GLAS SVOHODE SIX)VENSKI TEDNI K Z* Konrri DHUTHWU UDHITA. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVENIO WEEKLY Dmmu To Tua Imaim Or Tu UMUIN ni um. "OD BOJA DO ZMAGE"! - KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 27' 1 — Chicago, 111. 7. julija 1905 Leto IV Naročnikom in cita-teljem "Glas Svobode"! Stopili smo torej v drugo-poletje 4. letnika. Mi bodemo tudi v prihodnje ostali na , začrtani poti, zveBti svojemu geslu: VSE ZA ENAKOST, SVOBODO IN BRATSTVO. Ako hočemo neomajano hoditi po ti poti, učiti narod o pravih uzrokih današnje bede in kazati mu pot, po kateri mu je treba hoditi, da zdrobi tlačanske verige in okove, potem potrebujemo krepko podporo vseh, ko-jim ni bratstvo, svoboda in enakost le gola fraza. Vse cc. naročnike, katerim je potekla naročnina in katerim smo poslali opomine, pozivljemo u-ljudno, da obnove naročnino. Isto velja tudi za vse dotične cc. Čitatelje, ki so list naročili, plačali pa ie nič. Olede povečanja lista Brno storili, kar je bilo v naših skromnih močeh. Obljubimo pa, da tudi v bodoče bodemo žrtvovali vse, d* pripeljemo naš narod na pravo pot, na pot ljudske prosvete, na edino pravo pot, ki vodi iz sužnosti k svobodi, na pot socializma. Dandanes nas stane list povprečno $300 na mesec. Ogromni troški, katerih mi absolutno pokriti ne moremo, ako nam krepko ob strani ne stoje vsi naši somišljeniki. Sami smo nič, vsi skupaj pa krepka sila, ob kateri se navali sovražnikov delavstva drobe v prazen nič. . Rojaki — sodrugit Ako hočete, da bode list izhajal dvakrat v tednu, potem je potrebno, da vat naročniki pridobi še po enega naročnika; oni pa katerim to ni mogoče da po svojih skromnih močeh^duševno ali financi-elno podpirajo list. Bes je, da smo sami delavci, da ■•d nami v Ameriki nimamo akade-mično izobraženih mož, ki bi se z nami borili za osvoboditev delavstva ia mezdne sužnosti. Ali uprav to je naša moč, naša sila. Že Karol Marks, znani socialni .ekonom je pred leti izrekel: OSVOBODITEV DELAVSKEGA RAZREDA JE LAHKO LE NJEGA LASTNO DELO. Mi torej ne pričakujemo kakega odrešenika, ki nam bi prinesel svobodo, ampak sami — vsi delavci si hočemo priboriti zmago, zrušiti današnji gnili, korumpirani zistem in povspešiti preporod današnje človeške družbe s tem, da posvetimo vse svoje duševne in materielne sile osvobodilni vojni. Mi Brno delavci — proletarci, ki ne bomo svojim otrokom zapustili ne denarja, ne premoženja. Pač pa eno jim lahko zapustimo. Na smrtni postelji lahko izrečemo mirno svojim otrokom: NIMAMO DENARJA, NE PREMOŽENJA. VZELI SO NAM VSE KAPITALISTI. PAČ PA Z MIRNO VESTJO UMIRAMO, KER SMO STALI V VRSTAH TISTIH, KI SO SE BORILI ZA VAŠO BOLJŠO BODOČNOST, ZA BOLJŠO BODOČNOST OTROK VAŠIH OTROK. Končno še omenimo, da list stane za celo leto le $1.50. Kdor ne bode ponovil vsaj v 14 dneh naročnine, smo primorani ustaviti mu list. Uredništvo in upravništvo "Glas Svobode". Svarilo. Vsem rojakom naznanjam, »in je po-tagnila mojn žena r tremi otroci. — Najstarejši je bil 141etni fant, potem 41etnn deklica, najmlajši je pa ■'ar 2 leti. Zap«ljivec moje žene se piše Ivan Habre, včasih pa tudi Ivan Selovšek. Visok je 0 čevljev, tri palce ter 25 let *tar, pa jako hudega pogleda. Žena je dobro rejena in »tara 41 N. Skupaj sva "živela že 23 let. Kdor bi našel begunca, naj mi blagovoli naznaniti ju, ker rad povrnem *»e stroAke. Geo. Kos ?> O. Ravensdale, King Oo. Wash. Razgled po svetu, Iz rusko'japonskega bojišča. I/. Petmgradu »e poroča, da bodo |M»gajiinju prinesla premirje med muko in japonsko vojsko;- Nndnljna jm-gujanja se bode nnjbrže vršila v VVaHhiUgtonu. Ali sedaj se ne more v tem osi m Ae nič pozitivnega izreči. Rusija. Vedno močnejši in hujši ju vihar vstaje v sveti Rusiji. Ako se ta vihar za nekaj času poleže, potem pri« hrumi r. |K>dvojeno silo iu preti z uničenjem eurxki kliki in birokraciji. Vsa Poljska je bila v plamenu. Odrasli možje v Kavkazu so sklenili u-ničiti avtokracijo ali pa umreti na bojišču. Tudi v Odesi, glavnemu mestu Mesa rabi je so šli delavci i>o-gumno za svobodo ruskega naroda v boj. Itusku vlada, ki sestoji iz samih pristnih hudodelcev, je pa ruskemu narodu, ki noče več živeti v sužen-atvu, odgovorila s puškami, bajoneti in brzostrelnimi topovi. Iv starim hudodelstvom je vlada pridružila nove zločine. Vojaki, ki so biti v začetku zvepti krvni psi carja, batjuške, so pričeli odpovedovati pokorščino. Le kozuki — nekaka podivjana druhul, je še carju zvesta. Proletarci v vojaškem jopiču se čimdalje bolj zavedajo, da so delavci, ki se bojujejo nu barikadah, njih razredni tovariši. Tu kratek pregled boja za svobodno Itusijo. Petrograd, 28. jun. — V Odesi so delavci proglnsili splošno stavko in grade na raznih ulicah barikade. V Varšavi v Kreočmalni ulici je vrgel neki delavec bombo med vojaško patruljo. Kozaki ho napoditi ljudstvo na dvorišče, kjer so ustrelili 20 oseb, več pa ranili. V Podoliji so poljski delavci, ki de-lujo na nasadih sladkorne |>esc proglasili splošno stavko. . Iz Carkova so jtoslali vojaštvo v o-kolico, ker kmetje |>ožigajo gradove. V rudniških okrajih na Itusko-Poljskem so delavci proglusili splošno stavko. Odesa, 2J>. jun. — Orožni boj divja nu ulicah. Mornarji z bojne ludije *'Knjaz I'otemkin" so s« pridružili Vstašem in so ž njimi ob strani bojujejo proti carju zvestemu vojaštvu, O pol noči je bilo mnogo poslopij v plamenu. Skladišču v pristanu so zgorela kakor tudi o ruskih parni ko v. Na jamboru bojne ladije "Knjaz Potemkin" vihra rdeča, vstaška zastava. Poveljnika in več častnikov so mornarji umorili in pometali v morje, ker je brtitnlni poveljnik ustrelil mornarju Omilčukn, ki se je pritožil, da je juha sluha. Bukarešt, 3. jul. — Ko je priplula črnomorska eskadru |mhI poveljstvom admiral Kruegerja v Odeso, da ukroji puntarske mornarje, je admiral jm» kratkem vojnem posvetovanju uvidcl, ilu se mu bode spuntalo moštvo na vseh ladijah, ako udari nu puntarje. Signaliziral je "Knjuzu Potemkinu" naj z eskadru odpluje v Sebastopol, "Knjaz Potemkin" je pa poaval admiralu nu dogovor nu krov "Knjaz Potemkinu". A ker "Knjaz Potemkin" na ta poziv ni dobil odgovora, se je pripravil za hoj in plul prav blizo »ukadre. Admiral Krueger je tin to signaliziral: "V Sebastopol!" "Knjaz Potemkin" je pa odgovoril: "Mi ostanemo tukaj." Iz Odese je odplul "Knjaz Potemkin" v rumunski pristan Kuste-nji. Predno je "Knjaz Potemkin" odplul na odprto morje, je odšla delegacija v pristaniščni urad, kjer je izjavila, da se bode "Knjaz Potemkin" bojeval proti vsem ruskim ladijam, ki ne soglašajo z revolucijo. Zajeduo pa smatra tuja ozemlja in tuje ladje nevtralnim. Avstrija. Na Ogrskem je izbruhnila stavka poljskih delavcev. Na več krajih je prišlo do spopadov med orožniki in stavkujočimi delavci. Tudi v Avstriji so pričeli podjetniki (Hisue^iyiti kapitaliste družili držav— pričeli Ko izpirati delavce. Kuzloček je le tu, du v Avstriji mali {>odjctniki izpirajo delavce. Najprvo so izprli mizarje na Punnji. Tudi Mathiuu v Ljubljani je storil nekuj »ličnega. Kmalu so poskusili z izprtjem tudi izdijovulci čevljev. Tem so sledili tesarski mojstri, a zadnji so se pridružili stuvbenski podjetniki. Scve, gospodje kapitalisti so povaod pogoreli, ker je imdeteriat v Avstriji zadnja letu izborno strokovno orgunizi-ran. Izprtje se je pokazalo v Avstriji kakor v drugih evropejskih državah kot najslabše sredstvo za uničenje strokovnih orgunizaelj. No, v Avstriji, kakor v d nizih evropejskih drŽavah pa še tudi nismo do danes čuli, da bi delavski voditelji kur direktno prodali delavce |M>djetuikoui. Korupcija ni tako velika, kakor je v A-meriki, ali jo pu sploh ni, vsaj v delavskih organizacijah net Nemčija. V Ivoenigsbuchu pri Pforzheim u se je neka UMetna deklica vsedla na snop slame v skednju in snop zažgala, ker so ji odvzeli nezakonsko dete. Današnja človeška ditižlm s svojimi uredbami najprvo skrbi, da človek greši. Po Storjenem grehu pa največje morulične propulice toliko čusu preganjajo grešnika, da grešnik obupa in si stori hudo samemu sebi. Deklici so vzeli dele, katerega je povila v bolečinah — koje je naravno tudi ljubila. No večji selotizem se mulo keduj najde nn svetli. V današnji človeški družbi je že tako, du so tuki ljudje mornličiii sodniki, ki ue vidijo blata in gnojnice v svojem srcu. Kitajsko, Bojkot ameriškega Lblagu pridobiva čimdalj več tal un F$tuji*ketn. Listi nočejo sprejeti niti oMlasov, v katerih sv pripaaoča ameriško h|ago. Tudi v penangski morski ožini so se vsi kitajski trgovci izrekli za bojkot. Ameriške vesti. Vendar. Kar nismo pričakovali, se je /.vršilo. Zvezni porotniki so obtožili celo vrsto mesarskih knezov, Zvezni porotniki trdijo, du so mesarski kralji in njih uradniki kršili protilrustjan-ski zakon. Se pred prvim oktobrom, bodo pričele prve obravnave. . Ali bodo mesarske kralje tudi obsodili T Najbolj prefrigani advokat je, kar jih premore ameriška republika, bodo gotovo skušali oteti jih ječe. 2e je neki širokotistni advokat, neki Miller, zatrdil, tla je protitrustjuuski zakon pomanjkliv. Advokat je bodo že (»oskrbeli, du se bode |M>rotnikom pri obravnavi nuine-tulo toliko |H'sku v oči, ilu ne bodo več črno razločili od belegu. — Izprli premogarje. Ošabni posestniki premogoko|)ov v državi Illinois so z dnem 1. juliju izprli vse premognrje rudi zakonu za razstreljevanje. Dne tt. julija bode o tem sodilo razsodišče, v kateso sta obe stranki volili svoje zastopnike. Mi upamo, du bode zmagala pravična delavska stvar. Krvavi denar. John D. Rockefeller je daroval $10,000.000 za šolski poduk. Denar IkhIo dobile razne univerze, kjer se ilijake vzgoja \ strogo kapitalističnem smislu. What naxt? Sodnik Hoseu v Cincinuatiju je razsodil, da organizirani delavci ne smejo vabiti svojih neorganiziranih tovarišev, naj vstopijo v organizacijo. Tu je pa lepa! Svoboda za delavce v veliki ameriški republiki bode kmalu še na papirju, ako se bodo dali delavci še vprihodnje vleči za nos od meščanskih politikarjev. 4 JulIJt Zopet je minul 4. julij, dan pro-glaŠenja ameriške neodvisnosti. Koliko od teh ljudij. ki »o dne 4. julija praznovali s hrupnim streljanjem in s puhlimi govoranenmi proglošcujc ameriške neodvisnosti, se zavedajo dejanja, katerega so zvršili možje pred 12i>. leti v Philadelphiji, ko so odpovedali pokorščino angleškemu kralju, Juriju i Vprav tisti, ki so Svoj putriotizem razobešali dne 4. julija, so najmanj prepojeni z duhom Thomas Jeffersona, Patrick Henry« in Samuel Adamsa. Ot'icielui slavnostni govorniki so hvalili neodvisnost Amerike, tepci in neumneži so s streljanjem proslavljali neodvisnost, dusi-ravno ameriško ljudstvo že mnogo let nosi »ovc iu težke tlačanske verige kapitalizma — modernega uutokratu. V vseh mestih in vaseh širom Amerike so dne 4. julija praznovali neodvisnost Amerike. V Rusiji so po {Mikale puške, revolverji, brzostrclui topovi, bombe itd. za neodvisnost, kojo si bodo ruski narod morda |mi hudem in vročem boju pridobil. V Ameriki se je po otročje streljalo iu zažigalo umetaljni ogenj in spušču-lo rakete v zrak. V Rusiji se je pa v poulični bitki bojevalo ljudstvo, du zdrobi vlado plemstva, farjev, curiz-ma in birokracije. Ako bi se ta denar, ki se je due 4. julija za otročje igračiče zmetal v ameriški republiki v zrak, poslal v pomoč ruskim revolucionarjem, bi bilo to hvale vredno delo. Ali kdor si domišlja, du bi bili patriotični, naduti, ameriški prit'rk-n jene i kuj sličuega zmožni, ta je sam zrel za blazuico. Zborovanje obrtne zaveze v Chicagi. V torek, dne 27. t. m., je pričelo zborovanje obrtne zaveže v Bran-dtovi dvorani v Chicagi. Navzočih jc 115 delegatov raznih strokovnih organizacij. Nova delavska organizacija se mia 9 tem zborovanjem poklicati v življenje, organizacija, v katero bo imel vsak duševni in ročni delavec vstop. Nova organizacija bode zida-datia na princip« razrednega boja in ima namen izvojevati delavcem vso vrednost izdelanega produkta. Vsaj to je b:io jedro govora Wm. D. Haywooda, predsednika zapad-ne rudarske zveze, ko je odprl zborovanje. To je jasen program, ki mora vsacemu zavednemu delavcu ugajati. Proklamacija razrednega boja, ki ne pozna nobenega prijateljstva s svojim sovražnikom — kapitatizmom. Vprašanje ostane, bode Ie mogoče v Ameriki obdržati ta program čist? Ali ne bodo skuhali teorumpi-rani, meščanski politikarji vtihotapiti se v to organizacijo? Da se bode skušalo s te strani zajesti se v organizacijo je resnica. Pošteni ljudje IxmIo zojk'C morali bistrim okom stražiti, da jih nepošteni ne bodo presenetili in opeharili. Ali eno moramo priznati kot velik napredek: Vendar je pričelo daniti se tudi v ameriških strokovnih organizacijah — vendar se bode ustanovila strokovna organizacija, ki je razredni' hoj zapisala na svoj prapor. Poštenjak ubežaliz Colorade. Polkovnik T. W. Gross, izplačc-valni mojster milice v Coloradi. ie |K>neveril veliko svoto denarja, potem pa pobegnil. Tudi ta poštenjak je mučil in trpinčil stavkujoče rudarje v Coloradi. Tako golazen imajo kapitalisti na razpolago, da jo spuste kakor stekle pse na delavce. ako le ti zahteyajo človeških pravic. Vbogi Rockefeller? Res, ubogi Rockfeller, koliko krivice so mu storili. Nehvaležni svet ga je imenoval največjega lopova. Sedaj se je pa doznalo, da ni on odgovoren za to, če mora z visokimi cenami za petrolej vzeti ljudem tudi zadnji cent iz žepa. Siromak jc to bolezen že podedoval! Tatvina je rodbinska lastnost Rockefellerjev. Oče petrolejskega cesarja je bil navalko ni padlo daleč od drevesa, da je obrt po nazorih svojega očeta tako razširil, da ga je Ves svet občudoval. Že zopet strail. Terence V. Powderly, znana pobožna dušica, že zoj>et straši. Powderly je |x>leg družili (»oslov opravljal t tuli službo nekakega voditelja "Clack Diamond Atbracite" pre-mogarske družbe. Ko so letos pre-gledavali knjige, so doznali, da so prve knjige, v katerih je bilo zapisanih le 350,000 tol. delnic izginile in se nadomestile s knjigami, v katerih je vknjiženih za $500,000 delnic. Seve navadna sleparija, ki pa bujno cvete med pobožnimi stebri današnje družbe. Čudni nazori. Neki sodnik v New Yorku je rekel, da ni potrebno, da bi težko delujoč delavec obiskavai s svojo ženo zabavišča. Neverno, zakaj učeni sodnik ni dal zapreti delavcu, ki se je predrznil obiskati s svojo soprogo nedolžno veselico? Saj po nazorih naših "kunštnih" sodnikov in |X>stavodajalcev ni delavec druzega kot izkoriščevalni predmet, katerega sme vsak kapitalist izsesavati, dokler ima le še količkaj moči v sebi. Po nazorih teli '.'gospodov" bi smel delavec ob nedeljah le ho3ft v cerkev in poslušat bpžjega agenta, ki ga uči: Daj bogu, kar jc božjega, cesarju, to je kapitalu, pa kar mu grc- Posvetne zaJjave, posebno z duševnim vžitkom za delavce, so bile pa že od nekdaj vsem zagovornikom današnje korumpirane družbe trn v l>eti. Torej se nam ni treba čuditi, ako se ameriški sodnik jezi, če delavec s svojo soprogo tudi poseti kako veselico, ki je združena z duševnim vžitkom. Zadnje sredstvo, Sedaj je predsednikom zavarovalne družbe "Equitable" meno van bivši minister ameriške mornarnice Paul Morton. S tem imenovanjem se hoče zopet pridobiti zavano\alna družba simpatije v občinstvu. Meščanski listi pišejo, da bode to imenovanje zopet pridobilo drijžbi na ugledu. Mi pa dvomimo o tem. Vsa razkritja o uporabi denarja preveč smrde, torej tudi najbolj poeteno ime prokleto tnalo pomaga. Lep poklon? Dalrvmple, strokovnjak za mestno uprava iz Glasgowa, katerega si je čikaski župan Dune naročil na Angleškem, da pove svojo stroko»v-njaško sodlx> o poobčinjenju čikaš-kih pouličnih železnic, je pri odhodu zaklical: "Varujte se politike pri razpravah mestnih zadev!" To se pravi z drugimi besedami: Ne upajte zaupljivi norci, bedaki in sanjači, da bodete v današnjih gospodarskih in tnesčanskih političnih razmerah iztrebili korupcijo iz uprave at neruskih mesti Meščanski politikarji si ne dajo vzeti kar čez noč svojo moč, tem več bodo imeli vedno krepko oporo v službolovcih, ka teriii je kaikor peska v morju. PooMinjenje prometnih sredstev Se ne bode prineslo nobene reiitve, dokler je ljudstvo tako neumno, da se da od korump i ranili meščanskih politikarjev voditi za nos. Sapient; sati Razmotrivaiije proletarca. Štirje gosposki mladeniči iz Blan-^kencua v Nemčiji so bili obtoženi, da so neko nezavestno žensko zlora-rrbili za spolsko občevanje. Izvabili so petnajstletno deklico v čoln, katero je eden teh gospodičev 2 dni preje na nekem plesu zapeljal. V čolnu so ji storili silo, dasiravno se jc deklica branila s vsemi svojimi močmi. Vsi štirje. Dva sta deklico držala, po njih izpovedi, da je bilo njo telo v bolj ugodnem položaji, dva sta se pa "zaba/vala" ž njo. Deklica se je onesvesti^-polili so jo z vodo, da je prišla k sebi, potem jo pa znova posilili. Drugi dan je de klica čutila grozne bolečine. Oneza-vestila se je večkrat. Od tistega časa je tudi eleptična. Gospodje so se izgovarjali, da niso imeli opraviti z "devico", da v pijanosti in jpolski razburjenosti niso opazili, da jt deklica onezavestila, "dasitovtto se je branila, so smatrali to ca njeno dovoljenje." Altonski buržoazijc'. ki ;o,b.li porotniki, so jim verjeli 11 vse >tiri sopziiali nedolžnim, ker drklica ni bila več "devica". Vsi štirje gospodje so bili spoznani zakonitim potom nedolžnim. In zakonitim potoni je bil urednik soialističnega lista "Hamburger Echo" obsojen na 600 mark globe, ker je to infamno obsodbo imenoval razredno pravico in vprašal, če bi porotniki tudi izrekli tako obsodbo, ako bi to bestialično hudodelstvo zvršili štirje delavci nad hčerjo kakega tvorničarja. Nižje ol>esiti pravi tazburieni či-tatclj, ko čita o takih sramotnih razsodbah. Kakor če bi to kaj pomagalo! O, če bi lopovske porotnike in učene sodnike, ki v prid denarni vreči izrekajo tnke sramotne' raz-sfxlbe, nekoliko više obesili. jiotem bi bilo kmalu l*>Ije. Tako bodetno pa še čtali marsikateiO obsodbo, ki je direktno v protislovju s pravico, katero so izrekli kapitalistični hlapci razne narodnosti. * * * O velikanskem škandalu poroča oficielno angleško vojno minister-stvo. ki se je dovršil v angleški armadi. Po končani bur ski vojni so angleški častniki prodali ogromne zaloge živeža, streliva itd. po nizki ceni vojnim dobavat Jjem, kar je zopet potem vojna uprava drago nazaj kupila. Kradli so torej kakor v Rusiji, pravi nehote človek. Ti an^U 'ki častniki, ki mislijo, da so najbolj fini ffosijodj« na svetu, so v tatvini istn-tako iztirjeni kakor njih tovariši po poklicu v sveti Rusiji. Imenujejo se patriote, pa so navadili tatovi. Ti u/.-moviči blagohotno dovol ju jo, da jih nezavedna ljudska masa časti kot junake, dasiravno bi moralo biti njih pravo stanovanje v "šj>ehka-mri". Patriotizem, ta navadna. K"la in prazna fraza koliko hudodelstev je že zakrila? Angleški častniki in hl-pežki vojaški dobavateji, ki so skupno okradli svojo domovino in vojake za milijone vrednosti, bodo težko kedaj kaznovani radi njih lo|>ovščin. V interesu javnega reda, bode vsa zadeva najbrž«- mirno zaspala. V interesu tega reda bodo visokostojeei lopovi olxlarovani z odlikovanji in redovi ; mali tatovi pa, ki so bili tako neumni, dai so se dali ujeti, bodo šli v ječo in bodo tako zaznamovani za vse svoje žive dni. Tako hočeta oba vsegamogočna malika: družabna morata in pa državni interes. In to je po nazorih tako zvanih boljših krogov tudi samoobsebi umevno! KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri tvojem prihodu v Ameriko dobre in lahke alulb«7 To Jt< mogoče le ruled tega, ker ee lati potrudijo kolikor moRoče kmalo I11 hitro navaditi bc tukaj&nlh razmer In se navzeli Seg In posebno naučiti se tukaJAnega jezika. Vsak naaelnik naj torej skufia, da se r prav kratkem Časa nauči tukaj-ftnoga Jezika, ter naj se za to poalull "Slovensko« A ngleftkega rednlka", katerega prodaja V. J. KUBELKA, Box 744, NEW YORK, N. Y. (cena mu je samo 60 ct) Pri naročUu tega slovarja, ki trna obliko ftefme knJUlce, p rt k* He znesek 60 ct. t poitnlh anamiiah aH pa Poet Money Order na egoraj otaaojml aaakrr. Kralj Matjaž Zgodovinska povest. XVI. ' — Misli malo več na svojo dušo, Laban, in malo manj na denar. — Vi lahko tako govorite, se je razjezil Laban, jaz pa ne. Vi ste plemenitega stami, Vaši starši so bili bogati in Vi niste imeli nikoli skrt«. A jaz? Ko sem jaz prišel, na svet, nisem imel nobenega vinarja v žepu.— Erazem se je začel tiiko smejati; da je Laban utihnit m ves začuden gledal, čemu se Erazem smeje. — Pustiva to, je končno rekel Erazem. Vidim, da nc bodeva nikoli enih misli. — Nikoli,- je z največjim prepričanjem jxrtrdil Laban, glede denarja že ne. Sicer pa nisem priiel zaradi denarja k Vam. — Nego zaradi česa? { Laban se je primakni! bliže k Erazmu in mu tiho začel pripovedo-vati dolgo romantično prikrojeno povest, v kateri je bilo resnično samo to, da je bil Simon Kozina ciganski vohun,»da jc Simon Kozina spravi) prijorja Cclestina ciganom v roke in da so cigani obesili Celesti-na, ne kmetje, katere zdaj gosposka tako nečloveško preganja, trpinči in ubija. Erazma so Labauova razkritja silno presenetila. V začetku sploh ni mogel verjeti, da mu je Laban povedal resnico. — Tebi se kmetje smilijo, Laban, je rekel Erazem in da bi jim pomagal. si si izmislil to bajko o ciganih, kaj ne? — Kdo izmislil, kaj izmislil, je rentačil Laban. Jaz si nisem prav nič izmislil. Kar sem Vam novedal, je vse resnično, l'a s lil Yn> ne lxwn, da mi verjamete; če mi nečete verjeti. |ki pustite. — Pomisli Laban, kako na i mi kdo verjame, da je to resnica, kar si povedal, če nimam nobenih dokazov. Cigani so že pred mnogimi meseci izginili od tod in ni bilo ves ta čas nobenega videti. — Kdo prav i, da jih ni bilo videti? Jaz sem jih videl vsak dan. Se imena Vam povem, če hočete. — Meni se rdi, Laban, da si ti sam le nekaj imel opraviti pri ciganih, da jih celo j»o imenih poznaš. Ko bi mi ti povedal i>o|>olno resnico, bi se morda moglo kaj storiti za nedolžne jetnike, na katere zdaj leti sum, da .co Celcstina umorili. Ali tako brez dokazov ne morem ničesar storiti. Laban ui nekaj časa ničesar odgovoril, nego se naslonil ob mizo in zamišljeno Hedal pred se. Rad bi bil povedal vse natančno, ali bal se je, da b sam prišel v nesrečo in zato je mojcal, Erazem je prijateljski položil svtK jo roko na Lalwuiovo ramo. — Laban, povej mi vse kar veš. Jaz te ne izdam, če si sam udeležen. Prisegam ti to pri I logu in pri spominu svoje matere. Saj me |xt-znas. torej veš, da >eni mož beseda. — Ali me res ne bodete izdali? PoČas in nekam nezaupno so prišle te besede Labami z jezika a ko je videl, tla mu je Erazem mesto ol>-Ijube ponudil . vojo roko. mu jo jc krepko stisnil in minila ga je vsaka nezaupnost. — Dobro, je rekel Laban, zdaj Vam povem vse. kar veni in kar sem sam videl. In povedal je vse natančno kar se jc zgodilo, kako so cigani ujeli Celcstina in kam so ga nesli, kako so ga sodil: in smrtili ter [mv tem nesli pred samostan, kje so iioeli svoj zaklad in kako so plačali Simona Kozino. Samo tega ni povedal, da je on sam Simona Kozino okradel, mu odnesel ves denar in mu pust i 1 v jiodzcmski shrambi samo zlato posodje. — Tako, zdaj veste vse. je končal Laban svoje pripovedovanje in zdaj storite kar Vam je mogoče, ila rešite nedolžne kmete. Samo mene nikar ne izdajte. — Lej, I-iban, je menil Erazem, ali bi ne bilo bolje, ko b» ti šel z menoj in sodirikru Strniši povetfal to, kar si povedal meni. Gospod Strniša te gotovo ne izda. — Air se Vam blede ali kaj, je ves togoten zaJiričal Laban. Ali mislite tako držati svojo besedo. Saj nisem neumen, da bi samega sebe naznanjal gosposki. Ali me hočete na vešala spraviti. — Nc boj se prijatelj, ga je miril Erazem, jaz te ne izdam. Sodnik Strniša jc mož pravice. — Ah, po kancelijah je toliko pravice, kakor na gnojišču medli. Kar nehajte s tem. Erazem je še nekaj časa nago* varjal Labana, naj gre ž njim k Strniši, a dosegel je ravno nasprotje tega, kar je nameraval. Laban je postal skrajno nezaupen in je začel vse prekipevati, kar je bil povedal. ■— Zdaj vidim, da Vam ni nič verjeti, se je togotil Laban. Jaz sem Vas hotel skusiti, če Vam je zaupati, a zdaj vidim, da ni. Oh kako sem vesel, da sem Vas nalagal in da. Vam nisem povedal resnice. Še za pijačo bi dal, tako sem vesel, da ne veste resnice. Obenem pa >e je že Laban hitro pripravljal za odhod, kajti bal se je, da ga Erazem morda celo šiloma zadrži. In kar nič ni hotel poslušati Erazma in nič se ni zmeni) za Erazmovo zatrjevanje, da ga ne izda na noben način. Da. :e roke ni hotel LalKin dati Ebizmu, nego l>e-žal z vrta kar je mogel in se šele oddahnil, ko je prišel v gozd in je videl, tla nui nihče ne sledi. — Preklicano je bilo pametno, da mu nisem ničesar povedal o denarju, ki sem ga vzel Kozini, je govoril Laban sam sebi. Ko bi bil še zato vedel, bi me gotovo ne bil pustil iz gradu in še denar bi mi bil vzel. Laban je sedel pod drevo, odkoder je videl na grad in pregledal vso cesto in začel ugibati, kaj naj zdaj stori. Nekaj časa je celo m'slil, tla stori najbolje, čc Erazma ustreli, ali zdelo se mu je, da bi si s tem nakopal samo novo nevarnost, zakaj, da ga Erazem izda, tla je takoj vse razodel sodniku Strniši, o tem ni Laban čisto nič dvomil. Sedel je dolj^o časa na svojem mestu in se ni mogel otlloč ti. Vedel je, tla bodo ztlaj preiskali ves okraj zlasti z^cxle in bal -e je, tla ga dobe in da pritle na vešala. In vendar se ni mogel odločiti, da bi šel v svet in se kje drugje udomačil. Ni se mogel* ločiti oročam tudi moje dvorano z h društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske vesel iee;_ Cc gostom so vedno n« razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! "teitl Priporočam se vsem v obilen jjoset. Frank Mladič, r>K7 S. Centre Ave. Chicago, III. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagne General© Transatlantic) ue. LE 6 DNI NA MORJU- : S\MI BRZOPLOVNI PARN1KI. Purniki od plujejo iz New Yorka v flavre vsaki četrtek vsakega t<*l-nn točno ob 10 nri zjutraj iz pomola 1:2 North River ulici. Kedar dospe pa rnik v Havre, odpotujejo potniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: Elit« KNE DE HOP AN I)E, MARICE H\ KO/MINSKI, glavni agent za Ameriko in t'uixido, , glavni agent zu zapatj, :PJ Broadway, New York. 71 Dearborn St. Chicago, III. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate nli druge važne reci za možke — za delavnik »li praznik, tedaj se og-lasftc pri svojem rojaku, ker lahko govorit«1 v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove jd najnovejši modi in nizki ceni. j* JI KIJ MA.MEK, 581 S. (Vntre Ave. biIxo IS. ulice Chicago, III. Cez malo tasa ima odpluti prvi prvi parnik novega parobrodnegu društva. Mnogo naših rojakov ku-pio si jo vsnj ]x • eno delnieo, a vefiina oti njih pa pt» več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so po več let med svetom ter jim je dobro zndno kake korimi donasa tako parobroduo društvo našim rojakom, pt>sel»-no pa delničarjem,— Priporočamo toraj, da naj si vsak po mogočnosti nabavi kolikor mogoče več delnic, onim pa kateri ue razumejo popolnoma koristi tega društvu, priporočamo, da naj se pismeno obrnejo na nus, da jim stvar popolnoma razjasnimo. FRANK ZOTTI & CO. Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodne dražbe "Tbe Frank Zotti Steamship Co.", naj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na HjMidnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. Fit ANK ZOTTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakonih r. glavnico $3.000.000, od katerih je že 91.500.000 u plač a ii I h. 10S Ureenwieh Street, New York. Cenjeni gospod:— 8 tem predplačain na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po S.'».()0 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrlio, in delnice uii prej ko mogoče do]X>aljite. S tem se razume, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne. te v celem znesku. Ime.............................................. Ulit a in st......................................... Mesto in država.................................... I)ne..................PJ0.... Ceki, menice (trate) in postne naki »niče naj te pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. Naša bogastva. Mestu, zvezana mej sabo po že fczniskem pasu in mornarskih črtali, sO organizmi stoletnega življenja. Prekopajte temelj mest in na šli boste sklade, ki o tem svedočijo, ki so pa sedaj pokriti z hišami, gledišči, igrišči. Udoblite se v zgodovino teli mest in našli boste, da so ista le nastala j>o vzajemnih naporih vseh njenih prebivalcev; le tako so mogla mesta postati, kar so danes. In dalje — vrednost vsake hiše, vsake tvomice, vsaccga rudokopa, vsacega skladišča je zojnit rezultat nakopičenega dela milijonov že umrlih delavcev in te vrednosti vstajajo le z napori legionov ljudi, ki žive j>o vsem svetu. A sak atom tega. kar sovetno narodno bogastvo pridobi vrednost še le po dejstvu, da je del te neizmerne celote. Kaj bi bil dok v Londonu, skladišč v Parizu, če bi ne bilo v teh velikih središčih mejnarodne trgovine? Kaj bi bili naši rudokopi, naše fabrike. naša stavbišča, nase železnice brez velikanskega števila blaga, ki se na njih prevaža? Milijone človeških bitjij jc sodelovalo pri tem, da vstvarijo civilizacijo, s katero se ponašamo. Drugi milijoni, raztreseni po vsej zemlji dela na to, da ohrani to civilizacijo. Brez njih bi čez 50 let le bile razvaline nekdanje slave. Ničesar ni, in ln»di kaka misel ali iznajdba, kar ne bi bilo kolektivno vzajemno delo, kar ne bi imelo uza-jeduo v preteklosti in bodočnosti svojega izvora. Tisoči iznajditeljev, ali znani ali neznani, umrli so v revi, so pripravili iznajdbe teh strojev, v kterih današnji človek občuduje svoj genij. Tisoč pisateljev, pesnikov in učenjakov so sodelovali pri zgradbi naših veti, na odstranitvi zmot, pri stvaritvi tiste učenjaske atmosfere, brez katere nobeden čude/. našepa stoletja ni bil moRoe. Ali tudi' ti tisoči filozofov, učenjakov, iznajditeljev so le bili napoteni po delu minolih stoletjih. Ali jih ni redilo, izdrževalo skozi ves čas njihovega življenja legion delavcev, rokodelcev vseh vrst? Ali ni so črpali svoje gonilne moči iz vsega njenega okrožja! Genij kakega Segni-n, Mayer-jn, Grove-a je gotovo več pri|x>tnogel k napoten ju industrije na nova pota, kakor vsi kapitalisti sveta; ali ti geniji so pa otroci industrije, kakor vede. Bilo je treba, da so leta in leta parni stroji pred vseh očmi pre-ininjali toploto v dinamično silo in to zojK't v glas, svitlobo in elektriko, predenj so ti duhovi oznaniti mogli mehanični izvor in jednoto fizičnih sil. In če smo mi. otroci to. stoletja, razumeli to idejo in jo praktično izvajamo, potem se imamo za to zahvaliti temu, da smo vsled izkušenj prejšnih dni j naravnost trčili nanjo. Misleci preteklega stoletja, so to i-dejo jednotc fizičnih sil našli in jo označili; ali ostala je v 18. stoletju nerazumljena, ker to stoletje št' ni i zraslo s parnim 'strojem. Pomisliti je, koliko let bi še preteklo v nevednosti tega zakona narave, kteri nam je dal moč, da revo-lueijoniramo vso industrijo, ako 11. pr. Watt; (jeden prvih izdelovalcev lokomotive) nebi našel delavcev, ki so ga razumeli in v železo okovali par, da je bil voljnejši kakor konj, voda, da je postal duša industrije. (Hrani se še prva lokomotiva iz letui, ki ni mo^la voziti.) Vsaka mašina ima svojo zgodovino. Ista je dolga zgotlovina zastonj prečutih noči, varan j, veselja, delnih iznajdeb skozi več generacij po ne-poznatih iznajditeljih, dokler se ni dodala tem poskusom majhna iznajdba. brez katere bi ostala neplodna najplodnejša ideja. Vs&ka nova iznajdba je sploh sinteza — resultat tisoč predidocih iznajdeb na neizmernem polju mehanike in industrija — Veda in industrija, vednost in u-poraba iste, iznajdbe in nje uresničenje, katero zopet dalje hodi k novim iznajdbam, delo možganov in roke, — misel in napori mišic, — vse to stoji v tesni zvezi. Vsaka iz-vsik napredek, vsaka po- v vzajemnosti, celoti dela roke iu de- j la možganov preteklosti in sedanjo- j sti. Tedaj s kakim pravom si sme o-' s'vojiti bodi, kdo'le najmanjši del tej neizmerne celote in sme reči: to je' tnoje in ne vaše? III. Tekom Časa, katerega je dozdaj preživelo človeštvo, prišlo je do te-da ji> neka mala manjšimi si prisvo jila vse, kar je človeku treba k proizvajanju in kar služi za povečanje njegove produktivne moči. (Kako je to prišlo, povemo jedenkrat pozneje. Op. ured.) Danes so zemlišča vsled naraščanja ljudstva zadobila posebne vrednosti. Danes pa je večina zemljišč last manjšine, ki zamore ljudstvu zabraniti, — in to tudr stori —■ da zemljo kulti vira, ali vsaj zabraniti, da to zemljo obdeluje t>o zdajšnjih potrelxih. Rudo—premogokopi, ki vsebujejo delo več generacij vsled potreb industrije in vsled {>onmoži-tve ljudi, so tudi le last male manjšir ne in to malo število lastnikov utes-nuje proizvajanje v jamah ali ga celo ustavi, če se najde boljša prilika za uporabo kapitalij. Tudi stroj je last posameznih in če bi tudi kak stroj imel v sebi zbol j sevalno delo treh rodov, 011 je vzlic temu le last nekaterih kapitalistov. In če bi vnuki iznajditelja, ki je preti 100 leti iznašel mašiivo za tkanje čipk, danes nastopil v kaki mamrfakturi v Baslu ali Nottinghamu in zahteval stroj kot svojo last, bi se jih pognalo in če bi silo rabili, bi »e jih streljalo. Železnice bi bile brez številnejšega prebivalstva v Evropi, brez sedanje industrije, brez zdajšnje trgovine le staro železo in te železnice so last nekaterih akeijonarjev, ki morebiti še ne vedo, kje njene železnice delajo, ki od njih dobivajo dosti večje revenije, kakor so bile revenije kakega srednjevškga kralja. In če bi se zbrali otroci istih, ki so pri zgradbi teh železnic pri predorih, v tunelih ponesrečili, in bi ta raztrgana, lačna množica od akeijonarjev zahtevala kruha, bi se ji posvetilo z bajoneti in puškami ter ji tako povedalo, kaj so "pridobljena prava.'" Vsled te grozovite organizacije naše družbe ne najde sin delavca, ko v »vet stopi, m* polja, katerega bi obdelal, ne stroja, katerega bi oskrboval, ne rudokopa, v katerem bi kopal, če ne da večji del svojega proizvajanja pi3|>odurju teli pi^jizva-jalnili sredstev. On mora prodati svojo delavsko moč za mali kos kruha, ki se mu pa tudi lahko vsak hip zgubi. Njegov oče, stari oče sta se trudila, da izsušita to polje, da sezidata fužine, da popoln ita maši-nc; delala sta kolikor sta mogla — in kdo more. več kakor to — in teh sin pride na svet ubožnejši kakor zadnji divjak. Ako zadobi privoljenje, da sme obdelovati kako polje, l>otcm se to zgodi s pogojem, da odstopi četrtino vladi. In ta davek ki se od njega naprej iztirjava od države, od kapitalista, od veleposestnika, od posredovalca, postaja večji dan za dnevom in mu redko kedaj pripusti, da bi izlioljšal zemljišče. Ako je ta človek v delu v industriji, potem se mu dovoli delati le s pogojem, in še to ne zmiraj, tla prepusti polovico, ali dve tretjini proizvaja-nega istemu, katerega zakon pri pozna za lastnika strojev. Upi jemo proti feudalnemu baronu, ki ni dopuščal kmetu, da se dotakne zemlje, ako mu ni prepustil četrtine pridelkov. Imenujemo dotič-ni čas barbaričen. Vendar je le menjala oblika izčrpanja, stopnja istega jc ostala ista. Delavcu se natrpn-jejo itanes [>od imenom proste pogodbe tudi feudalna bremena. Prevzeti jih mora, nikjer ne najde boljšega izhajanja. . Kjer je jedenkrat vse postalo last enega gospodarja. se mora udati, ali lakote umreti. V takih razmerah je naravno, da je vse.naše proizvajanje brez-misclno. KajiitaJistično podjetje ne izhaja iz pravih potreb družbe: njegov j edini motiv je, da pomnažuje prihodke podjetnika. Od tod prihaja vedna fluktuacija v industriji, od tod pridejo kronične krize, katera vsaka po stotisoč delavcev meče na cestni tlak. (Pride ie.) Htn pošljete denar v staro do- Ball movino, obrnite se zaupno na M. V. Konda-ta, <>83 Loptnii Str. Prodajam vozne liBtko (Sifkarto) zo francosko črto—Havre Now York in nuo-bratno; nadalje za Cunuril črto Reka, Trst New York in naob-ratno. Francoski parnikjUvozijo po (5 dni, pur ni ki t'unard erte pa po 12— Ff dni od Trata ali Roke do Now Yorka. Postrežba izliorna na obeh črtah. Pošiljam tudi donar v staro domovino po dnevnimi kurzu in sem v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari do-uiovini. Vftn tozr.devua vprašanja naj se pošiljajo na naslov: M. V. IvONDA (>8H Loom i a St. Chicago, III. Vaclav Donat izdeluje iteopojne pijače — sod o v ie 0 In mineralno vodo. 576 W, 19. St. Telefon, Canal 02W> Raznovrstni godbeni in-struuienti po nizki ceni. JON. JKKAN, 459 \V. 18. St. Chicago, so priporoča za popru v-1 jen je god instrumentov NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodoviee mineralne vode in drugih neopojnih pijač. H2 84 Pisk St, Tel. Canal 1105 Pozor! Slovenci. Pozor! "Halon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drage raznovrstno naravne pijačo- najboljše in najfinejšo unijske amodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. t, Vsenj Hloyencem in drugim 'Slovanom ho priporoča ^ Martin Potokar, 584 S. Centre Ave. Chicago, III, Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci in pohištvo pri W NAS G Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111- E 'Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 Pi. in Looinis St. novourejeni S a 1 o o n . = Poleg tegu imam prostorne dvorane za obdrževanjo sej iu zaouv. oglusito bo pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanjem (Telefon Ctmal 7281) JOSEPH POLACEK, (58:i Loom i s, cor, 18 PI. Chicago, III. DOBRO PREBAVLJANJE.I £ 43 Vi 43 43 «*tonacm* BITTERS W.f. SEVERA CO. Ne samo veselje in udobnost življenja ampak tudi vspeh življenja je odvisen od dobrega prebavljanja Severov želodečni grenčec ozdravi vsake vrste neprebavnost in dispepsijo, ne glede na 1o, kako dolgo je že trajala in kako hude bolečine je povzročevala. To zdravilo je že staro, a povsem zanesljivo. Cena 50c in $1.00. "Hvala In slavo" Čislani gospod:- S tem se Vam srčno zahvaljujem za pomoč in za popolno otdravljenje, ki sem je zadobil od Vašega izvrstnega Že-lclefinega grenčeca. Dokaj časa sem trpel vsled slabotnega želodca in izgube apetita, a navzlic rabi drugih takozvanih "zdravil", nisem mogel najti odpomoči, Slednjič sem 5el v prodajal nico C. F. Zaruba & Co., v Clarksburgu, W. Va., ki imajo Vaša zdravila v zalogi, kupil eno steklenico Vaš ga želodeČnega grenčeca ter ^a takoj pričel uživati. i* ž* to 43 to * i* i* b> t* » M- Še celo ped porabo cele steklenice se mi je pričelo boljšati in sem zdaj PT do cela zdrav. H vala in slava Vam ! Priporočil bom Vaša zdravila pF vsakomur. Z visokim spoštovanjem M. L YD A, presednik odb. 340 N4r. Slov. Spolek, Clarksburg, \V. Va. Srčni udarci pošiljajo življen-sko kri v vsak del telesa. Ako imate kak nered s srcem vsled slabosti in nepravilnega bitja, to lahko takoj opazite poudar-cih. Sevei?ova srčna tonika vam takoj odpomore, ee jo pra-voCasno začnete uživati. OjaČi « a Vesele matere. Materinstvo je največje in najsvetejše bogatstvo žene. A vsaki ženi ni podeljeno to, da bi postala mati. Severov ženski regulator je najbolSi krepeilec za ženski vsako slabotno srce. Cena It.00. I sestav. Stoti noseenost varno in :__________________________j možno, ter povzroči da se porod čista kri poraenja zdravje in | slavi kot vesel pojav, mesto ob-moe ter moško in žensko lepoto. [ joku je kot nesreča. Cena $ 1.00. 43 Je-li Vaš obraz papačen s spuš- Plcs sv. Vida se pokaže navadno v otročjih letih. Njegova Žrtev izgubi vsako moč nad svojimi udi. Dostikrat ne more otrok sam hoditi ali si pri jedi samemu sebi pomagati. Severov nervototi ta neprecenljivi krepČilec Živcev in ojačevalec, ozdravi ples sv, Vida. Cena $1.00 43 43 43 t-ajf ? Habite Severov kričistilec takoj in preženite neeistobo iz j SEVEROVA ZDRAVILA so na proda] v vseh lekarnah. telesa. Ta kričistilec bo podelil! Zdravniški nasveti sedajo mofi in lepoto. Cena *i.00. brezplačno. Zoper drisko, poletno bolezen padavico, zvijanje in krč ter kolero v želodcu, je najbolši Stverov lek Zoper kolero In drisko V kratkem oasu odstrani bolest ter dovede okrepčujoče spanje. Cena 25 in jOc. CEO&R RAPIDS fcfr » S » to to to to B to to to to ti to "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 683 Loomis St. Chicago, 111. *l!nt«rwJ »I tht I'uK Ofll«- »t ehti'»ifo. 111., m broom) CU«» M »Iter__ Subscription »1.50 p«r yaar. Ailvertliemeote on agreement. "GlaB Svoboda" Uide v»akl petek id velja u AMERIKO: za celo leto........... u pol leta ............ ZA EVROPO: m celo teto ............kron u pol leta .............Kron ....$1.50 .... 75c 10 6 Prvi svobodam i se In i list za.slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: 'OlfiH Svobode' 083 Looms St. Chicago, III, Dopisi. Vsakdanja tatvina. Angleški £ilozof Herbert Speneer piše v neki svoji knjigi: "Ako bi hncli opraviti s strankami, ki.so prvotno oropale človeški rod za ded-ŠČino. tetlaj bi ž njimi na kratko končali." Ali ta konec bode kmalo t it, ker se ne gre za enkratni rop, ampak za vsakdanji, vedno ponavljajoči se rop. Vsaki sunek z obli-čem, vsaki udarec s sekiro, vsaki gibljej parnega stroja: plačuje kapitalistom davek. Kapital jemlje obresti od kmeta, ki orje trdo zemeljsko grudo, kakor otl delavca, ki globoko v zemlji koplje zaklade. Kapital jenil.i«' otroke iz šole in jib vprega v delo, ko so njih telesa še slabotna, njih kosti mehke, njih mišice j>a nerazvite. Kapital ukrade prezebaj očemu človeku irorkoto, lačnemu hrano, bolniku pa zdravila. Kapital sili. tla žive družine obstoječe iz deset ali več glav v nezdravih, zaduhlih stanovanjih ; kapital podi delavce, ki nimajo lastnega doma v beznice; kapital napravi j a iz mladeničev, ki bi lahko postali koristni Člani Človeške družbe kandidate za vislice; kapital napolnuje svetišča Venere z dekleti, ki hi lahko postale poštene matere; kapital pospešuje v današnji človeški družbi oderuštvo in vse druge zle lastnosti; kapital otemnuje vero na vzvišenost človeka in mori vzvišene ideale v človeški duši. Kapitalizem tlela odgovorno naravo za vse izrodke. Narava ni odgovorna za izrodke. pač pa so odgovorni posedujoči sloji za grozno bedo. ki je v današnji Človeški družbi. Ako bi narava svojo rodiitio moč podvojila ali poatotila, ali bi bilo morda potem manj bede na svetu? Gotovo lie! VW take koristi Id bile le začasne. Nove. v vsem ni nahajojoce se sile. so dado izkoristiti le z današnjimi proizvajalnimi sredstvi. In ker sti ta sredstva v rokah kapitalistov bi jih kapitalisti monopolrziralr, do-hiček pa, ki bi ga prinašale te sile. spravili v svoje nenasitne malhe. Obrest — pravzaprav renta bi naraščala. delavci bi pa živeli v bed: in siromaštvu. Ozrimo se malo naokrog. Kako velik napredek se nam nudi v zadnjem stoletju. Tehnične iznajdbe so revolucionirale skoro ves svet. In kakšen jt- rezultat vseh teh iznajdb in odkritij? Nekoliko ljudi je obo- liitti^iii1 abe Leni ire in strastno za gatelo, ogromna, velikanska ljudska varjal "device'* "Pri ilobrein pas- Sakscrjevi žlindri. Slika izza newyorekih kulis je Sakserja in njegovega i>ol)a neusmiljeno dirnila,kar iskre so se jima delale preti očmi. ko sva čitala oni dopis v št. 25 "OSI. Sv." Vsa peneča jeze sta koneČna posegla po naj-podlejiem, sicer njima že navadnem sred t v bu — podtikati dopisni ku nepoštenost. Vsthistni jezi pa sama nista vedela kdo je oni 'Pino dasi si sama dajeta ljudem podle priimke; in pravzaprav jima ni bi lo jasno, komu sta nataknila ono podtikanje v list ured., zato sta bt brez vsacih predsodkov skopala na nedolžne ljudi v svojem podjetju, češ. ga ie imamo tega Pinčn, tega izdajalca, ki "nas" kruh jč. Ali fantiča sta se prokleto urezala. Da pa bodeta na tak način podti kala, vetloma ali nevedeina, meui nepoštenost, to tako morallčne propaliee ni prav nič ženiralo, \ ta namen Bta se poslulfla izreka: "leobrekovati, nekaj lxi žo ontulo". Da Sakser sam dvomi v uda nos t njegovih nastavljencev,(kar je razvidno) jo nam najjasneji tlokaz, da je vse resnica, kar se je do sedaj v "Grlas Svobode" o tej tvrdki in njenih uutobratih pisalo. — Toda to je zame, danes postranskn stvar; namen inoj je, da prasam ta lopova kdaj. kje in na kakšen način Bern jaz poneveril( !)kako svoto! — Ven lopova 1 dokazi ta svoje trditve, ko to dokažeta (?) poteui sem pa pri pravljen podati Sakserju roko. — Najprimirtieji odgovor na ono 1 is t. ured. pa bi bil v tem, da bi človek stopil v ured. Sakserjeve žlindre pa Hakseiju in njegovemu pobu pripeljal par gorkih zaušnic. S tem bi bil storjen najti mest neji "revange11. Da se drznejo taki pob je noret briti v listnici »red. s poštenimi ljudmi je le dokaz, koliko naobraz-be, duševne zmožnosti in značaja posedujejo taki ljudje, ki so služili v c. k. lblajtarski službi......Takim meščanskim instinktom, pošten delavec lahko brez vsacih obzirov pljune v obraz! — Fej! Pinč. Lepa sodrgal Lepo sodrgo so najeli kapitalisti v Chicagi, da varuje stavkokaze. Seve o ti lepi sodrgi slov. kap. časniki previdno molče, pač pa blatijo organizirane delavce. Dne -7- junija so dali |kx1 ključ Roberta Wroblewskega j>o stavno priznanega in uniformiranega varti-ha stavkokazcv. ker je gospo Jordan udaril tako močno s steklenico [x> glavi, da jo je zbil na tla, ker ga je prosila, naj jo teden tlni počaka za najemščino. Se isti večer so dali pod ključ temnopoltncga policaja in varuha garjevcev Edvarda II. < iilberta. ker je leta i naredili škandaloznim razmeram v samostanih konec, je vsinl "vilfžki" in 'krščanskn-soeiu- Ih.hU in siromaš- tirjn." ki sii kmisko zve/*• '' viteški obljubile stopiti v za-še le V nebesih. SeVO zagovornik l.emire v množica pa živi v tvu. Ali liti ta iioložaj vedno tak? Ali M1' .... , , , i tem zagovoru tiuli pošteno mlnlml | je to malenkost, ako se delavca 1..., , ,....... okrade za njegov zaslužek, mejtem ko se kapitalisti valjajo v razkošju in ob lnosti ? Ali naj vedno živi ogromna večina v revščini, peščica ka-tov pa v izobilju: pital' Civilizacija, ki ima tako gnjilo podlago, ne more biti vekotrajna. k o |'u Turinezu, ker se je drznil javno n/.igosati njegove varovanke iti Kristove neveste, ne ilu bi prej pri "materi" — prednici — ki gotovo dobi v nebesih vuled svojega deviškega I T) življenja in zatajevanje samega sebe najvišje priznanje in plačilo —- vprašal ponižno za dovoljenje, jo, ki, se pa ne straši najbolj flag-rantnih protislovij in zatrjevanjem reAptkta prikriti obtožbe proti meni. Osebno stojim nad takimi psovkami in manevri, ali moja dolžnost je, tla branim svojo autoriteto in vpliv. Kadi tega (H)Siljam Vaše obdolžitve v Him in spremljam in korak z mojimi dokazi. Jaz Vas obžalujem in Vam odpustim, Karo I Fran, skof v Nancy-u in Tonili." V it ezkKjjy govornik, abe I,emire pa misli, da ne more liiliče zahtevati', da bi se zagovarjal za govor v Himu, katerega je govoril kot francozki državljan, ker bi bilo to vmešavanje duhovne gosposke v posvetno. Resnica je, da se je Rim navadno le malokaterikrat branil vtikati svoje prste v posvetne zadeve svojih služabnikov. .Ali v Tem slučaji se ni treba abejti Letnim bati ničesar od Itima, ker je napadel skot'a, ki jt* očitno nastopil proti klerikalnemu. '' vzgojevalnemu " institutu. Take čine odobrtije tudi Him in tnagari če gre tudi Škofovska auloriteta rakom žvižgat in žabam gost. Ves trud zamanl Uiihovseina v veliki ameriški republiki s strahom opazuje, tla od dne do dne gineva nje vpliv pri delavcih. Vsled tega skuša duhovščina z raznimi umetnimi sredstvi pripeljati zgubljene ovce nazaj v hlev Gospodov, skuša jih pridobiti zopet za nedeljske pridige. Posamezni božji agentje so pa tudi prišli do prepričanja, da je cerkev večkrat grešila prati izkoriščanim delavcem. Ti želijo, tla bi se |x»nižui hlapei "besede božje" ne brigali le za duševni, temveč tudi za telesni blagor svojih nvčič. lir. Washington Gladden, ki je |mi-bijal dar ltockefellcra, katerega je izročil misijonski družbi, |>iše v "International Quarterly" |s»d naslovom "ferkev in -neijilni problemi": "Cesar strni ameriška eerkev za rešitev leli problemov. 1'rav malo! V ti deželi se vbije vsako leto več ljudi na Železnicah, kakor je bilo Barov in Angležov vbitih v triletni vojni. Na t i sot-1* družin je prišlo vsled tega na beraško palico, in veliko število teli nesreč bi se bilo lahko preprečilo. Tuberkuloza vniori vsako leto 1 .">0,01)0 ljudi v /dr. tUž. Heda, katera prav-zroča ta liole/.en. ji- neizmerna. In velik del tega bi se lahko tudi preprečil. Vnicenje zdravja \ vojasni-eam podobnih hišah je zopet drug v/rok bede: in obČncist ima ume, omejiti to zlo. 1'hč je naloga cerkve ojM./oriti splošnost na "ta /la. Ona nima nobene liujiiejšc naltige. t »na ne sme več brezbrižno gledati, kako zlo-dejtie sile mole duše in telesa." G. dr. Washington Gladeii morda misli pošteno. Ali njegove besede bodo ostale glas vpijočega \ puščavi. 1'erkc^ -e bode čuvala i/, shidkodo-ne« ill besi'd vst variti meso in kri. ker bi ^i ^ tem nakopala sovražtvo svojih bogatih zaščitnikov. Ill če bi tudi s|M>zuala svoje grehe in hotela vstopiti z vso silo «a proletariat, bi iiilu dandanes pri'|Mi»lio. Delavci, kateri s»i pričeli misliti s svojimi možgani, ne marajo duševnih ne |H>svet-nilt varuhov. Zavedni delavci so se (Histavili na >\<',je lastne noge, dobra vedoč, da bodo tlačanske verige *dro-bilj le s svojim lastnim delom in trudom. IŠČEM zanesljivega in poštenega agenta za ralpečavanje greneice "Triglav" mej Sldvenci in Hrvati. Tudi agenti izven Chieage se sprejmejo. Zaslužek dober. Vprašajte na oti8 VV. lHtli Str., Chicago, 111. Triglav ('hemi-cal WorkB. P OZOR I Cenjenim rojakom v Cleveland u, Ohio, in okolici naznanjam, da sem otvoril koncem meseca junija t. !. svoj dobro urejeni Saloon pod imenom " Kuths-Keller" na St. Clair St. št. 1750, kjer točim vetlno sveže Leisyjevti uležatiti pivo, kakor tudi importirano. Poleg tega dobiti je pri nu ni dober whiskey ter fine suiolke. Postrežba je točna in Bolitlnn. Za obilen obisk se priporoc^ rojakom 41E0KGE TlUVNIh.VH, 17.j<» St. Clair Str., Cleveland, O. Ruševine razpadlih kulturnih dežel ker .je govoril resnico in ni hotel la- ,, o tem To š,- ne zadostuje, K*1' tnko- kaknr 80 device , piu-ajo o i II. > - . k„pnu', da bodo v nebesih združe-ima]o tlelavci tudi volilno pravo in so le teoretično svobodni. Ljudje morajo imeti pravico in svobodo do sredstev, ki so neobhodno potrebna ne s sinom božjim. Ta na|>ad zagovornika nunskih "devic" je pa škofa tako razsrdil, da je "pobožnemu'* in "deviškemu" Le-le list: PROSTA ZEMLJIŠČA 8, 000, 000 ORALOV 55MŽ; V zapadni Dakoti ob Northern Pacific železnici. Po zemljevide in letake pišite na C. \V. Mott, General Emigration Agent, St. Paul, Minn. Za ceno in informacije Jin na ('. A. Mathews, General Agent Passenger Department"; 208 S. Clark St. Chicago, 111. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK Cenjenem n obcinstwi naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne 17. jim. t. I.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Lafliit in 20 u-lice in Iti tie Island Ave. Chicago, III. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim redno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, gostilničar. * * * * * * * * * * * * * * 4 4*4*4*4*4*4*5* ^4*4^4*4*^*4* 4*4^4*4*^*X aBxrsrr Slovenci, če imate opravek v mes tu zglasito se pri B. Ke2abek-u9 283 Seneca St. Cleveland, 0. Tu dobite vedno sveže pivo, fino vino in Iganje, pa prost prigrizek. «all» lln^fiItta m OKLAHOMA IN JUGOZAPAD. SVETOVNA PONUDBA. Ako si hočete zlniljSatl svoj (HtloZaj, jx>tem preCitajte vsako besedo tega članka. Ml sino |«>inagali že tisočem ni pmiagaino lahk-deicev. trgovcev ker to zahteva motlerno človeško življenje. Svet še ni preobljuden. Ali vendar naseljenje rapidno narašča, radi tega je potrebno da se tudi Vi noiurite. • Oklahoma je središče jugozapatla in je v klimatičnem oziru isto kot Missouri, Arkansas, Indian Territory, Texas, Kansas, New Mexico in Colorado. Vsaka teh držav ima posebne ugodnosti, katere so pa v t >kla-homi vse združene. , Vaš zaslužek rnste. Klima te dežele je mila in zdrava. Vsaki dan skozi vse leto lahko delate na prostem. V najkrajšem času si lahko /itgolovite najbol&i zaslužek, mnogo boljši kakor na se ver ju in vzhislu. Tu se lahko vsakdo prepriča. kaj je vspeh, kaj tievspeh. Kal tu v»pev«; Pmlukti v tej deželi so tako različni, kakor jih zahteva vsakovrstno »telo. Na nekaterih mestih saile ttoinbažove nasade. Zopet drugod raste najfinejše sadje. Koruza, oves. pšenica, krompir, raznovrstno žito. zelenjava in trava srednje zone vspevajo krasno, i'erutuiuarstvo, živinoreja in mlekarstvo nesejo lep dobiček. Majhne tvornice in obrtnijo se zalite-v a |hiv H4xl. Kock Island železnica, ki ima več tisoč milj proge, pa tlovala blago |mi najnižji ceni na vso svetovnetrge. Brezplačne informuclje. Ki*rk Island System železnica nima lastnih zemljišč na prodaj, ali nje proge križajo zemljišča, ki so na prodaj. Železnica ima poseben oddelek, ki tlaje vsakemu brezplačno vsestranska pojasnila. Mi imamo jh -drobne podatke na razpolago u vseh razmerah tacih zemljišč, ki leže ob naši progi. Mi Vam damo jmjasnila, kje se najboljša mesta za trgovino, kmetijstvo, rokodelstvo Itd., o kapitalu, katerega potrebujete v začetku; Naša pojasnila so točna in zanesljiva. Ako se obrnete do nas, si prihranite denar in čas- Pojasnila so vsa brezplačna. Vsako jsulrobno j*>-jasnilo, katero potrebujete. Vas nestane nič,« Sedaj )c čas, , žetve je pri kraji in sedaj lahko najUiljše ogledate zemljišča. Ako hočete iti na ogled. Kock Island System Železnica ima za na.seluike posebno «nliane cene. Tur in retur vihyd listki stanejo * vseh vzhodnih in severnih postaj da vse južnozapadne, postaje le $2.110 več. kakor-tur listki. Ti listki so veljavni vsaUi prvi in tretji torek v meseclli: juliju, avgustu, septembru in oktobru. Na delo torej. Na tUilin* lliidl IbhIh fiiHln t- ('lam U In *•* o li «*iit* jtii2"i*]w liirvj, itm|cl iix>l)Aiitl », oj nolnZsJ l.'itit I ntiti jii-lt* I Ktillko linulp ilrnarjH. 2 I ubrti »** li'**-!«1 poiflill, 3 KiiU-ri krni Vttm ImlJ U)W • Mi v »in will«) o.iifoTonll In poalill ustanCn« Istormw'tJ*. JOHN SEBASTIAN r«i*<-ntrtr 1 t.ffl i >1 n*K*r, Ho,-k Ulsml Kyitrm, tsr V ulwrll Inquiry l>-purlin nit - Slovenska Narodna Podporna Jednota. n sedežem v Chicago, Illinois. Predswlniji: John Stonich, 5oS» S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Po. I. tajnik: Martin Konda, H8H Lootnis St,., Chicago, 111. Pom. tajnik: Prank Pethič, f>H3 Looini« Str,, Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, III. i Dan. Badovinac, P.O.Box 193 La Salle, 111. Nadzor- ) jOIIJI Verbcaj, 674 W. 21st PI., Chicago, III. niki: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111, !Jos, Duller, 7 Walker Str.. JameeviUe, Wis. Martin Potokar, o<}4 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, <517 S. Contro Ave.,Chicago, 111. . t John Verbčaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški ) joj, Duller, 7 Walker Str., Jumeeville, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago. 111. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Fmnk Klobučarju. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek Bvojo redno nu-sečuo sejo. Opozurja se vse člane, ki imajo vprašanja doodboru, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. Glavnega zborovanju meseca septembra, S. N. P. J se vdeleSijo naslednji odborniki: John Str nich, predsednik. Frank Klobučar, blagajnik. Martin Konda. tajnik. Dan Budovinaz, Anton Mladič in John Werschay, gosixxbirski odborniki. Do sedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. I. Naco Žlembergar, za društvo "Bratstvo" št. 1 v Steel, O. Pongrac Jurie, za društvo ••Orel" at. 19 v Stone City, Kaus. Karol Maekovšek, za društvo "Edinost" št. 23 v Darragb. Pa. Frank Leveč, za iliuštvo "Bratstvo Naprej" st. 9 v Yale. Kans. Matija Strohen, za društvo "Triglav" št. 2 v La Sulle, 111. I >0() I i L A ŠČ K NI D ELEG A TJ K. Martin Konda, od društva "Edinost" št. 13 v Wheling Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Delavec" št. S v S. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 1. r. tajnik. Društvene vesti. Drufttvo "Slavlja" it. 1. B. N. P. J. r Chlcagu. 111., Ima svoje redne mesečne sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na &87 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St.. Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" fit. 2. "S N. P. J " v I.a Salle, II!.. Ima svoje redne meseCne seje vsako prvo nedeljo v mesecu toCno ob uri popoldan, v prostorih M. Kumpa. D. Badovlnatz. tajnik DruStvo "Adrija" fit. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa.. Ima svoje rodne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 72o BrooU Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-n) tu J eno društvo vabi Odbor. Društvo BraUtvo št. 4 "81. N. P- J " v 8tee), O., ima svoje redne meseCne Mje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. 0dhor' DruStvo "Naprej" St. B S. N. P- J. ▼ Cievelandu ima svoje redne mesečne seje vsak prvi Četrtek ivečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str., Cleveland, O. Drufitvo "Bratstvo" fit. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me-sečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mtklaučlča na Sygera. Odbor, DruStvo "Bratoljub" fit. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svoje redne me-♦ sečne seje v*ako prvo nedeljo v me-m os ecu v dvorani nemfike zveze ob 9 url dopoldan. SomlSljeaikl b« vabijo v drufitvo Josip KrnvanJa, tajnik. Društvo "Delavec" ft. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, IU.. ima svoje redne mesečne seje vsaltO prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola, 9049 Greenbay Ave. DruStvo "Bled" fit. 17 "S. N. P. J." v LoraLn. O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-Unka Alexander SelchnltzA tajnik. 578—10th Ave., Ix>raln, O Drufitvo "Trdnjava" fit. 10 "8. N. P. J.", v Rock Springs. Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Ivan Lebor, tajnik. Bratsko drufitvo "Sokol" &t. 11 spadajoče V "S. N. P J ", 7 Roslm. Wash., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br lvaa Malon&ek u. Odbor. Na znanje. Prihodnji teden l>ode izšla knjiga "Opolov praporščak". Kdor želi razperavati to knjigo ali naročiti jo. lam takoj piše koliko zitisov DruStvo "Edinost" žt. 12 "8. N. P. mesečne sejo vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Upor House. M. Žugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah DruStvo "Edinost" fit. 13 "S. N. P. J.", v Wheling Creek, O., Ima Bvoje rodno mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v pro štorih br. Josip Horn. Odbor. DruStvo "Sloga" fit. 14. "81. N. P. J." v Waukegan, 111., Ima svojo rodno mesečne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle^ tajnik. Drufitvo "Zarja" fit. 15 "8. N. P. J.", v Itavensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-a v Ravtnsdale Wash. Odbor. DruStvo "Sloga" St. 1C. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečne soje vsako prvo nedeljo v mescu) v prostorih brata C. Hoffbauerja 136 Reed St. Fran Uudna, tajnik. Slovensko narodno bratBko podporno društvo "Bratstvo Naprej" fit. 9. "8. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje VBako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolurl. Frank Leveč, tajnik. Karnp 31, Pittsburg. Kans Druwvto "Orel" št". 1!» "S. N. P. J." v Stone City, Kans.. ima svoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Počni k, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" fit. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., Ima svoje redne mesečne seje vsako Četrto nodeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar-ja. J. Sum rak. tajnik. Box 02 Ely. Minn. Društvo "Orel" fit. 21 "S. N. P. J." v Pueblo. Colo, lina rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Koehevar ja 1217 Eiler Ave. Odb?r. Drufitvo "Danica" št. 22 S. N. P. J. v Trimountaln, Mich.. Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. . Matija LikoviČ. tajnik. Društvo "Edinost" fit. 23 S. N. P. J. v I>arranh. Pa. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Wm. Slncer-Ja v E-venlngtown. Pa. Odbor. DruMvo "Šmarnlca" št. 24. 8 N. P. J, v ietiny Ltad. Ark.. tana svoje redne m««*ečne seje vsako drugo nedeljo v mesecji. Odbor. Društvo "Zora" št. '2."» S. N. P. .1. v Terrio, Colo., ima svoje redne mesečne se je vsako drup« nedeljo v mesecu. Odbor. Odprla sva moderno-ufejeno gostilno na-156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave_ k jer hodevu točila pivo prve v rute, pristna naravna vina lil Izborilo žganje. Unijske smodke na razpolago, V obilni poset Ne priporočava'vnem rojakom, brata Polansck brata. mol potrebuje za Rainer- jevopivoin Hourbon Wis* ky piti, finesmodke kaditi in Be veseliti. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. Kasparjeva dr/av-na banka. 623 Blue Island Ive. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jim. pa HO jun. in ml 1. jul. pa do HO dec. jk> (xlstolke obresti. Hranilni predal zu $'A. na leto. ' Pošilja h«' denar na v ne dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (Rifkarte), Denar ko posojuje rut posestva iu zavarovalne police. PRVI NARODNI IZLET vseh združenih slovenskih društev v Chicagi« katerega prirede društva: Sv. Štefan, Slavij«, Sv. Jnrij, Sv. Alojzij, Slovenija, V. Sv. Martina itd v nedeljo dne 23, julija 1905 v Thornton Park« 111. zdvema posebnima vlakoma na Chicago Teroiinnlželeznici Odhod s |X)staje Grand Central, Fift Ave- in Harrison zjutraj ob 8:210 in 9:210. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in 20, ulici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašene ženske, za njimi odrašenl možki, nazadnje pa debeli možki. Listek za osebo 50 centov. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč čimdnlje boljinbolj zmanšuje te-daj potrebuje želodec krepila za prebuvljenje, daojači čreva in leavioe. Hcrmanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojučenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in ixistnjn razk rojena, telo ne dobiva dovelj jakost i, 1or«-j slabi in razpada, pristopno je ltolez-nirn, nervoznoeti, slalomu prebavljenju. izgubi slasti do jedil, nespeč-nosti^ Polog se pa prikazujejo še dritge bolezni, ki imnjo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermane ko v angelika balzam je naj-Ixdjsi kričistilee iu krepilo, ki vedno [Kunama, ako telo slabi. Cena ?5e: po pošti 85c. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago IU. 1 cou«>o». • I1 IC '_1 + ■<■■• » W*s«t5r»w«e»t j* Kdor bode ta teden kupil, bode prihranil denar, ker smo znižali cene. A k« i za pet centov kupile, že dobite piemijski kii]Hiu. Vsa hišna oprava za Atlrl »obe $83.00. Pohištvo za jedilno, spalno, sprejemno sobo in Kuhinjo. Le če zn vse štiri »obe kupite pohištvo je dobite za to ceno. En kos si lahko Izberete več, seveda, kateri je Vam všeč. Tem potom si prlhrunlte denar, uko kupite pohištvo pri uas. ZA TA TEDEN: Sprejemna aofca: Miza i/ treh de lov ilovr&enn z miilnt-uonijt-iii po ............... Miijlnin mizii ii iktvi-senu francoskem vzor- (IjT QD iii okusno in lieno delo.. . U) / >uJ Soliden hrastov []Up >t<.| \i< ........................J Ju Soliden hrustov L'uealni (j^j I 'ni- /.iL'iin jal /« QOn »kn« le.......................U0u ---- UUejtt, katero m' iabko rabi (Tjl OD II It obli lie« ................0)1,6 J Za kuhinjo: Sledilno oenjiše« •_'iirantimno s |m>Irebnimi (I|1 i OD eevrni le ............... 014.0J vuhinj.'.kn miza iz beleua ^J ' Vesli iz — Kupčija v cerkvi. Fabric!-rauje molitvenikov je na Slovenskem evetoča obrt, pri kateri zaslužijo naši duhovniki toliko denarji^ da ne vedo kam ž njim. Poročali smo, kako je nedavno izdal špeku-lativen duhovnik nov molitveuik za šolarje in kako so katehetje o-troke silili, da morejo kupiti ta inolitvenik. Naš nristop [»roti temu početju je izdal. Deželni šolski svet je prepovedal tousiljevan-je molitvenikov in prisilil kateheto da morajo že protjano mol i t veni ko vzeti nazaj. Klerikalce je to strahovito jezilo, toda morali so se vdati. S tem so prišli v veliko zadrego, zakaj napravili so tistih molitvenikov 40.000 izvodov. A dolgo niso bili v zadregi. Začeli so-s prižniee agitirati za te molitveniko. Oni dnu jt v Cerknici sam dekan s prižniee opozarjal botre, naj birmnti-cem kupijo za birmo prav ta moli-tvenik in z vbo močjo jim je pihal na dušo, da so drugačna darila nepotrebna in da je potreben birman-coui prav ta molitveuik. Cerkev je pač nehala biti hram božji in je postala štaeuna, kjer delajo duhovniki kupčije z molitveni ki. Pri ti priliki se je dekan tudi drugače izkazal skrbnega za — bisago. Po vedal je, da ne sme noben boter peljati več kot dva birmauca k birmi. časih so botri imeli kar po šest in sedem birmancev. Zdaj se hoče to odpraviti. Ce smo l>oter imeti le dva birmanca namesto šest ali sedem, je seveda treba več l>o-trov in čim več jebotov, toliko več jo — ofra. ' ' Slov. Narod". — V nedeljo ni greh delati.Tako je povedni župnik v Zabnici. In zakaj ni greh delati? Zato, ker pride ljubljanski škof Bonavantura v torek v Zabnico. Župnik je rekel: "Ako bodete delali v nedeljo slavoloke za škofov sprejem, ni greh!" Tedaj za škofa delati in se truditi, ni greh; če pa kmet mahne v nedeljo s koso po travi, je pa že frda-inau. Dvojna mera zagreli. t'e delaš potrebno zase, jo greh; če delaš za škofa nepotrebno, [>a ni greh. Radovedni smo ali bodo napredni Zabničanje res šli tlako delat škofu in fajtnoštru Ciku? Kakor čujerao, so že v več krajih sklenili, letoš škofa ne [>ozdravljn-ti, ne napravljuti slavolokov itd. To je prav, to je prav moško! Sko-, fu naj svetijo tiste zarjavele devi-oarice in posklenfani deviearji! "Slov. Nar." — Ženska inenih. V nekem samostanu blizu Bukarešta je umrl te dni menih Vazul PopovicB!M)let star. Veliko pa je bilo presenečenje, ko se je pokazalo, da je u-uirli menih bil — ženska. Menihi se sicer rotijo, da ni bilo nikomur znano, da imajo Žensko v samostanu, a tega jim vaščani nočejo prav verjeti, vsaj glede mladih let ne. — Sadovi prazno verstva. Pred odhodom na vojsko jo prejel general Knropatkin kleče podobo "sv." Sergija iz rok arUUnandrita Nikona. Arhimandrit je trdil, da jo ,ta podoba pripomoglu zmago Rusom nad Švedi, Turki in Poljaki. Kakor pa kažejo dogodki na rusko-ja-pouskeui bojišču, se jo čudodelni — Ooriski lesni delavci so sfopi-li v stavko, ker so gospodarji njih zahteve odklonili. — Seuzaeijonalno vest jo prinesel pobožni "Slovenec" . med ljubljanskimi novicami. Povedal jo namreč, da so pokojmli kuharico pokojnega kanonika Cobaška! Ker vemo, kolik vpliv in veljavo imajo farovško kuharice v nekuterih žtip-niščih, svetovali bi -Slovencu", tla naznani vselej, kdaj zboli kaka farovško kuharica, zlasti pa, kadar so poda na [>otovun ju v Rim! — Kaj jo na tem? Ljubljanski romarji, ki so bili zadnje praznike na Brezjah, pripovedujejo sledečo dogodbico: "Pred nekaj ousom jo izročil pekdo v zahvalo "Mariji Pomugaj" na Brezjah dve sveči, ki bi se naj prižgalo le ob večjih praznikih. Tako ju je hotel cerkovnik prižgati tudi vpričo romarjev bin-koštne praznike. Toda l>olj ko je prižigal, slabše jo bilo, sveči se nista hoteli uneti, in ae* •nisU " 2, Leckrone, Pa. POSEBNI OGLAS. Nora prokoraorBka črta—Broilueomako In Adrljaaato morje. — G4?- Mirko Vadjim priporoča bratom Slovencem Svojo »RITNICO. 300 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bacltinan, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društveno znake, gumbe, zastave in druge ptrebščine. K" Pozor rojaki!!! TJ Potuioeim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, tla točim v svojem novoureje-nim "Buloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas lx*er" in vsakovrstna vina. I nijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC ti 17 S. Center Ave. hlizo 11» ulice Chicago, III. £ Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil liotjso kapljico. Vsi dobro došli! 1 Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, [»leg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. I>enar pošljite pO Money-Ordorju ali pa v znamkah na naslov V. J. K u belka, P. 0. Box 744 New York X. V. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pumetni. da imate zraka, kolikor ga morate dobiti A H kako je z hrano? Vi veste, da želodec odjiove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pri[>otnočok, ki ubsalutno pomaga v množili slučajih. Ta lok [»vrne in pomnoži prebavno moč želodca in 5rev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, tla lahko prebavljujo najtežja jedila. Vi veste koliko jo življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar je Vam všeč, ne tla bi Vam škodilo — veste tudi kakšno muke so, ako ne morete vživati hrane ne vBled revščine, ampak vsled bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, o^itr^^ado^l^nost. _ se lahko tla je otrokom, zbirčnim gospodičnam, 12214107 Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & Družblnske In društvene skupine. Ženltovanjske Iu otročje slike ho naša upedallteta. Cene primerne In solidne. 391 - 393 Blue Island k, vogal U. PI. Telefon Canal 287 Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRItNOVIJKNI ti SIDRO f» Pain Expeller kot najboljši 1& xoper REUMATI2EM, ■ POKOSTNICO, PODAGRO itd. In razne renmatične neprilike. SAnO t 25ct. In flOct. v v»«h IckartMb «11 pri F. A^Richter & Co. 215 Pearl Street, tfew York. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci Že mnogo let izdelnjo najlepšo velike in male slike po najnižjih cenah. 80—80 Enellil Ave. PLEVELA M), O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOItE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti ]s v prvi vrsti potrebno da zdravnik njqgovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, ka-!iri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna, 2£atoraj, rojulcl Slovenci, v slučaju da Vam Jo trobci zdravniške pomoči vam ml priporočamo hiiitio In edino le tega Hlavnugn In IzkuAenegu zdravnika ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. A-vnn un nap nm --m ker on jedini ]>ozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-/KAV VSF Kili F/NI dravivse molke in žensko bolezni bodisi akutne sli pa zastarele (kro-UAiUiin 11 IUL UULLLI1II ni^ue). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni j, kakor: bolezni na plučali, prsih, želodeu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurja, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, j>re-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepra-vilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevnnja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oghišenje, vso bolezni na očeh, izpadanje his, luske ali prti na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, nenrastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi rse tajne možke In ienskfl spolne bolezni, kakor tudi „siillis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo Opišejo svojo spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do nJega obrnejo. BERITE neka) najnovejših priznanj, s kterlmi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka : M. tlEGLfck — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Coto. Ozdravljena od akntne liolezni ženskih organov — na rednega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor! Naznanjam Vam da sem sedaj po-pol noma zdrava. Vaša zdravila so mi za-d os tavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sein trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do grobu hvaležna. Mart Hegler Bohemian Ave 1239 l'ueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih Organov. Cenjeni gospod profesor I * Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil iu aem zdsy čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v «>1 kontri Austriji. RAZNO. Da japonski socijulieti vzlic vojni in progonom vlade no polagajo rok v naročje, temveč du pridno delajo za razširjenje sociju-lističu i h načel, pokazuje njih glasilo "Socijulist", Zadnja številka izkazuje shode, predavanje in konference, ki se ne vrše Burno v velikem številu, ampak tudi o vele-zmnimivih predmetih. — Cigaretni stroj mislijo vpeljati v ljubljanski tobačni tovarni. To je zopet priložnost za izpoznan« je, kako opravičen je socijalizem. V rokah podjetništva je stroj velika nevarnost za delavstvo, kajti mnogoštevilne roko poBtunejo.nepotrebne in to pomeni za delavce izgubo zasluška, pomanjkanje krnila, V rokah delavstva bi bil Btroj pravi blagoslov, ki bi jim olajšal delo in bi jim podaril mnogo prostega časa za pooituk, za zabavo, za izbrazbo, za vse tisto, kur zahteva kultura človeštva. Akobidelavke in delavci pri takih priložnostih razmišljali, bi kaj lahko prišli do pravega izpoznanjn in pot do njih končne rešitve bi se neznansko skrajšal. Nasprotniki vedo. zakaj branijo delavstvu misliti. Krvaveče hostije. Henedik. tinee Martin (»under jo izdal ravnokar poljudno pisano knjižico o bakterijah, v kateri govori tudi o glivici Micrococcus prodigjosus, ki bo rada loti kruhu, kuhanega krompirja in drugih močnatih jedil ter provzroča krvavordeče sledove.Ker se prime glivica tudi hostij,ako so na vlažnem prostoru, nastalo je marsikje praznoverje, da hostije krvavijo. In to lahkovernost je duhovščina i>oVKod izrabljala. Že letu 1451, so imeli take čudežne hostije, v Wilsnueku pri Brandenburgu« Takrat pa je imel papež med kardinali pravo belo vrano v osebi kardinala Cnse,ki jupotovulpo Nemčiji kot papežev legat in reformator.Ko je naletel v Wilsnaeku in tudi v drugih krajih nu te krvaveče hostije, ki jih je ljudstvo po božjo častilo ter prirejalo k dotičnim cerkvam velika rumanja, vrgel je tako hostije v ogenj, blagoslovil nove ter izdal pismeno prepoved, da se ne smejo prirejati romanja, Prepoved zaključuje: Vas, kraj pu, kjer ne neha tako početje, zapade s tem velikemu cerkvenemu proKletstvu, neubogljivi duhovniki pa izgubijo službe. — Dandanes je papež s svojimi kardinali, škofi in župniki bolj praktičen, kar dokazuje popebno— Lourd. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razyidi, da se bolniki, najzane-diveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slubostui, bolni, ako izgubljute moči ali-.trpite na kteri kol i bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite sturost in čas, kako dolgo ste Že bolni tur pošljite pismo na ta le naslov ? M. Slovenec: JOHN STRAH W. Ferooit Str. — MaasUes, 0. I Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IN. Y, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in jmpolnoma ozdravili. Frontenac, Kans. Sod rug urednik! /e nekaj časa nisem čital kakega dopisa iz našega kraja. Marsikateri sodrng tu in onkraj oceana, je že mislil, da pri nas vse spi, da ne agitiramo za socializem, da ne bodrimo svojih tovarišev — delaVcev iz duševnega spanja. Ali temu ni tako. Ves čaB smo bili pridno na delu. lTčili smo rojake svoje, da si lahko sami j>omagamo. ako le hočemo, ako se zdrnžino v društvih, v katerih smo delavci sami gospodarji. In ta agitacija je rodilu dober sad. Dne ilO julija t.l.obO uri zjutraj IhkIo v avstrijski narodni dvorani ustanovni shod podpornega društva ki se bode pridružilo S N P J. Obenem vabimo vse rojake v i Frontenacu in okolici kakor tudi I druga le ustanovljena društvu, po-sebno pa društvo" Bratstvo Naprej" št. '.I S N P J iz Vale, Kans., da si- zborovunja udeleže in nam pomagajo položiti nov temelj novemu podpornemu društvu, ki bode vedno delovalo v smislu svojega geslu: Vso za svobodo, enakost iu brut-stvo. Jakob Buloh Matiju Marn France Meteljko, Listu v podporo, Taylor, Wash.: Ker je 8aka-inet 10c: Ker opažam, o-lezui množe vsakih desetlet. Koliko časa še, du bode vsaki človek podlegel tej morilni kugi? Le ik>-časi se ujč kal bolezni v človeško telo. Sove, če jo želodučni sok eva na hodnik, v katerem se vrste vrata pri vratih, prav kakor nekdaj na hodnikih >a- "Tukaj me vse spominja samostana!" rečem spremljevalcu. "Čemu toliko vrat?" "Pravo si pogodil," odgovori profesor, "v samostanu sva. Ta oddelek pravosodne palače ie izročen očetom iz reda svetega Frančiška, ki pa -imajo zavezo, da so nam pridni in pravični sodniki." "Kaj r" začudim si?, "očetom frančiškanom je izročeno vaše pravosodje?" "Čemu ne? Pravosodna palača se je morala zgraditi. 2 njo se jc dosegel dvojen namen: očetje iz reda sv. Frančiška so dob H i svoj samo stan, ne da bili kaj plačali; država pa svoje sodnike, ne da bi kaj plačevala. Zopet vzor, kako se podpiraj ta posvetno iu cerkveno ob-lastvo!" "In po kakšnih zakonih sodijo sodniki vaši?"' "Zakonov nimamo nrkakih. Nekdaj so jih imeli, ali dokazalo se je, da so vsi zakoni sveta izvirali od hudiča. Sodniki naši opiraio svoje sodite zgolj na svoje knj-lge. bodisi na Sveto pismo, bodisi na spise blaženega Antona od Kala. Ker obse-zajo sosebno zadnji spisi samo resnico, pravične so tudi naših sodnikov sodlx?." t "Ne dvojim! Toda kaj je s pritožbami? Je-li prepovedan vsakeršen priz v do višjega sodnika?" "Nikakor ne. Zlasti so nam sodniki riaši župniki. Kadar župnik rreče soditi, ali kadar nisem zadovoljen z njega mxHxj, smem se zateči pred sodni dvor očetov frančiškanov, kjer teče vir noizkaljene pravice." V tem sva orišla do dvorane, kjer so se obravnavale pravile. "Plačaj liro vstopnine," opomin me sluga, "v dvorani pa se vedi s|>o-dobno, ker je oater predsednik oster!" Plačam vstopnimo fratrit, k: je 7 Veliko pušico preža I pred vhodom. Ko sva vstopila, bila je dvorana še prazna, samo tam Bgoraj stn sedela pri dolgi hrastovi mizi očeta frančiškana, ki sta vestno prebirala knjige. Morda sta molila .tnorda sta se hli-nila. Dvorana je bila podobna velikanski kleti; nikjer ni bilo podobe, ne druge dike na stenah. Potisneva se v kot; profesor pa mi pravi: "Šele dva sodnika sta tukaj. Tretjega iu patra predsednika še ni. Zadnji pride pater predsednik." "Prav tako je bilo pred 2000 leti', mislim si, "tudi takrat so prihajali predsedniki za senca, nikar predsednik!' V tem mnenji so se strinjali vsi. Ko pa je takoj potem vstopil pater predsednik, videti bi jih morali, kako, so planili s sedežev' in kako so se priklanjali svilnati halji! Toda leta 4000 je bilo prav tako, kakor leta 2000 po Kr. r.! Pater predsednik še opaziti ni hotel globokih poklonov, Češ, predsedniki so na svetu jedino zaradi tega, da se jim drugi klanjajo! "Pričnimo!" Pater predsednik se-Tle. stihi frater pisar pa hiti na hodnik, da pokliče stranke. Prvi vstopi župnik Svetega Jakopa. Vsi sodniki m ž njimi pater predsednik vstanejo ter se nnt poklonijo. "Kasna ti je zahteva, rcverende?" vpraša predsednik sladko. "Nocoj mi je nekdo pobil okna. Vem, da mi tega ni storil drug. nego sosed Krnili j, 2e nekaj časa mi nagaja, kjer nrarc. Skodc mi je 50 lir, toda zaradi posebno hudobnega namena naj mi plača 100 Hir!* , "Pravična je tvoja zahteva, reve-rendc P oglasi se predsednik, "serip-tor, zapiši sodbo, cum jure exccutio-nis. Emilius plačaj 100 lir. Obravnava jc končana!" Dočim se je pisala sodba Šentja-kopskemu župniku, vprašam svojega strežnika: "Ali se ne zasliši tudi tožena stranka? Naj li Emilij plača, ne da bi se mogel braniti?" "Si li slep", odgovori mi, "ali ne vidiš, da je tožnik mašnik, ki ne more govoriti drugega, nego resnico? Pri nas, v tej vzorni papeževi pro-vinciji, sme zahtevati vsak mašnik, tla se mu takoj izroči sodba s pravico do izvrštie, ne da bi se toženec kiical pred sodišče. Ali si že čul kdaj da bi mašnik božji hodil po stezah krivice?" "Nikoli ne!" "Zato vidiš, da so naše naredbe v tem oziru premodre! To je najhitrejša justica — proti sodbi ni dovoljena nobena pritožba,— kar si je misliti moremo. Ni li res tako?" "Kes! Cuj v a, o čem obravnavajo sedaj." V dvorano j«- v tem stopil človeček suhe rasti; lakota in jedinščina mu je glea ni pravična. Zmenila sva se, naj tožitelj konja ogleda, in da mu nisem porok za hibe, katere lahko opazi sam. Oglej ss konja, dejal sem mu dvakrat in trikrat, oglej si konja, konj ne more ogledati tebcl' ln res ga ni mogel, ker je bil slq>. (lovori!-sem resnico, in zato menim, da je župnik-sodnik pravično sodil, ko je zavrnil tožitelja." ' , ' . "Je li res tako? Ali je res govoril, da si oglej kefaja, ker te konj ne more ogledati ?" "Tako je bijo!" zaihti tožnik, 'ali to so bile le zvijačne besede nič drugega I" "Odstopita t" zarenči predsednik. Vsi gremo iz d,vorane. Po jako kratkem posvetovanji nas pokliče predsednik iz nova pred svoj sodni stol. "Začujta sodbo! Hek! HekI V imeni premilostivega nadškofa, očeta našega Martina! Pritožba — hek Hieronima Corvusa jc neupravičena — hek — in nedopustna, zato se zavrže. In to vse iz razlogov — hek — prvega sodnika in na jxxilagi Svetega pisma — hek — ki ne dopušča, da bi kdo trj^l škodo, ako je govoril resnico! Hek! Obravnava je dognana!" Hieronimus Corvus ječi, kakor zajec, če ga pes Ujame. Deodatus Ros pa vsakemu sodniku poljubi roko in patru predsedniku celo obe. Potem gre žarecega lica iz dvorane, dočim se Hieronim solznih očij o-poteka za njim. "Spominja me to postopanje nekoliko sodišč leta 2000," govori! sem željo strežniku, naj bi odrinila na kazenski oddelek. Zapustiva torej patra predsednika in njega sodnike ter kreneva po stopnicah v lopo in potem po drugih stopnicah v prostore, kjer jc sukala pravica krvavi svoj meč. Pri tem morava prekoračiti neko temno in zaduhlo sobano. Ko so je moje oko privadilo somraka. kazali so se mi tukaj zgodovinski znanci. (><1 "železne device" do "španskega čevlja sem opazil vse slavnoznane člane nekdanje torture novih in spopoln jenih oblikah! "čemu rabi to orodje?" vprašam profesorja z vseučilišča Sv Simpli-cija. 'To je naša to rt ura', odgovori zavestno. "in nanjo smo sosebno ponosni !" (Daljo prihodnjift.) Somišljeniki naročujte in priporočujte »GLAS SVOBODE", ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglasov In prodavanje knjig »o.elededl eodrugl: Matija Pečnik, Cumberland, Wyo Josip 1 tabu ve, San Francisro, t'al. Frank lratn, O. Jos. .Matko, Claritlge, Pa. Mike Mayerle, Ivoadvllle. Colo. Anton Križe, Oat Hill. Cailf. Frank Levee, Yale, Kans. Ignac Žlembergar. Steel, O. Frank Dermota. Federal, Pa. Marko Sodia, Crested Dutte, Colo. Jernej Bogattj. Sheboygan. Wis. Mike Klenovfiek, Stono City, Kans. Madjja Marn, Frontenac, Kana. Frank Seme, Wlllock, Fa. Frank l'lazzottu. Durragh. l'a. John Fajk. Conemaugh. Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mike 2ugel, Murray, Utah. . aul Taut-mr. IJroutfhton. Pa. Martlm llatfar, Trlmowntaiin. Mich. Frank Budna. 163 Heed St., Milwaukee. Wis. Joa. FaletiC, 725 Warrnan St.. Indianapolis, Ind. Za Cleveland, O.: William Sitter, 54 lakewood Ave. Jacob Hočevar, 154 Wlllaon Ave. Ako &e kateri aodrugov Eel! a prejet I zastopstvo "01. St.", naj blagovoli naznaniti »roje ime upravniitru. Najmodneja in najboljša trgovina Spomladnih oblek in površnikov.. ' zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov zu od-»»h- in dečke po najnižji ceni na zupadni struni mesta. V rasle Obleke od 8 <>. naprej, površniki" " 8. " Naroeone obleke izdelujemo po najnovejši modi na trgu. Ceno nizke. Obleke po naročilu delane od V1 4, naprej. Velik izbor, oblek za dečke, otroke in drugih , potrebščin za gospode. Pridite in prepričajte se pri staro znani tvrdki. Telefon—Canal 1198 0" Dr, M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 ■0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. C: Naznanilo. Vsem mojim prijateljem in cc. odjcmalcem naznanjam, da sem se iz trgovskih ozlrov preselil z mojo trgovino na 72 E. Madison St. Chicago, III, Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pisma naj se pošilja na ta-le naslov: Jacob Storiich, 72 E. Madlnon St. Chicago, III. f'emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih »iliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi I)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za Imenik. J. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. 1st h St. Chicago, III. Posebne cene za tovorno blago in potnike u. NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljiščo za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gahfielu, Eagle, Delta. Mesa, Montbohe in Hinsdale, Colorado, se lahko popelje tja le po DENVER