logaške i 1 avgust 1993 Bilo je to 2. julija ob petih popoldne do ure natanko dve leti po tem, ko je skupina slabo oboroženih mož naše teritorialne obrambe ob pomoči policije in civilnega prebivalstva zaustavila prodor 2. oklepnega bataljona 1. oklepne brigade jugoslovanske (ljudske) armade. Oklepni bataljon je nameraval namreč zavzeti položaje okrog obronkov Pustega polja in Kale. Zaustavitev in onesposobitev oklepne kolone za izvedbo načrtovane naloge je bilo še eno uspešno in odločno dejanje, s katerim smo Slovenci pokazali napadalcu in svetu sploh, da smo mislili resno in odločno uresničiti stoletja staro željo in hotenje po življenju v lastni, samostojni državi -Sloveniji, je dejal slavnostni govornik poveljnik Teritorialne obrambe za ljubljansko pokrajino podpolkovnik gospod Marjan Balant. Tudi s tem dejanjem so naši možje in fantje ponovno dokazali elitnim oficirjem jugoslovanske (ljudske) armade, da naša teritorialna obramba ni samo "nekakva rezervna vojska JNA - skup krajnskih Janeza", ki nikoli in nikdar ne bodo za druga Njim, ki so ubranili domovino Ob odkritju spominske plošče na Cesarskem vrhu Pred dvema letoma barikada, danes spominska plošča (foto: M.T.) opravila v armadi, kot za dobre pisarje, intendante in poslušne šoferje visoko usposobljenih oficirjev JNA. Odločna zavest, da bi branili svoje, je daleč presegla vojaški napuh, zagledanost vase in značil- no precenjevanje lastnih moči nam "bratske i jedinstvene narodne armije", kot je dejal slavnostni govornik. Predsednik Skupščine občine Logatec gospod Anton Antičevič je po priložnostnem nagovoru, s katerim je pozdravil vse prisotne, med njimi republiške poslance, predstavnike vojaških oblasti in druge goste, odkril spominsko ploščo prav na mestu, kjer so bili zaustavljeni tanki jugoslovanske armade. Spominsko ploščo je po načrtu arhitekta Igorja Resnika izdelal mojster Alojz Milek. V kulturnem sporedu sta sodelovala logaški pihalni orkester in Logaški oktet. Dokumentarično nadvse zgovorno je ilustriral dogodke tistega spopada na Cesarskem vrhu kronološki zapis Antona Arha in tonski posnetek radijskih sporočil, ki nam jih je ohranil gospod Janez škrlj. Ob tej priložnosti je Predsedstvo Skupščine občine Logatec položilo venec na kraj, kjer sta se pri opravljanju obrambnih nalog smrtno ponesrečila Miroslav Moljk in Anton Žakelj. Temeljni kamen 21. junija so se začela pripravljalna ureditvena dela, 25. junija pa je predsednik SKD, g. Lojze Peterle, položil temeljni kamen novi rovtarski osemletki. Na ta praznični dan se je zbralo veliko število domačinov in uglednih gostov, med njimi državni poslanci ga. Skukova, g. Kociper, g. Jelinčič, državni svetnik g. Štefančič, logaški župan g. Antičevič, svetovalev v ministrstvu za šolstvo g. Niko Žibret idr. V slavnostnem programu so sodelovali Pihalni orkester Logatec, moški pevski zbor iz Rovt in učenci osnovne šole. Zbrane je pozdravil predsednik sveta KS Rovte, g. Alojz Čuk. Slavnostni govornik , predsednik IS SO Logatec g. Vladislav Puc, je poudaril najpomembnejša dejstva, ki so utemeljila začetek gradnje. Najprej vse večje število učencev, ki jih bo za osnovno šolanje v Rovtah in okoliških krajih kmalu 250, ljudski referendum za gradnjo, utemeljena usmeritev, naj bo osnovno šolanje čim bližje otrokovemu domu; zatem izpričana večja uspešnost manjših šol v primerjavi z večjimi, in, nenazadnje, garancija za finančno pokritje naložbe, ki jo je pripravljena dati republiška administracija. Poudaril je tudi dejstvo, da je denar, s katerim se bo financirala gradnja, namenski, in da zaradi te gradnje ne bo nič manj denarja za plače učiteljev, niti za vzdrževanje že delujočih šol v občini. Ob koncu se je zahvalil poslancem, ki so zastavili svojo besedo v prid gradnji povsod tam, kjer je bilo to potrebno. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo prebivalci Rovt tem prizadevanjem prisodili pravo vrednost. J. Gostiša G. Lojze Peterle je položil temeljni kamen novi osemletki (foto: J.G.) mag. Rigelnik med logaškimi gospodarstveniki Na povabilo Izvršnega sveta občine Logatec stav sredo, 4. avgusta 1993, obiskala našo občino predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik in poslanec SNS Zmago Jelinčič. Po krajšem sprejemu na občini, kjer sta gosta pozdravila predsednik IS Vladislav Puc In podpredsednik SO Logatec in državni svetnik Marcel štefančič, sta gosta z gostitelji obiskala največje logaško podjetje KLI. Direktor KLI Alojz Sajovec je s svojimi sodelavci dodobra seznanil goste z razmerami v podjetju, ki sodi med največja podjetja na Notranjskem, ki je eden največjih izvoznikov stolov na Slovenskem, ki je proizvajalec daleč iskanih oken, panoramskih sten in balkonskih pa vhodnih vrat in ki tudi vse bolj razvija strojegradnjo za obdelavo lesa. Podjetju je uspelo ohrnniti polno zaposlenost kjlub silno zaostrenim razmeram. Vendar je KLI kot pretežni in uspešni izvoznik deležen premajhne podpore države. Carinska uprava, na primer, se upira vzpostavitvi carinske izpostave v Logatcu, ki bi notranjskemu gospodarstvu prihranila prenekateri tolar; samo KLI bi z racionalnejšo izrabo časa v carinskih postopkih (tako-rekoč doma!) prihranil nad 400.000 DEM na leto. Potem je tu nesprejemljiva obrestna politika, pa težave z nabavo surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza. Da o zadregah krog lastninjenja niti ne govorimo... Podobne težave sta prikazala računovodja Valkartona in direktor Gradnika. Drobno gospodarstvo pa se spopada z nelojalno konkurenco sive ekonomije (šušmarstvo), kot je menil privatni mizarski podjetnik Alojz Molk. Predsednik Rigelnik je nato izrazil priznanje logaški občini in logaškemu gospodarstvu, ki se kljub krizi giblje v prave smeri.Po mnenju mag. Rigelnika je moč največjo pomoč od države pričakovati pri razbremenjevanju gospodarstva. Ta hip pa je naša država predraga, birokracije je še vedno več kot preveč. Pri izvoznih programih bi bilo treba več skupnega nastopanja; tu pa bi morala biti dejavnejša Gospodarska zbornica. S poslancem Jelinčičem sta zagotovila, da se bosta pri ministrstvu za finance močno zavzela, da bi ga prepričala o utemeljeni potrebi po organiziranju carinske izpostave v Logatcu. V nadaljevanju razgovorov je državni svetnik Marcel Štefančič predstavil najobčutljivejšo problematiko pripravljajoče se zakonodaje o lokalni samoupravi, o državni upravi in o volitvah v občinske svete. Ob tem, ko ostane občina Logatec tudi naprej v enakem obsegu kot doslej, bo treba prenekatero politično energijo usmeriti v oblikovanje pravšnjega notranjskega upravnega okraja, ki bi ponovno oživil notranjsko zavest. Ob tej razpravi je predsednik logaškega izvršnega sveta izrazil bojazen, da utegne biti nova organiziranost z razdrobljenimi občinami in upravnimi okraji pa še z republiško upravo še dražja, kar pa ne bi bilo dovolj smotrno. Ob koncu se je predsednik IS SO Logatec Vladislav Puc zahvalil gostom za pozornost in razumno podporo prizadevanjem občine ter prizadevanjem logaškega gospodarstva. MGs IZ LETOŠNJEGA PRORAČUNA OBČINE LOGATEC Občinska skupščina je na junijskem zasedanju sprejela 677 milijonov tolarjev "težak" letošnji proračun. Razprava o njem je utemeljevala celo paleto dodatnih zahtev, ki so posledica velikih potreb po proračunskem denarju. Težko bi rekli, da dodatne zahteve niso - nekatere bolj, druge malo manj - utemeljene. Res je tudi, da državni razdelilnik določa nekakšno "glavarino" kot podlago za (so)financiranje občin s strani države; ob tem pa se pokaže, da je naša občina malce premajhna po tem merilu. Vendar so to danosti, ki jih ni mogoče kar po trenutni volji spreminjati. In nenazadnje, kot davkoplačevalci venomer negodujemo, da je država preveč potratna. Izvršni svet, predlagatelj proračuna, ni popustil pritiskom za delitev denarja, ki ga ni. Občina bo predvidoma zbrala 403 mio t.im. tekočih prilivov, od tega 240 mio izvirnih in 163 drugih prihodkov. Razliko do 677 mio pa predstavljajo namenska sredstva, kijih zagotovi država, in pa tista, ki se posebej zberejo za posamezne namene. Nekje vmes med potrebami in možnostmi je skupščina uravnotežila že omenjeni obseg letošnjega občinskega proračuna. Zagotovo ni vsem po volji, posebej še ne tistim proračunskim porabnikom, ki so ostali celo pod ravnijo lanskih renomi-niranih zneskov. Nekakšno zagotovilo, da se bodo vsaj te postavke najprej upoštevale ob morebitni renominaciji proračuna, je skupščina sprejela z izvedbenim sklepom. Tako se bo nekaj denarja primaknilo za potrebe požarnega varstva, obrambe, kulture in telesne kulture. Vsaj slednji dve dejavnosti Posamezne postavke zajemajo: 1. Odhodki za delo organov - delo upravnih organov 94,0 mio - sodnik za prekrške 4,0 mio - JU narodni dom 10,0 mio - center za soc.delo idr. 9,0 mio skupaj 117,0 mio 2. Družbene dejavnosti - izobraževanje, z GŠ (brez OD zaposlenih) 36,0 mio - otroško varstvo 46,0 mio - kultura 3,6 mio - telesna kultura 3,0 mio - soc. skrbstvo 9,0 mio - zdravstveno varstvo 3,0 mio - raziskovanje 0,5 mio skupaj 101,0 mio 3. Druga javna poraba 10 mio tolarjev. (Novice, hig. služba, promocija občine, KS, obramba, požarno varstvo, rezerva idr.) 4. Drugi odhodki proračuna - nujno invest. vzdržev. 15,0 mio -Tržaška 105 10 ,0mio - vzdržev. lokalnih cest 2,0 mio - Center Sekirica 3,0 mio - sklad stavb, zemljišč 87,0 mio - vzdržev. stanovanj 3,0 mio - inv. komunalnih naprav 7,0 mio - stanovanjski sklad 36,0 mio - varstvo zemljišč 2,0 mio - intervencije v kmet. 2,0 mio - ostalo 8,0 mio skupaj 175,0 mio Tekoči del prorač. skup. 403,0 mio Nekaj opomb k nekaterim izmed postavk: ■ lani je bilo investicijskemu vzdrževanju namenjeno 20 mio tolarjev, letos 15, kar je premalo za pokrivanje potreb, predvsem za osnovno šolo "8 talcev"; - za vzdrževanje lokalnih cest je v proračunu planirano 2 mio tolarjev, a je že doslej porabljeno 3 mio; Prostor, namenjen rekreacijskemu središču zdaj, ko ureditvena dela (foto: TJ.) njer potekajo sta nenehno med tistimi, kjer se začne najprej varčevati. So od tega res kake upoštevanja vredne koristi, če vemo, da v proračunu skupaj zajemata vsega poldrugi odstotek odhodkov? Občinski proračun, 677 mio tolarjev, je porazdeljen na: - tekoči del proračuna 280,0 mio - Sklad stavb, zemljišč 87,0 mio - Stanovanjski sklad 36,0 mio - investicijski del 274,0 mio - za Center Sekirica je namenjeno 3 mio tolarjev. Ta denar se bo zbral izključno s prodajo zasipnega materiala, ki se pridobiva ob urejanju (saniranju) tega opuščenega pes-kokopa, in z namensko pridobljenimi sredstvi; - investiranje v komunalne naprave: zamrznjene cene komunalnih storitev so doslej zadrževale zbiranje denarja za ta namen; - sredstva stanovanjskega sklada se namenjajo gradnji stanovanj v pos- lovno stanovanjski zgradbi ob Stari cesti in za 7 stanovanj v obnavljajoči se zgradbi, nekdanji sodniji; - pokrivanje primanjkljaja iz leta 1992 gre na račun OD zaposlenih, do katerih so upravičeni. Vloženi zahtevek državi za njihovo pokritje se ne rešuje zaradi nerazčiščene pristojnosti med resornimi ministrstvi. Investicijski del proračuna zajema 274 mio tolarjev. Posamezne investicije iz občinskega programa prejšnjih let gredo h koncu. Tako se zaključuje razširitev telefonskega omrežja v Logatcu, vredna okrog 400 mio tolarjev. Vanjo so zajeti tudi novi telefonski priključki v Grčarevcu in v Lazah. H koncu gredo dela pri gradnji novega vzgojnega zavoda. Obnovljena je Dol-scheinova hiša na Notranjski 4 v Logatcu. V naslednjem mesecu bo v njej odprta enota Abanke. Tako v tej zgradbi ostajajo nedokončani le še prostori glasbene šole. In, spomladi je bila odprta mlekarna in sirarna v Lazah. Nekatere zastavljene naložbe bodo že letos zaključene. Taka naložba je vodovod od industrijsko o-brtne cone do Loma, ki gafinancirajo izključno Petrol in souporabniki. Tu sta vodovodni razpeljavi na Martinj hribu in v Lazah. Večina drugih naložb pa se bo končala kasneje. Taka je začeta gradnja osemletke v Rov-tah. Podobno bo z obnovo starega sodnijskega poslopja v Gor. Logatcu, ki bo lahko služilo potrebam regijskega središča. Nadaljevala se bodo dela za rekreacijsko središče na Sekirici. Končana bo ureditev pločnika oz. pešpoti od Gor. Logatca do Kale. Novemu namenu, celoletni šoli v naravi, pa naj bi služila obnovljena šola na Medvedjem brdu. Ponekod pa je treba šele izdelati investicijske študije in preudariti, kaj storiti ali kako se posamezne naloge lotiti. Čemu nameniti izpraznjeno grajsko poslopje v Gor. Logatcu, se lotiti gradnje doma za starejše občane ali to vprašanje rešiti kako drugače? Tu so še naloge, ki jih ni bilo moč vključiti v proračun, ker ni kazalo, da bi se potrebna sredstva lahko zbrala. Sem sodi dokončna ureditev prostorov za potrebe glasbene šole v Logatcu. Za vodovod od Kale do Grčarevca bo denarja za projekte, na gradnjo pa bo še treba nekaj počakati. Država bo neposredno financirala nekatere infrastrukturne naložbe. Dokončana bo rekonstrukcija ceste Rovte - Žiri, asfaltiran prvi odsek ceste Kalce - Hrušica in izdelan projekt za obnovo ceste Kalce - Godovič. S številkami izražen investicijski del proračuna kaže tako podobo: Prihodke, ki jih je 60 mio manj, kot je potrebnih za opredeljene namene, sestavljajo: - namenska sredstva za investicije 21,0 mio - krediti za investicije 20,0 mio - druga namenska sredstva proračuna 10,0 mio - prihodki od komunalno opremljenih zemljišč 28,0 mio - namenska sredstva za OŠ Rovte 20,0 mio - prihodki za razna dela za republ. organe 35,0 mio - namenska sredstva za komunalno infrastrukturo 15,0 mio - nam. sredstva za demografsko ogrožena območja 10,0 mio - nam. sredstva za kult. objekte 2,0 mio - nam. sredstva za vodovod Lom 37,0 mio - nam. sredstva LC Hotedršica-Godovič 10,0 mio - ostalo 1,0 mio Prihodki so razporejeni takole (navajamo tiste nad 1 mio tolarjev, v zaokroženih zneskih) - odplačilo kreditov 6,0 mio -Tržaška 105 60 ,0mio - Center Sekirica 5,0 mio - grad Gor. Logatec 1,0 mio - dom starejših občanov 4,0 mio - osnovna šola Rovte 52 ,0mio - komunalna cona Zapolje 8,0 mio - razvojni sklad - za nova del. mesta 6,0 mio - vzgojni zavod 3,0 mio - razna dela za republ. organe 35,0 mio - kanalizacija Zelenica - čist. napr. 15,0 mio - pločnik Kalce 1,0 mio - vodovod Kalce 1,0 mio - mrliška vežica Hotedršica 1,0 mio - Ravnik - projekt celostni razvoj vasi in podoželja 1,0 mio - lok. cesta Hotedršica-Vitez-Godovič20,0 mio - vodovod Rovte 3,0 mio - vodovod Martinj hrib 1,0 mio - dokončanje obnove Notranjske 43,0 mio - cesta Hlevni vrh 1,0 mio - notranjski radio 3,0 mio - spominska obeležja 1,0 mio - vodovod cona - Lom 37,0 mio Ob koncu še opomnja k postavki "sklad za razvoj - nova delovna mesta": če se bodo zbrala potrebna sredstva, se bodo oplemenitila z vezavo pri banki, ki bo k njim primaknila svoj delež in jih kot kredit razdelila interesentom. Potrebe so torej za letošnje leto pretehtane in ovrednotene. Kako bo z uresničenjem načrtovanega, pa bomo še poročali. J.G. Pripravljalna dela za obnovo sodnije v Gor. Logatcu (foto:J.G.) Pogled na del razstaviščnega prostora (foto: M. Žnidaršič) Bogati sejemski utrip Sedem let je minilo od zadnje razstavne in sejemske predstavitve logaškega (malega) gospodarstva. V tem času pa se je na družbenem in gospodarskem področju spremenilo toliko, kot bi težko napovedal še tako predrzni napovedovalec. To velja tudi za področje gospodarstva in za spreminjajočo se lastninsko strukturo. Oboje je povezano tudi s približevanjem evropskemu gospodarskemu trgu. Vse to pa ima svoje svetle in tudi temne plati in zaplate. Logaško ("družbeno")gospodarstvo je, gledano v celoti, vihre zadnjih let prebrodilo dokaj srečno. Tako smemo reči za skoraj vse gospodarske subjekte; tudi zaradi poprejšnje usmerjenosti v izvoz ali zaradi dejavnosti, ki je imela ugoden izhodiščni položaj na trgu. V malem gospodarstvu so bili pretresi pri posameznikih težji. Zadnja leta se v občini spodbuja investicijska dejavnost, ob njej se kar uspeSno krepi t.im. malo gospodarstvo v obeh dosedanjih organizacijskih oblikah: kot obrt in kot malo podjetništvo. Slednje gre vse bolj v smer storitvenih dejavnosti, kakor gredo te stvari tudi v razvitejšem delu sveta. Bodočnost je na strani malih podjetij, vendar ne izključno in tudi ne v smislu zapečkarstva. Preseganju ozkih meja je bil namenjen tudi Obrtno podjetniški sejem Notranjske, od 1. do 3. julija v prostorih osnovne Sole Dol. Logatec. Na njem se je predstavilo 44 razstavljalccv predvsem iz idrijske, vrhniške, logaške, cerkniške in postojnske občine. Sejem sta organizirala Obrtna zbornica logatec in zasebno podjetje "Prolog" iz Logatca. Nad 2000 obiskovalcev se je o prodajno razstavni prireditvi ugodno izrazilo, zadovoljstvo pa so izrazili tudi povpraSani razstavljalci. Tehtne pripombe bosta soorganizatorja upoštevala pri naslednjem sejmu, prihodnje leto. Rešiti bo treba predvsem vprašanje prostora, saj ga že letos ni bilo na pretek. Če je bila to prva poteza dobre volje po povezovanju razdrobljenega notranjskega malega gospodarstva, potem je na vodstvih notranjskih občin odgovornost za tesnejše medsebojno sodelovanje, saj bo nova komunalna organiziranost nujno povezala nekatere izmed sedanjih samostojnih občin v SirSo skupnost. Prav gospodarsko in poslovno sodelovanje lahko utrdi ta del nase domovine in ga utrdi v vse bolj neizprosnem konkurenčnem pehanju za svoj prostor pod preživetvenim soncem. Jago "Logaški utrinki" Novost na kabelski televiziji Logaški kabelski razdelilni sistem deluje že dobri dve leti. Nanj je priključenih nad 1300 naročnikov. Do zdaj ste lahko gledali programe satelitskih in zemeljskih TV postaj, ter LEP, logaški eksperimentalni program. Na LEP so se predvajale le videostrani, program z živo sliko pa ne. Ta "pomanjkljivost" bo sedaj odpravljena. V začetku julija ste si tri dni lahko ogledovali prvo iz serije oddaj z naslovom "Logaški utrinki". To oddajo bomo poslej pripravljali mesečno, jeseni pa tedensko. V njej si boste lahko ogledali posnetke in reportaže s prireditev in prizorišč v naši občini, intervjuje z znanimi in manj znanimi Logatčani, predstavitev raznih organizacij in zavodov, izvedeli boste, kaj vam ponujajo logaški trgovci. Spremljali bomo gospodarstvo, kulturo, Sport, skratka vse kar se bo v Logatcu dogajalo in kar bomo ujeli z očesom kamere. V LogaSkih utrinkih bo tudi oddaja, v kateri vam bomo skuSali pomagati pri reSevanju različnih problemov. Delček oddaje bomo namenili tudi ekonomsko propagandnemu programu, v katerem vam bomo predvajali reklame in reklamne spote, ki jih po želji naročnika posnamemo v trgovini, delovni organizaciji, delavnici ali kje drugje. Zato, da bo naSe delo vSeč tudi vam, potrebujemo čim več vaSih predlogov in mnenj. Prosimo vas, da nam sproti in vnaprej poSiljate informacije o dogajanjih in prireditvah, ki jih organizirate. Sporočajte nam svoje ideje in probleme, za katere bomo lahko skupaj poiskali reSitev. NaS naslov: LogaSki utrinki, Notranjska 14, tel. 061/741-216. Več informacij lahko dobite po telefonu, St. 061/741-275 (Primož). B. Pivk, P. Godina Za spomin in opomin Na Planinah sredi Rovtarskih ŽibrS se je v nedeljo, 20. junija letos, zbrala množica več sto ljudi, ki je želela prisostvovati slovesnemu obredu ob postavitvi in blagoslovitvi prvega spomenika žrtvam komunističnega nasilja. Ob tej priložnosti je predstavnik organizacijskega odbora za postavitev spominske ploSče Marjan PiSljar spregovoril: Vasici Rovtarske in LogaSke ŽibrSe, ki so razstresene po hribih in dolinah z malo Številnimi hiSami, četudi sta neznatni sta dali 12 mož in fantov kot žrtve prve svetovne vojne. Krajani, naSi predniki, so se odločili, da jim sezidajo kapelico. Parcelo, na kateri stoji, je daroval pokojni Janez Turk iz Rovtarskih ŽibrS. Bog mu bodi milostljiv plačnik. Zidarska dela je leta 1940 s pomočjo krajanov izvrSil tudi že pokojni zidarski mojster Jože Zupane iz Logatca, tudi njemu želimo večni mir. PriSla je druga svetovna vojna in z njo komunizem, ki pa je bila bolj kruta, saj je ubijal brat brata. Komunizem smo že prej dobro poznali, saj je bila v nevarnosti naSa vera in naSe premoženje. Zato se je naSe verno ljudstvo odločilo upreti se. Ustanovili smo belo gardo, pozneje preimenovano v domobrance; zaradi interesov zahodnih držav pa so stvari tragično stekle. Z željo, da si reSijo golo življenje, so se domobranci umaknili na KoroSko, od koder so jih vrnili v Jugoslavijo. V Logatec so se Sli prijavit, ne sluteč kaj hudega, večinoma možje in očetje Številnih družin, žal tudi oni so doživeli isto žalostno usodo. In tako so Sli naši očetje, možje, sinovi, bratje, z veliko bolečino, stra-Snim trpljenjem in zverinskim mučenjem, tiho, kakor jagnje, ki ga ženejo v zakol. Niso imeli dostojnega pogreba, niti ne vemo natanko, kje so njihovi grobovi, saj so posejani Sirom po Sloveniji. Žalost, ki so jo z nadčloveško močjo doživljali njihovi svojci, se ne da opisati. Koliko otrok je zaman klicalo svojega očeta. Žene so ostale same z otroki in marsikatera ni imela sredstev za preživljanje, mati je strmela skozi okno in gledala v daljavo, morda se vrne sin, dva, trije, štirje, še celo več. Tiha bolečina je glodala v njenem srcu, a še vedno je upala, morda se pa le vrnejo. Neka mati štirih domobrancev ni mogla zaspati. V podzavestni omami je planila iz hiše v temno noč in klicala po imenu svoje štiri sinove. A vse zaman. Komu bi potožila?, saj se v javnosti ni smelo o tem govoriti. Svojcem, ki so že bili v grobu, je bilo prihranjeno še enkratno trpljenje. Bog je poskrbel, da so se eni rešili in tako imamo žive priče o strahotah. Spominjamo se tudi žrtev na nasprotni strani, saj so bili tudi oni zapeljani. Mi jih ne obsojamo, to prepustimo Bogu. Obžalujemo, če je bilo tudi na naSi strani kaj takega, kar ni bilo v skladu s pravičnostjo. Tako smo v to kapelico, ki je bila posvečena žrtvam iz prve svetovne vojne, vključili tudi žrtve iz druge svetovne vojne in po njej: iz Rovtarskih ŽibrS jih je bilo 48, iz LogaSkih pa 9. Na žalni slovesnosti, ki jo je vodil stolni kanonik gospod Venčeslav Pres-tor, je priložnostno spregovoril tudi predsednik SO Logatec g. Anton Anti-čevič, za njim pa Se predsednik slovenske Nove zaveze; spominske spise z močno ganljivo vsebino so brali šolarji, cerkveni pevski zbor iz Rovt pa je s pesmimi spremljal celotno slovesnost. mas Spominska (foto: J.G.) kapelica na Planinah Razgrnitev prostorskih dokumentov Izvršni svet logaške občinske skupščine je sredi julija sprejel sklep o razgrnitvi dveh dokumentov s področja urejanja prostora. Prvi je osnutek lokacijskega načrta "Obvoznica - Gorenjska cesta v Logatcu", izdelalo ga je podjetje AREA iz Cerknice. Ob njem je študija "Cestno omrežje Gorenji Logatec od Mercatorja do šole vzdolž magistralne ceste M 10", ki jo je izdelalo podjetje PRONIZ d.o.o. iz Ljubljane. Drugi je osnutek prostorsko uredit- Občina po 113 Sklep lina Logatec bo imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki členu stanovanjskega zakona (Uri RS Stev. 18/91) preSli v njeno I. so last, j''' i i t v »V MU .'.'II ' v 11|>|yv u* 4~ullje pixxia kar doma kot hrano, ki velja za pomemben del turistične ponudbe. Srečanje s turistom - meščanom pa ne pomeni samo dodatnega zaslužka, lemvoč še nekaj več. Prek turistov se kmečka dinžina približuje svetu in utripu sodobnega življenja. V kmečki doni lahko turisti prinesejo nova koristna spoznanja. Ni pa, seveda, izključeno, da prinesejo turisti v naš dom tudi kaj slabega. Toda naši kmečki ljudje bodo z zdravim razumom in trezno presojo gotovo znali ločiti znio od plevela. Da bi se nova dejavnost - turizem na kmetijah lahko razvil, ni dovolj samo to, da se zanjo navdušimo, ampak mnogo več. Kmetija mora imeti vsaj poglavitno naravno privlačnost (mirna, sončna lega, dober zrak, lep razgled, možnost sprehodov, špoilnih aktivnosti...) Kmečko delo mora biti organizirano po načelih sodobnega kmetovanja, pri leni pa mora biti gospodinja razbremenjena nekaterih opravil. Dovolj mora bili domačih delovnih rok, družina mora imeti smisel za red in snago, predvsem gospodinja mora imeli smisel za delo z gosti in končno dohodki iz te dejavnosti morajo presegati izdatke. S to dejavnostjo se 1» ukvarjala tudi vsa družina. Zalo se mora gospodinja na to posebej pripravili in se vprašati, ali ima za lo dovolj veselja in smisla. Brez lega, kljub vsem dingim pogojeni, žal ne 1» šlo. Na podlagi izračunov in ob upoštevanju vseh razmer (delovne moči, lepota kraja, lega kmetije idr.) se odločimo, da preusmerimo kmetijo in hkrati pripravimo vse za sprejem gostov. Preden se lotimo priprav, nam mora hiti torej povsem jasno, kaj hočemo sami in kaj od nas pričakuje gost. Mi si želimo dodatni dohodek, gost pa prav gotovo primemo udobje v pristnem kmečkem okolju, domačo, okusno pripravljeno hrano, prijazno poslrežlx> in primerne cene. Če se bomo malo potrudili in lem željam ustregli, si bomo kmalu pridobili dobre in stalne goste, ki se bodo k nam radi vračali. Ko torej razpravljamo o tem, kaj moramo ukreniti, pnxJen goslc sprejmemo, se najprej ustavimo pri tem, kaj nam jc storili po hiši in okrog nje ler končno ludi kako se moramo sami prilagodili, da liomo omogočili gostom primemo udobje in prijetno počutje na našem domu. Pri urejanju kmečke hiše pogosto močno grešimo. V želji, da bomo dosegli primemo udobje in ustregli sebi in gostom, odstranjujemo vse staro in menjamo z novim. Gostje pa si želijo starožilno okolje kmečkega doma, toplino kmečke peči. Kakšno razočaranje, če tega ne najdejo! Posodobiti moramo predvsem opremo pitislorov za skladiščenje in pripravo hrane (shramba, kuhinja), in sanitarije. Pročelje hiše in prostori, kjer sprejemamo goste, pa morajo pri obnovi ohraniti izvirne značilnosti slovenske kmetije. Kmečke družine, žal, pogosto v (pre)veliki vnemi pri obnavljanju svojih domov modernizirajo vsevprek in tako uničujejo bogastvo slovenske aifiitckture in ljudske umetnosti. V družini, ki odpira vrata svojega doma gostom, morajo vladati medsebojno razumevanje, sloga in mir. Zavedati seje treba, da lahko en sani družinski član pokvari vsa prizadevanja po kmečkem turizmu. Samo vesela, srečna in urejena družina lahko Dobra zasebna gostišča (Jarjo) Pod ti-m nazivom je sredi julija sekcija za gosti ust w in turi» m pri Obilni zlotnici Slovenijo izdala lično *%iirn vs IoV< K j'j* 'P" k«3000K \ ve< kot ovica jc lin *l njih e vb talili naveden Ta t ajl A> 1 «> (eW:Wt*&* razvrščanju, dosegala krilerij 4 zvezdic (največ jih je bilo 5). V brošuri je iiajprej krajevno kazalo, zalem navedba gostiln po pokrajinah, naslovi občinskih obilnih /Uiiiih ter imensko (stvailio) kazalo, Med 17 gostilnami z Notranjskega (od t^ogalea do Senožeč) jih je 6iz naše oln*inr (trtMilna in pivnočišra "pri Hr> zki", G«3lilna "Zavčan", '"Krpali", ''Komičnu", "Pri treh kostanjih" in "Turk"). Brošuro je izdala Cankaijcva založi*. Kupili jo I** mogoče tudi na Pcinilovih črpalkah, sicer pa je v knjigarnah že tmprodaj, zo manj kot petsto tolarjev. da gostu prijetno zavetje. Do gostov ne bodimo čezmerno vljudni, vsiljivi in gostobesedni. Hlapčevska uslrežljivost odbija in z njo se ponižujemo. Privlači le prisrčna gostoljubnost. V naši občini sla v zadnjem času pričeli z dejavnostjo dve "kmetiji odprtih vrat". Kmetija odpilih vrat je prehodna oblika turizma na kmetijah. Pomeni začetne korake v razvoju pravega izletniškega ali celo stacionarnega turizma na kmetijah. Glavna značilnost je, da vsaj v začetku niso potrebna velika vlaganja in da se družina postopoma vpelje v novi način življenja in dela. Kot že rečeno, gospodinja oz. nosilec dejavnosti mora biti razbremenjen nekaterih kmečkih opravil, posvetiti se mora pripravam za sprejem gostov, skratka vsa družina mora podpreti novo dejavnost na kmetiji. Prostega časa skoraj ni več, a če ima gospodinja veselje do dela z gosti in če je za delo primemo nagrajena, se sprijazni tudi s tem. Večkrat pa se turizem na kmetijah rad sprevrže. Iz turistične kmetije nastane nazadnje navadna gostilna. Ko pride do tega, je na mah konec čarov kmečke hiše. V našem okolju je še veliko "prostora" za razvoj te dejavnosti. Če razmišljale o njej, pa se ne morete odločiti, se oglasite pri Svelovalni službi za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Logatec. Pogovorili se bomo o pogojih za ureditev te dejavnosti in m. .nI., vam bo vaša odločitev prinesla zadovoljstvo. Mojca Dolenc Za več kmečkega turizma Pri "Šinkovc" Spomladi so pri Šinkovc na Medvedjem btdu 10 odprli vrala svoje kmetije popotnim in obiskovalcem. Hiša, ki bo kmalu dobila svoj dokončni videz, leži na razglednem hribu sredi našega gričevnatega območja. Lega je vabljiva in prikladna za zimsko in letno rekrea- Pogled na Šinkovcem domačijo (foto: J.G.) cijo. Dostopna je po dveh poteh: po listi, ki gre v breg nad li^govino na Tratah in po oni, ki se odcepi vkreber od one, ki vodi do cerkve na Medvedjem bidu. Zaenkrat obiskovalcem ponudijo domače salame in pršut, domač kruh iz polnovredne moke in domači sir. Po naročilu dobite ocvirkovko, kislo mleko, domače maslo in še kaj. Ker so z dejavnostjo šele pričeli, je, seveda, še marsikaj v načrtu; predvsem različne oblike rekreacijskih dejavnosti, ki jih bodo lahko ponudili svojim obiskovalcem. Omenjene doma pripravljene dobrote pa bodo stalnica v njihovi ponudbi. Pri "Urbanove" Pi-ed mesecem so vrata odprli na kmetiji na Ravniku št. 12 (nad Ho-tedišico). Dostopna je z dveh strani: iz Hotedršice čez vas Ravnik ali neposredno s ceste Kal'--■ - Ho-tedršica. Mlada gospodinja Mi lani ja je povedala, -da pri njih ne zmanjka doma- Vrbanovčeva domačija na Ravniku (foto: J.G.) čih suhomesnatih dobrot, pa kislega mleka, skute. Ob petkih pečejo špehovko, pripravijo pa tudi kaj drugega, za kar najdejo potrebno v domači shrambi. Večjo, posebno sobo za goste še urejajo, tako tudi zunanji prostor. Dela vidi še veliko, a ga je vesela, saj se zaveda, da se brez muje še čevelj ne obuje. "Kalile" Znana, priljubljena sprehajalna in kolesarska izletniška točka, pa tudi z motornimi vozili pogosto obiskovana hiša "Tončkov dom" je spet v rokah nekdanjih lastnikov. G. Mitja Gnezda je pripravil obsežen načrt obnove kmetijskega in gozdnega posestva, usmeijcnega tudi v ponudbo kmečko - turističnih uslug ob vikendih, tudi pozimi. (Najmanj) to, kar smo izletniki v Kališah našli doslej, naj bi tudi poslej, pravzaprav brez prekinitve. Od več dejavnikov pa je odvisna širitev ponudbe. Če bo teklo po načrtih, bomo čez nekaj let lahko za obori opazovali damjake v naravnem gojišču, lahko bomo prenočili v brunarici in bili deležni vsakodnevne ponudbe dobro urejene kmečko turistične domačije. Občina je zagotovila primerne pitislore za hrambo spominske zbirke, ki je doslej domovala v Tončkovem domu. Lastnik posestva pa je izrazil liesede priznanja dosedanjemu ravnanju in upravljanju z zgradim, ki se je z uporabo tudi ohranjala. Jago Na jubilejni sceni (foto: M.T.) ZLATI JUBILEJ Pihalni orkester Logatec slavi osemdesetletnico začetka svojega delovanja. Proslavil pa jo je najbolj žlahtno, kar jo je lahko: s tekmovalno uvrstitvijo v 1. skupino slovenskih pihalnih orkestrov. V vsega štirih sezonah se je dvignil iz anonimnosti med ugledne orkestrske zasedbe, pa tudi njegova temeljna usmerjenost - "big band" - je sovpadla s trendi koncertne zahtevnosti za tolikšen uspeh. Predvsem zaradi nostalgije in kvečjemu še zaradi modnega oziranja h koreninam lahko pišemo, da ima orkester za seboj toliko desetletij. V orkestru, ki je slavnostni koncert odigral 12. junija, je komaj kaj instrumen-talistov, ki bi jim lahko pripisali nadaljevanje tradicije; med njimi poudarimo godbenika z najdaljšim stažem, basista Jožeta Mačka. Za večino članov pa lahko z veseljem ugotovimo, da so plod prenovljene glasbene šole in njenih, pretežno domačih učiteljev. Zanje pač lahko s ponosom rečemo, da so izšli iz tradicije logaške godbe na pihala. Pihalni orkester Logatec, kakršen je sedaj, šteje tako štiri leta. Brez dirigenta Matjaža Albrehta bi ne dosegel tega, kar je že, in kar - upamo - še bo. Ob njem omenimo še druge učitelje v logaški glasbeni šoli, ki so tehtno prispevali k vzgoji mladih instrumentalistov: Roberta Albrehta in Marjana Grdadolnika, tudi Janeza Trcv-na. V ozadju, kjer organizacij- sko taktirko vihti Vinko Čeme, so promocijske dejavnosti, ki jim je dal poleta Vlado Brlck. S kakovostno rastjo ansambla pa neizbežno tiščijo na dan nove zahteve po zboljšanju instrumentalne opremljenosti, po vse bolj šolanih instrumcntalistih in po vedno dražjih promocijskih in tekmovalnih nastopih. Orkester postaja, če to hočemo priznati ali ne, malo podjetje, ki zahteva tržne organizacijske prijeme. Trženje v kulturi? Tudi to! Orkester ni več odvisen samo od svojih sposobnosti. Odvisen je tudi od razvoja glasbenega šolstva v občini, odvisen od odzivnosti publike na svojih nastopih, ta pa spet od svoje vzgoje, odvisen tudi od denarja, ki so ga občina in gospodarske enote v njej pripravljene vložiti v njegov razvoj. Želimo, da se tudi materialna podstat orkestra v tem in prihodnjem letu utrdi. K temu naj pripomore tudi široko zastavljena akcija zbiranja denarja za omenjene potrebe, ki ji je v tvorno podporo tudi Zveza kulturnih organizacij, z novoizvoljenim predsednikom inž. Albinom Čukom. Iskrene čestitke vsem članom orkestra za dosežene uspehe v zadnjih dveh letih. Posebne čestitke pa dirigentu Matjažu Albrehtu, z željo po nadaljnjem umetniško po-ustvarjalnem izpovedovanju, tudi s Pihalnim orkestrom Logatec, l G. Dejavni Andrej Zigon Andrej Žigon nenehno gradi svoj izpovedni svet in ga razdaja ljudem, če so mu le voljni prisluhniti. V lanskem in letošnjem letu je nanizal zajeten grozd fotografskih razstav, povezanih z literarnimi večeri, pisal, zoril duhovne misli. Kolaže je razstavil v logaški in cerkniški knjižnici, obeh logaških osnovnih šolah, v cerkvi Rožcnvcnskc matere božje v Portorožu, srednješolskem Marsikdo v Logatcu negoduje in vzdihuje, da je premalo kulturnih prireditev. Spremljanje in zanimanje za razne prireditve pa je običajno zelo slabo. Če preidemo samo zadnje obdobje, se lahko spomnimo kar številnih prireditev: Razstava del Ivana Albrehta Ob loo - letnici rojstva ho-tenjskega pesnika in pisatelja Ivana Albrehta je g. Stane Nagode v Ilotcdršici pripravil razstavo njegovih del. Večletno zbiratclj-skodclo g. Nagodctajc bilo nato prikazano na navedeni razstavi. Čeprav je naš hotenjski rojak zapustil dokaj bogato literano zapuščino, pa nam je doslej premalo poznan. Največje število Albrchtovih del je bilo objavljeno v Ljubljanskem zvonu, objavljal pa je tudi drugod v tedanjih časnikih, tako v Jutru, Jutranjih novostih, Slovencu, Glasu naroda idr. Bil je urednik mesečnika Grude in dopisoval tudi v druge mesečnike, kot so Dom in svet, Mladika in druge liste. Prav bi bilo, da se omenjena razstava prenese tudi v Logatec in predstavi logaški javnosti, saj doslej nismo prav posebno cenili naših ustvarjalcev. Retrospektivna razstava Sošolci in sodelavci Zavoda za statistiko so konec maja organizirali retrospektivno razstavo našega prezgodaj umrlega slikarja Franca Gantarja. Spremno besedo ob razstavi je napisal akademski slikar Ivan Mršnik, dopolnjeval pa jo je s svojo pesniško besedo tudi Andrej Žigon. Franc Gantar ali kot so mu pravili njegovi prijatelji Frcnk v svojih podobah prikazuje izreze logaške krajine, njegovo široko snovanje pa sega tudi na področje oblikovanja vse do podob njegovih najdražnjih domačih. Njegove slike so dragocen spomin nedokončanega snovanja in umetniškega hotenja, ki je ostalo neizpolnjeno. Odmev Marijinih pesmi Pevci Pomladnega odmeva so KULTURNI 29.5.1993prcd kapelico v Blckovi vasi, zgrajeno v preteklem letu, predstavili program Marijinih pesmi. Gostoljubni Blckovci pa so ob tej priložnosti pripravili slavje, ki ga običajno pripravijo Pihalnemu orkestru ob prvomajski budnici. Koncert za kitaro Čeprav nam je kitaristka Eva Hren znana z mnogih priložnostnih nastopov, nas je s samostojnim koncertom 8.6.1993 v logaški knjižnici prav prijetno presenetila. Izvajala je zahteven program, od N.Paganinija in J. Bacha, kot najbolj znanih skladateljev, pa vse do E. Costc, Brcndla ter Tar-rega. Koncert je sodil k pripravam na zaključni izpit na Srednji glasbeni šoli. Sedaj ji že lahko čestitamo k opravljenemu izpitu ter ji želimo veliko uspeha v nadaljnjem izpopolnjevanju. Odprli smo svetu vrata Bogat kulturni teden od 23. do 27.6.1993 so pripravila kulturna društva naše občine. Kulturni teden je ZKO poimenovala "Odprimo svetu vrata". Program prireditev je sovpadal med počastitve dneva državnosti. Vse navedene prireditve naj bi postale tradicionalne: nekatere med njimi pa so to že postale. - Kot prva tovrstna prireditev je bila podelitev nagrad literarnega natečaja za poezijo in prozo ZKO Logatec ter za najboljši spis "Dan zemlje" z natečaja Izvršnega sveta Skupščine občine Ia)ga-tec in podjetja Naklo, d.o.o.. Literarni natečaj naj bi vedno znova vzpodbujal mlade k literarni ustvarjalnosti ter tako oblikoval bodoče pisce. Več o tem v zapisu "Dan lepe mlade besede". - Večer pri vodnjaku pod cerkvijo Sv. Jožefa v Ix>gatcu s programom mešanega pevskega zbora sodi med že tradicionalne in dovolj odmevne prireditve. Letos so poleg organizatorja, domačega mešanega pevskega zbo- m centru v Postojni, na Filozofski in Teološki fakulteti ter v Narodnem muzeju v Ljubljani in na obrtno podjetniškem sejmu v Logatcu. Ob tem je zbiral še prispevke za Slovensko vas na Madagskarju, akcijo vodi misijonar Pcdro Opeka. Turistična zveza Slovenije mu je podelila priznanje za avtorski utrinek iz vsakdanjika Slovenije in njenih ljudi. Njegove logaške podobe bodo objavljene v zborniku o Sloveniji, ki ga pripravlja Motovunska grupa. Andrej Žigon se ob tem zahvaljuje najprej Krajevni skupnosti Naklo in podjetjema Valkarton in KLI za materialno pomoč ob razstavah. Obenem izraža zahvalo misijonarja z Madagaskarja darovalcem 100.000 tolarjev za Slovensko vas. J.G. DAN LEPE, MLADE BESEDE i ogatcc je lahko ponosen na dosežke mladih litcraiov, je zatrdil Marcel Štefančič, predsednik komisije za izvedbo razpisa tekmovanja za najbolj&i literarni spis na temo "Dan zemlje", ob podelitvi nagrad 23. junija v logaški knjižnici. "Mnogi trde, da se v Logatcu nič ne dogaja", je nadaljeval, "in današnji dan je eden tistih, ki ga Logatec mora pomniti, saj napoveduje ustvarjalni zagon novih litcraiov." Zadostno število Logatča-nov jc pozorno prisluhnilo odlomkom iz nagrajenih spisov in odobravajoče zaploskalo vsakemu prejemniku nagrade. Razpis jc predvidel podelitev praktičnih in celo denarnih nagrad (sponzor: Naklo d.o,o.) za učence od 5. do 8. razreda logaških osnovnih šol. Po štirje Iz vsakega letnika so bili nagrajeni in, kot rečeno, prvonagra-jenec je prebral svoje besedilo. Komisija v sestavi: Marcel Šte-fančič, Anica Pcrpar in Bojana Lcvinger jc podelila nagrade naslednjim: 5. razred: 1. Branka Peikov-Sek (OŠ Tabor). Z Vid Pitpis, 3. Mateja GovedmkJOŠ 8 talcev), 4. MojcaMivšek(OŠTabor); 6. razred; Branka Rozman, Maja Rupnik, Damjana Mete (OŠ Tabor), Miran Matičič (OŠ S talcev); 7. razred: Maja Čufer (OŠ 8 talcev), Tamara Jaklič, Peter SimčiČ, Barbara Portuna (OŠ Tabor); 8. razred: Eivir IrM (OŠ Tabor), Saša Ptrpar (OŠ 8 talcev), Darja Mcrlak, Damjan Po-pit (OŠ Tabor). Prireditev pa se je začela pravzaprav s podelitvijo nagrad na razpis za literarno besedilo splošne tematike, na katerem je lahko sodeloval vsakdo. Tako kot osnovnošolci, so tudi ti literati oddali svoje dosežke pod šifro, da bi bilo ocenjevanje čimbolj objektivno. Prvo nagrado je prejel Vid Sark. Pomenila je udeležbo na tednu literarne šole v Gozdu Martuljku (sponzor logaška občina in ZKO). Komisija je bila nad njegovo novelo še posebej navdušena, njeno mnenje je potrdil tudi Denis Poniž, ki je novelo ocenil sicer zunaj konkurence. Drugo nagrado jc prejel mladi pesnik Gregor Prezelj in tretjo osnovnošolec Klemen Turk za zgodba Prijeten in predvsem bogat večer je učinkovito dopolnil Trobilni kvintet logaškega pihalnega orkestra z izborom iz renesančne in baročne glasbene zakladnice. PriroožSark UTRINKI ra DMG pod vodstvom Lovra Groma nastopili še Kamniški ko-ledniki, trio Piščaci iz Slovenske Istre, manjkal tudi ni lončar iz Komende. Pletenje cekarjev sta prikazala zakonca z Vira pri Domžalah. Vodnjak na večer novega rojstva (foto: A.Ž.) Posebnost tega večera pe je vsekakor bilo ponovno odprtje vodnjaka, iz katerega je na poteg spet pritekla voda. O tem je ob koncu prireditve obširneje spregovoril g. Bojan Tollazzi, ki je orisal zgodovino vodnjaka ter potek obnove, ki so jo udejanili Čevča-ni, med njimi naj posebej omenimo Janeza Pečkaja, ki je tega večera tudi pognal vzvodno ročico, da je voda ponovno pritekla iz vodnjaka. - Premiera Aristofanove komedije Lizistrata, ki jo je 25.6. pripravila Dramska skupina iz Logatca v stari rimski utrdbi na Lanišču sodi v načrtovanje obujanja izjemne kulturne dediščine na območju Logaške občine. Z vsakoletnimi prireditvami naj bi privabili v Logatec tudi kaj več zunanjih obiskovalcev. Za izvedbo te ideje pa bo potrebno širše angažiranje logaških kulturnih delavcev in podjetij. .. - Tudi večer na vasi v Rovtah ima svoj kulturni in turistični mik. To je pokazala tudi letošnja prireditev, ki je bila izredno dobro obiskana. S sodelovanjem pevskih zborov iz Rovt, Logatca in od drugod je bila prireditev zanimiva in upamo, da bo organizatorjem tudi v bodoče uspelo s pestrim programom privabiti vsaj toliko poslušalcev, kot na to prireditev. Kot nepogrešljivi gostje so nastopili pevci Alpine iz Žirov, sodelovali pa so tudi kamniški koledniki. Prireditev je, iskriveje kot lani, povezoval Mi- lan Kalan. Farni dan v tretje Pester kulturni program, ki je potekal pod geslom :" Močna skupnost izžareva sadove duha, veselja in srečo" je bil predstavljen na trgu pred farno cerkvijo Sv. Nikolaja. To je bil zapored že tretji farni dan in obisk prireditve daje upanje, da bo prireditev postala resnično tradicionalna. Geslo, izbrano v ta namen, pa bi • morali ceniti prav povsod, kajti le s povezanostjo ljudi in duha lahko pričakujemo vsestranski napredek. Naši "Argentinci" v Rovtah -9.7.1993 V kulturnem domu v Rovtah so 9.7.1993 organizirali srečanje s skupino mladih argentinskih Slovencev, ki delujejo v skupini Rast. To so mladi maturanti Slovenske gimnazije, zvečine že tretji rod Slovenskih političnih izseljencev, ki je na srečanju prikazal argentinske plese, svoje znanje slovenščine pa z odlomki iz Antigone, ki ponazarja vso tragiko vojnega in povojnega časa. Slovenska beseda in kultura se nam po zaslugi prizadevnih in dobro organiziranih rojakov iz Argentine ohranja ter tako ostaja kulturni ambasador slovenstva v Argentini. Slovesnost v obnovljeni cerkvi sv. Jožefa Obnovljena cerkev Sv. Jožefa na Čevici jc bila slovesno blagoslovljena 11.7.1993. Blagoslovitev je vodil domači župnik g. Tone Kompare. Slovesnost je popestril družinski trio Novina iz Novega mesta, ki je s svojim izborom li-turgičnih pesmi in s svojo izpovedjo izpovedal izredno zaupanje v božjo pomoč. Ta izpo-vednost izhaja iz družinske povezanosti z boleznijo vodje ansambla, ki je s svojim izrednim kljubovanjem preživel celo vrsto bolezni - celo klinično smrt. Tako kot je ansambel prikazal svojo vztrajnost in zaupanje v božjo pomoč lahko enako rečemo tudi za prostovoljce, ki so opravili vse delo pri prenovi cerkve, od drobnega dela gospodinj, do gradbenih del. Ta zapis je preskromen odsev velikih prizadevanj in dela mnogih faranov, ki so bila vtkana v obnovo in le bled odsev darov, ki so bili potrebni za obnovo. Posebno zahvalo pa je treba izreči vodju vsega dogajanja, gospodu Tonetu Komparetu, ki je pred vsemi poskrbel za organizacijo in potek obnove tako, kot zmore: skrbno in preudarno. Utrinke zbral: Albin Čuk "Lizistrata" na Hruški Uprizoritev Aristofanove komedije "1 J/i- ti.il.i" ni. .1 - larol mi- hm obzidjem na Hrušici je v marsičem odprla nove možnosti, obenem pa sprožila tudi nekaj pomislekov. Poletni oder, ki bi Logatčnnom, okoličanom in morebitnim turistom v prihodnosti ponujal edinstveno doživetje v čudovitem ambientu starega obzidja, je nedvomno ena redkih lokacij s posebnim vzdušjem, ki ga je nemogoče ustvariti v znprtili prostorih. Nekaj poletnih prireditev v tem prostoru bi lahko postalo celo tradicionalnih. V program bi se vključevali tako gledališčniki kot glasbeniki in se kdo. Toliko o zadovoljstvu spričo izbire prostora. Clede izbire in uprizoritve teksta pa imam nekj pomislekov. Grški komediograf Ariatofanes, predstavnik tnkoimenovane atiSke stare komedije, je bil dokaj ploden Razpotje do boga Še nerazcveten sc zgrinjam na pomladne trave. Obarvam se zeleno. Nova preteklost- čas prekleti! Jutro bi ugriznil, zbežal bi z lastnega pogreba in se smejal mojim metuljem. pisec, čeprav se je do današnjih časov ohranilo le enajst njegovih besedil. Lizistrata je ena tistih komedij, ki so svojo aktualnost ohrani le spričo svoje večnostne dimenzije, saj je vpijoč protest proti vojni, proti neumni in otročji moški igri s človeškimi življenji, skozi prizmo dokaj primarnega razumevanja tako moške kot ženske nravi pa je Aristofanes igro zastavil s komedijskim zapletom in intrigo. Kljub temu pa ostaja Lizistrata sofisticirana igra z obilico grških simbolov, ki je poleg tega pisana še v verzu. Ideja samega besedila je vsekakor dobrodošla in aktualna, vendar jo je uprizoritev (režija: Jaša Jamnik) na žalost malce preveč zreducirala na misel, da vsa problematika in tudi njena rešitev izhajata iz zadovoljitve spolnih potreb tako ženske kot moške polovice sveta. Opaziti je bilo precejšen angažma in nadarjenost nekaterih igralcev, ki so po svojih najboljših močeh predstavljali grške in malo manj grške ženske in moške, ki se po nekaj zvijačah in zapletih le pomirijo in sklenejo živeti v sožitju. Za Dramsko skupino iz Logatca je bilo govorjenje starogrških verzov kljub resnični prizadevnosti pretrd oreh. Verz in m. I in m bi namreč zahtevala nekoliko bolj kultivirano obdelavo govorjenega jezika. Kljub nekaj slabostim te uprizoritve pa še vedno močno upam,da se bo Jaša Jamnik ali kdo njegovih poklicnih kolegov - režiserjev še kdaj oglasil v Logatcu. Velika škoda bi namreč bila, če ne bi kvalitetno (z ustrezno izbiro in obdelavo teksta) izkoristili talentiranega in še precej pomlajenega igralskega potenciala. Vilma Štrltof Erjavec LETOŠNJE OBČINSKO PRAZNOVANJE Predsedstvo logaške občinske skupščine je sklenilo, naj se občinski praznik 12. september, obeleži takole: - na praznični dan se na pročeljih javnih zgradb izobesijo državne zastave, in kjer je mogoče, tudi zastava z občinskim simbolom, - predsedstvo organizira sprejem za predstavnike Zveze združenj borcev in vodje političnih strank, ki so organizirane v občini, - organizacije in društva v občini po svoji presoji pripravijo prireditve ali druge aktivnosti. PREJELI SMO Lastnike psov, ki se sprehajajo in zadržujejo na območju Sekirice naprošamo, da se pri sprehodih strogo drže poti in ne dovolijo, da bi se psi iztrebljali po travnikih in njivah. Hvaležni lastniki kmetijskih zemljišč "Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi - med nami si." V spomin Zvonetu Žaklju 12. julija je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dobri sin, brat in prijatelj. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Jožetu Zupancu V mesecu maju smo se na logaškem pokopališču poslovili od našega zadnega Majstrovega borca Jožeta Zupanca. Kot bojevnik v slovenski prostovoljni vojski se je bojeval za našo sever-' no mejo v bateriji "Gregorič" od januarja 1919 do 26. maja 1920. Srečujemo ga v krajih vse od Podrožce - Ljubelja do Sv. Jakoba v Rožu. Rodil sc je v Vogljah pri Šenčurju L.. 3.1898. Kar več različnih poklicev je opravljal na svoji življenjski poti: vse od frizerja in tapet nika do zidarskega mojstra. V Logatec se je iz Rovt preselil v letu 1939 in tu zgradil našim ljudem marsikatero hišo. Ko sc jc v letu 1952 pričela gradnja sedanjega KLI-ja je mojster Zupane s svojimi pomočniki zgradil prve proizvodne prostore, ki so pogoreli v požaru leta 1957. Prizadeven in vztrajen v delu je ostal tudi po upokojitvi, saj je še v svojem 85. letu opravil marsikatero zidarsko delo. Na si ara leta se je rad zabaval z izdelovanjem ur iz lubja; ob njih je stresel marsikatero iskrivo. Z eno teh se tudi poslavljam od njega: "To je ura, ki vedno enako "fura" nič nc laže, vedno enako kaže!" Ta ura v prispodobi nam bo v našem spominu vedno enako kazala podobo Zupancovega ata. Inž. Albin Čuk Mariji Sebenik Sedeminosemdeseto leto se ji je pisalo, koje, skromna in tiha, odšla po plačilo za svoje življenjsko delo. In tega dela ni bilo ravno malt). Vsaj na kulturnem področju-ne. Logaška občina ji je zanj pred dvema letoma izročila Februarsko priznanje za življenjsko delo v kulturi. Marija Sebenik je bila vse življenje zanesena in predana svojemu kulturnemu poslanstvu v doma* čib Lazah. Odru zvesta več kot 50 let, s petjem, igranjem, zborovod-stvom in režijo. Inštrumentu v domači kapeli pa vse do zadnjih dni. Zaradi pomanjkanja krajših gledaliških tekstov je za domači oder sama napisala več dramskih prizorov t narodnospodbudnn in folklorno tematiko. Malo je ljudi, ki bi s tolikšnimi napori hoteli in zmogli vztrajno gradili kulturno podobo kakega kraja, kot jo je Marija Sebenik, Vse premalo pa se vrednosti takega dela zavedamo. Hiteč zadoščali svojim vsakodnevnim materialnim zahtevam, odrivamo ponujene nam vrednote, prej smo pripravljeni reči kako pikro na njihov račun kot jih dohrohot-no sprejeti. Vendar pa so prizadevanja poplačana z vsakim uspešnim nastopom, z vsakim aplavzom, ki pride spod rok ljudi, ki jih je iskreno prizadevanje kulturnika vznemirilo in zganilo. Zdaj že pokojna je to znala vobil- ni men. Janez Gostiša "Dnevi življenja so prekratki, dnevi žalosti predolgi." Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti našega dragega očeta, sina, brata in strica 1 r i L Pavleta Brenčiča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in sodelavcem KLI za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vzgojiteljicam vrtca Karitas za pomoč, hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: Zvonka, sin Vojko, oče in mama, sestri Jožica In Vera z družino, brat Peter ter vsi, ki jim je bil drag "Kako je tvoja soba prazna, ko tebe, mama,več ni. Kako bila je prej prijazna, ko si v njej živela ti." ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in prababice, tašče, sestrične in tete Marije Rupnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem Pomladnega odmeva za pevsko slovo in vse zapete pesmi med obredom sv. maše. Še posebna zahvala pa gre g. župniku za vse tople besede in pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 73. letu zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in svakinja Frančiška Čuk roj. Šinkovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vaščanom njenega rojstnega kraja, ki ste nam stali ob strani v težkih urah bolezni in slovesa, izrazili sožalje, poklonili mnogo lepega cvetja in jo pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Jožetu Skvarču za trud ob zdravljenju njene bolezni, g. župniku Vladi-mirju Jaksctiču za svečani obred, ge. Tatjani Štirn za ganljive poslovilne besede, Petru Kuncu za pomoč pri vodenju pogreba. Prav lepa hvala pevcem Pomladnega odmeva za lepo poslovilno petje. In na kraju, prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki kakorkoli z nami sočustvujete Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA ŠEBENIKA iz Grčarevca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Grčarevca, prijateljem, kolektivoma Valkartona in Mercatorja - Dolomiti za izraženo sožalje in darovano cvetje. Hvala dr. Turkovi in dr. Džaiče-vi za zdravljenje njegove dolgotrajne bolezni. Hvala pevcem Logaškega okteta, krajevni organizaciji ZZB Tabor, ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi REŠUJETE STANOVANJSKI PROBLEM ? morda vam lahko pomaga ali svetuje pri odločitvi &b Gradniki Logatec ; V središču Logatca že raste popolnoma nov STANOVANJSKO - POSLOVNI OBJEKT kjer lahko najdetevsvoj novi dom ali poslovni prostor. Se vedno so vam na razpolago poslovni prostori že od 25 m2 dalje po ceni 1.380 DEMIm2 za tretjo podaljšano gradbeno fazo Enosobna ali dvosobna stanovanja v izmerah 50,13 m2 ali57,06 m2 vam nudimo po ceni 1.650 DEM I m2. Predvideni rok za selitev je april 1994. D □ s IZ 3- J !. predsoba ■ 6,68 m2 2. dnevna soba - 21,06 m2 3. kuhinja -13,44 m2 4. kopalnica • 4,22 ml 5. spalnica -11,66 m2 / skupaj - 57,06 ml A B C VSI, KI GRADITE ALI ADAPTIRATE STANOVANJSKE HIŠE - NE POZABITE NA NAŠO BETONARNO, proizvajamo vse vrste betonskih zidakov v standardnih dimenzijah (za širino zidu 7 cm, 20 cm, 25 cm in 30 cm) in betonov od marke 150 dalje. Telefon (061) 741 484. NAPESKOKOPSMOLEVEC, v katerem pridobivamo in prodajamo peščene agregate kot so betonski in malini peski ter zasip in tampon. Kličite nas na telefon: (061) 741 754. NA TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM, v katen prodajamo ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri vaši gradnji, material za centralno, elektro material ter vse vrste vodovodne in instalacijske opreme. TELEFON V NAŠI TRGOVINI: (061)741 010 "CETAGOL-90" DELOVANJE TO PRED AGRESIJO IN MED AGRESIJO JLA V OBČINI LOGATEC Od junijsko-julijskih dogodkov 1.1991 nas ločita dve leti. Marsikateri dogodek iz teh časov je šel v pozabo, še več pa je takih, ki logaški javnosti sploh niso bili znani. Za zaposlene v občinskih štabih za TO se je vojna pričela že maja 1.1990 z odvzemom orožja. Napetosti med JLA in TO so se ob vseh znanih dogodkih stopnjevale iz meseca v mesec. V Logatcu se glede na majhnost in posebno namembnost enote JLA ta napetost ni občutila v taki meri kot na primer na sosednji Vrhniki, kjer je bila koncentracija in moč enot JLA največja v Sloveniji. Sodelovanje občine in ŠTO Logatec je bilo s poveljstvom diviziona LPA v vojašnici od nekdaj dobro. S poveljniki, ki so se občasno menjavali, smo vzdržali stalne stike. Osebno sem enkrat tedensko obiskoval kasarno, saj smo imeli tam tudi dve svoji skladišči orožja in municije. Kljub nastali zaostritvi med R Slovenijo in zvezno armado, sem nadaljeval kontaktiranje s poveljnikom, saj nisem hotel izgubiti pridobljenega zaupanja. V avgustu 1.90 smo namreč pričeli organizirati fiktivna usposabljanja manjših enot in razna strelska tekmovanja. Tako sem poveljnika vojašnice občasno prosil naj mi kljub prepovedi izvzema našega orožja iz skladišč v vojašnici dovoli izvzem nekaj pušk in municije za potrebe takšnega namišljenega usposabljanja. Tega ni dovolil. Dal pa mi je na lastno odgovornost in zaupanje nekaj avtomatskih pušk svoje enote na posodo. Lastnega streliva nam ni mogel posoditi, saj se je o porabi le-tega vodila točna evidenca, zaradi česar nam je dovolil izvzem našega streliva, ki pa smo ga ob takih priložnostih izvzeli večje količine. Pričeli smo se posluževati tudi drugih zvijač. Pod pretvezo izvzema nebojnih sredstev iz naših skladišč se je odpeljala manjša količina orožja, enako ob napovedanih konzervacijah ali pregledih orožja v našem skladišču. Da v vojašnici ne bi vzbudili suma, smo nadaljevali z "obiski" kasarne enako kot poprej. Tja sva ponavadi hodila s takratnim skladiščnikom OŠTO Logatec Zvonetom Mačkom. Nekega septembrskega dne 1990 sem kot po navadi po telefonu poklical poveljnika vojašnice in napovedal svoj obisk v kasarni. Tja sva odšla s skladiščnikom. Kot običajno naju je sprejel poveljnik in skupaj smo odšli v njegovo pisarno, popili kavo in se pogovarjali. Med pogovorom sem poveljniku mimogrede omenil, da mora Zvone v naše skladišče vrniti nekaj municije, ki nam je pri tekmovanju v streljanju ostala in jo ima zunaj v kamionu. Nič ni posumil in je na to pristal. Zvone je vstal in odšel iz pisarne z besedami: "Ko to uredim se vrnem in te zunaj počakam v avtu." Odgovoril sem mu: "Pohiti, saj se nama zelo mudi." S poveljnikom sva popila še kozarček žgane pijače in se pogovarjala naprej. Čez kakih deset minut se je Zvone vrnil in pred poveljniško stavbo pohupal. Vstal sem ter se poslovil od poveljnika. Dobro se spominjam, skladiščnikovega videza ob mojem vstopu v kamionsko kabino; v obraz je bil ves zaripel in oznojen, roke so se mu močno tresle. Srečno sva prevozila kasarniški izhod in se odpeljala proti Logatcu. Ko smo tisto noč raztovarjali kamion, mi je postalo jasno, zakaj je bil Zvone tako vznemirjen. Svojim očem nisem mogel verjeti, česa je sposoben v tako kratkem času v določenih pogojih opraviti en sam človek. Toliko in tako težke zaboje z orožjem bi v normalnih okoliščinah natovar-jali štirje ljudje. Pri opisovanju teh dogodkov moram povedati, da so v drugih kasarnah po Sloveniji veljali čisto drugačni režimi vstopov in izstopov. V večini primerov pripadniki TO v tistem času niso imeli več dostopa do lastnega orožja. Mi pa smo z opisanimi aktivnostmi nadaljevali tudi 1991 leta. Tako smo samo od avgusta do konca septembra 1990 iz naših skladišč izvzeli večino avtomatskega orožja in streliva, nekaj protioklepnega orožja ter protitankovske mine. Sprva nismo o teh aktivnostih govorili nikomur. Povsod je vladalo veliko nezaupanje in negotovost. To skrivnost smo si delili samo trije zaposleni v takratnem OŠTO Logatec. V septembru 1990, so se aktivnosti znane akcije "Narodna zaščita" z republiške in pokrajinske ravni prenesle tudi v našo občino. Ob ugotovitvi, da nismo osamljeni, sem o tem obvestil nadrejenega poveljnika in predsednika takratnega sveta za SLO in DSZ - predsednika občine. Konec septembra, pričetek oktobra 1990, smo pričeli z akcijo pod šifro "CETAGOL-90". Za posamezne enote smo orožje in strelivo prepeljali v tajna skladišča pri najzaupnejših pripadnikih TO v Planino, Medvedje brdo, Rovte, Hotedršico, Kalce, Logatec. Prav zanimiva je bila iznajdljivost in domišljija naših ljudi, saj so orožje zazidali, na primer, pod stopnišče, zakopali v seno, premog ipd. (Ob tej priložnosti se še enkrat javno in najiskre-neje zahvaljujem tem posameznikom, ki so v tistem času zmogli toliko poguma. Zavestno so pristali na ogroženost svojih družin in vsega imetja, pa kljub temu nihče na katerega smo se takrat obrnili, tega sodelovanja ni odklonil.) Nihče od pripadnikov TO pri katerih so bila tajna skladišča, ni vedel za drugega. Z načrtom "CETAGOL-90" (Logatec - 90) smo bili v celoti seznanjeni samo trije. Delno je bilo s tem načrtom seznanjenih še sedem starešin TO. Le-ti bi v primeru, če bi bili mi trije onemogočeni, po delih izpeljali celoten načrt, ki je predvideval vpoklic izvajalcev mobilizacije (poveljnikov enot) in njihovih namestnikov, ki so imeli pri sebi načrte samosklicev svojih enot na določene javke, kjer bi prevzeli oborožitev in municijo za svoje enote. Proti koncu 1990, smo prevzeli še precejšnjo količino orožja in municije, ki je bilo shranjeno pri Upravnem organu za obrambo v Logatcu. To orožje in ABKO zaščitna sredstva smo na skrivaj odpeljali v nekaj delovnih organizacij in tam oblikovali nova tajna skladišča. Takrat smo bili glede na okoliščine in splošno stanje v Sloveniji zelo dobro oboroženi in organizirani, saj smo manjše količine orožja oddali celo sosednjima občinama Idriji in Ajdovščini, ki sta bili povsem brez oborožitve. Do meseca junija 1990 smo dograjevali bojno pripravljenost naših enot in štaba. Stalno smo dopolnjevali in ažurirali načrt alarmiranja, mobilizacije in uporabe enot v bojnih dejstvih. Na terenu smo imeli stalno intervencijsko enoto v pripravljenosti za morebitno posredovanje. Locirana je bila v rajonu Novega sveta v planinskem domu "Cajnar". Verjamem, da se večina takrat razporejenih Logatčanov v TO spominja ostre zime in visokega snega, ter dolgih dnevno nočnih straž na sveh dostopih k domu. Tisto obdobje ocenjujem kot najpomembnejše v fazi priprav enot za čas, ki je sledil. Vse enote so bile pozneje angažirane prve in uporabljene na vseh najpomembnejših položajih ter udeležene v vseh bojnih aktivnostih, ki so se odigrale na območju občine Logatec. Takrat so se te enote konsolidirale, čeprav so se pripadniki teh enot v glavnem poznali že poprej. Imeli smo srečo, da so bile enote sestavljene iz istih ljudi že nekaj let. Vsi pripadniki enot so se do podrobnosti spoznali z osebno oborožitvijo, z nadrejenimi in seznanjeni so bili z nalogami, ki so jim sledile. Vsi skupaj smo si medsebojno zaupali. Kako neverjetno: situacija spremeni ljudi, ki si jih poznal prej že mnogo let kot hudomušne ali celo neodgovorne, v disciplinirane in najresnejše med vsemi. Z gotovostjo trdim, da tako kot sem sam verjel v te ljudi, so tudi oni verjeli in zaupali meni in svojim neposredno nadrejenim poveljnikom. To se je nazadnje potrdilo in dokazalo nekaj mesecev kasneje. Na sedežu štaba smo dežurali že skoraj leto dni dan in noč. Zmerom redkejše so postale noči in dnevi, ki smo jih lahko preživeli doma, v krogu svojih družin. Zvečer 26. junija smo na sedežu štaba po TV spremljali slovesnost ob osamosvojitvi R Slovenije. Precej izmučeni in pesimistično razpoloženi smo pozno zvečer odšli domov na počitek. Dne 27.6. ob 3.00 uri me je prebudil Marjan Krušec z oddelka za obrambo s sporočilom: "Miro, tanki so šli iz kasarne." To isto sporočilo sem do konca oktobra, ko se je JLA umaknila iz Slovenije slišal še najmanj desetkrat po vsakem vžiganju motorjev tankov v kasarni na Vrhniki. Na srečo so šli tanki iz Vrhniške kasarne samo še enkrat in to na žalost proti Logatcu. Za nas, vse takrat angažirane, so se pričeli najtežji dnevi v življenju, polni odgovornosti za uresničitev tistih nalog, za katere smo se pripravljali leto dni. To so bili dnevi in noči, ko nismo zatisnili očesa, ko so naši teritorialci noč in dan bedeli na barikadah, v zasedah in bili na drugih nalogah. Spali so v gozdovih, na kamionih, v jarkih, na zemlji ter bili več dni ločeni od svojih najdražjih. To so bili dnevi velike odgovornosti in požrtvovalnosti naših fantov in mož vsakega s svojimi težavami in osebnimi stiskami ter najrazličnejšimi občutki. Teh občutkov se ne da opisati, ker so zelo individualni, osebni. Zapišem pa z veseljem in ponosom, da so vsi, prav vsi upravičili pričakovanje in upanje svojih sodržavljanov, oziroma so dali še več, kot bi lahko kdorkoli pričakoval. Naše enote so bile angažirane ob različnih nalogah in ob različnih časih, težko je vse te aktivnosti kronološko opisati (Prikaz akcij TO bo objavljen v naslednji številki Logaških Novic skupno s karto in kratko razlago). O tem bi lahko pisal še in še, vendar pa je bil moj namen opisati najbistvenejše dogodke tega obdobja. Nisem pisal o junaštvu posameznikov, ranjenih in, na mojo veliko žalost, tudi mrtvih. Predvsem je bil moj namen povedati vsem Logat-čanom, da so lahko na svojo teritorialno obrambo upravičeno ponosni, in da te dogodke lahko Logatec zapiše v svojo zgodovino z nepozabnimi črkami. MIRO POGAČNIK Mednarodni knjižni kviz Pozdravljeni otroci! Tudi letos smo se v knjižnici odločili za organizacijo mednarodnega knjižnega kviza za mlade bralce od 5. do 8. razreda osnovne šole. Vemo, da so počitnice dolge in zato vas vabimo v počitniških mesecih k reševanju kviza z naslovom "Knjige gradijo mostove". Mnogi steže lani reševali podoben kviz, ki je imel naslov "Kolumb in doba odkritij". Pri reševanju vprašalnika, ki ga je sestavila nemška bralna ustanova Stiftung Lesen sodelujejo otroci iz 9 evropskih držav: Slovaške, Švice, Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Poljske, Rusije, Slovenije in Španije.Letošnji mednarodni kviz vabi k branju dobrih knjig, ki so jih napisali avtorji različnih narodnosti, prevedene v svoje jezike pa jih berejo otroci in odrasli povsem svetu. Kdor bere, zve veliko o drugih ljudeh, drugih deželah in drugih običajih. Vsebina kviza bo v vseh državah skoraj enaka. Kviz je prijeten, lahkoten in zanimiv, ponuja pa tudi mnogo zabave. Pri reševanju vam bomo pomagali tudi knjižničarji. Pravilno rešene kvize morate oddati do konca avgusta v Matično knjižnico, zaključna prireditev z žrebanjem pa bo 7.septembra. Vsi sodelujoči bodo vključeni v nagradno žrebanje z domačimi in mednarodnimi nagradami. Sponzorji,ki so se prijazno odzvali in pripravili precej lepih nagrad za mlade radovedneže: DZS Logatec, MK Ljubljana, Ljubljanska banka, Alpina, Pizzeria Galia, Mali d.o.o, frizerski salon Kana, trgovine Sanpavlija, Urška, Mercator Dolomiti - Blagovnica Logatec, šiviljstvo in trgovina Sutka, cvetličarni Petra in Maruška Brenčič, ter Kino Logatec. Vse dodatne informacije ter kvize dobite v knjižnici.Vsi otroci ste lepo vabljeni k reševanju, ne bo vam žal! Alenka Furlan LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občino Logatec. Glavni in odgovorni urednik J. Gostiže. Tisk, oblikovanje in teh, urejanje "Mali" Logatoc. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, št.23/370-92 šteje glasilo mod proizvode informativnoga značaja iz t3.t6.tar.št.3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%,