V Trsta, v p >ne<5*fler<? aprila 1919.
Letnik zinr
Ir' a a v«nk <J«i tudi o >	In pra nIKIa, zju'^ij. —
fjrcdaiJ vo: ulica sv. Fraollika As'Skejja 20, I. turibir. - Doplil t-sj se roil iajo ureU iitvu. - Ntfrankirana pisra se ne spre-
rrrjjo, ickopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik efn God na. - Lastnik konsorclj lista „Ed Bisti." — Tisk tU t;k ar ne Eilii.ost. — Telefon uredništva in tudi uprave štev. 11-57. ===== PoStno.liranlln iiil račun itv. &U.652. - .. ■■...... ■
V torek ali sredo se začne razpravljanje o jadranskem ,	vprašanju.
»Giornale dTtalia« poroča iz Pariza, 12. t. m.: V torek ali sredo se začne razpravljanje o jadranskem vprašanju. K sejam četvorico bodo prišli še Sonni-no in Ballour, ki bo zastopal Uoyd Georgea v slučaju, da odide na Angleško. Delegati bodo delali ves velikonočni teden in tudi na Velikonoč. — Će se to zgodi, bodo mirovni pieliminarji okoli 19. ali 20. t. m. končani. Orlando hoče biti na vsak, način v Rimu na 23. aprila, ko se odpre parlament.
Francoska delavska konferenca hoče pravičen mir.
Iz Pariza poročajo 11.: Splošna delavska konferenca je danes izdala lepake, ki pravijo, da hoče franc. delavstvo Zvezo narodov na podlagi 14 Wilso-novih točk, ki so jih vsi sprejeli in odobrili. »Vsak narod«, pravi proglas, »ima pravico delati in menjati svoje zakone, kakor sam hoče. Kdor narodom to pravico jemlje, je sovražnik celega ljudskega rodu.« Lepaki protestirajo proti ruski ekspediciji in zahtevajo mir, ki ga bodo vsi narodi lahko podpisali.
Angleška laboristična stranka poziva mirovno konferenco naj pospeši svoje delo.
Iz Londona poročajo 11,: Eksekutivna komisija laboristične stranke izraža svoje začudenje radi počasnega dela mirovne konference in jo poziva, naj pusti dolge razprave ter naj sklene mir v skladu z 13. \Vilsonovimi točkami in principi medzavezniške mirovne konference in sicer na podlagi demokrati-zma proti militarizmu in anarhiji.
Novi statnt Zveze narodov.
Iz Pariza poročajo 12. Komisija za Zvezo narodov ie imela nocoj vnovič plenarno sejo pod predsedstvom Wilsona. Komisija, ki je bila že odobrila 12 od 26 člankov, tvorečih dogovor o Zvezi narodov, je nadaljevala nocoj s proučevanjem nove uredbe načrta, ki ({a je popolnoma odobrila. Novo besedilo ne vse-buie dveh predlogov francoske delegacije, katerih eden stremi po efektivni kontroli nad izdelovanjem vojnega materijala, drugi pa po ustanovitvi za permanentno inedzavezniško vojaško kontrolo. Francoska delegacija je sicer tudi odobrila definitivno besedilo, ali je ostala v rezervi glede teh dveh toček. V načelu je bilo sklenjeno, da sc pakt v najbližjem času predloži plenarni seji mirovne konference, toda datum še ni določen.
Monroeva doktrina je zmagala.
Iz Pariza se poroča 11.: Amerika je zmagala. Agitacije republikanske stranke Združenih držav so imele vspeh, da je sprejela komisija, ki sestavlja nov tekst sporazumno z Wilsonom, v statute Zveze narodov tudi priznanje nacionalistične Monroejeve doktrine, ki zagotavlja Ameriki popolno neodvisnost od evropskih držav.
Ženeva bo sedež Zveze narodov.
Iz Pariza poročajo 11.: Včeraj se je sestala komisija za zvezo narodov. Francoska delegacija je predložila, naj se sprejme francoščina za službeni jezik pri razpravah Zveze narodov. Komisija ni v tem zmislu ničesar sklenila, ker da to ne spada v njen delokrog. Za sedež Zveze narodov so določili Ženevo.
Ameriško poštenje.
Revija »Currant History« govori s ponosom o poštenju in morali, ki so jo pokazali ameriški vojaki in javni uslužbenci v tej vojni, članek je poln statističnih podatkov. V celi ameriški vojski je bilo samo 20 vojakov na smrt obsojenih, a samo 9 usmrčenih. 12,357 je bilo povabljenih pred sodnijo in to radi malih prestopkov: pijanost, zamuda i. dr. 60% teh zatožen-cev so oprostili. Službena poročila konstatirajo samo t slučaj vohunstva, Dezerterjev sploh ni bilo. Edini greh ameriških vojakov je bila — zaspanost. lrgoto-
Posameme »tevllke v Trstu In okolici po 10 atotlnk.
--Oglasi se računajo » 3 rokostl ene kolone (82 cm)--■-■
Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 itat ; osmrtnice, zjhvale, poslanice, vabila po dO stot., oglasi denarnih i*v. mm po at >C Mali oglisi po 10 s«<.t. hoseila. najmanj pa Lir« 1. Oglase »prejema in eraini oddelek Edinosti. Naročnina in rek amjclje tr pošiljajo liUjiuno upravi .Kdinostiv Upra a in inaentnl odde« lek ie nahajala v Trsta ulica sv. Franflžka AiUkc^a štev. JO,
PODLISTEK.
TVAN ORBEC:
Vsem, ki sti iefi n! leco>%t
Orkester imamo. Redko sc zgodi da -pride Jo naše Glasbene matice v Trstu č.lovek-umetnlk, a ko pride se prepogosto zgodi, da na 2c prvi veter odnese v dr ur kraj. kler }e mani nezaupnosti in osebnih nasprotij. Ho nepopisnem trudu sc je vendar posrečilo, gospod ravnatelj Topič ie sestavil orkester In v dveh tednih nam da koncert.
Orkester terja mnogo več žrtev, nego pevski zbori aii poedinc sile (g. ravnatelj mora najemati nekatere godec sam in lili plačevati za vsako vajo skorai iz svojega). Zato pa je tudi orkester inajveče va/.nosti za vsak glasbeni zavod in bo nekdaj podlaga opere, ako jo bomo imeli. Od vseh vas pa ie odvisno. <ln nc nron.iHe črer noč, kar je zgrajeno s tolikim trudom. Mislim tudi, da bi bilo dobro dati orkestru pravno podlago, lu bi nudila godcem tudi pravice v povračilo za njih /rtve.
Orkester sam šteje l£ prvth vijolinov, 12 drugih, 5 vijol. 3 vijolončele In ? Kontrabasa. Za oo/nc;še sks'adbe so pripravljena tudi pihala. Veselje jih je g'edati; vse, l:ar je mladega in zdraveca in za lepoto vnetega, Je : Vano na tem malem prostoru, da služI Bogu. v po-t-ko i -Vor en sam služIti ne mnre. Dva mičJtena, tri ttospodiCue so vmes. Ena ud -teh ima dva
vili so namreč 723 slučajev, ko so bili vojaki zasačeni, da spe v službi. Tudi zdravstveno stanje je bilo ^eio dobro; to pripisujejo rednemu življenju.
Komunisti strmoglavili vlado v Monakovem.
Iz Monakovega javljajo: Revolucionarna vlada je zruSena vsled neuspeha pri naporih obeh socialističnih frakcij za dosego sporazuma s komunisti. Na mesto osrednjega sveta so komunisti izvolili direktorij petorice predtaviteljev delavstva in petorico vojakov. Novi člani vlade so — v razliko od prej: njih — sami Bavarci. Tekom noči so komunisti aretirali enajst oseb, med temi tudi glavarje delavskih kor-poracij, in so jih pridržali kot talce. Včeraj so komunisti zasedli več policijskih stacij in so razorožili redarje. Aretiranih je bilo devet visokih lunkcijonarjev, ki so pridržani kot talci.
Iz Berna poročajo 11.: V Berolinu so bili veliki neredi provzročeni od pristašev in protivnikov stavke. Vojaštvo je moralo poseči vmes. »Deutsche Bank« in drugi zavodi so zaprti. Civilno prebivalstvo in uradništvo je začelo protestno stavko.
Kralj romunski — poparjen.
Poročevalec londonskega lista »Times« je imel razgovor z romunskim kraljem Ferdinandom, ki je ozna-čal Romunsko kot otok, obkrožen od sovražnika, in ki ne more obveščati zaveznikov o grozeči nevarnosti, in o svojih potrebah. Kralj je izjavil, da je poparjen radi zavlačevanja konference v Parizu ter se boji. da sc pripisuje premalo pomembnosti razširjanju boljševizma. Sodi, da Ogrska ne sprejme Wilso-novih načel in zdi se mu verjetno, da napove vojno Romunski, Ogrska da izvaja gveriljsko kampanjo.
Gospodarski položaj v Evropi.
Vrhovni gospodarski svet je sklenil opozoriti zavezniške in pridružene vlade na skrajno veleresni gospodarski položaj v Evropi, zahtevajoči hitre od-pomoči. Razpravljali so o odpravi blokade proti Nemški Avstriji in vzpostavitvi trgovskih odnoša-jev z Estonijo in Litvo, o odpravi omejitev v trgovini s Poljsko in vzpostavitvi Švicarske trgovine na Reni. Sklenili so tudi, da se medzavezniški svet za pomorska prevažanja odpravi in da se njegove funkcije združijo z onimi vrhovnega gospodarskega sveta Ukrenile so se določbe glede materijala za železnice Romunske, Poljske in Češko-Slovašlo, in priporočeno je, naj se čim najbolj olajša brzojavno občevanje na osvobojenih ozemljih. Slednjič so vzeli v vpo-štev vprašanje preskrbljanja Italije s premogom.
Mladinka soattfa.
'Dne 27. m. m. se Je vršila pred porotno sodnHo v Ljubljani razprava proti Petorici mladih fantov od 15 <do 17 let. Obtoženi so bili radi tatvine v treh hišah v vrednosti nekolilko nad 6000 kron. Fantje so odkrito priznati tatvino. Izgovarjali so sc le s tem, da so Ibill lačni hi da si niso vedeli drugače pomagati. Citali in slišali da so mnogo o tatvinah in tudi mojster, prj. katerem so delali, da jim je večkrat pravil: »Ce boste poštonl, ne bo* ste moKli živeti!« To da Jih je zavelo na napačna pota. Branitelj je izvajal v svojem obrambnem govoru, da je mladina v teli letih fizičnega razvoja najbolj dostopna tujemo uplivu, da so tudi te mladeniče zaveli slabi Jz-gledi, kj jih je nudila vojna n? vse strani. Tatvine med vojno so bi'c tako splošne, tudi na najvišjih mestih, da 9e ni čuditi, da je mladina zabredla na isto pot!
Porotrrkl so uva-ževali ta izvajanja in so glede večine obtožencev zanikali krivdo in sodnija jih jc oprosttla.
Mučenje vtis. ki ga ie napravila ta razprava na Javnost. Človeka mora srce boleti, ko vidi, da se otroci v starosti 15, 16 let spravljajo pred porotnike ikot največji hudodelci. To nc more imeti dobrih posledic. V tem slučaju je bila ta poteza srečna radi tega, ker so •porotniki uvideli to anomalijo In obdolžence večinoma oprostili. Vendar je skrajni čas, da se taki preostanki zastarele kulture čimprej odpravijo.
Modema kriminalistična šola zahteva, da se mladina čim manj možno kaznuje. Kazen doseže namreč pri nrta-dinl ravno nasproten učinek: mesto zboljšanja nastopa pohujšanje, ko so mladina zapira z odraslimi hudodelci. Tudi sc otrok v nedorasli dabl prehitro iui kameri navadi in sproti 'kazni otopi.
Zato zahteva kriminalistična šola, da s« Varljivost pri mladini pomakne na višjo dobo, od 14 na 18», ko Je fant zrelejši In v resnici ra/zsodncjšl; dalje zahteva, da se ustanove za mladino posebna sodišča; izrečena kazen sc lahko odloži in če se obsojeni poboljša se lahko popolnoma odpusti. Tisti pa, ki morajo kazen prestati, morajo biti popolnoma loč.enl od odraslih.
Dolžnost zakonodajne oblasti je, da člm-prej uzalkonl te zahteve moderne kriminalistične šole. Pravorek porotnikov je na-pravil vsem poslušalcem veliko moraliCno zadoščenje. Bil je odločen klic, da se zastareli zakoni nadomeste z novimi, ki bodo bolj odgovarjali dejanskim razmeram in potrebam.
Domače vesti.
Neki karabinjer je pri ljudskem vrtu ubil psa, Id je toliko ljudi ugriznil. Pri preiskavi se je konstatiralo« da je pes bil — stekel. — Kdor je bil otfriznjen od 1 psa, naj sc takoj javi pri mesnem iizikatu, kjer ((a bodo preiskali in določili, ali se mora podvreči pro-< | tisteklinski kuri. — (Ta razglas smo dobili včeraj pop., opozarjamo pa na včerajšnjo »Edinost«, kjer smo oo-> i širneje o tem poročali.)
mm
polžasto zavita kodrčkn na čelu in se boji kritike — .Le nič strahu! »Dajte sreč. svojo dušo dajte«, kriči go-sprd ravnatelj... A ml, bratje, kaj damo njim? Mi bratje prinesemo čisto srce in sprejmemo vanje s svetostjo, kar nam oni dajo iz čistega srca.
(lospod ravnatelj Topič. ta mehki, mehki mož, je v vsci mehkobi silen. Kdor Je Imel /njim opraviti le en-krat, se mu tako priljubi, da ga mora imeti rad. Silen, silen; on žrtvuje vse In terja da žrtvuje vsak. Kar zmo- J reio niegove moči do najviše mere stopnjevane. Govori čuden jezik, iz češčinc hi poljščine, hrvaščine, sJovenŠči-; no 'i znicšnn; zdaj »crčscendo«. »fortissimoo. in zopet j nemščina, najmanj vsaka druga beseda ima ali napačen po vo a rek aH končnico — In vendar doni ta govor v ušesih kakor sladka godba, da še očitek iz njegovih ust privablja na tvojih ustih le nasmeh in odobravanje.
Za poezijo je čudovito sprcjjmljiv ta inož. Iz vsake skladbe razbere vse tiste misli, ki jih je imel njen ustvarite!} tedaj, ko jo je zapisal ob tihi uri razodetja. Sc več... Tudi mislim, ki so sc rodile spontano, poišče primero, da Jo postavi živo pred oči. Niemu jc jasno vse. ! on si ie cilja svest In pa poti, po kateri naj ga doseže.
Naiboli dovzeten Je za mehko lirsko glasbo, posebno, j : če ima moderni harmonični kolorit. Tak Je tudi sedaj! izbrani program. Pri taki glasbi združuje ekstremno 7 ekstremno nežnimi pinnlsslmi; vsak trenotek menjuje časomer kakor mu kaže đasbcna mi-, sel, uli ideju, ki si Jo predstavlja pod ulasbo. Jn četudi i
1)1 bil v nekaterih rečeh drugačnega mnenja, me nikakor ne moti. da sc ne bi uklonil pred velikostjo njegovega čuvstvovanja. Umetnik ie, v svetišču Gospodovem pravi svečenik.
♦ * *
Preden preldcm do sklad, le nekoliko splošnih opomb.
Da zamore vsakdo skladbo vživ.ati, jo mora slišati vsaj tolikokrat, da si jo more v celoti predstavljati. Za-radltega je potrebno, da se ikoncert nekolikokrat ponovi, četudi z malimi premembaml. Dobro W bilo, da bi so najlepše skladbe (n. pr. Cajkovskcga »Elegija«) v teku istega koncerta zagodle dvakrat (n. pr, v prvem delu enkrat in po odmoru zopet).
Skoraj vse skladbe začenjajo zelo tiho; neobhodno potrebno je, da jc vsakdo še pred začetkom na svojem prostoru primerno pripravljen nanje, da ne kazi užitka še drugim.
Ker imajo vse skladih — razen zadnje — res svet značaj in sc človeku bolj zdi, da jc v cerkvi ko drugje, sprejmimo z« načelo, da ne bomo ploskali z rokami, dokler nI koncert končan. Bratje, to Je po rusko! Ho tedal pokažite svoje priznanje nn drugačen način in spoznate, da le edino tako prav.
Zal, da akustičnost dvorane ni. kakor bi se hotela. To je nailiujše zlo. ie vsak lep glas od odra sem do nas je ubila vsaj na pol, nežno potezo pa kar zabriše. Prihranim si btsuUo o tem na drugem mci u. (K stvari se se povrnem.J
Stran !L
»EDINOST« štev. 103.
\ Trslo, dne 14. aprila
Pravo her-edr* je napisal nekdo — v scdan}ih časih sto
krat veljavno —, kaki na} bomo Slovenci____ med sc-
ihoj. Za enkrat velja! ya pristaše vseh strank načelo, da sc pri agitaciji poslužujejo lojalnih sredstev in Trditev, />ia /zastopajo načela svojih strank in njihovo stvarno izvrševanje; da nikogar nc vodi pri tem sovraštvo do ■ asprotne stranke, marveč vedno ia izključno le pošteno prcprlfenje. da je tre^n delati v korist ljudstvu in Ja so naćsl \ stranke 'koristna ne za:o. ker je povedalo strankino glasilo, ampak zato. ker vodi pristaše prepričanje, da sc da narodova poll-tika na ta način imjboljše uresničiti. Pri rorrreškah proti tem načelom je prvo zdravilo — priznanje. Enako mora veljati za vse stran* kc brez razlike. Le potem bo možno mesto životarenja ■politično živeti in delati, ali oa — ne poide!
Sklepi mestnega sveta. Mestni svet je sporazumno s stavbeno komisijo in gr.bernatoratom sklenil, da da odnesti spomenik na priklopitcv Trsta Avstriji iz vrta na trgu Edinosti v spomeniško shrambo pri Sv. Justu, spomenik meksiške^a cesarja nadvojv. Maksimilijana iz benečanskega trga v park in okolico ini-ramarskega gradu ter spomenik cesarice Elizabete v shrambo pri sv. Justu; steber in vodnjak na trgu Edinosti ter steber na borznem trgu naj ostanejo do preureditve trgov. Mestni svet jc izrekel hvalo vojaškim oblastim, ki so za čistitev mesta dale občini na razpolago 36 mul 7. opremo, K 3600 sc dajo na razpolago za nujno popravo dvorišča in stopnic v občinskem poslopju na Ponte della Fabra, kjer ima svoj sedež posredovalni urad za delo, K 43.197'14 za popravo jojanske šole, kjer jc bila voj. bolniSnica, K 1200 za popravo zida okoli Leginega otroškega vrtca pri sv, Jakobu, K 10.000 za popravo kapa in strehe na obč. poslopju v ul. Tigor (zapor), K 1200 za gradbo javnega stranišča blizu vinskega skladišča na benečanskem pomolu, K 6000 za nov kotel in L 3500 za razna dela v ubožnici, K 2500 za poprave na stolpu Cucherna in K 1200 za popravo živilskega urada na trgu Peru-^ino. Sklenili so nasaditi pri Bazovici gozd z imenom ; AUa Vittoria« (£ozd zmage).
Zidanje Icdarnlc, Občinski odbor je zaključil na podlagi gubernatorjeve naredbe, ki dovoljuje različne olajšavo pri gradbi leclarnic v raznih mestih, med temi v Trstu, da predloži po nasvetu stavbene komisije aprovizac. ministrstvu projekt za gradbo lcdar-nice na pomolu pri svetilniku, ter je naprosil zakladno ministrstvo, naj mu dovoli nujni predujm za delo. Občinski odbor jc prišel do tega sklepa, ker je videl, da jc gradba ledarnic, ki bo mnogim delavcem dala zaslužka, zelo nujna; izpeljavo dela jc pa obč. odbor sam prevzel, da bi privatne tvrdke ne izkoriščale naprave v špekulacijske svrhe.
Odbor za delavsko prosvoto je napravil v dvorani Tartinijcvcsrn honservatoriia že več koncertov. Minolo nedeljo se to izvajal spored, oMjavIjen tedaj tudi v Edinosti«. Sopran k. Alina Gzerny jc zapela osem pesmi ♦tarih skladateljev. Pesmi so po svoji vsebini jako priproste in v svoji orinrostosti zelo prisrčne. Izvirajo Iz one dobe. ko ni še okus podivjal v plehke kolorattire in prazno frazarske efekte. (O. Sari je lani privlekla tako staro Saro zopet iz muzeja in jo našopirjeno izdajala za veliko umetnost. Botr se vas usmili pevke s tako revno lzobrnzbt\ kar se tiče estetike In muzikalne zgodovine.) Te pesmi imajo skoraj vse pastoralen značaj .tu Kovorijo o ljubezni. Nekatere clesnčne, driree vesele ?. ritmom koračnice so pravi biserčki, pričajo da bo večno lepo kar so napisali: O. Martini, Pergolese, Gac--cini, Palsicllo i. dr., ker so zlili dušo v svoje delo. O. Alina Czčrnv jc šibka, bolehna žena z ja'ko finim okn-.som in. svetlim lirskim glasom. V pesmi je zilila zelo dosti gorkr.te iti svcžostl, da ie prišlo i i njih vse, kar xe da lepega i z njih izvabiti. Skoda, revlca, da nc bo pela dolgo, kait! šibkost povzroča da prijema visoke glasove z jalco veliko in skoraj nepremagljivo težavo. Sanica je, da jc bil to prisrčen koncert, ki obuja v srcih vse tisto staro, lepo, brez kulturne navlake; ln kar pride naših Jjudi zraven, jim ne bo nikoli žal za to.
Iv. Grbec.
Društveni izlet »Ljud. odra« se w5i na velikonočni ponedeljek, dne 21. t. m., v Bnaeri Sv. Ivan-Kazklani hrib, odtod po grebenih na Višavo. ZbiraliSče točno ob 2 popoldne koncem tramwayske proge »Boschet-to<x. Člani in prijatelji društva dobrodošli. K obilni udeležbi vabi oabor.
Promet v tržaški loki. Pripluli so včeraj: »P. Ho-henlohe«, »Tebe«, vRisveglio« iz Bcnetek in *Siher-sand iz Newyorka. — Odpluli so: »B, Bruck« in Fiorenza v Benetke, »Karlsbad« v Bari in »Ascut-ncy« v Newyork.
Poročilo varnostne oblasti za 10. aprila. Kolenc .To-sip je ukradel iz nekega vagona pri Sv. Andreju nekaj steklenic vina v vrednosti L 16. Škodo trpi uprava drž. železnic. Vino so mu zaplenili.
—	Pri Alojziju Covacich so našli 7,a 20 lir masti ukradene v škodo splošnih skladišč iz hangarja št. 22. Mast so zaplenili.
—	Dragotin Scherl je po dnevu ukradel iz skladišča, št. 14—2 za 30 lir kondens. mleka in pršuta. Ukradeno blago zaplenili.
—	Pri Mariju Tommazu so našli za 52 lir raznih potrebščin, ki jili je ukradel v prosti Inki v škodo splošnih skladišč. Ukradeno so zaplenili.
—	Suzana Rossbach je dala Čevljarju Franju Vciz-zoch na popravo par čevljev, vrednih 100 K, ta si jih je pa prilastil...
—	Anton Pogačnik fe z raznimi lažnjivimi obljubami izmanil od Josipa Kurcta 2000 kron. Zaprli so ga.
Lepa družba? Rikard Černivani, Marija Lavis in r.eki neznanec so nosili okoli 3 ponoči vrečo polno likerjev, karamel, čokolade, usnja itd. vredno okoli 3000 kron. Toda niso imeli sreče! — Karabinjerji so jih ustavili in ko so videli te lepe reči v vreči, — so firuško npJiali » zaoor, toda eden teh Učkov je uiell
Oblasti iščejo lastnika ukradenih reči in »tička*, ki je — odletel...
Močan fant! Včeraj je neki Ivan Pressel ukradel iz železniškega vagona 6 kvintalov svinca vrednega okoli 2000 K. Škodo trpi tvrdka Franjo Parisi, Ivan pa počiva v — zaporu.
Ženska jeza! Včeraj je prišla na rešilno postajo 39-letna Margareta Gombač s natečenim očesom. Pripovedovala jc, da jo je na lak način izdelala bivša prijateljica, ki je pa v času jeze postala njena najhujša sovražnica...
O te ženske! Tudi Amalija Franceschini jc okusila sladkosti ženskega prijateljstva! Skregala se je včeraj s svojo »ljubo-, prijateljico, ki pa ni bila zelo »ljubezniva«: zagnala je Amaliji — nož v levo roko!
Ja to je pa že preveč! Dokler se babnice med seboj klestijo, srečno Bog daj, ali ko se spravijo na moške, — ja to presega že vse meje! Moški! varujmo se prijateljici — Včeraj se je neki 401etni Rudolf Peternelli skregal s svojo — prijateljico, urno babni-co, ki ga jc kratkomalo — s ključem obdelala po glavi... Prišel je na rešilno postajo, kjer so ga obvezali.
Nagla smrt. 70Ietna Ivanka Pegan je včeraj ob 4'15 pop. nanagloma umrla v svojem stanovanju v ul. Mare mitnice 31. Prihitel je zdravnik iz rešilne postaje, ki jc mogel ugotoviti le — smrt,
Vsem onim blagim osebam, ki so na različne načine počastile spomin naše predobre soproge in mame izrekamo najsičnejšo zahvalo.
TRST, 13. aprila 1919.
MM GULIČ.
M AL! OGLASI
RUPLlCm pokvarjene!1 Sv! /ff Magd, gornja. Bivio >, l. Pangcrc. Umm« sprejema p i>ruvila tir vs.h VlUt vrst; delo tofnn, cene mer-ne. Velkavrh, u!. Tlgor ft, III. e3457
Itmn WotIe }n Ctra-UHU, tno. kupuje .Anton Žnider&č. Ilirska Bistrica.
21S9
Sune solte, Mejil itrir^S?
kupuje tvrdka Sevet AJsLornp.lNasJov pove n-t. odd. Eui-ul Ro du 11.	P l;4!nosti pod št, 99 B.
Zlatarnica (?. Pimmild Trocca
v Trstu se nahaja na Korzu št. 15 ibiv&a zlatarnica G.
Zercovitz & Figlio) VeMka izbera »rebrnih in
Trst, ul. J'arrera vecchia ti
ima veliko zalogo — m tvaakih predme o v. — Venci i/, pore !one in bise-
zlatihT ur uhanov. verižic itd"|rov' veMJi 1 n.\tde™ žico, '	'iz umetnih cvetlic s trakou
Fotosmt M	" PX
Trsi, ul delle Poste ftt. 10. Gorica, Corso št. 36, na
dvorišču,	1-33
Foto^flčnl ateliž ĐHGUERRE
spomen ko itd. itd, Najnižje konknrenfne cena
PFAFF
Stroj za Šivanje in vezanje
pravi nemški uzorci.
Seidel & Neumann In ,Singer4 Oast & Gasser.
Trst, Corso .itev. 30, Trst Bogata zaloga vseh po r«b-Razglednice v platino.	Mehanična delavnica za
cija iteta: Sliko v barvuh.1 vsako popravljanje fotoHcliizal kabinet, vizit, Tvrdka ustanovljena 1. 1R78 povečanja, reprodukcijo vsa- FRANCESCO BlDNAR kevrste Hektr. razsvetljava. Trst, ulica Camj auile lil.
Priporeifliivd twđk®.
ROKAVICE IN iMODNE POTREBŠČINE. It. Venier & Comp. Corso 14. Medne potrebščine in tr-delovanje rokavic. Čiščenje in popravljanic rokavic. — Cene zmu-ne. Postrežba točna.
TRGOVINA JE S f VIN. T ulica Campanlle 12 (trg Ponterosso)
Zaloga: kave, riža, čaja, olja, testenin, masti, skmine, inila, čo^to^ade, (marmelade, sardin, kondenziran?^ mleka, biškotov ter raznovrstnih vrn in likerjev Hd. itd.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnlca Osvaldella. Via Medla 26.
lovanje in poprava strojev ln motorjev. Proračuni.
KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan, Trst. ulica Valdlrlvo Artistična vezava. Zooni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) DOsebnejra sistema.	201
MAJOLIĆNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M, Zeppar, ul. 5. Olovan,ii 6 in 12. Najboljša izdefova-nla in oajpopolneiŽP. vrsta. Cene zmerne.	203
HOTEL CONTINENTAL Trst, nI. San Nicold Št. 25 blizu Corsa). PrenoCISCe
za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. (190
PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitko, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst, Vja del Cielsi 16.	25t>
DAMSKA KROJACNICA. A. Rleger, Trst, ulica Commerclale 3. Izdclttje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blr.zc za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna.	337
Delniška glavnica K JUtO-0.ly0) Pe/erve K. «,0u0.0 O
Ce*fr?fa ^ TRST
no Cona Ul RisiM S - lila S. Nicold 9
i,odru/.uiL0: Uuur^vuii,, Uunnj, KtfLor, Ljublj iun, Metković, Opatija, Split,' Š.benik, Zadur, Ekajjoz tnia: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada|oče posle.
Spre]cm:i vSv UrssSt
na hran Ine knjižice proti 31/»°/0 letnim obrestlm, v banc< giro-i rometu proti 3®/0 letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske spie ema po najugodnejših pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Da|e v najem varnostne predale(Safes deposites).
Blagajna posluje od 9 do 13.
ZcbozdraunlK f I.
| v In!n. m MM Rossln! 12 r^al o!, dells Poste
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
ZobozdrauniK Dr. Mratek
Trst — Corso 24 — I. iu - Trst.
Ordinira od 9—12 dop. In od 3—6 pop.
Brezbolesfno Mm Ml, tM\ni\i is ustni n)\i
Zaloga m In zlatanme
na veliko izbero se dobi pri A. POVH, v Trstu Bnrrlera vecchia štev. 3.
Zobotehniški atelje
ArtiirotainimirMrini
zobotehnika
Trst, ulica S. Ofovarni štev. 14, F. nadstr.
Ordlnirata od 9—1 in 3 6 pop.
00 MM
i
ialMauJiIiioiioolMstai.
Josip StrucKel
Trst, vrgo! Karla Tcrcsa-S. Catsrlna.
Novi dehed, velika izbera volnenega blaga ?a mo^ki- in ženske. - Blago za sukrje, žarntt, barhtnt, svile ln ve ikai/bera
KOŽUHOViN
ter rP7.n|h predmetov za okras obkk. Vse po ni; ni h konkurenčnih cenili.