Številka 149. Trst. v četrtek 31. maja 1906. Tečaj XXX!. g?^ IzhaJt. vs&Li d&n ""^a« i-li ob E'iisliaii m pmnifcii. 5. in, on poneteiiKili ob 9. uri zluirai-Pi«-amU"'Be >t{'v!:ke se ; roi ? jajo po 3 nvč (ti stotink) ;j.;jrsrin : bakarnrh v T: tu rs okolici, Ljubljani, Gorici, St. Petru. Sežani. -ežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. "Ooinbergu. Solkanu itd. "ene op'a?ov «e računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke •i1 „ mm i: za trgovinske in obrtne oglase po 20 fctot. : o9mr:nice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p j -"»0 stot. Za oirfase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ia'jna vrsta K 2. Maii oglasi po Ž st. heseda. najmanj pa pT 40 st:>T. — Oglase sprejema in^erami oddelek uprave Zdinost*4. — Plačujtr se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnica znai * za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 -lesece K. — Na naročbe brez doooslane naročnine ->e uprava u^ ozira Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 18. (Narodu! dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO JlNA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost '. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio GnJaiti št. 18. PoStno-hranilnični račun št. 841.6.V2. - TELEFON štev. 1157. - Trsi: mMm Mi za - nemške učitelje! Ni ga pač srečnejega kraja na božjem svetu kakor je naš Trst. In naj si bo človek če je slučajno ob enem tudi Nemec — še tak > daleč, srce mu gotovo bije za naš Trst. < "e službuje kakor učitelj Bog si ga vedi v kateri mali vasici zgornjega Stajerja, ali pa tam gori na severu češko-nemških krajev, in :iko mu tam gori ne ugaja — kmalu mu je •»omagano po srčni želji in volji. Le nekoliko potruditi se mu treba in kmalu ga železnični voz pretrese sem a ti-^ti miljenci iz nemških gorskih vasi. Višek drznosti pa je, da naše odklanjajo z izgovorom, da — niso sposobni. Sposobnost negirajo namreč naše šolske oblasti vsakomur, ki ni vzgojen v tistem znanem nemškem duhu in prežet od tistih znanih nemških čutstev, ki se zlivajo vsa v jedno veliko končno željo : za skorajšnje dogradenje ne m -š k e g a mostu od B e 11 a d o A d r i j e. In to je izzivanje — trajno izzivanje, ki -.i je dovoljujejo naša šolska vodstva v spo-razumljenju z višimi šolskimi oblastmi. Izzivanje je to, dokler nam ne dokažejo gospoda na namestništvu z avtentičnimi statističnimi podatki, da so otroci, k i p o h a j a j o te državne zavode, res i z k 1 j učno nemški otroci! Dokažite, da je materini jezik vseh učencev nemški, da se na pouku govori z otroci — od prvega do zadnjega -- - le v nemškem jeziku, potem ne PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šanoe. J—Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel fiL. C—&. Tebi, posinjencu Grge Prišlina, mojega najvećega sovražnika ... se je razjezil Zivan. — Ne govori tako. Zivan ! je rekel Stanko odločno. Razmisli vse dobro in spominjaj se kaj vse si storil hudega meni, sla hotnemu detetu, in vendar sem pripravljen v>e pozabiti, in v poroštvo našega pomnjenja, •lajte mi, prosim te, roko Isino. Kaj govoriš, mlado človeče ? . . . je jsupnil Zivan. Jaz da bi bil kedaj tebi storil kaj slabega ... pa še kakor slabotnemu detetu ? ! Ne taji, k;u- ve ves svet ! je rekel Stanko močno. Ali nisi ti mojega očeta zavel v dolgove, ali nisi ti napravil iz njega pijanca ni-li vsled pretepa v krčmi poginil, ni-li potem moja mati zbog žalosti umrla, ali si nisi ti prisvojil vsega mojega imetja,' in si hotel bomo oporekali več vašemu postopanju. Ali j dokler boste s takimi sredstvi p o n e m č e -vali našo d e c o in postopali na tak način, je naša sveta dolžnost, da poživljamo poklicane organe, — pa naj si bodo na tržaškem namestništvu, ali v ministerstvu, ali v parlamentu — naj store enkrat konec takemu nezaslišanemu postopanju, taki krivici, in pedagogiškemu absurdu, ki vlada na državnih ljudskih šolah v Trstu vsled nameščanja učiteljev, ki ne poznajo ne dežele, ne običajev v njej, ne ljudstva in ne jezika prebivalstva. To ni na čast za šolske oblasti. Sedanji gospod voditelj tržaškega namestništva je na glasu kakor pravicoljuben, objektiven in razumen uradnik; njega poživljamo v prvi vrsti, naj podrejeni gospodi na namestništvu natančno nariše njihov delokrog in naj jim raztolmači, da te šole, ki jih vzdržuje tu država, niso bile ustanovljene v namen, da bi širile nemški fanatizem, da bi bile v zaslombo nemškim šovinistom ! Nekdanje ustanovitelje teh šol je vodila misel, da se bodo v njih domači slovenski in italijanski otroci na podlagi materinega jezika priučevali tudi nemščini in se vsposobljali za prestop v srednje šole. To je bil resnični prvotni namen ustanovitve državnih ljudskih šol v Trstu in ta namen zahteva imperativno, da se na te šole imenujejo učitelji, ki poznajo deželo, avtoh-tonno ljudstvo v njej in njega jezik ! Mi ne odnehamo nikdar od zahteve: proč z favoriziranjem nemških Stajarcev in Nemcev iz Češke ! Izlasti naši poslanci v centralnem parlamentu naj pritiskajo, da dobi naš Trst pametno, deželi in potrebam prebivalstva primerno prirejeno ljudsko šolstvo in da neha enkrat biti — svobodna luka za nemške učitelje! Na;e srednješolsko vprašanje. (Dopis.) Srednješolsko vprašanje ? O našem vse-učiliškem vprašanju zna vsak otrok kaj povedati, ali da bi imeli tudi srednješolsko vprašanje, to je gotovo marsikomu nekaj novega! In kako ne bi, ko se ne sliši in ne čita nikdar nič o tem prevažnem vprašanju ! Zdi se, kakor da bi se vsak Slovenec sramoval govoriti ali pisati o tej stvari, o tej preveliki sramoti za slovenski narod. In vendar je to vprašanje tolike važnosti, da se mora res čuditi vsakdo takozvanim slovenskim politikom, ki niso doslej pogodili pravega smisla za to vprašanje, kamo-li, da bi je bili znali rešiti ! ! V začetku XX. stoletja moramo konstatirati žalostno, za nas skrajno sramotno dejstvo, da nimamo še nobene popolne slovenske srednje šole. In mi hočemo univerzo ? Mi ne potrebujemo, mi ne zaslužujemo univerze. Mi se jezimo, če nas smatrajo drugorodci za inferijorne ! Narod, j ki se ni še povspel tako visoko, da bi imel j lastne srednje šole, je in mora biti inferijo-ren nasproti drugim narodom, ki imajo vsakovrstne srednje in visoke šole. In naj žalostne j še je, da smo sami krivi temu (kakor navadno, če nam gre slabo). Nekateri krivijo avstrijske vlade, da nimamo še srednjih šol. Kaj pa moremo vendar od te vlade zahtevati, da nam nemara piše slovenske učne knjige in da iz lastne inicijative pretvori nemške srednje šole v slovenske proti lastnim interesom in interesom n e m š t v a, kate-r e m u s 1 u ž i ? ! Mi si moramo sami pomagati in ne vedno čakati od drugih rešenja naših najvitalnejšili vprašanj. 1*0 mojem mnenju bi se rešilo to vprašanje najboljše in v najkrajšem času tako-le : Deželni odbor kranjski bi moral razpisati nagrade za najboljše slovenske učne knjige (ali prevode), potem bi jih moral tiskati z lastnimi stroški. In če bi se vlada še obotavljala ustanavljati slovenske srednje šole, bi moral ustanoviti vsaj eno srednjo šolo na Kranjskem. Potem ne bi se mogla vlada več izgovarjati, da nam ne more dati srednjih šol, ker nimamo potrebnih knjig za to. Ta deželna gimnazija (ali realka) bi morala biti nekak vzor, po katerem bi mogla in morala vlada pretvoriti obstoječe nemške srednje šole v slovenske. Vlado prisiliti na to, ne bode težko slovenskim poslancem in posebno v bodočem parlamentu ne, kjer bodo tvorili z drugimi slovanskimi poslanci vred večino. Sredstvo je zelo enostavno : za kanone in slične reči naj ne dovolijo niti vinarja ! To bi že pomagalo. Italijani v Trstti in Istri vzdržujejo sami tri srednje ^ole in hočejo zdaj sami ustanoviti univerzo. Slovenci na Kranjskem ne bi zaniogli kaj takega? Naj pomnijo rodoljubi na Kranjskem, da brez srednjih šol ne bo napredka za slovenski jezik in potemtakem niti za slovensko stvar. Naj pomnijo, da bi slovenske srednje šole slovenskemu narodu morda več koristile nego slovensko-nemška univerza, ki itak ne bi mogla v dogledne m času postati popolna. Prej moramo dobiti popolne slovenske srednje šole in šele potem bi mogli zahtevati ustanovitev slovenske univerze kakor nekaj, kar bi absolutno potrebovali, kar ne moremo sedaj, ko, žalibog, skoro vsak slovenski abiturijent poznava boljše nemščino nego slovenščino. Upamo, da „društvo slovenskih profesorjev u vzame v pretresovanje to stvar in da bodo mogli „mladiu na Kranjskem toliko vplivati na „stare**, da priJ.e to vprašanje čim prej v deželni zbor kranjski, da se vendar enkrat reši to izlasti za obmejne Slovence prevažno vprašanje. Upamo, trdno upamo, da črez 10 let ne bomo imeli samo pravne fa- mene, slabotno dete prodati kmetu za deset mark ? . . „ Reci, ali nisi storil vsega tega ? — Nehaj, človek, za božjo voljo ! je zakričal sedaj Zivan, zagrabivši mladeniča z obema rokama za rame. Ali si znorel V... Vidiš. sinko, te sive lase... postaral sem se in osivel... ali nikogar ne moreš najti, ki bi pričal proti meni, da bi bil kedaj komu kaj slabega storil. Ves svet me smatra za poštenega človeka... in smelo vprašujem, kdo je oni, ki se je drznil mene tako obre-kovati. Kdo? Človek, ki me je rešil iz tvojih rok. Moj stric, (Trga Prišlin ! — Grga Prišlin ! — je škripnil Zivan Benkovie z zobmi. Ta zlikovec, ta zločinec rodu mojega... On je torej, ki me je črnil v tvojih očeh... Daj, človek božji in pripoveduj, kakovo zlo sem ti naredil... Omenjal si to in ono, ali jaz ne umejem tega ni besede... po duši pravim : ne umejem. Mladenič se je nasmehnil grenko. — Čemu se pretvarjaš, Zivan ! Ne delaj se, kakor da si nedolžno jagnje, saj jaz hočem, da se pomirimo... — Tu ni govora o pomirjenju, dokler kultete, ampak tudi vsakovrstnih srednjih šol. Volere e potere. Vseučiliščnik. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 30. Zbornica in galerije so dobro obiskovane. Pričetkom seje je poslanec Katlirein konštatiral, da je bila včerajšnja seja odpovedana, kar je provzročilo med poslanci veliko nevoljo. Konferenca načelnikov klubov je označila to odpoved kakor neutemeljeno v poslovniku, priznava pa, da je predsednik Vetter postopal bona tide. Predsednik Vetter je izjavil, da je odpovedal sejo, ker je prejel avtentično poročilo, da je ministerstvo odstopilo in da ne pride v zbornico. Drugega namena ni imel. Zato je takoj sklical današnjo sejo. (Pohvala). — Uteme-Ijevaje napovedani nujni predlog, ki ga je včerajšnja konferenca načelnikov klubov vspre-jela, je posl. Kathrein rekel, da obstoja nujnost predloga v položaju, provzročenem vsled odstopa ministerstva. V trenotku, ko izraža Ogrska željo, da enostransko in na našo škodo razrahljava in rešuje skupne odnošaje, ne smemo molčati in mirno gledati, marveč moramo varovati svoje pravice proti vsem napadom, od katere-koli strani isti prihajajo, in ne smemo dopustiti, da se o pravici prebivalstva v Avstriji kakor si bodi razpolaga brez nas. Mi moramo radi tega zahtevati, da se skliče seja, v kolikor zahtevajo to razmere. (Živahna pohvala). Govornik vidi pomen predloga v tem, da so se skoraj vse stranke združile v skupno obrambo naših pravic. To se mora zgoditi tudi v bodoče, ako smo v resnici zastopniki Avstrije. Govornik je prosil, da se predlog vsprejme soglasno. (Viharna pohvala). — Posl. Klofač je obsodil postopanje predsednika, izjavivši, da so Nemci krivi na onemoglosti in propadanju našega parlamenta. Avstrijski parlament ne more opraviti ničesar proti močnemu ogrskemu parlamentu. Češki radikalci niso skloni pobirati Nemcem kostanj iz ognja in tako razžaliti Madjare. Ako hočejo imeti Nemci redne odnošaje, se morajo prej nagoditi s Slovani. — Med izvajanji govornika je ponovno prišlo do živahnega prepira med češkimi radikalci in Nemci. — Posl. I> e r-s c h a 11 a je izjavil, da pomenja predloga samostalne carinske tarife od strani <»grške, kršenje nagodbe iz leta 1867, iz katere se ne sme iztrgati posamičnih vprašanj, ki ugajajo Ogrski. Vsaka prihodnja vlada mora ves obseg nagodbenega vprašanja spraviti v pretresovanje. Dokler se tozadevno ne doseže popolnega sporazuma, ni možno govoriti o skupni razpravi carinskih prihodkov, o plačevanju v gotovini in kateri si bodi obremenitvi te državne polovice. Govornik je vsako prihodnjo vlado svaril, da bi z vsprejetjem ogrske carinske tarife stopila pred zbornico, oziroma, da bi se poslužila £ 14, ali pa razpu- ne slišim iz tvojih ust vseh grdih del svoiih... je rekel Zivan odločno. Le pripoveduj, mladenič, vse natanjko. kakor si čul od svojega strica. Naj pride resnica na dan ! Zivan je govoril s tako jezo, takim glasom, da je Stanko slednjič ubogal in sel na stolček. — Ako želiš, pa poslušaj. Povem ti vse do dlake, kakor sem čul od svojega po-očima. Zivan in Jela sta sela nasproti Stanku, a ta je začel [pripovedovati o svojih roditeljih in o sebi, kakor mu je povedal v gozdnem dvorcu pred več leti župan Prišlin. Zivan in Jela sta poslušala z veliko napetostjo to grozno pripovest. — Ko je čul moj stric Grga — je govoril Stanko, dovršuje svoje pripovedovanje — da si našel kmeta za Križevci, ki me je hotel vzeti za deset mark kakor svoje dete, odločil se je, da me na vsaki način reši iz tvojih rok. Dal meje na skrivnem odnesti iz tvoje hiše ter me skril v gozdni dvorec v planini, kjer sem od-rastel, oddaljen od sveta, varen pred svojimi sovražniki. Tri leta je še le, odkar meje uvel v svet... — O sveta Mati!... Zivan !... je zakričala Jela potem, ko je nekoliko trenotkov ojstro opazovala Stankov obraz. — Kaj je, žena ?... je vprašal Zivan preplašeno. — To... to je... je govorila Jela upiraje svoj kazalec v Stanka... najin sin Benko ! In začela se je tresti na vsem životu Stanko je skočil po koncu. — Kaj bledeš, mati ? je zaklical zlovoljno, kakor da hoče protestovati. Zivan je prenehal dihati in se zagledal v Stanka. — Glej, Zivan, kakor ti je slava nebeška ! — je govorila Jela dalje. Tu nad desnim očesom madež, ki ga je imel Še kakor dete — glej ga vsega, kakor stoji pred nama, glej mu obraz, oči, vedenje — ali ni popolna tvoja slika in podoba v mladosti ? Zivan je sluša Jeline besede ter se prijel za glavo z obema rokama. Se enkrat je pogledal ojstro mladeniča in potem je razširjenih rok poletel k Stanku. — Benko !... sin moj !... je zakričal Zivan olvjemši z vso močjo presenečenega Stanka. — Sinko mili! je-jecljala Jela z druge Stran IT. stila parlament, kajti izbruhnula državna kriza se more resiti le z ljudstvom in parlamentom. (Pohvala). — Posl. B r e i t e r se je pridružil nujnemu predlogu, menil je pa. da je pomanjkljiv, ker ne obsega nikakega navodila za bodočo vlado, kako jej bo postopati v nagodbenem vprašanju. Govornik je predlagal dodatni predlog, s katerim se Der-scliattov odsek poživlja, da predloži zbornici tekom osem dni načrt nove uravnave gospodarskih razmer med Avstrijo in Ogrsko, ki se imajo ob enem smatrati kakor program parlamenta in bodoče vlade v nadaljnem boju v obrambo avstrijskih interesov. — Poslanec M o r s c v je pritrdil izvajanjem posl. Der-sehatte ter je očital ministru vnanjih stvari, da je posredoval v korist Ogrske. (Pritrjevanje). < Tovornik je izjavil, da se je treba upreti Ogrski, izlasti na polju tarifne politike. — Posl. S t e r n b e r g je izjavil, da je nujni predlog beraško prosjačenje, mesto da obsega konkretne zahteve in žuganja. Posl. Gross je izjavil, da izvira nujni predlog iz nasilnega čina ogrske vlad«-, za kateri je ogrski kralj dal svoje privoljenje. Očital je M ad jarom. da so kršili nagodbo, izjavivši : Mi nismo proti temu. da se razmerja do < »grške na novo uredi, to pa ne sme Ogrska storiti . enostransko. Govornik je zahteval, d.-; nagodbeni odsek čim prej sestane in tudi od naše strani pripravi nova ureditev. Nr.jnuv.ji nasilni čin Ogrske je radi tega provzro il tukaj veliko razburjenost, ker je moral princ Hohenlolie, pod čegar vlado j<-.stal ve> parlament, odstopiti v trenotku. ko s.' je vlada po svoji dolžnosti uprla teiuu na->i!ju. ' Jovornik j< interpeliral na vse stranke, naj s<* združijo, da združene varujejo vse 'pravici- in prerogative parlamenta in da ščitijo interese Avstrija proti vsem faktorjem, tudi proti ogrskemu kralju. (Pohvala.) Posl. P raž a k je izjavil, da se ne strinja /. nujnim predlogom. Njegova stranka je za carinsko ločitev, ter je nemške stranke obdolžil, da so vedno zanemai j ah gospodarske koristi. Posh u e g e r je izjavil : dokler se ne vzpostavi zopet v skupnih stvareh prejšnje stanje, ne dovole krščanski socijalisti za skupne stroške niti novčiča in tudi ne rekru-tov. — Po>l. Kramarje izrazil nado, da odpre nastopivša kriza pot do poštenega narodnega miru v Avstriji in do direktne volilne pravice. — Posl. A d 1 e r je naglašal, da krivda sedanjega položaja zadene ne le krono, ampak tudi parlament, ki si ni dolgo vrsto let znal pridobiti veljave. Le ako se ustvari pravo ljudsko zastopstvo s tem, da se čim prej uvede volilna reforma, se zamore obvarovati Avstrijo pred veliko nesrečo. — Posl. (4 r a 1» m a v r je rekel, da je revizija zako-no\ iz leta ]«s(i7 neobhodno potrebna, le s tem, da se na novo uredi ves obseg nagod-benega vprašanja, je možno priti do povolj-nega sporazuma za obe stranki. — Poslanec I) z i e d u s z veki je obžaloval in grajal, da se je tekom debate napadalo krono. Glavna krivda je v dolgoletni onemoglosti avstrijskega parlamenta, pomanjkanje parlamenta ričnih vlad z močno zaslombo v parlamentu. Govornik je naglašal potrebo, da se vzdrži carinska skupnost v interesu skupne monarhije. — Posl. W a s s i 1 k o je svaril »EDINOST« št. 145). V Četrtek, dne 31. maja L90t» pridobiti kakor zaveznike! Ali ne ! Dunaj je delal v nasprotni smeri, zagri-zivši se v idejo, nad katero so Madjari in Nemci zasnovali duvalizem: v Avstriji naj bodo tirani Nemci, na Ogrskem pa Madjari — sužnji pa Slovani na tej in oni strani! V to idejo se je zagrizel Dunaj in je iskal prijateljev tam, kjer ima le sovražnike in si s podpiranjem vsakega nasilja proti slovanskim narodnostim polagoma ustvaril sovražnike tudi tam, kjer bi bil lahko imel zaveznike, ako bi bil imel sposobnosti in smisla za pametno .politiko. Sad dunajske nespametnosti se nam kaže sedaj v vsej jasnosti v izjavi, ki so jo podali v svet slovaški poslanci v ogrskem državnem zboru. Med drugim pravijo v izjavi, da ogrski Slovaki, kakor tudi druge narodnosti na Ogrskem, ne morejo imeti pred očmi dru-zega cilja, nego popolno neodvisnost Ogrske. Ogrski Slovaki da p r i z n a v a j o li e g e m o n i j o M a d j a r o v, ki so duševno in gmotno najbolj razviti ; toda prava državna ideja izključuje misel, da bi bila ena sama narodnost gospodujoča. Nasproti zakonom iz leta 1S(»7 zamorejo ogrski Slovaki i, meti le e n o nalogo, t o j e : odločno stališče proti Dunaju. Slovaška narodnost se ni v minolosti dala uporabljati kakor orodje absolutizma. Tega ne stori tudi v bodoče. Nagodba iz- leta ls(»7 ni imela za Slovake nikake veljave, ker je bila naperjena direktno proti ogrskim narodnostim. Ta izjava je grenek sad dunajske politike. j Predsednik justh v Zagrebu. Povodom zadnje konference s hrvatskimi delegati je izjavil predsednik skupnega državnega zbora v Pešti. Justh, da ;hoče tekom tega leta priti v Zagreb, ker da smatra kakor svojo dolžnost, da pride kakor predsednik skupnega zbora v Zagreb ter da se osebno seznani s hrvatskimi politiki.' Sas Hsnjsttske. Hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru. V ponedeljski seji skupnega državnega zbora se je vršila volitev odsekov ; od hrvatske strani so bili izvoljeni nastopili: v kreditni odsek Grahovac, v pravosodni Barčic, v peti-cjjski Harambašić, v književni Surmin, v gospodarski Drohobeczkv, v prometni Tuškan, v imunitetni Krasojevid, v veritikacijski Popo-vić, v inkompatibilitetni Medaković, v iinan-eijelni baron P. Rauch, v proračunski Lisavac, v brambeni Budisa vije vic, v sodni Medaković in v odbor za spomenik cesarice Elizabete Gjalski. Zapisnikarjem državnega zbora je bil predložen in izvoljen dr. A. Harambašić. Za spomenik vladike Strosmayerja. je ,.Hrvatska poljedelska banka" v Zagrebu darovala svoto K 2.500. Preokret v mišljenju ,.Narodnih Novin". ^Narodne Novine" službeni list hrvatske vlade so v torkovi številki priobčile životopis sedajnega predsednik^ hrvatskega sabora, dr. Medakovica, predsednika hrvatskega sabora. To je velesimptomatično, ker v tem dejstvu naj izraziteje odseva preobrat v političnem življenju Hrvatske vsled poraza dosedanjega režima. Dejstvo, da je ban Peja-csevicli izstopil iz narodne stranke", da je vsprejel pogoje koalicije, že meče svojo senco n a vedenje uradnega lista. Priobčivšči životopis sedanjega predsednika sabora, je izrekel uradni list, da večino, ki je poverila temu možu svoje zaupanje, postavivši ga na to častno mesto, pripoznava kakor odločilen parlamentaren in ustaven faktor v Hrvatski. Iz tega koraka uradnega lista sledi, da so tudi gospoda na hrvatski vladi uvideli, da ne morejo računati ž njimi, ki jim je narod poveril svoje zaupanje. sprejela s 366 proti 162 glasom prvi člcu zakona o šolstvu. Dodatni predlog Ohauibcr-laina, da bi pristaši vseh verskih družb imeli pristop do šol, je bil odklonjen s 366 proti 172 glasom. Neki drugi predlog, da bi m pouk odtegnil vplivu cerkve, je bil odklonjen s 475 proti 63 glasom. Domače vesti. Nočemo poljubljati šibe ! Prejeli sm • Dovolite mi, gospod urednik, kakor staremu dopisniku Vašega lista, prostora za te-le vrstice, ki so nekoliko pisane tudi pro domo : Kakor je že običajno pri nas, čujem sedaj razna očitanja, češ : „Ti si tisti, ki si napadel tržaške Slovence, ki so se minolo nedeljo vdeležili veteranskega slavlja!" de res čudi . če si je kaka muha nogo zlomila sem jaz ! Ako se sploh komu kaj očita, al ako se koga kakor si bodi žali — kriv sei; zopet le jaz ! Ker torej že hočete, pa na povem tudi jaz svoje menenje o stvari. ('/. dosedanjimi noticami nisem jaz v noben zvezi). Storiti hočem to brez obzira na lev in desno. Jaz sem bil napisal že pred dobrim u - sečem notico proti temu. da bi si' trža>i;i Slovenci vdeleževali slavnosti, ki se je v;' minolo nedeljo, — ker je pa bila ona noti morda preslana", je romala v - koš! Danes, ko je slavnost že minila, upam. da smem povedati vzroke, zakaj da sem 1 j proti vsaki vdeležbi od naše strani. Mnog . I letne izskušnje mi svedočijo. da smo bili. sm ■ i * in bomo mi tržaški Slovani le orodje v roka — diplomiranih in patentiranih patrijotov Ko nas ravno rabijo, nas vabijo prav lepe, v slovenskem jeziku, - ko smo pa dovršii tlako, se nas enostavno ignorira, ako nas celo ne — zasmehuje I Minolo nedeljo je bilo na slavnosti \>;u 1)0 odstotkov Slovencev. Ste čitali vi voli k i p a t e n t i r a n i možje v kakem list ime enega ali drugega slovenskega društv: ali ste vsaj čitali, da so slovenske mase vpili Živio ?! Pač pa ste čitali o „Evviva" i<. .. Iloch"-klicih ! (Resnici na ljubo treba oit niti, da je „Triester Zeitung" omenila tu. naši podporni društvi). Kakor je bilo nekdaj, tako je še in b". dokler bomo mi Slovenci taki, kakor sinu bili doslej ! Poročilu „Edinosti" moram dodati, da , tablica, namenjena enemu naših društev, m sila ime — društvo in da je še le eden slovenskih vdeležencev napravil iz društva, društvo s tem, da je začrtal — pozabljeni akcent ! Mi rad i kale i" smo se vzdržali vi -ležbe in z nami se je vzdržala ogromna v« -čina našega ljudstva. Kadi tega pa nismo n nikaki prekucuhi ali prevratni elementi. I. toliko zavedni smo postali, da ne hodimo poljubljat palice, ki nas tepe ! ! V želji, da v tem pogledu postanemo čimprej vsi edini. -vam klanja — do dobrega d resi r a n i Brejski. Revolucija v Italiji. Tukajšnji laški listi molče kakor grob o nemirih, ki se vršite dni po zapadni Italiji. Le sem ter tje omenjajo kako podrobnost, ki pa je tako ublažena, da se iz poročil tukajšnjih listov ne daje posneti slik o dogodkih, ki se vrše sedaj v blaženem kraljestvu. Kakor v Italiji, tako je tudi v Kusiji nemirov. Razlika je le ta, da se v Rus i j bojujejo za s v o b o d o, dočim se v Italiji bojujejo za svobodo in za — kruh. Italijanski listi, izhajajoči v naši državi, zakrivajo, kakor rečeno, nemire v kraljestvu ker jih boli. ko morajo poslušati slične žalostne novice iz domovine bratov po krvi in po jeziku in ker nočejo, da bi ostali svet vedel, kako slabo se goili revnemu ljudstvu v kraljestvu — prosvete, napredka in dvati- sočletne kulture. Kakor pa na vse možne načine zakrivajo nesrečo v Italiji, ravno tako odkrivajo in si celo izmišljajo nesrečo v Rusiji. Mi nimamo povoda, da bi tajili, ali prikrivali dogodke, vršeče se v Rusiji, ker, kakor sedaj v Kusiji. seje v minolih časih vodil boj po vseh evropskih državah — dokler si niso narodi iz vojevali veče ali manje svobode. Nas sicer tudi boli ko čitamo o nesrečah v državi naših krvnih in jezikovnih bratov in da nas boli, to vedo prav dobro tudi gospoda Italijani. A ravno zato, ker vedo, da nas boli — objavljajo v svojih listih vse možne in nemožne dogodke o slovanski Rusiji. Da jim v pičli meri vrnemo milo za drago, naj navedemo tu par dogodkov, povzetih iz rCorriere della Sera" izhajajočem v Milanu. pred nepreračunljivimi nevarnostmi, ako se ne izvede volilne reforme. — Posl. AV o 1 f se je izjavil za carinsko ločitev in personalno unijo ter za odpravo § 14. Nujnost predloga je bila vsprejeta z 240 proti 8 glasom. Meritum predloga je" bil tudi vsprejet. Odklonjen pa je bil dodatni predlog posl. Breiterja. Prihodnja seja se bo vršila dne 7. junija. Odsek za volilno reformo je tudi sklican za dan 7. junija. KRIZA V AVSTRIJI. Takih senzacij že dolgo dolgo ni bilo z Dunaja. Vsled konHikta z Ogrsko je zašla naša država morda v najhujo krizo, odkar ima ustavno življenje. Senzacija pa je ta. da se je parlament združil v odpor, ki ni naperjen samo proti zahtevam Ogrske, ampak tudi in povsem jasno proti odločitvi krone, ki je strmoglavila ministerstvo Hohenlolie. Ta poslednji pa si je s tem, da se ni uklonil niti odločitvi krone in je raje izvel konsekvence, pridobil veliko popularnost in ti zagotovil kaj lčasten odhod. Razpoloženje zbornice se kaže jasno v okolnosti. da so se poslanci vkljub odredbi predsednika zbornice zbrali v svobodno sejo in da so prisilili, da zbornica nadaljuje sedaj se svojimi sejami. Veleznačilno je, da so radi odločitve krone najbolj razsrjeni krščanski socijalisti, ki veljajo kakor inkarnacija in personifikacija avstrijanstva. Žugajo celo, da ne bodo več pevali cesarske pesmi. Najdrastičnije pa je prišlo razburjenje do izraza v sklepih načelnikov posamičnih klubov. Ti so sklenili, da zbornica se mora sniti v sejo ! A za slučaj, da bi bil državni zbor odgodjen, ne da bi bilo ustreženo tej zahtevi, so sklenili, d a v s i delegati zbornice p o-ože svoje mandate. Temu sklepu so se pridružili celo zastopniki najbolj konservativnih strank, kakor so n. piv češki aristo-kratje. To bi pa pomenjalo, da je mašina uprave skupnih stvari zaustavljena: delegacije ne bi mogle zborovati. Ali, z drugimi besedami ! Nikogar ne bi bilo, ki bi mogel dovoliti troške v pokritje skupnih potrebščin. Najviši faktorji se nahajajo torej pred situvacijo, na kakoršnjo gotovo niti mislili niso. Kdo bi bil pričakoval kaj tacega od tega dunajskega, obnemoglega in razsutega dunajskega parlamenta ? ! Nikdo. Zato je tudi ta skupni odločni nastop parlamentarnih strank naj veča senzacija za vso javnost in v veliko presenečenje za Ogrsko in za krono. Z največo napetostjo bomo pričakovali odslej razvoja dogodkov na Dunaju. Kar se dostaje vprašanja, kdo bo naslednik princu Hohenlolie, je danes zabeležiti vest, da med ofkimi, ki prihajajo v poštev, se imenuje sedaj sosebno tudi dosedanjega ministra za notranje stvari, Bvlandta-Rheidta. Ker je bil ta minister sestavitelj Gautscheve volilne reforme — tako, da je bila jeza vseh, ki so nasprotniki splošni volilni pravici, obrnjena najbolj proti temu možu — bi se moglo v njegovem imenovanju ministerskim predsednikom videti znak, da so na najvišem mestu tudi sedaj odločeni, da se volilna reforma dovede do uresničenja. strani, prijemša Stankovo roko, obsipaj e jo s poljubi in solzami. Pojta no, za božjo voljo ! je rekel Stanko otimaje se rokam svojih roditeljev. Odkodi naj bi bil jaz vajin sin ? ! — Čuj me, sinko !... je spregovoril Zivan, in držal Sti nka za roko. Bilo je pred kakimi petnajstimi leti, ko je bila grozna borba med Gričem in Ka-piteljem... V tem, ko sem se jaz po noči tolkel s kmeti na kapiteljski strani, ko je mati tvoja stala na zidovju, da bi pomagala, kjer treba, ugrabil naina je Grga Prišlin tebe jedinca, ki si mirno spal v svoji posteljici... Petnajst let je, odkar te iščem noč in dan. odkar vsacega vprašujem po tebi... petnajst let je že, odkar jaz in tužna mati tvoja trpiva neopisne boli — kar se je naju sedaj Bog naenkrat usmislil, poslavši te samega v našo hišo. pod tvojo očetovsko streho!... Da. sinko ! je govoril Stanku še topleje — ti si izgubljeni najin sin Benko, jedino milo dete najino. Ves Grič, ves Kapi-telj bo pričal, da je resnica, kar sem ti rekel jaz, in da je laž, kar ti je pripovedoval Grga Prišlin. zakleti sovražnik moj. — Dokaži to! je rekel Stanko že negotovim glasom, kakor da omahuje v svojem prepričanju. (Pride še.) Dogodki na Ogrskem. Izjava slovaških poslancev. Na Dunaju se grozno maščuje njega stara neozdravljiva slepota. Hrvate, ki so še pred par leti v krvavih in težkih časih prosili pomoči na Dunaju, a so našli zaprta vrata, so s tem temeljito obrnili od dunajskih vrat. Danes iščejo Hrvatje sporazu mijenja prav ž njimi, proti katerim so bili še pred par leti na Dunaju prosili pomoči. To je posledica dunajske slepote in trmoglavosti, s katero je vstrajal v starih grehih. Danes pa moremo zabeležiti slovesno izjavo druzega slovanskega plemena, ki po-menja istotako hud poraz in udarec za Dunaj. Da niso bili na Dunaju slepi, bi bili vedeli že davno, kar ve pri nas sleherni politični otrok, da je namreč končni cilj vse madjarske politike: popolna nezavisnost od Dunaja — in bi bili vedeli dalje, da nobena sila in tudi ne nobena dobrota ne more odvrniti Madjarov od stremljenja po tem končnem cilju. Ali Madjari niso sami na Ogrskem. Niti popolna polovica jih ni In ti Madjari so bili tirani vsem tem nemadjarskim pleme-n o m. Da je imela dunajska politika le zmee zdrave razsodnosti, bi bila hitro na jasnem : tanemadjarska plemena moram Dogodki na Ruskem. Spor med dumo in ministerstvom. „Magdeburger Zeitung" poroča iz Petro-grada. da je spor med dumo in ministerstvom dosegel svoj višek. Ministerstvo Goremikin ne more priti več pred dumo,'.tako. da utegne biti duma razpuščena, oziroma, kar je vero-jetneje, da odstopi ministersivo. Car bi bil baje zato, da Šipov prevzame sestavo mi-nisterstva. Poljaki pruske poslanske zbornice Poljakom dume. Kakor poročajo iz Berolina, je poljska frakcija pruske poslanske zbornice in državnega zbora čestitala poljski frakciji ruske državne dume. Drobne politične vesti. Angležki zakon o šolstvu. Spodnja zbornica je po štiridnevni debati V četrtek, dne 31. maja 1906 »EDINOST« štev. 141). Stran III Te dni so se in se še vršijo veliki revolucionarni nemiri v mestih, oziroma industn-jalnih krajih : Villasalto, Goneso, Bonorva, Iglesias in Bacu Ahs. I>o sedaj je hilo že mnogo ranjenih in ubitih. Ljudstvo strelja na karabinerje in na vojake, ter jih obmetuje s kamenjem. „Varstveni organi'4 pa streljajo na ljudske mase. Vršijo se grozna ropanja. Požigajo se trgovine. Gladno ljudstvo odnaša vse, kar je za porabo, a kar ostaja, se sežiga na gromadah! Ljudstvo je tako razdivjano, da je hotelo nekega nedolžnega otročiča vreči na gorečo gromado iz edinega [vzroka, — ker je bil otrok nekega trgovca — kateremu -o gladni ljudje že prej oropali vse njega premoženje in so mu trgovino zažgali! !! Torej, gospoda Italijani poprej pometajte jjred svojim lastnim italijanskim pragom, saj je tam dovolj — nesreče ! Žalosten povratek izseljencev. Predli smo : Predvčerajšnjim se je vrnilo s par-uikor.i ..^olia Hohenberg** 130 izseljencev, Hrvatov in Srbov* ker jim izkrcanje v Ameriki ni bilo dovoljeno. Ob izkrcanju tu v Trstu so zahtevali od trol »rodne družbe, da jim povrne voznino. ikor je bilo določeno ob odhodu v Ame-i;o. Ker jim pa parniška družba ponuja ■ 1 nkostno odškodnino, a oni zahtevajo polno. mučili so jih ves dan na solncu in ob . Iti pod nadzorstvom tridesetih mož poli-. Vsi opazovalci tega prizora so bili ogor-i radi takega postopanja, osobito pa, ko \: Si. da se je policijski nadzornik drznil "1<> sabljo udariti enega teh nesrecnežev. i >r »tveni oblasti je v dolžnost, da se pre-iča iz dokumentov, zakrament sv. birme delil v nastopnih rk\"ah : Na b i n k o š t n o n e d e Ij o in . ni-del jek, dne 3. in 4. junija v baziliki . a. po pontitikahii maši, ki prične ob . uri dopoludne. — Na b i n k o š t ni torek .">. junija v ccrkvi Novega sv. Antona po sv. maši. ki prične ob 10. in 2>"1 uri dop.— Na 1> i n k o š t n i «' e t r t e k, dne 7. junija v župni cerkvi Starega sv. Antona po sv. maši, pričn- ob 10. in pol uri dop. — V ne-! o dne 1''. junija v župni cerkvi pri sv. .obu po sv. masi. ki prične ob in pol dop. — V torek 12. junija v župni vi >ri »Jezuitih« po sv. maši, ki prične T >. in pol uri dop. — V nedeljo 17. ni■ :l v župni cerkvi pii sv. Jakobu po maši. ki prične ob 9. uri dop. Pevski sestanek na Konkonelu. 3Ii-<>](» nedeljo zbrali sta se na Konkonelu na lomačo zabavo pevski društvi „Mladina" s Krdeniča in na novo ustanovljeni pevski zbor .Višava" s Konkonela. Vrstila se je pesem > pesmijo. Nekatere pesmi sta pela zbora 1 »samično, nekatere skupno, a navzoči zbrani i jačini in svetoivanski izletniki so navdu-- no aplavdirali lepemu pevanju. Posebno je 1 .zveselilo vseh. da je novi konkonelski zbor tako mnogoštevilen, da razpolaga s tako do-l>rinii močmi in da se je v kratkem času svojca obstanka tako lepo izuril. I'o naključji s<» prišli na to lepo zabavo tudi nekateri tr--ki izletniki, ki so bili radostno presenečeni in prisrčno vsprejeti. Vršili so se tudi razni govori. Predsednik „Višave*1 je napil navzoči um poslancu tega okraja, dru. S 1 a v 1' k u, :t ta je. zahvalivši se, napil novemu društvu in ..Mladini" sv. ivanski. Gospod dr. Bole ■e pozdravil zbrane v imenu Hrvatov, a g. «!r. V o d »1 š e k iz Ljubljane je napil slovenski okoličanski zavednosti. Vsi ti govori so izzvali veliko navdušenje. / Iz Rocola nam pišejo : Kakor je bilo ž' javljeno, priredi tukajšnje pevsko društvo -Zvonimir"' dne 10. juunija koncert v veliki novo zidani dvorani g. Ant. Skilane (p. d. Brijon). Na programu bodo: petje, tambu-itnje. šaljiva igra. srečo — lov. in ples. Kolikega pomena je to ugledno društvo '.a II. okraj in kakšno nalogo si je stavilo to društvo to smo najbolje videli na zadnjih mestnih volitvah. Kako živo so naši „Zvoni-inirovei" agitirali in se niso vstrašili ne truda, n- poti in ne stroškov ! Osobito pa zadnji dan, in to v hipu, ko je bila proglašena izvolitev našega (ličnega mestnega zastopnika. Kako ponosno je oni dan vihrala naša tro-l»ojnica v Roeolu. pod kater-* je bil zbran cvet vsega našega II. okraja, ponosen na ^vojo zmago. Ravno tako bo zbran dne 10. ioi.ija pod isto trobojnico cvet rocolskih mož, mladeničev in deklet v skupni harmoniji da zopet pokaže mestnim in okoličanskim Slo- vencem, kaj vse se da doseći z združenimi močmi. Kakor vidim in slišim obeta biti letošnji prvi pomladanjski koncert „Zvonimira*4 v Roeolu nekaj posebnega. To se vidi že sedaj na velikih pripravah in zanimanju vrlih pevcev in pevk, ki se kaj marljivo pripravljajo za oni dan. Ker je g. Škilan dal napraviti veliko in krasno dvorano, si društvo da napraviti stalen oder tako, da se bo moglo v bodoče lepo razvijati in prirejati mnogo več zabav, kakoršnjih smo doslej pogrešali v tem okraju. V isti novi dvorani bo nameščen tudi otroški vrtec ki je bil doslej v hiši g. M. Prašel. Sploh bomo imeli odslej skupno armado pod eno in isto streho, ki bo stala 11a braniku proti tujemu navalu. Vrlemu „Zvonimiru" kličem: naprej po zapričeti poti. — Rocolčan. Slovenski sokolski zlet v Brežicah. Binkošti: 3. in 4. junija 1906. Vspored je nastopni: V nedeljo, dne 3. junija 1906 Popoluđne ob 3. uri na kolodvoru : Sprejem delegatov slovenske sokolske zveze. Sprevod z razvitimi zastavami in godbo v mesto. Popoludne ob 5. uri : Občni zbor slovenske sokolske zveze v veliki dvorani Nar. doma. Zvečer ob in pol uri na kolodvoru : Sprejem hrvatskih in srbskih sokolskih društev. Predpoludne ob 10 7* uri na kolodvoru : Sprejem slovenskih sokolskih društev. Slavnostni sprevod na telovadišče. kjer se vrši izkušnja zr. proste vaje, in v mesto. Predpoluone ob 11. in pol uri na vrtu Nar. doma : Slavnostno razvitje zastave brežiškega Sokola. Popoludne ob 1. uri : Banket sokolskih društev. Popoludne ob 3. uri : Sprevod vseh sokolskih društev iz Narodnega doma na telovadišče (ob starem pokopališču in okrajni cesti). Popoludne ob 4. uri : Javna telovadba. Popoludre od <5. ure naprej: Ljudska veselica. Koncert slavne ljubljanske društvene godbe, plesišče. V paviljonih prodajajo častite narodne dame v korist brežiškega sokola. Petje, prosta zabava. Pečejo se janjci in odujlci na pristno hrvaški način. Nameščenje drugega Hughes-Duplex aparata za brzojavno progo št. 210 Dunaj-Trst. V svrlio, da se doseže hitrejše brzoj avl janje mej Dunajem in Trstom in obratno, stavil se je dne 24. velikega travna t. 1. na brzojavni progi št. 210. Dunaj-Trst v promet drugi Hughes-Duplex-aparat. Tehnično - policijski oglec} na novi železniški progi se bo vršil dne 28. junija t. 1. — Roko je odtrgalo kolo v predilnici pri Ronkih v Furlaniji 59-letneniu delavcu G. Cernigoju. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Z nožem. Včeraj v jutro na vse zgodaj se je Julij Bruna vračal v svoje stanovanje, ki je v hiši št. I v ulici Chiauchiara. Ko je prišel uprav pred hišo. ga je pa napadel neki človek, katerega je on poznal za Suster-šiča. Ta ga je trikrat ranil z nožem, in sicer v levo stegno, v levo roko nad komolcem in v desni palec, ter je na to pobegnil. Na Ju-lijevo vpitje so prihiteli redarji, ki so ga, videči, da močno krvavi, prenesli v bolnišnico, kjer je bil vsprejet v X. kirurgični oddelek. Pozneje se je poizvedelo, da je onemu, ki je ranil Julija, ime Viktor Miani. Koledar ln vreme. Danes : Petronila. devica; Bojslav; Despina. —Jutri: Juvencij ; Djeva; Kado-vmi. — Temperatura včeraj : ob uri popoludne 26" CelsiuH. — Vreme včeraj : lepo, vroče. Društvene vesti in zabave. Ruski kružok javlja, da odpade pouk v hrvaščini prihodnji petek in ponedeljek. Družbina kava. Po obojestranskem sporazumetju se s 3<>. junijem t. 1. razreši zveza med družbo c.x. Cirila in Metodija v Ljubljani in med tovarnajem g. Jebačinom in s 1. julijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan P e r d a n v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigalicami bila do danes v tako ogromno korist. Dvajsettisočštiristo (2< >.400) kron imamo namreč v vsem to tre-notje od nje. — Slovenci! Po pravici so se Vam priljubile naše vžigice in prepričani smo. da Vam prav tako ugodno dojde kava, ki Vam jo preskrbi Vaš stari zaupnik — ta naš novi podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti I ; z našimi vžigalicami, postavi ob enem na j i ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi j to našo novo kavo. Vaša omizja naj bodo j naša omizija; narodna iskra iz Vaše hiše! bodi našemu rodoljubju v plamen. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodiija v Ljubljani. Razne vesti. ■f Ante Jukić. V Mostaru je te dni umrl Ante Jukić, učitelj ter darovit pesnik in pisatelj hrvatski. Pokojnik se je rodil leta 1£73 v Dolnji Tuzli. * Kongres srbskih agrarnih zadrug. V Osjeku se vrši kongres srbskih agrarnih zadrug. Navzočih je 800 oseb iz Srbije, Hrvatske, Slavonije in z Ogrskega. Navzoč je tudi bivši srbski poljedelski minister. Loterijske številke izžrebane dne 30. maja 1 906. : Praga 14 6 54 5 86 L v o v 39 88 43 47 55 Brzojavne vesti. Državnozborska dopolnilna volitev na Spodnjem Štajerskem. CELIH 30. Na današnji dopolnilni dr-žavnozborski volitvi za splošno kurijo, je bilo oddanih *>5>.115 veljavnih glasov. Izvoljen je bil konservativni Slovenec dr. Anton K o r o-š e c, studijski prefekt v Mariboru, ki je dobil 19.153 glasov. Za nemškutarskega kandidata \Vratscha je bilo oddanih 7065 in za liberalnega slovenskega kandidata Ivana Re-beka 2807 glasov. 90 glasov je bilo razcepi j enih. Izstopili iz ..narodne" stranke. ZAGREB 30. Iz „narodne" stranke so izstopili poslanci Janko vir. Adamič, Rajačić in Norman. Novi romunski odposlanec na Dunaju. DUNAJ 30. Cesar je danes ob 1. uri popoludne vsprejel novo imenovanega romunskega poslanika Lahovarv-ja v posebni avdijenci ter vsprejel njegovo poverilno pismo. Grozen orkan na Bavarskem. MONAKOVO 30. Grozen orkan je razsajal včeraj v okraju Kggenfeld. Na stotino izkoreninjenih dreves leži po cestah. 31 nogo kmetskih hiš je močno poškodovanih, strehe so razkrite, več kozolcev je vihar odnesel. Streho cerkvenega zvonika v Rinbachu je orkan zagnal na polje, tri nove zgradbe so se porušile. Orkan je trajal pet minut, spremljala sta ga silen naliv in toča. Srbija in trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. BELIGRAD 30. Kakor se govori, pride do ministerske krize v slučaju, da se ne posreči doseči z Avstro-Ogrsko sporazum glede tgovinske pogodbe. „Politika" piše, da je vlada na nekem ministerskem shodu, ki se je vršil pod predsedstvom kralja Petra, izjavila, da ne odjenja več Avstro-Ogrski ter da prične carinsko vojno, oziroma da odstopi. Upokojeni srbski častniki. BELIGRAD 30. Uradni list je objavil kraljev ukaz, s katerim so na lastno prošnjo umirovljeni : polkovnika Aleksander Mašin in Damjan Popović, podpolkovnika Mašić in Luka Lazarevič ter major Ljubomir Kostič. Ob enem jim je bila v priznanje, da so ra-dovoljno stavili vladi na razpolago svoja mesta, nakazana popolna plača kakor penzija. Shod francoskih škofov. PARIZ 30. (Agence Havas). Francoski kardinali in školje so danes imeli shod. na katerem so se posvetovali o zakonu ločitve cerkve od države. Posvetovanje se je vršilo popolnoma tajno. PARIZ 30. Prvi shod škofov je bil končan opoludne. Rusija. KUTAIS 30. (Petrogr. brz. agentura). V minoli noči so bile proti bivšemu guvernerju Alihanovu. ko se je peljal na kolodvor, vržene tri bombe. Generalni guverner je bil ranjen ob kolku. Dve osebi sta bili ubiti, dve pa ranjeni. Storilec je zbežal. Borzna poročila dne HO. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.35—240.55. Francija K 95.35—95.55, Italija K 94.15 — 95.IU), italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.24*/,—117 40, nemški bankovci K —.—— — avstrijska e j notna renta K 99.45 — 9!».75, ogrska kronska renta K 95.50—95.80, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 567.— — 609.— državne Železnice K 670.25-672 25 — Lombardi K 139.25—141.25 Lloydove akcije K 75a— 75!«.— S r e č k e Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1S89 K 302.— 310.—. Turške E 150.50 do 1. 2.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. dop. včeraj danes Državni dolg ▼ papirju 100.3d 1O0.30 „ „ sreDru 100.35 100.35 Avstrijska renta v zlatu 118.40 118.40 v kronah 99.75 99 70 Avstr. investicijska renta 89.75 89.75 Ogrska renta v zlatu 4°/0 113.95 ll3.Sf> kronah 4°e 95.55 95.55 „ 3 V, 85.55 86.55 Akcije nacijonalne banke 1668.^ 1663.— Kreditne akcije 071.50 668 — London, 10 Lstr. 240.30 240.30 100 državnih mark 117.25 117.'2o 20 mark 23.4o 23.4*i 20 frankov 19.13= , 1*13 100 ital. lir 95.50 9^.50 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklepa — Francozka renta 98.75, italijanska renta 105.S2, španski exterieur 96.20, akcije otomanske banke 668 M enjice na London 252.-. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde >45.— unificirana turška renta 95.47 avstrijska zlata renta 99.60, ogrska 4°/0 zlata renta 97.—, Liinderbank 464 —, turške srečke 144.75, parižka banka 15 98, italijanske meridijonalne akcije 802.—, akcije Rio Tinto 16.73 Trdna L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dolg S9.'J/lc. srebro 31.'/«> Loinbardi 5.1/*? španska renta 95.T'„ italijanska renta 105.— tržni diskont 31/., rnenjice na Dunaju —.— Mlačna. Tržna poročila 30. maja. Budimpešta. Pšenica *a m »j K — — do K —.—. rž za maj K--do--, oves za mij ad ti.--do--koruza za maj K —*— do K -—*—. Pšenica: ponudbe in povrTtfte^aiu* srednje, tendenca mirna. Prodaifi: 25.000 met. stot. -a 5 stotink nižje. — Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo. H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santis good average za maj —.—, ■»••ptembar 36 ' ,, za december 37.—, za marec 3T.*/S. Mirno. — .vav;i liio navadna loco —39,» navadna reelna 40 41, navadna dobra 42—43. Hamburg. (Sklep). — Sladhor za maj 16.--, za i uni j 16.—za julij 1^25, za avgust 16.45, za september 16*55, za oktober 16.80. — Stalno. Vreme : oblačno. Havr?. (Sulep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.25. za sept. 45.—. N e - Y o ' k. (Otvorjenje). Kava lii > z:i bodoče dobave. — Praznik. London. Sladkor i: repe surov 7''■',„ Sh. Stalno. Pariz KS za tekoči meset- 15.25, za junij 15.50, za julij-avgust 15.75, za sept.-dec. 15.65 (mirno). — Pšenica aa tekoči mesec 23 v., za iuuij J <.95. za julij-avgust 23.50, za sept.-dec. 22.25 (trdno). — M sa tekoči mcnec 30.10. za junij 30.35, za julij-avgust i>u.55, sentember-dec. 29.05 (m:rn >). — Repično olje za tekoči mesec 59.—, za junij 5S.75. za Julij-avgust 59.25, za s?pt.-dec. 60* — iinlačao). — špirit za tekoči mesec *±*2.25. za junij 42 "jO, ra julij-avgust 42.25, za september-dec. 39.— (stalno). — Sladkor surov 83° uso nov 21.'5— 2Ps/4 .mirno) bel za tekoči mesec 24 ^^ za junij -4. ' ., za julij-avgust 25.—, za oktober juuuvar 20.4/4, mirno), rafiniran 56.--56.50 — Vrerne: lepo. GalSeggiante Nazionale. a>& se g: Aopaiisce Mzmm se otvori prve dni junija. Kari Kožnimi, lastnik. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj VVipplinger-strasse 25. Prvi slovenski Kinematograf v Trstu „Sokolska dvorana" (Xar. dom) Podpisani si dovoljuje naznaniti slav. občinstvu, da priredi v nedeljo, 3. junija t. 1. velike kinematografične predstave z naslednjim programom : 1. Sanje. 2. Maroška konferenca. 3. Lov sa medvedo. 4. Bibiči odplovljo. 5. Iz kinematog* \fa. 6. Vožnja z avtomobilom Začetek predstave ob 4. uri pop. in potem vsake pol ure jedna, C EN K : I. razred 50 »toiink, otroci 30 siotink. II. .. 30 ,. ,. 20 Naznanjam V:im topotno, da se priredijo tudi nadalje sličue predstave vsaki praznik in nedrljo popoludne od 4. ure naprej do lu. zvečer z vedno novim z nimivim programom. Za obilno udeležbo uljudno vali in se priporoča Lastnik. - lOi G O'iOi'OiiOtiO'iOl O I i O l > O I o--------—-——--N Tovarna pohištva m yjleks«skr tm Jifinz ulica Tesa 5tv. 52. A (lastna hiSa). ( ZALOGA: PMZZn ROSRRIO (Šolsko* poslopje). Cen«, da m ni t>ati nobene konkureno*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po xcoq«cqocc: posebnih načrtih oenlk brezplačno ta framke lOiiOnOllOll OIIOI.OI'OUOIIO.IOI S t ran IV. 3EDINOST« štev. 140 r mnu OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo: mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. = Plača se takoj. ===== Vsi zdravniki se čudijo/ čarobnemu vspehu.i Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače nc bo njegov oglas cbj2vljen, če ni oseba pcznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ..»ALIH OGLASOV" in vsakdo ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besedo. Oglase treba nasloviti na „INSZRATNi ODDELEK" „Edinost.". Na vprašanja potom pisem bo dajal ..INSERATNI ODDELEK", nformaoijo edino le. če bo psinu pr.laiena znanka za odgo/or. Toro no I ure? O in Prav dobrega črnega I Cldlld. I. Vlbio in belega vr.il po 28-30 kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 fcekt.) Uprava C'efkve u Rakotolah (Istra).__ Gostilna „Alla Costanza" Nuova it. 15). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si občinstvu Henrik K o s i č llror Giov. F 1 i s k a, Corso št 13, izvrši vsa-Urdl korinjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (-*>-) Uri rit* Čl/rHll (ulica Raftineria št. 3). Tovarna Nt!!h . OKf Uld sladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Posiljatve na deželo. 361 Yo" I otnuičnonom se v Podgradu v Istri Lc lOVIoLcirjCill oddajo v novi hiši z lepim razgledom v najem sobe z vso opravo. Več pove ..Inperatni oddelek Ed nosti"._ *i09 Odda se v najem I^MLl51 ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni '2. in pol uri od Trsta, pripravna /.a vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poirve pri „Inse- ratnem uradu Edinosti". 900 IInhorina ki Je služi,a 27 let Pri p°k°jnem rVUlIdl lbd kanoniku Karabaiču, želi stopiti v službo v kaki manji družini. Naslov pri „Edinosti". / ✓ ✓ ✓ S s / / ✓ / / / ✓ / / / / / / / / ✓ / / ✓ / ✓ ✓ v je ozdravljivi es< r:ikt neke japonske rastlino in omogoči pravkar čudeže pri reTma-t i zrnu. želodčni bolezni, srčni boli, nedulii, živčni šibkost f. pomanjkanju spanj mrzlih rokah in nocali, bledici, krču, kožni bolezni, influcnci. kaslju. ušesnemu brenčanju, glavobolu. — „Yo'; čisti kri. podvoji duševno in telesno moč. ja»'-i apetit in pre-bavljanje ; pomaga gotovo pri kataru vseh pljučnih in prsnih boleznih. — „Yo4* je od skupnega medicinskega novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja. — ,,Yo*4 se ne sme pogrešati v nobeni hiši. Tiso-; zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga ,,Yo*' v vseh slučajih in se že v par urah čuti ozdravljivi vspeh. — Cena steklenici 1 krono. Ža popolno zdravljenje je treba (»-12 steklenic. Edini uvoznik: D. Sehdn v JVlil^nu Francesco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Bćcsi in 2 v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Ogrske. ANTON SKERL mehanik, z^prisežanl zvedence. Trst - Carlo Goldonijev trsi n - Trst Zastopnik tovarne koles ii motoMes „M" M. SALARIN Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luči in prodaja gramofonov, zonolonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica popravljanje šivalnih srrojev, koles, motokoles itd Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah. s TELEFON štev. 1734. Tvornica sinite jHi. Cerar v Domžalah se priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih se slamnikov un Cene nizke. — Postrežba točna. ELENA BALLIS Procuratore generale F, BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 stanovanje v bližini Glavne Poste iščem. IVIalU Ponudbe na „Inseratni urad Edincsti" pod Versalovič. (rosto vozarine F za Istro in Goriško pn Paolo Patrizi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST VELiIKA ZALiOGA železnin za vrata in okna, železnln za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za žvepljanje in dr.gih kmetijskih predmetov po nizkih cenah "THJJ 0000000000009000 Tovarna petmisl Milo? nM i n e p v a" Specijaliteta liajokusnejših sladcie ki, poleg tega, da so neprekosljivi glede svojih redil-nih snovi, ne provzročajo najmanjega, kvara zobem. Zahtevajte vedno le Karamele tovarne petrograjsklh kanditov Minerva Naročila se spremajo v ulici deiia Zonta 9. telefon 601. F. Pertot urar TRST - ul. Poste nizove St. 9 priporoča velik" izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur z& birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ♦ ■ 1 ■ POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za k&koršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Gmseppo Mos&taibetti Ulica Sanita 10. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja----- Tm Barriera ste?. 3. ivan Miiionig, lastnik ogooGOOOOoeoooo© Najboljša reklama za trgovce obrtnike,- rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI" v „Edinosti" "^ž SOOOOOO^ooooooog Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spečicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono St. 847 FilJjaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ===== (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za == „VACUM-CLEAKER". ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PJREPR0H —— Točna postrežbo, in nizke cene. Podpirajmo „Dijaško kuhinjo" v Trstu! f^SfS^SISfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSf Svoji k svojim! M. A I T B Svoji k svojim! GLAS- V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreuvtd (prej J ulica »noTa 24 (pritličje) ja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZ^Z v ulici Ponto dolla Fabbra 5t. S (Vogal ul. Torrente.) Pomlad! Poletje Zaloga obiek in površnikov za gospode, dečke In otroke velik >r p;-obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rut'. ,i . —- —-- modra obleka za delavce. Nov ilolioil blnsra za o!»leke po meri. kf i- zv toćno in hitro po zelo nizkih cenah. Xa deželo vzorci brezplačno i:i franki-PODRUŽNICA: „&XXA CITTA Tžl I.OPTBIJA al. Poste ntlOTe M. 5. (vopal ul. r< rri ar 1 C. kr. priv. Riunions Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zaklatli druStva irla-nn v 31 decembra 14J(U. Zadružna glavnica (od krjih vplačano V 3,J00.030)...... Iv S o« v j Rezervni zakladi dobi. kov .... „ zaklad proti vpadanju vredno^tij javnih efektov ... „ 4 14 «1">4 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ „ "i."i_Ms Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra liM)4........ *295,43r>. > Izplačane škode v vseh oii 1 zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsle i rastn i ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m riu sklepa pogodbe za zavarovanje življe ii 1 t» 1 rtun vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente i !iiv življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom ?r Edor isfe službo ali kakoršno-koli /:!jn>. slenje ; kdor uradnike ali sIužIm'H'i «-nbji- • kdor ima za oddati sobe, stanovanji). d\on-ev ; kdor ima z.:i prodati hiše, polja, dvore*': cr želi posojila4 vknjižbe itd., prodati aii kupili premičnine ali sploh rabljene predmete ild. ild. naj se posluži MALIH OGLASOV v „E d i n o s t i", ki so najeeneji, najvrt* čitani in najbolj pripravni v dosego nam* 11:1. ^SSl^ a. -■■r-rf Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST ulica deli' Istituto št. 5 izvršuje vsakovrstno delo po nizkih i-oii: 3(uhin|ska oprema 2 kositra, emiila. in litega Mega; vrči za mie:l'. Telila zaloga iožuira ia Rap za vojaKc i: civili'" Izvršuje poprave hitro in za nizke cene. spre;.-na shrambo zicuske kožuhovine ter jamc i ?. 1 > i provzročeno po moljih in po pož.iru. ar DARILA ZA BIK5«r». Orar Giacomo Pasnacco m —^ Trst, ulica Barriera vecchia št. 11 (poleg slaščičarne GATI ) ima na razpolago zalogo zlatih in srebrnih ur kakor tudi zlatih in srebrnih ve. i 'c po tovarniških conah. "<153 Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave. - Dveletno jamstvo.-- Ces. in kr. priv. Avstrijski krsOitni ?.avoD za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K TRŽAŠKA "pILIJALKA se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi n" bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3 VI« obrestmi in rentni davek na bre ne za v. ni:1 Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Na ova »t. 36, vogal ul. S. Laizaro a podružnico ul. S. Lazzaro št. 5 f® si dovoljuje obvestiti slavno obeinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za-^ logo kakor tudi povečala prostore stem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vs«m zhtevam cenj. odjemalcev. jjjv V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih s^ tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski g^J izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prt'.čev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ^j« ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svdenine W raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančaeje po V^ cenah, da se ne boji konkurence. SV Vgk Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez rnkakih gj p zadržkov. Poskuiati in se prepričati! ^ Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vredaostoili papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo i. : pogled M^njiene vrednote itali anske banke (Banea «i' Italia) i:i m'- -janske banke (Banco di Sieilia)