bodo najbrž odnosili ruska vlada in narod k terjatvam onih slovanskih narodov, ki priznavajo, da bo njihovi interesi neposredno zvezani z rešen jem izhodnjega pitanja, kakor je to gotovo tudi pri hrvatskem? — Na zapada navadno prav mnogo očitu-jejo ruskej državnej obliki, ne oziraje se dosti na vprašanje, je- li Rusija drugače mogla dospeti do denašnjega pomena? jeli uže dozorela toliko, da more brez nevarnosti nastopiti pot, po katerem gredo zdaj bolj ali menj vsi zapadni narodi? Na prvo odgovarja ves smisel ruskega državnega razvitja, da je kristalizacija okolo Moskve vsled „samodržavija" se počela in rastla, in da je sledeča potem petro-gradska doba le bujnija, ker se je v njej začel družiti narodni element se zapadno omiko. Se ve do, tudi tu nij šlo vselej vse pravilno in zdravo: mnogoštevilne krajnosti samo-državnega razvitja so mari večkrat ustavljale obči napredek. Ali dehašnja Ilusija nam vendar dokazuje, da se razvija državna misel kljubu vsem velikim zmotam ruskih vladarjev in državnikov do sedaj tako srečno, da si je brez dvoma zavarovala sedanjost in bodočnost. "Vse rusko državno življenje uže zdavnaj nosi v sebi zmirom bolj razvijajoče se zadatke širokih zadač, iz katerih so le nekatere sretno rešene. Mej nerešenimi zajemlje morda prvo mesto izhod nje vprašanje. Če tudi nij nastalo — kakor je trdil ondan F, Dostoevskij *) Glej atov. 231 in 211. — uže s početkom moskovskega carstva, vendar je etareje nego se navadno misli, in Petrova oporoka bi imela vsaj svojo raison d'etre. Do sedaj ruska vlada še nij bila nikoli popolnem pripravljena, da reši to vprašanje, ni sedaj, ko bo jo — kakor je znano — okolnosti prisilile na vojsko. Še menj pa je bilo in je pripravljeno rusko občinstvo: ono je bilo posvetilo vse svoje sile na notranje svoje prerojenje. Ali vse to ne zadržava ni vlade ni naroda, da bosta tem odločneje re-šavala vprašanje,«čem večjih žrtev bode stala ta blaga odločitev. Ne dvomi se pa, da bode mej prvimi rezultati sedanje vojne povečana težnja v Slovenstvu, da se nam pojasnijo in razširijo pojmi o vzajemnih odnošajih. Ona bode s silo dogodkov prodrla tudi v ruske vladne kroge, veliko bolj odločno nego je prodirala do sedaj, ko se je v tem oziru precej pogosto opažala pri ruskej diplomaciji neka škodljiva neodločnost, iztekajoča nekako iz strahu pred idejami. Tedaj bode ozko spletanje brambe ruskih interesov in zadač na pr. z verskimi momenti malo po malo jelo umikati se bolj širokemu, slovanskemu. Še jači napredek v takem smislu pa smo pričakovali v ruskem občestvu. V njem kipi obilo sil, uporno težečih, da si dobe rabo na korist občemu napredku. Razupiti nihilizem ne dokazuje nasprotnega, rodil se je mari ravno za to, ker vlada bogatim silam nij dajala potrebnega izhoda. In če tudi se ne da tajiti, da je nihilizem žalostna prikazen ruskega življenja, sme se vendar reči, da tudi zlato pri čiščenji izmeče umazano peno in da je ravno nihilistična pena očiten priznak, da se pod njo skriva zlato. Ruski nihilizem je torej — rekel bi — produkt mladostnega, neizkušenega ali vendar idealističnega obupa-vanja, idealističnega kljubu surovej obliki, ki se je mnogim kazala za čisti materijalizem. Je pa, — kakor je nam vsem znano — tudi na zapadu neka vrsta nihilizma brez vsake idealistične osnove, čegar edini ideal so denarji. Sledov takega nihilizma ima zapadno življenje veliko več nego se priznava, in ravno v njih je prava nevarnost za vsako daljno kulturno razvitje. V ruskej literaturi nij sledu temu. Za-padniki, slovanofili, radikali, vsi teže za napredkom celokupnega naroda, ter se ločijo le po sredstvih, s katerimi žele doseči namen. Za to vlada tudi glede izhodnega vprašanja v glavnih točkah enako mnenje: zapadniki morajo se namreč kritičneje odnositi k zapadu, slovanofili pa bodo postali praktičneji, videč, da prva naloga za vse Slovanstvo je v zavarovanji narodnega bitja z obzirom na dosedanje razvitje. Tega obzira sicer neke najno-veje Aksakove izjave še ne kažejo, vendar znajo, da v ruskem narodu verske netrpnosti v obče nij niti v nižjih razredih in da je slo-vanofilsko učenje še vedno bolj ali manj teorija, katera se bode izpremenila po resničnih potrebah življenja, znaje vse to, smemo se nadejati, da bo ravno sedaj tekoča ruska in slovanska kri jasneje napisala in posvetila nam vsem resnico, da smo bratje, kat re vežejo mnogi važni skupni interesi slovanskega napredka. Smemo torej reči, da pri svojem širokem razvitju bodo najbrž ruska vlada in narod ustavljali se sedaj manj, ko kedaj prej, na kateri si bodi način opravičenim željam za individualno razvitje kakega Blovanakega plemena. Vprašuje se pa, kaj more in ima delati hrvatski narod glede verjetnih važnih sprememb v položaju vsega Slovanstva, da si ohrani, okrepi in razširi svoj delokrog v slo-vanskej družini ? Odgovar ajoč nekaj besedij na to vprašanje ne bomo se puščali v Btrogo politično modrovanje, ker se do sedaj Avstro-Ogerska glede izhodnega vprašanja drži nevtralno in ta faktor prav malo zavisi od na*. Tudi .so-čutje^katero moramo kazati velikej izhodnej drami, ima bolj pasiven značaj. Aktiven je skoraj le oni del domačega dela, s katerim moremo pošteno iti naproti izhodnim dogodkom : se skrbjo ob upravi, Šolstvu, poljedelstvu, obrtniji in kupčiji. Aktivno pa je dalje tudi ono delo, katero pospešuje mejsobno poznavanje, posebno onega naroda, ki si je slovanski značaj naj čiste j i ohranil in vsled tega in vsled svoje mnogoštevilnosti obeta najizvir-nije razvitje, t. j. oni narod, kateri bode najbolj določil tip slovanske kulture. Važnost poznavanja ruskega naroda za nas da se dokazati tako rekoč iz prirodoslov-nego stališča — katero je, se ve, ob enem tudi kulturno: V vsem organičnem Bvetu ima posebno važnost križanje, vsled katerega dobivajo novi organizmi večjo jakost in plemenitost, mej tem, ko se v nasprotnem slučaju proizvadjajoča sila zmirom bolj izgublja ter novi organizmi glede telesne popolnosti padajo, a razumna bitja telesno in duševno. Nekaj podobnega je tudi v k ilturnem življenji narodov: narodi, ki se preveč zapirajo od drugih, kakor n. pr. kitajski, dosegši neke stopnje razvitja, se nekako okamene, ali pa izumirajo, kakor n. pr. izključivi Spartiati, katerih je bilo po 3. mesenskej vojski 9000 (vsi se- zemljo), sto let po Aristelju pa ne več ko 700 (samo 100 sč zemljo). Pri nas se, se ve, o fizičnem zapiranji govoriti ne more, pa tudi o duševnem samo v tem smislu, da od inteligencije, sprejemljoče tujo kulturo, jo more celi narod sprejemati le teško, nepolno in večkrat v stanju, v katerem ne more razločevati zares koristnih elementov od škodljivih zanj in od absolutno škodljivih, kateri slede za vsakim kulturnim razvitjem. Lehko se torej dogaja, da mi, mlada plemena, prejemljemo kulturo sta-rejih narodov, tako, da izgubljamo najlepšo dobo, mladost, v katerej bi imeli dobivati si osnovo za više razvitje, nego je ono, katerega prehajajo stareji narodi. Pri velikih narodih take nevarnosti nij: za ruski narod je zapadna kultura podobna drožem, imajočem zakvasiti narodno testo, iz katerega se bo s časom gotovo dobil nov produkt višje vrste. Razpoznavajo rusko razvitje moremo se udeležiti tudi mi onih nedvomnih prednosti}, katere bo imelo slovansko razvitje pred zapadnim in se smemo nadejati, da imajoč v sebi primerno več kvasa, nego ruski narod, bomo sč svojim brzim napredkom plačali mu za ona slovanska načela, katera je zapadna kultura pri nas večjidel uničila ter jih imamo iskati posebno na severu. Vse to torej nij le teorija, mari ima praktičen namen, namreč zagotovilo, da po vojski ne bode v interesu niti ruske vlade niti naroda, da ne blagovolijo individualni raz-vitek katerega si bodi slovanskega plemena, ne stoječega v nasprotju se Blovanstvom sploh, zagotovilo, da je za plodovitost slovanskega razvitja potrebno mejsobno poznavanje, posebno pa poznavanje plemenitejša ruskega naroda, v svojej bitnosti morda najbolj slovanskega. Dr. ■•>. J. Celeatlm Politični razgled. lAtranJe «f V Ljubljani 24. novembra. Vtrinvtni *lkor je po končanej debati o banknem Statutu en dan praznoval. — Celo ustavnverne novine nijso z resultatom dozdnnje debate zadovoljne. Vse s skrbio in sumom v negotovo finančno prihodniost gledalo. Mi »'Vit t.tki listi so razljuteni na Mi-gjare, ker so ti brutalno šli na dnevni red preko hrvatskih pravičnih zahtev glede krajine. „Žalibože Hrvatska se prevarila u svojih pravednih nadah. Vlada Tiszina nije se pokazala pravedni iom ni prijatnijom Hrvatskoj nego njezine pred Sapnice," piše „Obzor". Ali mi bi si z začudenjem upali vprašati: je li mogoče, da se je kdo o z bi len mej Hrvati za istinu česa nadejal od teh Magiarov?! Hrvatskih zastopnikov večina je izstopila iz kluba liberalne (?) Tiszine Btranke. Kaj bodo še na dalje storili, tega ne vemo. Vsa-kako hočemo o tej za nas vse avstrijske Jugoslovane važnej, če prav ne veselej, stvari Se več reči, kadar bode vse pojasnilo priMo. Tnanfe dr^tve. JfttšJttco novine so skoraj vse zložne v tem, da Kars ostane zdaj ruska trdnjava, ruska last. — Ob iednem pa pristavljajo, da glavna naloga ruskej vojski je v Bulgariji, kor tu je treba Rulgare, sorodne Slovane, osvoboditi, dočim so Armenci le inorodni kr-šfani. V Tjonrtontt so toristični Angleži imeli svoj meeting in sklenili izreči svoje simpatije Turkom, ki „se bore za svobodo Evrope". Rusom bodo ti sklepi malo škodovali. Iz Vmttcnshffjn se denes telegrafijo poroča, da se je ustanovilo upravno mi-nisterstvo pod predsedništvom generala Ro-cheboneta; Banneville je prevzel vnanje stvarij Ministerstvo ima kakor denes pred zbornico svoj program razviti. Iz Mtrt-tiin* zdaj javl'ajo, da je bila cela historija o napadnih namerah necega Poljaka na cesarja in Bismarka, — sama sleparija. Dotični človek Lubovski je navaden go-liuf in prismoda ter je sam dal pisati svojo ovadbo. Dopisi. ¥as ^v¥arll»or» 23. nov. [Izv. dop.] Dne 22. t. m. zvečer so dali naši „burgarji" na čast gospoda F. Leverja, kateremu bo naši mestni očetje častno meščanstvo podelili, neko častno večerjo. Udeležilo se je je res lepo število gospodov vsake vrste. Šlo je neki do jednajste ure vse v lepem redu. Ko pa je začela vinska kapljica, katere se pri takih pojedinah nikoli ne manjka, nekoliko pod lase lezti in ko so prve kapacitete odšle, so začeli toti mladi Turki prav po turško rogovi-liti. Namesto pušk so, to se ve, tudi stolci mogli dobri biti. Jaz bi sicer ne omenil te stvari, ko bi ne bili ravno ti nemški Turki pred 3. tedni enemu možičku, kateremu se tudi včasi v glavi malo zavrti in pri kozarci vina tudi rad katero reče, ki bi jo lehko zamolčal, — b policaji in s preiskavo žugali in na slednje tudi res v preiskavo spravili ga, zato, ker se je predrznil v nekej krčmi dvema dunajskima Turkoma reči, da nad Ruse ne pusti zabavljati, in če nijsta takoj tiho, ju bode ven vrgel. Akoravno cel naš svet ve, da toti možek ni enega večjega nij kos „ven vreči", vendar ne pomaga nič. Kdor se za Ruse potegne, ta se tudi za Slovana gerira in v preiskavo z njim. Radoveden sem, ali bodo od kazinskih nemških Turkov tudi katerega kam citirali. Moj Bog, kaj bi s Slovenci storili? K smrti bi nas obsodili ona gospoda iz mariborske mošeje. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Prihodnja predstava bode v torek 27. t. m. Predstavljala se bode jako interesantna igra v 3. dejanjih „Prestop ženea, katera se je v Parizu nad stokrat ponavljati morala; — dalje se bode ponavljala znana burka v 1. dejanji „Gluh mora biti*. — (Dr. J. Bleiweisu)so narodni pevci predsinočojem za god podoknico zapeli. — (G. Waser), predsednik graške nad-sodnije, je včeraj bil tukaj videti. — (Konfisciran) je bil „Slovenec" od četrtka zarad članka o državnozborskej obravnavi glede nagodbe. — (Umrl) je 22. t. m. v Ljubljani Fern baron pl. Orczn, c. kr. umirovljen obrstlajte-nant in kamornik nadvojevode Karla Ferdinanda v 58. letu. Denes ob 11. uri dopoludne izpremili bodo vojaški dostojanstveniki tukajšnji mrtveca na kolodvor, odkoder ga potem Ylak odpelja domov na Ogersko. — (Nova šolska knjiga.) Neutrud-ljivi pisatelj slovenski gosp. prof. Janez Jesenko je spisal ter na svoje stroške v „narodnoj tiskarni" natisniti dal novo, imenitno Šolsko knjigo slovensko: občne zgodovine II. del, „Srednji vek". • Kolikor smo utegnili knjigo v naglici pregledati, videli smo, da nam v izbornem jeziku in v lepej, preglednej razredbi na 158. straneh opisuje najvažnejše do-godbe srednjega veka, kakor se uče po naših višjih učilnicah. Dasiravno je za sedaj pot tej knjigi v našp gimnazije in realke še zaprt (nadejamo se, da ne za večne čase! -—), smo vendar prepričani, da se nemudoma uvede kot učna knjiga vsaj ondi, kjer se zgodovina s 1 o-venski predava, namreč na učiteljišči v Gorici in v Kopru. G. prof. Jesenku mora pa slovenski narod hvaležen biti na njegovem neumornem trudu in res požrtvovalnem delovanji, kajti vsako leto obogati ta vrli mož naše slovstvo z več imenitnimi knjigami. Pričakujemo, da tudi o najnovejšem delu našega zgodovinarja kak strokovnjak v našem listu iz-pregovori svoje mnenje. — (Iz Krškega) se nam 20. t. m. piše: 18. t. m. osnovala je naša prostovoljna požarna straža prvo veselico s plesom in tombolo. Prvikrat za dolgo Časa, ko so domači fantje veselico osnovali. Vse se je lepo vršilo in cela veselica imela je po vsem meščanski značaj brez vsega takohuenovanega „noblega" pretiranja. Lep znesek (100 gld.) je tombola požarnej kasi donesla. Le tako naprej, mladi gospodjo; na meščanskih slobodnih tleli vam naj bo torišče. —c. — (Rešitelj Turčije.) Tržaška »Edinost" poroča : Nek magjarski honvedski oficir se je minolo soboto odpeljal z družino iz Trsta V Carigrad, namen njegov je, družino pustiti v Carigradu, on pa pojde k turškej armadi na bojno polje; bil je v polnej honvedskej opravi se sabljo. Prav njega je še manjkalo tam: zdaj pa hote ali nehote mora Turčija izgnati Rusa iz svojih dežel ter ga potisnoti tja v sibirski led. — (Zlata poroka.) Od šent Ila poroča „Gosp.": Tukaj smo 29. okt. obhajali izredno svečanost. Prišla sta 2 starea, mož in žena pridne rodbine Sorkove v Jareuini, v našo farno cerkev, kder sta po 50 letih zopot stopila pred sv. altar k poroki. Poročil ju je njiju lastni sin Janez Sorko, župnik v An geni. Drugi sin Alojz Sorko, župnik v Su-silah, je poprej pridigal in tretji sin, Karel Sorko, nadučitelj pri šent IIu, je orgij al svojemu starejšemu bratu pri sloTesnej sv. maši. To je bilo za stara zakonska veliko veselje. Štirje sini so nja spremljali k zlatej poroki in štiri hčere, katerih vsaka pri enem bratu živi kot gospodinja. Vsem se je na licih brala velika hvaležnost in spoštovanja do ostarelih staršev! — (Živinska kuga) se je pokazala na Ogerskem. Zato je iz več krajev od tam dovajanje živine prepovedano. Na Hrvatskem kuge še nij. Razne vesti. * (Razbojniki na Hrvatskem.) On-dan smo poročali, kako razbojniki okolo Pakraca ropajo denar ljudem. Dene3 Čitarno v „Apt. Ztg." zopet, da je bila pošta, vozeča iz Bistre v Zagreb, 20. t. m. ob G. zvečer pri Jaiikomiru blizu Podsuseda od razbojnikov napadena, postiljon, Ivan Papiga, je bil s se kirami strašno razmesarjen. Roparji so vzeli 1208 gld. 30 kr. Dozdaj jih še nemajo. * (Dete umorila.) Iz Hohenwarta na Bavarskem se piše: Mlada mačeha je poslala dete past.erko po pivo. Dete ie prosilo, naj mu da tudi en požirek Namesto tega, ga je mati vdarila z vrčem tako po glavi, da je krvavo na tla padlo in kri^a'o. Zdaj pa seje še le v babnici vnela krvilakomnost, vrgla se je nanje in je s kamenom tako nabijala, da je mrtvo obležalo. Potem je mrtveca zavlekla v klet. Ali kmalu se je zvedelo za divje dejanje. ITzrok umoru je tudi, ker je dete imelo od svoje matere 3000 Rld. dednega premoženja. Po tem je bila mačeha lakomna. * (Samomor realnega učenca.) Na Dunaji se je 21. t. m. realec, petnajstlet star dečko, z revolverjem v prsi ustrelil, iz strahu, da ne bi bil kaznovan, ker so ga našli, da je nekaj nenravnega zapisoval. * (Umorila) bi se bila rada nekova dekla v Pešti ter je v ta namen nasula v ne-kov lonček smodnika in mej njega pomašila šest krogel. Na vse to je sedla in potem zmes užgala. Zelo pak je iznenadil vspeh nje priprav dekleta, kajti smodnik jo je samo nekoliko osmodil — krogle, o katerih je menila, da jej bodo razstrelile život, ležale so pak še vedno na dnu lonca. :: (V čeških Toplicah) praznovalo je dne 17. t. m. pet zakonskih parov svoje srebrne ženitve, mej temi sta bila dva katoliške, dva protestantske, a en par židovske vere. * (Turški ranjen i ki) raj.-e mrjo za ranami, kakor da bi jih pustili izrozavati; pravijo namreč, ako ostanemo vse življenje po kveke, moral bi nas rediti sultan, ki pa nema za to denarja, ako pak umremo, odprta so nam sedma nebesa se cvetočimi dekleti in vsa koržnimi slastmi. * (Viharji,) Z morja poročajo od raznih, zlasti severnih krajev, da je divjal zadnje dni, ko je pri nas po malo dež šel, velik vihar in ladijam nagajal. Narodno-gospodarske stvari. <\ *>\ e čolne tarife*) za mejo proti NemŠkej so urejene po 1O0 kilo Čistega blaga t. j. ne glede na zavitke, zaboje in posodo Colnina znaša torej pri 100 kilo kave 24 gld. (pri 1 kilo 24 kr.) pri cukru 15 — 20 gld., Innel je nastavljen na 5 gld, voli ali biki i gld., krave 1 gld, 50 kr., teleta po 75 kr. Vino tuje se bo na meji vagalo s posodo vred in od 100 kilo računilo po 1 l'—20 gld. colninc; tuje vino se bode torej znatno podražilo, kar bo seveda našim viuogradarjem jako po volji. Žganje je nastavljeno s colniuo na 24 gld. od 100 kilo, likeri na 40 gld., silna 9 gld., tkanine iz pavole na 32—90 gld., žamet in špice na 70—150 gld.; tkanine iz platna in ovčje volne na 12 — 150 gld.; iz žide pa na 150—300 gld. od 100 kilo; dalje od 100 kilo železa 50 kr., od šinj 1 gld. 50 kr., od železa v šibah in palicah in od jekla (oda) 2 gld. 50 kr. do :t gld. 50 kr.T od pleha po 4—8 gld. Brez rolnine smejo k nam črez mejo: žito, moka, kruh, konji, pe-rutina, kože, drva, oglje, srebro, zlato; le od vsakih 100 kilo rajža bo treba plačati 2 gld. To so nove tarife, kakor so jih naši ministri z ogerskimi vred nastavili, in ki bodo ob novem letu obveljale, ako jih dunajski in oger-ski državni zbor sprejmeta. Pe*trolej bi plačal odslej 8 gld. v zlatu cola (prej ga je pa le 1 gld. BO kr.) Zlasti proti temu in pa proti povišanju cola na kavo so močno zavzeti vsi ubožnejši naši prebivalci, t. j. veČina, in uže se iz raznih mest proti temu peticije na drž. zbor pošiljajo. Petrolej in kava bode ta namreč potem dražja, to Je jasno. Vuiiio je naznanilo v donašnjej Številki Samuela Hock-schera star. v Hamburgu. Ta blSa si jo radi pmmpt-negii in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v »koliei dobro ime pridobila, tor vsacega na detvaSnjt IfUer&t opozorujemo. Oznanilo. Na Maloj Stanki, okraja litijskega, (eno uro od Litijo> so prodaje L'lorj aežnjev sveta i žvcplcnini krciiicneeni (Sehwefelkiei) in srincom po dobrej ceni. Blaga je tam prav mnogo in se, vedno izkopava. (357-i) Jakob Končar, i/. .Malo Stange št. 71, okraja litijskega. Glavni dobitek ev. 375.000 mark. Naznanilo »reco. Dobitke garantira država. Vabilo za udeležitev iri|»oAilfatvi zneska ali pa »roti iiošlniinii povzetku tudi na najoitualJene kraje. Vsak adeležnik dobi od meno polog svojo originalne srečke zastonj tudi originalni načrt z vtisnenlm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripon jo se takoj vsacemti l»roz znlitrvntija BlaŠbenJ spisek žrebanja. Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobi l kov do intoroBontov izvršujem Nam direktno in promptno in /. m« j r inic-l j i \ < j-i m molčanjem. ■B Vsak« naročilo more si vsak preskrbeti s postno nakaznico ali ]>a priporočenim pismom. Wm iilu-iti' naj se tedaj vsak z naročilom zaupljivo d n moje firmo Samuel Heckscher sen., bankirna in izmenjevalna pisarna v Ilaiukurgu. (329—7) Trime cene T I ;n! 1 jani 24. novembra t. L I v en u*a hektoliter 9 arld. 43 kr.; — rež 6 g'd. PO kr.; — ječmen 5 gld. 67 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proač 5 gld. 67 kr.; — koruza 6 gold. 60 kr^ krompir 100 kilogramov 2 gld HO kr.; — fižol hektoliter 7 g'd. — kr.j tnasl kiiogr..ui — gl. 97 kr.; — masi — g:d. 87 kr.; — ipeli trii*] — gld. 60 kr.; — ipefa pojrojea — gid. 70 kr.; jajoe po 2,/t.kr,j— mleka lltur 7 kr.; govednine kilogr... i .i l kr.; — telotniao 52 kr.; — svinjsko moso b2 kr.; — sena 1O0 kilogramov 2 gld. 03 kr.. — slamo 1 gold. 8;» kr.; —■ drva trda 4 kv. metrov 6 srnici 50 kr.: — mehka 4 erld 50 kr. _ Dunajska borza 21. Enotni drž. dolg v bankovcih . Enotni drž. dolg v srebru , . Zlata renta........ 1860 drž. posojilo..... Akcijo narodne banke . . , • Kri-ditno akcije ...... London ......... Napol.......... C. kr. cekini....... Srebro ......... novembru. 63 gld. 65 k< [B 65 60 40 50 51 65 '20 60 T t hišna Št. 43 s tremi sobami, kuhinjo in z vso gostilniško pripravo se daje v najem. — Kavno tam se prodaju /a nizko ceno 70 prav lepih KoMtu-ltjovili clr«»v«*». Natančnejše se izve pri lastniku v taistej hiši. (345—3) C. VVanischa novosegnega, rokodelnega, konfekcijskega, suknenega in platnenega lilaga zaloga v Ljubljani, iih liioMtiient trjru 7, priporoča zaradi započete zimsko dobe svoje popolnem izbrane skladu po zelo znianjšauej ceni. Tudi na izbiro za (346—2) sv. Miklavža darila. Primerku s pošto pošiljamo hitro. Važno za vse, ki imajo svetilke! za svetilke se petrolejem in oljem jo izumil c. kr. privilegirani£popravljalec svetilk Alojzij Oreul. Vseh vrat svetilko mogd se tako izpremeniti, da se d nle vžgati s klinčkom ter nij treba jemati strani ni cilindra ni strešice, kar je gotovo zelo pripravno. Ob jednem tudi dobude luč mnogo lepši plamen in nij se bati, da bi počil cilinder ali da bi v obče luč le slabo brlela. l*of»rai Ija&ujn izvršujem takoj, ako kedo želi, ter prosim, da ae takova natočila izvolijo pošiljati v hotel .,1* Slonu". HObna »t. 2cO. jedini pooblaščeni popravljalec svetilk (356 — l) za Kranjsko In Istro. I 12« r s* r. a >1 8" STO " 5* ^"T" 3 £ H3 *» ar 13 a !* ar W9 3- 3-ln S'2 O S! P a er c W — B B c M mi.! o W i B g I ""s- FR? i EHS ■ • Hit ■• I 5' a ,0» o • 3 P I B 2- 2. Š B O cr a 2 H ="-o 2 s. s.« t3 - ° g d P - ® m & " s.BF srn 2 < a ,P s «1 £ S o g © g |lB«f-'l 3 b>p § — o J1 »i r " r ^ M * ° «« tO ; C I s B * " s xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Bazar Friedmann 25 ZED-u.m.a.ja, Praterstrasse št- 2S, tukaj |F v slonovih ulicah št. II, Je bil odprt včeraj. Ondi jo najti veliko skladišče izdelkov od usnja, lesa, stekla in brona, potovalnih potrebščin, putler igrač in mnogo zimske tkanine Samo z nakazanimi novci se more naročiti: II- snopič slov. narodnih pesnij. Na 22 straneh velike H° obsega 22 manj poznanih, četveroglasno upravljenih domačink. Cena 90 kr. Novi gg. naročniki dobo I. in H. snopič za 1 gld. 50 kr. — Gluha pisma in listnice se prezirajo- Kaual (Primorsko). (334 —5) «To>si|> Klooija^noic*. n. pr. : jopiči, hlače, nogovico, papuče, itd., itd. ter obilno takih utvari), ki so zelo pripravne za darila — vse to po neznano nizkih cenah in izvrstne kakovosti. Osobito si UBOjam opozoriti na svoja oblačila od neuređene svile, n. pr.: Bpodnjo obleke, jopiče, hlače, nogovice in obujke, katere so ^\ priporočili najslavnejši zdravniki za vrlo zdrave, ter aem si jaz kupil ^£ patent za njih prodavanje. |P Se poštovanjem Bazar Friedmann, o (355—2) sin t it »s VIscMer* Q ;x>cxx>;xxxx>c>()(xx>;x Klaviature, katere 4 do 200 komadov igrajo z ekspresijom ali no, mandolino, bobne, igrajoče zvončke, kastagnote, nebesko glasove, itd. Tobakire z godbo, katore igrajo 2 do IG komadov, necessaires, stojala za cigare, švicarske hišico, fotografske albume, črnilnike, rokovične omarico, te/.nike za pisma, cvetlične vaze, cigarcn-etuiB, tabačne škatljice, delovne mizo, BKlenico, kupico za pivo, listnice, stole, itd., vse z godbo. Vedno najnovejšo priporoča J. II. Hcller, llern. ■i Vsi izdelki, v katerih nij zapisano moje ime, bo ponarejeni; priporočam tedaj vsakemu, da se obrne naravnost do mene. Cenike razpošiljam franco. (.'338 — 2) Dobrodelni bazar na Dunaji prodaje za podporo po vojski rnsko-lurškej osiromašenih rodbin te predmete, kateri ne bi imeli o božiči pri nobenej hiši manjkati, ker jim je cena čudovito nizka ter znaša samo S 9 S Ijgg% u. V. Predmetje so: ■■ 1 krasoti perzišk voz, ki ga pelja navadna koza. 1 benetsko ognjiščo — ako pritisneš, poskoči ven začaran kraljevič. 1 šimpanza (opica), ki ministru kažo jezik. 1 orijentalska gajba h tremi pro-mionimi In pevajočimi nežnimi ptički. 1 egiptska stražnica, pred katero som ter tija hodi stražnik. 1 začaran malin, kateremu so mora vsak smijati. 2 lični škatljici, v katerih najdejo mnogo zabavnih stvarij otroci _katerih si koli let. M7 i m dnietov. 1 majhen eleganten klavir, na kateri mogd celo deoakl in dekletca igrati najlepšo komade. 1 dunajsko gledališče, kjer precej v prvem dejanji vzame hudič Žida ter ga nese v peklo. 25 brilantnih ozaljškov za božično drevesce. 25 Bvečic, ki se imajo prižgati na božičnem drevescu. 25 brilantnih svečnikov, kateri bo obesijo na božično drevesce. 1 kttajsk mandarin, ki napravlja 14 t>kokov. 1 mično opravljena punica, ki so pelja v vrbaačeku iimeteljno plo-teuem ter vpije, brca in bc giblje. Vseh tu navedenih 87 velekrasnih predmetov stoji vkupe samo 3 glv l.ji<"i naselil. Nij brez vse vrednosti, nego praktično in solidno l)OŽi< no darilo dečakom in dekletcem primerno, obsegajoče mnogo zanimljivih stvarij, vae to za malo AT đmđ\tmW đ£V zbirki najdeš ceno m* W/WMWWMm Ul/i te-lo komade: 1 urejen bazar. 1 nož, vilice in žlica od kovine, ki ostano vedno svetla. 1 žele/ničen vlak od kovino, ki grč iu žvižga. 1 mehaničen izurjen konj (a la Be.ns), ki se na zapoved premice, za otroke vrlo zanimljiv. 1 Domino-igra, velika in lepa. 1 velika knjiga s podobami ter navodi za pisanje, čitanjo in računanje, so zagonutkami, izreki in krasnimi barvanimi slikami. 1 majhena čudežna ploča ali živo podobe, vrio zabavno. 1 klavir s tipkami od ponarejene slonove kosti iu z navodom ter notami. 1 bojišče, liusi in Turki s premičnimi topovi, vse od kovi in lino pobarvano. 1 velika punica, opravljena po najnovejšoj šegi, s klobukom in zavojem. 15 svečnikov za božično drevesce od niklja. 15 svečic, za-nje primernih. 3 japonske svetilko. 4 lične škatuljice sč slaSčicami. rJO briljantnih zaklopek, na katero so mogo po drevoscu razobesiti razno stvari. 12 okroglih refloktorov, barvanih. 12 komadov fantastičnega ovočja. (3&4—2) 1 angel za božično drevesce LMocInif " SpezlaHiate n - M a gazi u* lldOlCIV . PTIEN, Kđrntnerstrasae Nr. 50. JftT* Pošiljamo za gotov denar ali s povzetjem. Udatelj i* urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".