ŠTEVILKA LETO XIVII. 20. MAREC 2015 CENA 1.60 EUR BENCINSKI SERVIS ffîs Agip LE ras tel. 03 891 56 11 Od 20. do 25. marca 2015 obiščite EUROSPIIM IIU POSKUSITE MAŠE IZDELKE Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO 1 kg špagetov! Bon velja jamo od 20. do 25. mara 2015. Z1 bonom prejmete 1 bfe«lačen opmi. Boni K ne seitev&o, na r»'*up » lahke ^-eljavi iamo 1 bon rajajo varno bcr.i a o«ioina^p w tiskovin«. Vf§a u kolif.no na lifaf v trgovini Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN IUAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi 2 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Pasti v gorah tudi spomladi................................4 Gornji Grad: Vroče teme na razpravi o težavah lastnikov gozdov....................................................6 Občina Nazarje: Poleg notranjega grajskega dvorišča bodo uredili še okolico.........................................6 Projekt Mladi veter: Na ogledu dobrih praks v Nazarjah in Lučah.................................................7 Občinski svet Gornji Grad: O mnenju o imenovanju ravnateljice brez javnosti...........................................................7 Dobrodelni koncert OŠ Nazarje: Alja z glasbenimi prijatelji pomagala k brezplačni šoli................................................... 11 Radmirje: Obiskovalci koncerta prisluhnili domačim talentom, izkupiček za gasilce ... 11 Mateja Robnik: Ameriška univerzitetna prvakinja v veleslalomu.......................................................23 ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 12, 20. marec 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Previdnost je Slovenski pregovor pravi, mislim pa, da podoben izrek poznajo tudi drugi narodi, da je previdnost mati modrosti. Pregovor lahko smiselno apliciramo na številnih področjih našega življenja in dela, vsekakor ga je zelo smiselno upoštevati tudi pri obiskovanju planinskega sveta. Zima v gorah je za mnoge obiskovalce najlepša. Pogledi, ki jih pričara opojna belina, bleščeči sončni žarki, sneg pod nogami ... Vse to pa se lahko v trenutku spremeni v nesrečo, če ne upoštevamo zakonitosti, ki v tem letnem času vladajo v gorah. Glede na relativno pogoste nesreče v gorah in primere, ko morajo posredovati gorski reševalci, bi lahko sklepali, da je v zimskih razmerah nespametno riniti navkreber, toda dobri poznavalci gora trdijo, da so lahko gorniška popotovanja tako čudovita kot tudi varna, le da je treba spoštovati vremenske razmere in imeti potrebno opremo ter znanje, ki lahko prepreči nesrečo ali pomaga najti rešitev. Statistični podatki zadnjih let govorijo o velikem porastu zimskih aktivnosti, tako gorništva kot turnega smučanja. Zabeleženih je veliko dogodkov, ko so se gorniki ali smučarji sami rešili iz snežnih plazov ali pa so bili deležni tovariške pomoči, ki je najpomembnejša in najbolj kakovostna pomoč ob zasutju. Hkrati se očitno obrestuje tudi nenehno poudarjanje primernosti opreme za zimske ture. Predvsem plazovni trojček (plazovna žolna, lo- Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Tretja stran mati modrosti pata in sonda) je zdaj mogoče najti v nahrbtniku skoraj vsakega gornika, ki se želi zvečer varno vrniti domov, hkrati pa se pomena dobre opremljenosti in pravilne uporabe opreme vse bolj zavedajo tudi turni in prosti smučarji. Za vse, ki želijo varno hoditi v gore, je zelo priporočljivo, da se udeležijo kakšnega tečaja na to temo, kajti teoretično znanje iz navodil in priročnikov se v primeru nesreče običajno izkaže kot nezadostno za dovolj hitro in učinkovito reševanje. V nižinskem svetu se zima umika pomladi, v gorah pa bo vztrajala še kar nekaj časa, zato pamet v glavo in pod čelado. Za konec pa še vic z enakim naslovom kot uvodnik. Strašna gneča v avtobusu mestnega prometa. Lojze previdno vpraša možakarja poleg sebe: »Ste policist?« »Ne.« »Se ukvarjate z borilnimi veščinami?« »Ne.« »Ste politik? Inšpektor?« »Ne ... « »Potem mi pa stopi z noge, kreten zahojeni!« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 3 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna PASTI V GORAH TUDI SPOMLADI Letošnja zimska sezona prijazna do gornikov, previdnost še vedno potrebna Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) v letošnjih dveh in pol mesecih na območju celjskega društva GRZS, ki skrbi tudi za predel Kamniško-Savinjskih Alp, v letošnjem letu še ni bilo poškodovanih, pogrešanih ali celo mrtvih gornikov. V lanskem letu so reševalci celjskega društva zabeležili vsega 13 nesreč, od tega je bilo lažje poškodovanih pet gornikov, težje so bili poškodovani trije, mrtvih ni bilo. Seveda previdnost ni nikoli odveč, zato so usposabljanja gorskih reševalcev, kot je bilo minuli vikend na Grohotu pod Raduho, vedno znova potrebna. GORNIK POZIMI POTREBUJE VELIKO OPREME V hribih še vedno vladajo zimske razmere, kar pa ne pomeni, da obisk gora v tem času ni možen, seveda s primerno opremo in v pravih vremenskih razmerah. Za obisk visokogorja je pravzaprav primeren vsak letni čas, vendar le, če izberemo primerno opremo, cilj in pot pa morata biti prilagojena našim psihofizičnim sposobnostim in trenutnim vremenskim razmeram. O varnosti v gorah v zimskih razmerah je Zgornjesavinjčanom v okviru planinskih večerov PD Nazarje predaval Jani Bele, alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec pri GRZS. V svojem predavanju je ljubitelje gora opozoril na dejstvo, da so gore izredno nepredvidljive v vseh letnih časih. »Primerna opremljenost pohodnikov je izrednega pomena, največ nesreč se zgodi ravno zaradi nepravilne ali pomanjkljive opreme. Poleg dobrih pohodniških čevljev za zimsko turo potrebujemo še gamaše in obleko, ki bo ščitila v zimskih razmerah, kremo za zaščito pred soncem, rezervna oblačila. Pozimi so marsikje zaprte planinske postojanke in koče, zato mora imeti pohodnik pri sebi dovolj tople tekočine in hrane,« je povedal Bele. KLJUB VSEJ POTREBNI OPREMI GORA NE SMEMO IZZIVATI Tudi cepin in dereze sodijo na turo, četudi razmere ob začetku kažejo, da po takšni opremi ne bo potrebe. Bele je še razložil, da se »odgovoren pohodnik zaveda, da se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Kadar se pokaže, da moramo na noge namestiti dereze, je to tudi čas, da v roke vzamemo cepin, palice pa pospravimo v nahrbtnik.« S tem obvezne opreme še ni konec. Mednjo Gorski reševalci so na vaji na Grohatu pod Raduho v globok sneg skrili človeka, pes pa je zatem poiskal »pogrešanega« in si tako pridobil nagrado. (Fotodokumentacija: Matej Špeh) spada plazovni trojček. To so plazovna žolna, sonda in, najboljša je jeklena, snežna lopata. Vedno bolj se priporoča uporaba čelade, ki tvori plazovni četverček. Bele je opozoril, da oprema še ni izgovor za izzivanje gora. Gorski reševal- ci opažajo, da ljudem z uporabo pripomočkov preveč zraste samozavest, s tem upade njihova previdnost in nesreča je hitro tu. ZIMSKO USPOSABLJANJE Z LAVINSKIMI PSI Pri GRZS vsem ljubiteljem gora ponujajo usposabljanje za obnašanje v gorah. V okviru praktičnih vaj (bodoče) gornike naučijo pravilne uporabe pohodnih palic, cepina in derez. Poučijo jih, kako ugotoviti trdnost snežne odeje, kako nuditi prvo pomoč pri poškodbah zaradi mraza in kako iskati zasutega v plazu s plazovno sondo in žolno. To znanje je za obiskovalce gora še toliko bolj pomembno, saj pri nesrečah v snežnih plazovih o življenju in smrti navadno odločajo minute. Za reševanje poškodovanih ali zasutih v gorah so najbolj usposobljeni gorski reševalci. Ti delajo tudi z lavinskimi psi. Minuli vikend je na Grohatu pod Raduho potekal prikaz dela z reševalnimi psi pri GRZS. Vodniki reševalnih psov so imeli zimsko usposabljanje na Grohatu zaradi pomanjkanja snega v Julijskih Alpah. Kot je povedal Zgornjesavinjčan Matej Špeh, ki opravlja delo vodnika reševalnega psa, je pod Radu-ho kljub s snegom skopi zimi še vedno okoli poldrugi meter snega, kar je omogočilo kvalitetno izvedbo vaj. Te so potekale tako, da so izkopali v globok sneg t. i. grobove, notri skrili človeka in ga zasuli z najmanj enim metrom snega. Pes nato zgolj s pomočjo svojega smrčka poišče »pogrešanega« in si tako pridobi nagrado. Tatiana Golob Jani Bele, alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec pri GRZS: »Zelo velika previdnost v gorah je potrebna tudi v spomladanskem in poletnem času, ko je vremenska napoved ugodna, pri tem pa po-hodniki pozabljajo, da lahko v visokogorju hitro naletijo na prave snežne razmere. Ko po-hodnik pride do snežišča, naj najprej preveri, kje bi se končal zdrs, če bi se ta zgodil. Če to ni po nekaj metrih in če poleg tega pohodniki pri sebi nimajo derez in cepina, je edina pravilna odločitev, da se vrnejo nazaj v dolino. Nevarni so tudi stiki med snežiščem in skalami, kjer zaradi segrevanja skal nastane razpoka, ki je lahko prekrita in zato slabo vidna. Tudi v poletnem času je v visokogorju potrebna primerna oprema. Precej več smrti zaradi podhladitev je v gorah poleti kot pozimi, pri tem pa ne smemo pozabiti na nevihte ter na izpostavljenost udara strele in celo hudi vročini.« 4 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET LUCE Potrdili poslovni načrt zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta Luče so obravnavali poslovni načrt zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v občini, ki sta ga predstavila direktor izvajalca obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki PUP Saubermacher Janez Hero-dež in sodelavec Marcel Hriberšek. Po predstavitvi dokumenta so imeli svetniki na to temo kar nekaj vprašanj, po prejetih pojasnilih so omenjeni dokument sprejeli. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV JE MOŽNO NAROČITI Kot je dejal Herodež, se od prejšnjega leta zakonodaja na ome- njenem področju ni bistveno spreminjala. PUP Saubermacher bo enkrat letno odvažal kosovne odpadke, za občino Luče predvidoma v septembru. Gospodinjstva lahko naročijo brezplačen odvoz teh odpadkov enkrat letno v obdobju od 15. marca do 15. novembra. V podjetju so ugotovili, da odvozi rumenih vreč dvakrat mesečno niso racionalni, saj ni dovolj odpadkov, zato so se odločili in spremenili frekvenco pobiranja. Poslej bodo rumene vreče z embalažo odvažali enkrat mesečno. Sprememba je tudi pri delovnem času na odlagališču Podhom, ki bo na osnovi zbranih izkušenj in podat- OBČINA LJUBNO Uredili brežino in del pločnika v Radmirju Dela Ob regionalni cesti so zaključili. (Foto: Marija Lebar) Na regionalni cesti Radmirje-Gornji Grad je bil prejšnji teden nekoliko oviran promet. Pogodbeni izvajalec del Gaber d.o.o. iz Okoni-ne je po naročilu Občine Ljubno na tem območju gradil oporni zid in izvedel del novo nastajajočega pločnika. Zaradi izgradnje kanalizacije je bilo potrebno odstraniti del hribine Vrhovega klanca. Že sicer zelo strm breg je bilo nato potrebno stabilizirati s podpornim zidom. Župan Franjo Naraločnik je povedal: kov, odprt manj časa kot doslej. S tem bodo racionalizirali tamkajšnjo ekipo. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE MEŠANIH ODPADKOV ŠE VELIKO Svetnika Andreja Šiljarja je zanimalo, kako določijo prostornino odpadkov na posamezno gospodinjstvo, ali se te tehta ločeno. He-rodež je pojasnil, da v Podhomu tehtajo posamezno vozilo prazno, nato še polno in na podlagi tega izračunajo ceno na podlagi skupnega števila kant v občini. V poslovnem načrtu po Herode-ževih besedah še ni govora o cenah, to tematiko bodo predstavili v elaboratu. Kot kaže sedaj, ne bo šlo za zvišanje cen. Pri zbranih odpadkih se namreč viša odstotek ločenih frakcij. Cilj je čim manj odpadkov v tako imenovanih črnih zabojnikih, ki jih nato odvažajo na Simbio, družbo za ravnanje z odpadki, kar povzroča stroške predelave in odlaganja. Še vedno je namreč v občini v črnih posodah okoli 60 odstotkov vseh odpadkov. KAKO ZA ENO- IN DVOČLANSKA GOSPODINJSTVA? Slavko Robnik je želel zvedeti, kaj je mogoče storiti za gospodinjstva z dvema ali celo enim članom, ki imajo tudi 120 l posode kot ostali. Direktor Herodež je pojasnil, da se je moč obrniti na PUP Saubermacher, kjer se individualno dogovorijo za ustrezno rešitev. Jernej Plankl je vprašal, ali se bo v ceni poznala nižja frekvenca odvoza embalaže. Herodež je pojasnil, da se bo poznalo, vendar za koliko, še ni jasno. Na območju petih občin naše doline to letno pomeni nekaj manj kot 40.000 evrov prihranka. MOŽNOST OBČINSKEGA ZBIRNEGA CENTRA? Župan Ciril Rosc je omenil, da razmišljajo, da bi v Lučah uredili nekakšen manjši - občinski zbirni center, kjer bi se zbiralo ločene frakcije. Marcel Hriberšek je ob tem dodal, da to sicer pomeni nekoliko višje stroške za občino, vendar bodo ljudje imeli precej bližje zbirni center kot sedaj. Župana Rosca je zanimalo, kako se obnese SMS obveščanje o odvozu odpadkov. Ker je storitev povsem nova, predstavnika še nista mogla dati konkretnih podatkov o odzivih na terenu. Svetniki so povprašali še po nekaterih manjših pojasnilih in jih tudi dobili. Ob zaključku so sprejeli sklep, da se potrdi predstavljeni poslovni načrt. Marija Lebar »Veseli smo bili, da smo z lastniki zemljišč dosegli ustrezen dogovor in postavili oporni zid. Da terena ne bomo prekopavali dvakrat, smo izkoristili priložnost in na tem delu izvedli tudi pločnik, ki ga po drugem projektu načrtujemo zgraditi skozi Radmirje, saj je nujno potreben za varnost v prometu.« Dela na izvedbi podpornega zidu so zaključena. Občina bo zanje iz proračuna plačala okoli 15.000 evrov. Marija Lebar CENTER ZA DRUŽENJE MLADIH RECICA OB SAVINJI Bogate vsebine popestrile dogajanje v novem medgeneracijskem centru V ponedeljek, 16. marca, je v novem centru za druženje mladih (CDM) na Rečici ob Savinji potekalo prvo srečanje ljubiteljev knjig in branja. Dogodek sta organizirala Osrednja knjižnica Mozirje in CDM - Medgenborza, nosi pa pomenljiv naslov Druženje ob knjigi - Bralni kljub Knjižnice Rečica ob Savinji. Kot so zapisali prireditelji, bodo redna srečanja ljubiteljev tiskane besede vsak tretji ponedeljek v mesecu do konca maja. »Na naših mesečnih druženjih ob knjigi boste lahko delili svoje vtise in mnenja o prebranih knjigah in prisluhnili predstavitvam knjižnih novosti. Posebno pozornost bomo namenili tudi starejšim romanom.« Še pred tem je tam v soboto, 14. marca, potekala delavnica izdelave rož iz papirja. Dogajanje v torek, 16. marca, pa je bilo namenjeno predavanju in pogovoru o zdravilnih zeliščih. Marija Lebar Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 5 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Na tržišče z novimi pečicami Generalni direktor BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Wolfram Pabst von Ohain s kuharjema Tejo in Janijem na predstavitvi nove generacije pečic Bosch in Siemens (Fotodokumentacija BSH) na razpravi o težavah lastnikov gozdov V začetku meseca so v razstavnem salonu BSH v Ljubljani pripravili dogodek, namenjen predstavnikom medijev in javnosti ob lansira-nju nove pečice IC 6 na tržišče. Ob tem so za kupce pripravili nekatere zanimive akcije. »Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje v prenovljenem razstavnem prostoru v Ljubljani predstavlja novo generacijo pečic Bosch in Siemens. To je eden največjih projektov v zgodovini kon-cerna BSH - vanj so vložili preko 200 milijonov evrov,« so zapisali v sporočilu za javnost. GORNJI GRAD Vroče teme Člani Društva lastnikov gozdov iz Gornjega Grada so na občnem zboru potem, ko so prisluhnili poročilom predsednika Janeza Pre-ka in ostalih, več časa namenili razpravi. Nekaj je bilo vprašanj glede prevoznic in novega spremnega dokumenta, ustanavljanju državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi v lasti države in o spremembah zakona o gozdovih. Glede trženja lesa mislijo, da ima država apetite še za les, ki raste v privatnih gozdovih. Menili so, da bo vsako vmešavanje države pri trženju njihovega lesa znižalo ceno, ki jo dobi lastnik za svoj les. Dotaknili so se vroče teme o povišanem najvišjem možnem poseku v novem gozdnogospodarskem načrtu GGE Gornji Grad za obdobje 2014 do 2023. Le-ta naj bi se dvignil za štirideset in več odstotkov. Ugotovitve lastnikov gozdov so bile, da je močno povišanje povezano z morebitno obdavčitvijo razlike od posekanega lesa do količine določene v najvišjem možnem poseku. Dotaknili so se tudi vprašanja, zakaj nekatere upravne enote narobe tolmačijo pogoje za delo v gozdu, saj za dopolnilne dejavnosti na kmetiji pogoj nacionalna poklicna Na dogodku so predstavili nove pečice Bosch serije 8 in Siemens iQ700. Skupaj s kuharjema Tejo in Janijem so se udeleženci na predstavitvi lahko prepričali o inovativ-nih funkcijah pečic, kot so Perfec-tRoast tritočkovna sonda za pečenje, PerfectBake senzor za peko, Cool start, peka s paro ter še veliko več. Od 5. marca do 15. aprila letošnjega leta nudijo pri izbranih trgovcih ob nakupu nove pečice Bosch serije 8 darilo. To je kuharski tečaj s Tejo in Janijem v studiu Tejani. Marija Lebar kvalifikacija (NPK) ni obvezna. Na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pridobili tolmačenje inšpekcijske službe in za naše območje je NPK obvezen, če ljudje ne delajo zastonj ali v domačem gozdu kot lastniki ali družinski člani. Brez NPK lahko dela tudi član strojnega krožka le drugemu članu tega krožka, ne pa lastniku gozda, ki ni njihov član. Štefka Sem OBČINA NAZARJE Poleg notranjega grajskega dvorišča bodo uredili še okolico Pogodbeni partner je po naročilu Občine Nazarje pred časom pričel z urejanjem notranjosti gradu Vrbovec, kjer imajo sedež številna podjetja in občina. Med drugim gre za odstranjevanje pregoste zarasti, zato nad deli bdi Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Nazarje, zlasti Marijan Denša. Za letošnje leto ima občina za tovrstna izvajanja sklenjeno razmerje s pogodbenim partnerjem, to je podjetjem Anaji d.o.o. iz Žla-bra. Izvajalec redči in odstranjuje odvečno zarast na delu skale ter vrhnjem območju, kjer je razgledna ploščad. Tam bodo postavili novo žičnato ograjo. Drevja in grmovja so očistili še stopnice na Izvajalec del redči in odstranjuje odvečno zarast na delu grajske skale ter vrhnjem območju, kjer je razgledna ploščad. (Foto: ML) ploščad in pobočje pri vhodu v ob- čju parkirišča pred gradom, kjer činske prostore. bodo odstranili neugledno grmov- Dela bodo izvajali tudi na obmo- je, na tem prostoru načrtujejo trato. Sledi pomlajevanje parka pred domom kulture, kjer bodo zamenjali nekatera nevarna in previsoka drevesa, s katerih odpadajo plodovi in suhe veje. Po besedah direktorja občinske uprave Sama Begiča želi občina urediti še preveč razraslo živo mejo okoli Jakijeve galerije. »Pri delih želimo v pomoč uporabiti tudi delo ljudi, ki delajo v javno korist. Za občino je neugodno, ker nam je zavod za zaposlovanje za leto 2015 zavrnil obe vlogi za zaposlitev delavcev na urejanju okolice in za drugo pomoč v občini,« še pojasnjuje Begič. Več fotografij najdete na www. savinjske.com. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Organizacije, Iz občin PROJEKT MLADI VETER Na ogledu dobrih praks v Nazarjah in Lučah Delavnica v sklopu projekta Mladi veter se je 28. februarja odvijala na terenu, in sicer prvi del v Nazarjah na tržnici, s kratkim predavanjem, ogledom in pokušino, drugi pa v Lučah, v hiši Raduha in z ogledom hišk na drevesu, preurejenega kozolca in štale. Posebni bivalni prostori za goste so v skladu z zelenim turizmom. Degustacija v Ra-duhi je potekala ob računalniškem predvajanju posnetkov in ob pripovedovanju lastnice. Udeleženci delavnice so tako doživeli marsikaj in se lahko seznanili z novimi možnostmi in potrebami naše doline. V Nazarjah, na tržnici ponudnikov zelenjave, sadja, sira in drugih dobrot je udeležencem delavnice spregovorila Štefka Goltnik. Kot kmetijska svetovalka je poudarila, da Zgornja Savinjska dolina lahko veliko več pridela kot porabi. Pridelano in porabljeno v lokalnem oko- lju prinaša nove možnosti in zagotavlja višjo kvaliteto življenja tukajšnjim prebivalcem, saj bi tako odpadla kemijska obdelava in umetno dozorevanje. Zelenjava, sadje in jagodičevje lahko postanejo zanimiv pridelek in domača ponudba se z njimi okrepi, kot se že kaže pri pridelavi jabolčnika. Kot predstavnika organizacije delavnic sta bila prisotna Roman Čre-tnik ml. in Marko Slapnik. Besedo je pridala Anica Bider, gospodarica in ponudnica izdelkov iz bio pridelave kmetije Trenkl Bider. S svojo široko ponudbo in prisotnostjo na stojnici orje ledino tovrstne ponudbe hrane v domačem okolju. Ogled se je po kratki pokušini izdelkov nadaljeval v zgornjih prostorih, kjer se izkažejo domači rokodelci. Skozi ponudbo je prisotne povedla Špela Orešnik. V nadaljevanju je sledil ogled zelenega turizma, pod imenom Ra- ... in hišo Raduha v Lučah, kjer jim je lastnica Martina Breznik predstavila zgodbo »zelenega turizma«. duha. Skupino je v naravne am- kaj okusa hišne ponudbe. Kot po- biente za turiste popeljala lastnica Martina Breznik. Ob lepoti arhitekture, domačnosti lesa in besedi Breznikove so bili prisotni navdušeni. Z delom in vztrajnostjo je cela družina tradicijo turizma in kuli-narike prenovila v nekaj čisto svežega s koreninami tradicije. Takšne so bile tudi jedi ob degustaciji. Breznikova je zatrdila, da je o hrani nemogoče samo govoriti in tako z osebjem pripravila ne- rabnica domačih sestavin v svoji kulinaričnih veščinah je izrazila predvsem željo po okoliški proizvodnji sirov. Predvsem tistih, ki zorijo malce dlje. Nasploh rada odkupi potrebne sestavine bio pridelave čim bliže. Naslednje delavnice bodo spet v mesecu aprilu. »Mladi veter« bo pripravil informacije s področja trženja na spletu. Tekst in foto: Slavica Tesovnik Udeleženci delavnice so obiskali nazarsko tržnico ... Dopolnitev informacije V SN št. 10 smo v članku o delovnem srečanju za javni posvet o večji poplavni varnosti z naslovom Z javnim posvetom želijo premakniti stvari na bolje, napačno zapisali, da je dogodek Savinjsko gozdarsko društvo organiziralo v sodelovanju z Občino Ljubno. Iz društva so nas obvestili, da so delovno srečanje organizirali sami, k udeležbi in sodelovanju pa povabili tudi občine in širšo javnost. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD O mnenju k imenovanju ravnateljice brez javnosti Na zadnji seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki brez javnosti razpravljali o mnenju k imenovanju ravnateljice tamkajšnje osnovne šole. Sedanji ravnateljici Lilijani Bele poteče mandat in objavljen je bil javni razpis za prosto delovno mesto ravnatelja gor-njegrajske osnovne šole. Kakšno je bilo mnenje mandatno volilne komisije, svetnikov in župana Stanka Ogradija ni znano, saj po tej točki niso podali nobene izjave, točka pa je bila zaprta za javnost zaradi varovanja osebnih po- datkov. Zadnjo besedo pri izbiri ravnatelja bo imel svet šole, ki ga sestavlja enajst članov. Z dnevnega reda so zaradi upravičene odsotnosti ravnateljice Lili-jane Bele umaknili točko o zaključnem poročilu šole za leto 2014 in podatke o poslovanju obeh podružničnih šol. Slednje podatke so na šoli pripravili na osnovi vprašanj svetnikov glede stroškov, ki jih prinašata podružnični šoli v Bočni in Novi Štifti. Svetniki so z nekaj vprašanji in pripombami sprejeli letni pro- gram športa in kulture. Za programe športa je letos v proračunu zagotovljenih dobrih 26 tisoč evrov, od tega bo 21 tisoč evrov razdeljenih na osnovi razpisa, ostalo pa je namenjeno plačilu najemnine za travnato športno igrišče in izgradnji športnega objekta na igrišču ob šoli. Sredstva v letnem programu kulture so precej višja, in sicer dobrih 48 tisoč evrov. Največ sredstev je namenjenih za dejavnost knjižnice, kar 22 tisočakov, na razpisu bo kulturnim društvom za izvajanje programov namenjenih dobrih 18 tisoč evrov, ostala sredstva so namenjena drugim programom v kulturi. Svetniki so oba programa potrdili in priporočali določene popravke v pravilnikih za dodelitev sredstev na razpisih. Izpostavili so visoke stroške za knjižnično dejavnost. Poleg ostalih točk so prisluhnili poročilu o izvajanju projekta Starejši za starejše, ki ga je podala vodja projekta v gornjegrajskem društvu upokojencev Karlina Mermal. Štefka Sem Savinjske novice št. 13, 27. marec 2015 7 Organizacije, Gospodarstvo ČLANI MOZIRSKEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA IZMENJALI IDEJE Starejši za višjo kakovost življenja doma Občina Mozirje je pred leti ustanovila koordinacijski odbor, v katerega so bili imenovani predstavniki društev in organizacij, ki se ukvarjajo tudi z zagotavljanjem večje kvalitete življenja starostnikov. Člani odbora so se pogovorili o stanju na tem področju in izmenjali ideje, kako ga še izboljšati. V odboru so poleg župana Ivana Suhoveršnika predstavniki društev upokojencev, diabetikov, borcev in invalidov, karitas in Rdečega križa, zdravstvene postaje in patro-nažne službe ter centra za socialno delo. Uvodoma jih je nagovoril župan in izpostavil njihovo pomembno vlogo, ki jo opravljajo za občane. To delo je večinoma prostovoljno, od njih pa terja veliko truda in časa. Ob tem je dodal, da je v največji meri ravno zaradi mnogih prostovoljcev socialni čut v mozir-ski občini na visokem nivoju. SKORAJ 20 ODSTOTKOV STAREJŠIH OD 65 LET Terezija Plaznik, ki je v odboru s strani Društva upokojencev Mozirje, je predstavila stanje starostnikov. Terezija Plaznik je predstavila stanje starostnikov v mozirski občini. (Foto: Slavica Tesovnik) Na njeno pobudo je bil odbor tu- raščalo. Skrb za kvalitetnejše pre- di ustanovljen. Program Starejši za starejše v društvu upokojencev izvajajo že sedmo leto. Plaznikova je povedala, da je bilo v začetku težko dobiti prostovoljce, ki bi pomagali pri izvedbi, sedaj pa se javljajo sami. Starejših, ki izpolnjujejo kriterije za vključitev v program, je vse več. Na območju občine je skoraj 20 odstotkov starejših od 65 let, to število pa bo iz leta v leto še na- življanje starosti bi morala biti zato še večja, da bi se starejši odločali starost preživljati doma. V veliko pomoč bi jim zato bili centri za izvajanje dnevnih aktivnosti in podobne ustanove. Evropska unija naj bi v prihodnjih petih letih za izvedbo tovrstnih projektov, predvsem ustanavljanja medgenera-cijskih centrov, namenila več sredstev, zato bo potrebno resno pristo- piti k pripravi načrta in prijavljanju na razpise. Prisotni so predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo. Slednjih je veliko, izkazalo pa se je, da med sabo premalo sodelujejo v smislu pretoka informacij o ponudbi za občane. Zavoljo tega bi bilo dobrodošlo, če bi pridobili skupne prostore, v katerih bi bila ta društva in organizacije stacionirane. Da bi se lahko aktivnosti izvajale na enem mestu, občani pa bili o njih bolje obveščeni. Seveda ob tem vprašanju niso mogli mimo stavbe, ki je bila zgrajena v okviru socialnega programa Mo-zirske trate in je sedaj že leta prazna. Župan se je zavezal, da bo poskusil vzpostaviti stik z investitorjem Jurijem Maleševičem in mu omenil možnost, da bi v tej ali bivši občinski stavbi deloval tak medge-neracijski center. Dogovor ob koncu seje je bil, da odslej slednje ne bodo le enkrat letno, ampak bo prihodnja letos septembra. Pregledali bodo konkretne aktivnosti, ki bodo izvedene do takrat, in določili smernice za naprej. Benjamin Kanjir LETO DNI POSLOVANJA TRGOVINE EDAMO V VELENJU Družinsko timsko delo v prvem letu ustvarilo dober projekt Lepo urejena trgovina se ponaša s prijaznim in strokovnim prodajnim osebjem, ki pomaga izbrati pravo oblačilo. (Foto: Slavica Tesovnik) Trgovina Edamo z ženskimi in moškimi oblačili je pred enim letom odprla svoja vrata. Leto je naokoli, direktor Boštjan Erjavec s svojimi družinskimi člani je z rezultati poslovanja zadovoljen. Trgovina nasproti objekta Nova, v Velenju, na Kidričevi ulici 3, je v petek slavila rojstni dan. Kupci in obiskovalci dogodka so nazdravili z lastniki in prodajnim osebjem, prisotne pa je pričakala tudi dobra domača torta. Športno elegantna konfekcija v izložbi in na policah očitno pritegne mimoidoče. Tudi ob tokratnem dogodku so stranke kupovale v trgovini. Nemška kakovost oblačil je bogata v barvah, kreacijah in raznovrstnih številkah. Na policah in obešalnikih so majice, puloverji, srajce, hlače, suknjiči, vetrovke, plašči in jakne. Posebno zanimivi so vzorčni kosi, ki slovijo po svoji unikatnosti. Lepo urejena trgovina se pona- ša s prijaznim in strokovnim prodajnim osebjem, ki pomaga izbrati pravo oblačilo. Ob priložnosti je prisotnim spregovoril Boštjan Er- javec. Povedal je, da so s prihodki v preteklem letu pokriti stroški poslovanja, kar pomeni, da je poslovni cilj trgovine dosežen. K uspešnosti so prispevali svoj delež tudi vsi družinski člani, za opravljene nakupe pa se je zahvalil vsem potrošnikom. Prvim kupcem, ki so opravili nakup pred enim letom, so pripravili darila. Tako živi mala, a prijetna trgovina z oblačili, v katero se vse bolj pogosto vračajo zadovoljne stranke. V težkih kriznih časih jim je z relativno majhnimi finančnimi vložki in prizadevnim delom uspelo ustvariti dodatno maloprodajno dejavnost podjetja, ki se sicer že 15 let ukvarja z zastopanjem nemških blagovnih znamk na področju držav Balkana. Slavica Tesovnik 8 Savinjske novice št. 13, 27. marec 2015 Organizacije, Informacije ČEBELARSKA ZVEZA SASA Kljub slabi letini optimistično v novo pašno sezono Delegati enajstih čebelarskih družin oziroma društev, ki se povezujejo v tukajšnjo čebelarsko zvezo, so se zbrali na občnem zboru v Mozirju. Prevetrili so delo v preteklem letu, s katerim so lahko zadovoljni. Tega pa ne bi mogli trditi za medeno letino, ki je bila po nekaterih krajih katastrofalna, prav tako je v letošnji zimi propadlo veliko čebeljih družin, o čemer so poročali zlasti šaleški čebelarji. Predsednik ČZ SAŠA Ivan Čopar je glede tega v poročilu zapisal: »Leto 2014 je za nami, bilo je zelo pestro, saj je bila čebelarska letina ena najslabših, kar jih pomnijo naši starejši čebelarji. Za vsakim dežjem po- sije sonce, zato ne smemo biti pesimisti, ampak moramo z optimizmom zreti v prihodnost in upati, da bo leto, ki je pred nami, zadovoljilo naša čebelarska pričakovanja.« Po kronološkem redu je naštel številne dejavnosti, ki jih je izvedla zveza na različnih področjih svojega delovanja. Obisk sejma Alter-med v Celju in udeležba na vseslovenskem čebelarskem prazniku sta bila spomladanski uvod v celoletno dogajanje. Sodelovali so na Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu. Organizirali so skupno ekskurzijo na Primorsko k znanemu čebelarju, imeli dan odprtih vrat čebelnjakov in s pridelki sode- ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA LJUBNO Veliko truda vložili v pripravo proslave Na občnem zboru so člani Ijuben-ske borčevske organizacije prisluhnili poročilu predsednika Bogdana Groharja, ki je naštel številne prireditve in pohode, ki so se jih člani udeležili lani. Najbolj ponosni so, da jim je bila zaupana proslava v Radmirju ob 70-letnici ustanovitve Vojske državne varnosti, ki se je je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število ljudi. Slavnostni govornik je bil Franjo Ma-rošek, za izvedbo programa pa je poskrbela Lenka Kralj. Mlajši člani organizacije so v okviru prireditve prehodili del poti poimenovane Vranov let od Stona do Rad-mirja. Pa tudi drugače so se preko celega leta udeleževali različnih pohodov, je povedala Irena Retko. V organizaciji veliko dajo na starejše člane, ki jih obiščejo pred novim letom. V preteklem in že letošnjem letu so jih izgubili kar nekaj. Trenutno je v krajevni organizaciji 83 članov. Vsako leto si zadajo cilj, da bodo privabili nove člane, a pri tem niso najbolj uspešni. Tudi letos bodo po besedah predsednika zelo delavni. Program prireditev, ki jih bodo obiskali, in raznih pohodov je bogat. Mesečno se bodo udeležili vsaj enega do- Na občnem zboru so savinjsko-šaleški čebelarji potrdili vsa poročila, načrt dela in finančni plan ter podelili več čebelarskih priznanj. (Foto: Marija Lebar) lovali pri organizaciji Tradicionalnega slovenskega zajtrka na šolah in v vrtcih. Pomembna stalnica je sodelovanje s Čebelarsko zvezo Slovenije, pri kateri ima tukajšnja zveza precej članov v različnih delovnih telesih. V Mozirju so skupaj s zvezo izvedli več predavanj, eno tudi v Čebelarskem centru SAŠA v Lučah. Obiskali so svoje stanovske kolege v Žirovnici. Čopar je poudaril skrb za podmladek in naštel šole, na katerih delujejo uspešni čebelarski KNJIŽNICA MOZIRJE krožki, mladi čebelarji pa s tekmovanj oziroma kvizov prinašajo domov visoka odličja. Program dela za letos je podoben prejšnjemu, saj se je ta z leti izkazal za uspešnega. Na zboru so potrdili vsa poročila, načrt dela in finančni plan ter podelili več čebelarskih priznanj. V svoje vrste pa bi radi dobili tiste čebelarje, ki še niso organizirani in katerih čebele večkrat niso ustrezno obravnavane -zlasti z vidika zdravljenj. Marija Lebar Po besedah predsednika Bogdana Groharja so bili člani organizacije lani zelo delavni. (Foto: ŠS) godka, tako lahko vsi člani izbirajo, kaj jim najbolj odgovarja. Člani so bili enotni, da se spremeni ime združenja, in sicer, da Mozirje v imenu nadomesti Zgornja Savinjska dolina. Priznanja za neutrudno pomoč pri delu krajevne organizacije so prejeli Franc Štiglic, Ludvik Pavlo-vič, Breda Sovinšek in Marta Bakšič. Štefka Sem Knjižne novitete v marcu LEPOSLOVJE: Berčič, Janko: Spoznaj junake s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi in s pridobljeno hemofilijo, Gilbreth, Frank: Na visokih petah, Guareschi, Giovanni: Don Camillo in Peppone, Urbanija, Jože: Antonija, ostani v Komposteli!, Munro, Alice: Ljubo življenje, Šarotar, Dušan: Panorama, Kos, Janko: Umetniki in meščani, Bolouri, Joanna: Sexznam, Guhrke, Laura Lee: In nato jo je poljubil, Bybee, Catherine: Soproga do srede, Donaldson, Julianne: Blackmoore. STROKOVNA LITERATURA: Deberge, Pierre: Ljubezen in spolnost v Svetem pismu, Scola, Angelo: Poročna skrivnost, Breznik, Janez: Razgledi po pravu, Tominec, Nataša: »Sem zasvojen, nisem nor« : dvojna diagnoza : zasvojenost in duševna stiska, Golob, Lučka (urednik): Spominjamo se - nismo pozabili!, Žmahar, Cristy: Nebesa pripovedujejo, Brown, Brene: Neizmeren pogum, Horvat, Sebastian: Ljubezen ali dandanašnja farsa, Kentric, Samira: Balkanalije. MLADINSKA LITERATURA: Forster, Monika: Moja skrivnost Pon Pon, Andruetto, Maria Teresa: Jua-nova dežela, Dungworth, Richard: Čas za piratsko malico, Jelenko, Tanja: Naj odnesem domov, Milčinski, Frane: Gusarska : heja bumbarasa!, Mil-činski, Fran: Butalski policaj in Cefizelj, Silei, Fabrizio: Avtobus Rose Parks, Milčinski, Fran: Zbrane pravljice in pripovedke. 9 Savinjske novice št. 13, 27. marec 2015 I Zgodovina in narodopisje Spomin na nekdanje drvarje (2) Piše: Aleksander Videčnik NEUKI KMETJE Kmetje niso znali gospodariti do te mere, da bi se lahko primerjali s tržani, meščani in drugimi. Poleg tega so bile kmečke družine veliko številnejše od mestnih ali trških. Tako je mnogo naših ljudi moralo iskati kruh v drugih državah, predvsem v Ameriki. Grunt so prodali, da so si kupili potovanje v tujino in dejansko šli v negotovost. Tako so razne potovalne agencije odlično zaslužile. NEKAJ PODATKOV LJUDSKEGA ŠTETJA Primerjava števila prebivalcev okraja Gornji Grad v popisu leta 1905 in leta 1910 dokazuje zmanjšanje prebivalstva. Vseh površin so zapisali 50.903 ha, število prebivalcev leta 1905 15.717 in leta 1910 le še 14.769. če bi imeli podatke o prejšnjih popisih, bi bile številke izseljenih veliko višje. V popisu za deželo Kranjsko 1870 do 1910 so zapisali: »Naravni prirast prebivalstva je komaj dohiteval število odseljencev iz ekonomskih razlogov. V času, ko je bil naravni prirast 159.320, se je izselilo 101.050 prebivalcev. V letih 1921 do 1930 se je izselilo iz Slovenije (poznejše Dravske banovine) 48.796 ljudi.« Vse to potrjuje dejstvo o izseljevanju, predvsem kmečkega prebivalstva. V NAŠI DOLINI Tudi pri nas je prihajalo do velikih sprememb. Veliki so jemali malim, mnogo zemlje pa so preko zakupnikov obdelovali slabo plačani kmečki ljudje, za razne trgovce in druge bogate ljudi, tudi prebivalci mest so bili med njimi. Ljudje so iskali delo, saj so bile kmečke družine po navadi kar številčno bogate. Kmalu je bilo izkoriščanje in razlikovanje na vaseh zelo opazno. Kar je še posebno žalostno - gospodarji so se kljub sorodstvenim vezem obnašali brezobzirno. Če so družinski člani iskali delo v mestih, so se podali v negotovost. Skratka, delovne sile na vasi je bilo preveč. Kot žalostno sliko lahko navedemo primer v Gornjem Gradu. Dogajalo se je leta 1939. Brat gospodarja je delal na domači žagi, ko se je njegova družina povečala, je zaprosil brata gospodarja za višjo plačo. Pa mu je ta »svetoval«, da naj gre pač kam drugam iskat bolje plačano delo. Ko sem zbiral gradivo, sem imel priliko govoriti s prizadetim bratom, ki mi je opisal ta dogodek. PREMALO KRUHA V DOLINI Položaj naših ljudi je bil znatno težji, ker ni bilo industrije ali večje obrti v dolini. Tudi možnosti uka pri obrtnikih so bile redke. Zelo so bile prizadete družine s šoloobveznimi otroki, kajti primanjkovalo je denarja za nakup šolskih potrebščin. Mnogi so »služili«. Bili so hlapci in dekle pri večjih kmetih, drugi so delali v gozdovih, na žagah in splavarili. Vsa ta dela so bila več ali manj občasna in niso nudila človeku gmotne varnosti. Prav v tem so bili ljudje, ki so izhajali iz tukajšnjih kmetij in iz bajtarskih družin, na slabšem od tistih v industrijskih središčih. Naslovna stran knjige Janeza Evangelista Kreka Črne bukve kmečkega stanu Marsikje so se ljudje lotili kakšnega rokodelskega dela. Ponekod so pridno lončarili, tu so pred-njačili »črnolončarji« iz Kokarij. Ponekod so žga-li apno, ki so ga na splavih vozili na jug. Spet drugi so tkali platno iz lanu in sukno (raševino), iz te tkanine so nosili delovne obleke. Mnogo je bilo potujočih rokodelcev, ki so hodili v štiro na kmetije. PRIZADEVANJA DR. J.E. KREKA ZA PRAVICE KMETOV Takšne razmere so mi v letih zbiranja gradiva o drvarjih opisovali starejši ljudje, ki so te čase ali doživeli ali pa so jih imeli v spominu iz svoje mladosti. Slovenci imamo na voljo tudi zelo izčrpna pričanja v knjigi Črne bukve kmečkega stanu Janeza Evangelista Kreka. Krek je pisal v tedanjem časopisu Slovenec o Jedru kmečkega vprašanja. Leta 1895 je v samozaložbi izšla knjiga, ki jo je natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani z navedenim naslovom. Naj omenim, da je dr. Krek pisal podlistek v Slovenca pod psevdonimom J. Sovran. Če se poglobimo v njegov življenjepis, lahko razberemo njegove težave, ki jih je imel kot duhovnik z nekaterimi krogi vrstnikov, ki so ga »zmerjali« za socialista. Seveda je res, da se je Krek zavzemal za pravico in kritiziral krivice, ki so se dogajale na naši vasi. Takole je zaključil knjigo: »To je tudi namen nasprotnemu načrtu. Naj bo nekako, dasi nepopolno, navodilo, kaj je treba proučevati v kmečkem, obrtnem in delavskem vprašanju in vzbudi naj sistematičen pouk pri shodih in društvih o teh zadevah. Bog vzbudi mnogo delavcev, delu pa daj obilnega blagoslova!« ČRNE BUKVE V Črnih bukvah Janeza Evangelista Kreka najdemo smernice za olajšanje življenja na vasi. Krek je tudi opisal izkoriščanje kmečkega prebivalstva po kmečki odvezi, ko so po vaseh križari-li razni špekulanti - eni so po nizki ceni odkupovali kmečka zemljišča. drugi so ponujali »poceni« posojila, da bi kmetje lahko odkupili svoj delež ob prevzemu fevdalnega posestva. Krek opisuje goljufije s temi posojili in navaja, da so nekateri kmetje plačevali tudi do 11-odstotne obresti. Seveda so se ob takih posojilih mnogi preza-dolžili, posestvo so morali prodati in iskati delo za preživljanje, marsikdaj tudi v tujini. Krek je na koncu svojega pisanja napisal Socialni načrt slovenskih delavskih stanov. V uvodu je zapisal: »Socialno vprašanje je po svojem bistvu pravno in zato tudi nravno vprašanje. Obravnavati se mora po nezmotno resničnih načelih, iz katerih se uresničujejo zahteve pravičnosti.« V naslednjem poglavju opisuje kapitalizem in zapiše: »Kapitalizem imenujemo sedanji gospodarski nered, po katerem denar gospoduje nad delom in človekom, ki dela. Omogočila ga je napačna svoboda, ki je odtrgala posameznika od skupnega namena in postavila človeka proti človeku v boj na življenje in smrt. V tem boju podleže slabotnejši in poštenejši, močnejši in hudob-nejši pa zmaguje ...« KMEČKI STAN 1. Kmečki stan je nujno potreben državi, ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovi za obrt, temveč tudi za varstvo reda in miru in za ohranjanje verskega in nravnega življenja. 2. Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti, zahtevamo: a) Zakonito se mora zasebnikom prepovedati kopičenje zemljišč v velika posestva. b) Uvesti se morajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine. Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko preživi ena družina. Takšna posestva se ne smejo razkosavati in da se tudi ne smejo zadolževati za več kot četrtino svoje vrednosti. Nadaljevanje prihodnjič. 10 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Ljudje in dogodki DOBRODELNI KONCERT OSNOVNE SOLE NAZARJE Alya z glasbenimi prijatelji pomagala k brezplačni šoli Za smeh v otroških očeh je bilo vodilo tudi letošnjega dobrodelnega koncerta nazarske osnovne šole v športni dvorani. Zbrana sredstva bodo namenili brezplačni šoli - pridobivanju znanja, vrednot in veščin, na katerih bodo osnovnošolci lahko gradili svojo prihodnost. Na OŠ Nazarje se zavedajo, da so spoznavanje domovine, obiski kulturnih in drugih prireditev, ples, smučanje, plavanje in ostale dejavnosti pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa in morajo biti dostopne vsem otrokom. Ravnateljica Vesna Lešnik je poudarila, da so potovanje k brezplačni šoli pričeli pred sedmi leti in na poti naleteli tudi na ovire. Te so z vztrajnostjo premagali. Ob tem jim ob strani stojijo številni podporniki in donatorji. »Zaradi vas naše potovanje ni zaman, in če boste še verjeli v nas, ga bomo lahko nadaljevali tudi v priho- Neisha je obiskovalce zabavala z rokerskimi ritmi. (Foto: Marija Sukalo) Alya je zapela tudi v duetu z 6pack Čukurjem. (Foto: Marija Sukalo) dnje,« je med drugim izpostavila v zahvali. Koncert, ki so ga pričeli pevski zbori nazarske osnovne šole pod vodstvom Katje Gruber, je tokrat oblikovala Alya z gosti. Glasbenica je predstavila pesmi z novega albuma Car in pesmi starejšega datuma. Ob njej je divje ritme dodala Neisha. Reparske rime so bili v domeni najboljšega pevca med keramičarji in najboljšega kerami-čarja med pevci 6pack Čukurja. Za dvigovanje pozitivne energije in vzdušja je poskrbel Big band Slovenske vojske z dirigentom Rudolfom Strnadom. Slednji se je skusil tudi kot pevec. Alyi sta se izmenično pridružila Čukur in Strnad. Napetost v dvorani je dvigoval moderator Gorazd Špegel Gogi z žrebanjem gledalcev, ki so prejemali nagrade. Ob zaključku večera sta bili Alyi pri petju v pomoč osnovnošol-ki Nadja Jelšnik in Anja Vačovnik. Marija Šukalo KONCERT Z ROKO V ROKI V RADMIRJU Obiskovalci prisluhnili domačim talentom, izkupiček za gasilce V soboto, 7. marca, je bilo v radmirskem kulturnem domu zelo živahno. Člani kulturnega društva so se namreč odločili, da s pomočjo pevcev in glasbenikov iz domačega kraja pripravijo dobrodelno prireditev. Njen izkupiček je bil namenjen in predan prostovoljnemu gasilskemu društvu za nov gasilski dom v Radmirju. Ob tej priložnosti so v kulturnem društvu namenu predali novo klavinovo, ki bo dobrodošla pridobitev na prireditvah in vajah. Kot prva je nanjo zaigrala Bernarda Štiglic, kasneje sta svoje klavirsko znanje pokazala še Ksenija Štiglic in večkrat nagrajeni mladi pianist Jan Jurjovec. Na domačem odru sta nastopili tudi učenki nazarske glasbene šole, Zala Gluk na kitari in Neja Sem na flavti. Na violino je igrala Kristina Štiglic. Klemen Finkšt je odpel Elvisovo skladbo in v njegovem slogu šarmantno pohvalil spremljavo Bernarde Štiglic na klavirju. Za plesno dogajanje je poskrbela otroška folklorna skupina Flosarček, njihova mentorica je Eva Firšt, na odru pa sta jih spremljala Robi Weiss na harmoniki in Kristina Štiglic na violini. Zapela sta tudi ženski pevski zbor Jutro pod vodstvom Rosane Štiglic in moški pevski zbor Zarja, ki ga vodi Bernarda Štiglic. Na odru niso manjkale članice kvarteta Štiglic, za zaključno presenečenje pa je poskrbelo pet članic ženske- ga zbora in pet članov moškega zbora, ki so si za to priložnost dali ime 2x5 in odpeli dve skladbi. Prireditev so zaznamovale številne izvedene glasbene priredbe Bernarde Štiglic. Moderator-ka koncerta je bila članica radmirskega kulturnega društva Ksenija Nerat. Štefka Sem Članice in člani priložnostno sestavljenega zbora z imenom 2x5 so odpeli dve skladbi. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 11 Kultura, Ljudje in dogodki GLEDALIŠKA PREDSTAVA OB 8. MARCU Impro predstava Moški v omaki zabavala ženske, a tudi moške V organizaciji Mladega foruma pri SD Zgornje Savinjske doline se je v nazarskem domu kulture v soboto, 7. marca, odvila zabavna in zanimiva gledališka prireditev. Organizatorji so predstavo poklonili ženskam ob mednarodnem dnevu žena, nanjo so povabili tudi moške. Občinstvo, ki je skoraj povsem napolnilo dvorano, je sodelovalo pri kreiranju dogajanja na odru in se odlično zabavalo. Vsaka od udeleženk dogodka je za darilce dobila rdeč nagelj. O pomenu praznovanja dneva žena je spregovorila članica Mladega foruma Nena Kotnik. Prisotne je z nekaj besedami nagovoril tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Trojica fantov iz Interaktivnega gledališča Ljubljana izvaja pred- stavo Moški v omaki brez kakršnih koli vnaprejšnjih predlog ali scenarija. Za sodelovanje povabi občinstvo in skupaj kreirajo krajevno, časovno in vsebinsko povsem svobodne okvire, v katerih nastopajoči z izvirno menjavo razpoloženj in položajev duhovito udejanjajo zamisli, ki jih spontano ponudi publika. Fantje so vmes za sodelovanje na oder povabili tudi dve izmed gledalk po izboru občinstva. Najprej se je na oder povzpela Milena Volk iz bara Rdeča armada in skupaj z nastopajočimi poustvari-la razpoloženje v svojem baru. Ni-kolina Ignjatic pa je dobro odigrala prizor v družbi zaljubljenega fanta, ki je v hipu menjal razpoloženja od sarkazma in ironije do popolne romantične ljubezni. Nikolina Ignjatic je dobro odigrala prizor v družbi zaljubljenega fanta, ki je v hipu menjal razpoloženja. (Foto: Marija Lebar) Vse to je gledalce izjemno za- Po končani predstavi je sledilo dru- bavalo in dvorano so polnile sal- ženje, krepko pod vtisom minulega ve smeha in aplavza. Zabavali in doživetja. smejali so se celo izvajalci sami. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE PRIPRAVILA PREDSTAVITEV KNJIGE Kako prepoznati in obvladovati stres V Kulturno umetniškem društvu Polzela deluje tamburaški zbor, katerega okrnjena zasedba je pred dnevom žena obiskala gornjegraj-ski center starejših. Glasbeniki so razveselili stanovalce centra in z njimi preživeli prijetno urico. Kot so povedali, je bilo druženje v centru namenjeno glasbi in glavno besedo so to uro imela glasbila v njihovih rokah. Številne sklad- be so bile balzam za dušo, namenjene ženam ob njihovem prazniku, pa tudi možem ob praznovanju mučenikov. Stanovalci, ki ure druženja vedno z veseljem obiskujejo, so bili tudi tokrat zadovoljni. S skromnim darilom so se zahvalili nastopajočim, hkrati pa že težko čakajo nove goste, ki jim bodo krajšali čas. Štefka Sem Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Njegovo obvladovanje je zato še toliko bolj aktualno. Kako se tega naučiti, so zbrani izvedeli na predstavitvi knjige Obvladovanje stresa za telebane avtorja Al-lena Elkina. Predavanje o vsebini priročnika je v začetku marca pripravila Knjižnica Mozirje, v goste pa povabila Adila Huseljo, avtorja spremne besede v omenjeni knjigi. Na predavanju je Huselja zbranim spregovoril o sprožiteljih stresa, ki negativno vplivajo na naše počutje in zdravje, ter o tem, kako jih sploh prepoznati. Opisal je nekaj načinov in tehnik obvladovanja stresa, ki jih po preprostih korakih prinaša predstavljen priročnik. Spregovoril je o učinkovitem soočanju s skrbmi in predstavil nekaj trikov, ki jih opisuje avtor knjige in zanje zagotavlja, da prinašajo velike spremembe. TG DAN ŽENA V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD Zazvenele so tamburice, kitare in kontrabas Adil Huselja je opisal je nekaj načinov in tehnik obvladovanja stresa, ki jih po preprostih korakih prinaša predstavljen priročnik. (Foto: Tatiana Golob) 12 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Kultura, Ljudje in dogodki KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KULTURNEGA DRUŠTVA NAZARJE Nazarski pevci v goste povabili Vokalno skupino Šumljak Ob koncu praznovanja v letošnjem mesecu kulture, ki se je zaradi številnih prireditev podaljšal še v marec, so v domačem domu kulture nastopili člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje. V goste so povabili fante iz Vipavskega, pevce vokalne skupine Šumljak, ki jo odlikuje nekaj izjemnih solistov. Kristina Šuster, zborovodkinja nazarskega INTERNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE Koncert oddelka godal in brenkal Interni nastopi so stalnica nazarske glasbene šole. Na zadnjem nastopu so se predstavili uspešni učenci brenkal in godal od 3. do 6. razreda. Zaigrali so na kitaro, harfo, citre, violončelo in violino. Nekateri od nastopajočih se po uspešnem regijskem tekmovanju na ta način pripravljajo in utrjujejo svoj program za državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki poteka marca v primorski regiji. Interni nastopi učencev glasbenih šol spadajo med obvezne elemente izobraževalnega procesa. So eden od načinov prikazovanja rezultatov dela učencev in učiteljev ter stik šole s starši in javnostjo. Ob tem se mladi glasbeniki urijo v nastopanju pred občinstvom in izgubljajo morebitno tremo. Organizacijo nastopa je prevzela prof. Katja Skrinar, nekaj nastopajočih je na klavirju spremljala prof. Milanka Črešnik. Barbara Rozoničnik zbora, je občinstvu s pevci pripravila glasbeni program, poln slovenskih pesmi, popestren s tujimi, zahtevnejšimi, a hkrati ušesom všečnimi skladbami. MPZ Nazarje je v letošnji sezoni zakorakal v 16. leto delovanja, pod vodstvom Šu-sterjeve delujejo četrto sezono. Kot je povedal njihov član in povezovalec programa Sebastjan Žvipelj, njihov zbor najraje prepeva v domačem kraju, zelo radi pa povabijo tudi pevce iz drugih krajev. Letos so bili njihovi gostje člani moške vokalne skupine Šumljak iz Budanj in okoliških krajev, ki svoje petje izpopolnjujejo pod umetniškim vodstvom dirigentke Katarine Kodele Zadnikar. Obisk skupine ni bil naključen, med njimi in na-zarskim zborom so že nekaj časa stkane pevske in prijateljske vezi. Skupina rada prepeva na različnih prireditvah, uspešno se preizkušajo tudi na resnih pevskih srečanjih. Pojejo domovinske, ponarodele pesmi, skladbe slovenskih skladateljev, s takšnim repertoarjem so se predstavili tudi v Nazarjah. Za zaključek kulturnega dogodka so pevci združeno zapeli nekaj znanih pesmi. Nazarski zbor je na klavirju spremljala Alenka Klemše Begič. Tatiana Golob Nekaterim je interni nastop služil tudi kot priprava na državno tekmovanje mladih glasbenikov. (Foto: Barbara Rozoničnik) Nazarski zbor pod vodstvom Kristine Suster najraje prepeva v domačem kraju, radi pa povabijo tudi pevce iz drugih krajev. (Foto: Tatiana Golob) LESARJI NA OSNOVNI ŠOLI LJUBNO OB SAVINJI Predstavitev poklicev v lesarstvu in praktično delo Na ljubenski osnovni šoli so lesarji, učitelja Milan Strmčnik in Milena Škodnik ter dijaka Miha Dermol in Klemen Knez s Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, ŠC Slovenj Gradec, pripravili in izvedli tehnični dan za sedmošolce. Učenci so si sestavili vsak svojo ptičjo hišico in jo premaza-li z osnovnim površinskim premazom. Poleg tega so jih seznanili z določenimi lastnostmi lesa; eno od teh so spoznali podrobneje, saj so izvedli vajo v zvezi s trdoto lesa. Osmošolcem so predstavili lesarske poklice, za katere izobraževanje poteka na njihovi šoli. Štefka Sem Izdelovanje ptičje hišice je bilo zabavno. (Fotodokumentacija ŠC Slovenj Gradec) Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 13 Tematska priloga prihajadelo vnaravi Pripravila Tatiana Golob Vsak deseti prebivalec Slovenije skrbi za pridelavo hrane, kar pomeni, da obdeluje vsaj majhen košček zemlje. Kmetovanje je v naši deželi pomemben del življenja, marsikateri zgornjesavinjski družini pa je celo edini vir prihodka. V kmetijski prilogi objavljamo nekaj koristnih informacij tako za kmetovalce kot za skrbnike gozdov, saj je znanje o kmetovanju in skrbi za gozdove, ki jih ima v lasti veliko kmetovalcev, za našo dolino zelo pomembno. ■ " . -,■■■"■ V ' ■ > ■ .J/ ■ ■ V * K&-I "L 1 'Hw^^.TÎW'AWPrfflï ' — . (Foto: Igor Solar) OSNOVNI POGOJI ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM Zgodnja pomlad je čas za pripravo njiv na posevke. Po poljih je zato vidnih vedno več traktorjev, s katerimi kmetje obdelujejo večje njivske površine. Število traktorjev v Sloveniji je kljub nezavidljivem položaju našega kme- tijstva zelo visoko, s tem pa je visoka tudi številčnost nevarnosti, ki prežijo na traktoriste. Žal so nesreče s tragičnimi posledicami zelo pogoste. Upoštevanje varnosti pri delu s traktorji in traktorskimi priključki je zato zelo pomembno. Vse podrobnosti o teh, med Slovenci zelo priljubljenih delovnih vozilih, si ' : J J g Šolski Clihek Šentjur Cesta na kmetijsko in!o 32 jO Šentjur Tdui&n: +336 (013 746-29-00. faks: +386 [0)3 746-29-20, TKR: 01100-603 070&79 Srednja poklicna in strokovna šoJa vabi k vpisu v naslednje izobražuviiliie programe: L ŠTIftlLKTNJ PROGRAMI ■ 7ivii i»- ■ ¥ ■ 1 f tradicionalno praznovanje v sp de2elah vlaga, mokrota NEMŠKI VOJAK (slsK.) v v blago za kavbojke žitno socvetje ' 1 1 kocbek. edvard 'A | egipčanski bog podzemlja sestavil: peter udir oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji erot pristaniško mesto v srednji italiji kraj pri ljubljani zadnji del stopala delavec v lesarski stroki ščurek sl. pesnik (braco) lesen ročni sooček meni C NI DOLŽNIK perilo, ki se naenkrat opere dobitek pri tomboli. večji od ambe begunec. izseljenec ostruzek am. režiser (martin) cigan odlomek filma reka v švici zaščitno premazno sreostvo poljski slikar (eugeniusz) velik severnoameriški medved denarna enota irana rahel premik zraka ameriški filmski vesouCek levvan-dowski. robert najdaljša reka v sibiriji pristaš centralizma rim. pisec založnik, prijatelj cicera letni gozdni posek rakev, trliga Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: RITT - ameriški režiser (Martin); SARAPIS - egipčanski bog podzemlja; ZAK - poljski slikar (Eugeniusz); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SPLETKAR, TRIENALE, OAS, ANAM, MIKAELA, SEKS, MARKO, ALBREHT, AMI, KUK, TERAPIJA, ALVARO, OVES, FEDERER, EL, MASTI F, ETA, TATI, INK, GRANATA, TIČ, STEROID, POLJANA, TAVERNA, ANKARAN KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): = Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 20. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kdo tako grdo poje? ob 19.00. Kavarna in pizzerija Pr'pek Pripovedovalski večer Jes pa vem za eno zgodbo ... Sobota, 21. marec ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica izdelave butar ob 11.00. Golte 9. tradicionalno vseslovensko srečanje Smučanja po starem ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego ob 19.00. Kulturni dom Luče Komedija Ni vse zlato, kar se sveti Nedelja, 22. marec ob 10.00. Golte Odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu ob 15.00. Kulturni dom Bočna Koncert ob materinskem dnevu Ponedeljek, 23. marec ob 9.00. CDM Rečica ob Savinji Mladi arhitekti svetujejo Torek, 24. marec ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Kako se oglaša zajec? Sreda, 25. marec ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Mišek Miri - kdo je mamin ljubljenček? ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Pomladni zajček ob 18.00 Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom Četrtek, 26. marec ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Pomladni zajček ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco ŽIVALI - PRODAM Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam pujske za nadaljno rejo, možna tudi dostava; gsm 051/387-625. Prodam 3, dve leti stare burske koze; gsm 041/518-973. Prodam teličko simentalko, staro 1 leto, težko okrog 300 kg; gsm 031/295-331. Prodamo pujske, od 25 do 35 kg; gsm 041/445-315. Prodam prašiče, 100 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 041/716-210. kol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Bikca čb, teden dni starega, kupim; gsm 051/247-698. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico, bikca za za- MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. Suha cepljena drva prodam; gsm 051/423-279. Zelo ugodno prodamo 4 kuh. stole (rjavo usnje), kot novi (moderni); gsm 041/868-553. Prodam silažne bale in seno balira-no v okroglih balah; gsm 041/510219. Prodam suha bukova drva; gsm 041/664-296. Prodam smrekove krajnike in žajmovce dolžine 25 cm, 33 cm. Možna dostava; gsm 040/430080. NEPREMICNINE Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049. Oddam hlev v najem ; gsm 041/783-528. Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam traktor ursus c 360, ima 2.600 ur, l. 87; gsm 040/256-652. Ugodno prodam čisto svinjsko mast; gsm 051/631-190. Prodam hlevski gnoj; gsm 051/343-469. Prodam jedilni krompir (zelo poceni); tel. št. 583-54-58. Prodam elektronsko digitalne tehtnice in mesarsko opremo; gsm 031/202-859. Prodam metrska bukova drva (190 EUR klaftra), možen razrez in dostava; gsm 041/354-573. Pasjo utico, poceni prodam; tel. št. 58-43-497. Salame domače, suhe in suha mešana drva, ugodno prodam; gsm 051/414-382. 26 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 Šport TKD KLUB SUN BRASLOVCE Urh Černivšek že dvakratni mladinski državni prvak v taekwondoju Mozirjan Urh Černivšek, 17-letni dijak tretjega letnika Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje, tri leta neumorno trenira ITF taekwon-do in kickboxing. V letih 2013 in 2014 je postal mladinski državni prvak v taekwondoju (kategorija do 63 kg), letos pa je v kickboxingu zmagal v Karlovcu in bil lani tretji v Innsbrucku med mladinci v isti kategoriji. Konec aprila bo nastopil na evropskem prvenstvu v italijanskem mestu Andria kot član slovenske državne reprezentance v ITF taekwon-do. V dveh letih, od kar tekmuje, je osvojil 14 zlatih, 27 srebrnih in bronastih medalj na mednarodnih tekmovanjih. Tekmovanja potekajo večinoma v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in tudi v Angliji, kjer je osvojil 1. mesto pri mladincih in 3. mesto v članski konkurenci. V kickboxingu tekmuje v zvrsti light contact, na-pornejših bojih z več rundami in močnejšimi telesnimi kontakti. Tovrstni športi zahtevajo maksimalno telesno in duhovno pripravo, a so tudi na- Urh Černivšek iz Mozirja dosega velike uspehe v borilnih veščinah taekwon-do in kickboxing. (Foto: Jože Miklavc) čin življenja z visoko moralno etiko, močjo, hitrostjo reagiranja in praviloma potencialno energijo za ohranjanje zdravja ter telesno samozaščito. Černivšek trenira taekwon-do v TKD klubu Sun Braslovče pri trenerjih Simonu Janu in Nej-cu Preložnjaku. Boljših si po njegovih besedah ne bi mogel želeti. Za vsakega tekmovalca si vzameta čas, upoštevata njegova mnenja in ga motivirata, spodbujata k čim boljši psihološki ter fizični kondiciji ter taktiki boja. Učenje teh športov je veliko več kot le samoobramba, je predvsem samodiscipliniranost, trdna volja in dober odnos do družbe. Kakšno motivacijo ima Černivšek, pove dejstvo, da dijak ob vsakodnevnem pouku že slaba tri leta trenira petkrat tedensko po poldrugo uro dnevno. V času, ko ni vodenih treningov, le-te izvaja za krepitev kondi-cije sam s tekom v naravi, vajo boksa in taktike obrambe ob vreči kar doma. S tem in odrekanjem živi vsa šestčlanska družina Černivškovih, ki je tudi zelo zaslužna za Urhove uspehe. Jože Miklavc BOKSAR »PRINC« VINCENT FEIGENBUTZ V LOGARSKI DOLINI Bo solčavski masovnik prispeval k novemu naslovu medkontinentalnega profesionalnega boksarskega prvaka? V Logarski dolini se je od 1. do 7. marca mudila štiričlanska ekipa znanih boksarjev iz nemškega Karlsruheja. V gostišču Firšt, v Logarski dolini in okolici Solčave so izvajali intenzivne priprave za boksarski spopad med Vincentom Feigenbutzem, nemškim in kontinentalnim ter interkontinentalnim WBO prvakom v super srednje težki kategoriji v profesionalni ligi, in v 22 dvobojih neporaženim izzivalcem Balazsem Kelemenom iz Madžarske, ki je svoje nasprotnike položil s kar 13 nokauti. Bitka z izzivalcem iz Madžarske bo to soboto v Rostocku, ko bo Vincent poizkušal ubraniti šampionski naslov po verzijah WBO in GBO. S tem bi postal prvi izzivalec za svetovnega prvaka v svoji kategoriji. Organizator in menedžer Rainer Gottwald, nekdanji marinec v ameriški vojski, inštruktor potapljanja, uspešen boksar in podjetnik, sedaj znameniti boksarski strateg, je sin Slovenke, mame Ivanke Vršnik iz Solčave, ki se je poročila v Nemčiji. Ker nikoli ni pozabil korenin, je po- ski ekipi ponudili ustrezne pogoje za trening, improvizirani boksarski ring, nastanitvene in prehranske pogoje. 19-letni nemški profesio- Vincent Feigenbutz (desno) v borbi s Petrom Maukovicem (Foto: Jože Miklavc) iskal teto Marijo, rojeno Vršnik, sedaj Firšt, mamino sestro in bratranca Jožeta Firšta. Firštovi so štiričlanski boksar- nalni boksar z vzdevkom »Princ« je od 19 bitk v razredu »iron junior« izgubil le en boj, kar 17 zmag pa je dobil z nokautom. V Sloveni- ji je izvajal kondicijski in taktični trening s »sparing« partnerjem, večkratnim srbskim šampionom, zdaj že v profesionalni poltežki kategoriji, Petrom Maukovicem iz Beograda. Uradni trener, nekdanji trikratni evropski prvak v lahki kategoriji, Hansi Brenner je obema boksarjema nudil neizprosno šolo vrhunskega boksa. Gottwald, ki je še zdaj v izjemni kondicijski formi, je tem treningom dodajal še nekaj svojih taktičnih izkušenj ter v sodelovanju z gostitelji brezhibno organizacijo priprav na pomemben boksarski dvoboj. »Verjamem v našega mladega nemškega »carja« boksa! V mojo prvo domovino pa se bom vračal še večkrat, saj sem jo odkril kot najlepšo deželico, kot biser svetovnih lepot. Tu je blagodejen mir, je lepa narava, so pristni, kleni ljudje,« je dejal Rainer Gottwald. Jože Miklavc Savinjske novice št. 12, 20. marec 2015 27 Izpolnjene. vam h i2u Z UGODNIMI KREDITI ZA ZAPOSLENE ZA DOLOČEN CAS BO SLO LAZ1E! | banka celje H'cmerite ponudbo v najbližji dos lova Irnci ali na wwwuar&s celje.si1 www oanka-eclje.ii