S! m * ■ v vzv xo-V-A, V VT.V_4._1_ KjJ-iuOU Knjižnica via Geppa,9 TRIESTE ISMiaai,, ; L», %8& l_)ELO 'i-iV/' M- M GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE Leto XI. štev. 17 (530) TRST - PETEK 6. NOVEMBRA 1959 Posamezna ste". 25 Lir NAJ ŽIVI VELIKA OKTOBRSKA REVOLUCIJA nepremagljiva trdnjava miru med narodi in napredka delovnih ljudi vsega svetal NAPREDUJMO TUDI V TRSTU! obletnica ^Ucije poteka % Oktobrske re-v trenutku ko 'Je Sovjetska zveza velikanih H ^ in zgodovinske uspehe na področjih človeške deja-Trije Sputniki, dva Lu-I vsemirska postaja, ki je . "srafirala drugo stran Lune, dogodki, ki vzbujajo občudo-, Je. in navdušujejo. Potova-e Hruščeva v Združene drža-' "jegovi predlogi za splošno po- za’ aZ’ 'K i, ."^rožitev, akcija za pomiritev 'dir. ki jo izvaja socialisti- dežela skozi vsa leta svo- ; *a obstoja, pridobivajo mili-5® človeških sre. Oanes gledajo milijoni ljudi 'Ulili ideologij v vseh kabalističnih deželah povsem /"gače na Sovjetsko zvezo in "a s°cializem, ki se izkazuje J1 sistem, ki je boljši od ka,-."‘'stičnega in ne izraža samo : nJe po miru .marveč nakazu- «tv, *"di stvarno možnost zagoto- e miru vsemu človeštvu. ^anes ne dvomi več nihče, da ^SSR dežela najboljših teh- °v in znanstvenikov, najbo-Usa na uresničitvah na vseh r°čjih, z najbolj moderno Najboljše organizirano šolo. -te so vedno bolj prepriča-. ’ ^3 ne gre za noben «čudež». ideologijo, komunisti, njihovimi programi in njihovo sposobnostjo ter silo. Tudi pri nas si vedno bolj utira pot mnenje, da je treba menjati strukture in splošne usmeritve zato, da bomo lahko na višini današnjega časa. Polagoma padajo umetno ustvarjene pregrade in nerazumevanja, ki so zavirala napredek današnje človeške družbe in gladila pot velemonopolom ter privilegiranim krogom. V vsej deželi in pri nas v Trstu proslavljamo zgodovinsko obletnico 7. novembra zavedajoč se ,da imamo mnogo poštenih ljudi, ki so začeli razmišljati o svojih stališčih, primerjajo dogodke s starimi lažmi, gledajo drugače na partijo Lenina in Gramscija, cenijo njeno delo, odobravajo njene borbe in se jih udeležujejo. V Trstu so ljudske množice in komunisti sledili Sovjetski zvezi in Oktobrski revoluciji v težkih trenutkih s trepetajočim srcem, sledili so z navdušenjem v njenih zmagovitih pohodih. Pri nas je globoko ukoreninjena ljubezen do dežele, ki je odprla dobo proletarske revolucije in povsem naravno je, da Tudi naše mesto naj dvigne svoj glas v zahtevi po mednarodni pomiritvi Lunik III je fotografiral do sedaj nepoznano stran Lune Naloga komunistov je, da med širokimi ljudskimi množicami še bolj popularizirajo miroljubne pobude Sovjetske zveze težka in zamotana w v , . " . , T se je to smatralo kot preizkusni • ‘vec da ìe to sad socialnega _ . .1 , , . \ kamen zvestobe tovariša do siva. to te socializma, ki gre koti-komunizma. j( Fez Oktobrske revolucije, ki ^ Pomenila zmago delavskega ,.'r°da nad razrednim sovraž-^ 0ti1, je odpravila izkorišča-človeka po človeku in nado-j -da gnilo carsko državo z avo delavcev, kmetov in a- Gardnih intelektualcev, bi ^°h ne bilo mogoče zamišlja. ,) ^toaTafij Lune in drugih zgo-^.v*nskih pridobitev v deželi, so pred štiridesetimi leti njdi samo lesene pluge. Gutnike in Lunike si človek zamišlja samo v deželi, , c p" ne poznalo brezposelnosti. ri socializma in načel proletarskega internaeionalizma. V ZSSR proslavljajo letošnjo obletnico velike Oktobrske revolucije — to je 42-obletnico — v znamenju velikih zmag in pridobitev, ki so izrednega pomena, ne le za sovjetske državljane in za ves socialistični svet, marveč za vse miroljubno človeštvo sveta. brez politike sile, brez vsakih groženj in vsakega pritiska, mogoče reševati in rešiti vsa ; tu- di najbolj vprašnaja. Potovanje Hruščeva v Združene države Amerike, njegovimi razgovori z Eisenhowerjem in drugimi ameriškimi državniki ter osebnostmi, načrt za splošno razorožitev, ki ga je predložil Hruščev pred skupščino Organizacije združenih narodov, (Nadaljevanje no 4. straniJ Veliko povečanje blaginje sovjetskih državljanov, nove važne pobude za ugladitev poti k mednarodni pomiritvi in miru v vsem svetu, najnovejše pridobitve na področju vesoljskih raziskav, so dejstva, ki jih ne more nihče več osporavati. Danes so bolj kot kdaj koli uprte oči vsega naprednega in miroljubnega človeštva v ZSSR in v njeno prestolnico — Moskvo, kot v svetilnik miru in prijateljstva med vsemi narodi sveta in kol v znanilca lepše in Mi proslavljamo 12. obletnico I vedrejše bodočnosti ter blaginje lf novembra medtem ko beleži- I vsega človeštva. Pa tudi netilci mo uspehe obnavljanja izkaznic I »emirov in zagovorniki vojne za 1959, ko smo vpisali nad | 'er politike sile gledajo danes iž* J' ne obstoja strah pred ne-v eslcim izkoriščanjem v to-- rn'- ki uničuje mišice, in ra- v Take stvaritve so mogoče Zeli. kjer so spremenili pu- je f v žitne zakladnice in kjer Retine mili ionov delavcev, ^v in intelektualcev priti k zasnovanju in uresni- Sai N načrtov. 800 novih tovarišev. Prepričani smo. da bomo napravili tokrat še druge in večje korake naprej v kampanji obnavljanja izkaznic in rekrutaeije za 1960, da bo naša federacija postala organizacija z vsemi značilnostmi velike množične partije, ki jih že ima Komunistična partija Italije, stranka tistih, ki hoče-io, da bi tudi v Italiji zmagali ideali komunizma. V tem duhu se pripravljamo na hodoči kongres naše federacije, kjer hočemo dokazati, da so tržaški komunisti sposobni dati vreden doprinos k veliki borbi, ki jo vodi naša partija za demokratično, socialistično obnovo dežele. PAOLO SEMA vvffumenti», ki se jih ie de- Uta posluževala protikomu- v ZSSR, v Moskvo, kot v kraj, od koder so prišle — in še prihajajo — vse najrazličnejše po. bude, ki spodbijajo in zavračajo vse njihove sanje o neki «tehnični premoči», ki naj bi bi. la porok gotove zmage v morebitnem mednarodnem oboroženem spopadu. Z velikim zadoščenjem moramo podčrtati, da je na srečo v svetu vedno manj pristašev netilcev nemirov in vojne in tistih, ki si domišljajo, da je s politiko sile mogoče rešiti vsa svetovna nerešena vprašanja, pač pa se vedno bolj širi in uveljavlja mnenje, da je le v mirnem sožitju in prijateljstvu med narodi, v miroljubnem tek-monavju na vseh področjih, Jf*'®t>a propaganda —- in kate. litj "ista vladni tisk in radio danes povsem opustila — il ■ resnici zelo klavrna stvar *5i'tain terrm kar se danes do-H j v svetu, ki prav gotovo , °raka v smer kot hi hoteli 'ffi Clnnarii, marveč stona v tj I- ki io z vso silo kaže so-- Ist'čni svet. In prav zrna- |,j|V'ta Oktobrska revolucija ie k ' zibelka % sveta. novega socialisti- % Na «argumenti» nrotikomu- r|j ^ so škodovali. Mnogo liu- 8^oh ni vedelo kai se doga- [{ Velikem delu sveta. Proti- « argumenti» so Vpnlsti™' HU 1 možnosti razumevanja in v, ^avania. škodovali so pred- jj^ delovnim ljudem, ker so L ^zdvaiali in s tem deloma tir°mitirali potencial horhe k 0 si ie velekapital lahko na. fa?adil mastne dobičke na >lrtl žuljev delovnega človeka <.ud-ie začeli odnirati oči. padati protikomuni- vi% nresrade in nresodki. Vsi d'io danes, da ZSSR ni de-sestradancev in analfabeti,.-. "k° vidiio nazadniaki in >Wii ^ V,j. f0 vidiio nazadniaki t^lii zavodov za znanstvena Htj^klvania. ki so večkrat za lig _ Zaradi pomanjkanja de-V., 'h sredstev. Danes ga ni it, arCTimenta, kraievneaa ali tiri|, "fodnega. gospodarskeea. *'eneea ali "Oeaa ali znanstvenega 'V.a'a- ki bi ne bil povezan s >,‘ko ZVe socialistično òhodnfa številka .DELA* **ide v petek, 20. novembra. Za široko in močno Partijo Apel Federalnega komiteja in Federalne kontrolne komisije Tovarišice in tovariši! Začela je kampanja obnavljanja izkaznic 1960 in pridobivanja novih članov za partito. Kampanja se začenja, medtem ko zgodovinske pridobitve sovjetske znanosti in uspehi na poti mednarodne pomiritve, potrjujejo premoč in silo socializma, kot nositelja višje civilizacije v blagostanju in miru. KPI je v vsej državi in tudi v Trstu temeljna sila, ki se bori za mir, socialno in gospodarsko obnovo. IX. vsedržavni kongres partije in kongres naše federacije, kot zasedanja močne, enotne in borbene stranke, bosta postavila važno etapo kar se tiče okrepitve in razširitve naših vrst. Pojdite na delo z zaletom in navdušenjem, da bodo, vaša celica, sekcija in vsa federacija, obnovile izkaznice v najkrajšem času in da bodo novi člani, delavci, uradniki, obrtniki, kmetje, mladina in žene, Slovenci in Italijani, pristopili v vrste naše partije. Proslavimo 7. november — 42.obletnico rojstva prve socialistične države — tako, da z najvišjim odstotkom obnovimo izkaznice in prodobimo nove člane! Do dneva kongresa naše federacije presežimo cilj 100% vpisanih članov in vpišimo stotine novih, da bomo tako napravili nove korake k ustvaritvi velike množične Komunistične partije na našem področju! Okrerdjeni s političnimi in organizativnimi u-spehi kampanje obnavljanja izkaznic 1959 in pozitivnim obračunom naše dejavnosti v tem letu, ki je bilo tako bogato na borbah in zgodovinskih dogodkih . udeležimo se vsi in z zdravim tekmovalnim duhom velike kampanje rekrutaeije! FEDERALNI KOMITE FEDERALNA KONTROLNA KOMISIJA V nedeljo 8. novembra ob 11 uri bo v LJUDSKEM DOMU (ulica Madonnina 19) SLOVESNA PROSLAVA 42-OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Govorila bosta tovariša PAOLO SEMA sekretar Avtonomne tržaške federacije KPI in MARIJA BERNETIČ članica Centralne kontrolne komisije KPI Nastopila bo tudi godba RINALDI V soboto ob 20.30 bo slovesna proslava 42-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V Ljudskem domu v TREBČAH govorila bo tov. MARINA v KRIŽU govoril bo tov. SEMA pri SV. BARBARI govoril bo tov. BURLO v ŠTRAMARU kjer bo ob tej priliki tudi otvoritev novega sedeža sekcije KPI govoril bo tov. SEMA Proslave bodo še v naslednjih krajih : Pri MAGDALENI v TRSTU, v ČAMPORAH in GRIŽI V četrtek 12. novembra ob 20.30 bo svečana proslava OKTOBRSKE REVOLUCIJE v LJUDSKEM DOMU v MILJAH govoril bo poslanec Vidali državljani, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO ! Taka je z naše Zemlje nevidna stran Lune, ki je bila do sedaj nepoznana. Fotografijo je uspešno posnel sovjetski Lunik III. Kot je znano so bile vse posnete fotografije avtomatično razvite na Lumku in nato televiziji poslane na Zemljo. Sovjetski znanstveniki so vse fotografije, po temeljiti preučitvi, objavili d r ______ .. ra . » n n •_ nrrt»./MrJ om in V raiPriPtn TlOV/i prejšnjo sredo. Posebno komisija Akademije Znanosti JtSSR £ imena. Gornja slika kaže relief, ki je bil izdelan na podlagi fotografij, ki O tem vprašanju objavljamo daljši članek na tretji strani lista. Ob peti obletnici londonskega sporazuma Izvoljeni predstavniki tržaških Slovencev zahtevajo spoštovanje Posebnega statuta ► Spomenica predsedniku rimske vlade V nedeljo 25. oktobra je bila v Trstu skupščina slovenskih županov, pokrajinskih svetovalcev ter občinskih odbornikov in svetovalcev iz vseh občin Tržaškega ozemlja. Skupščino so sklicali štirje slovenski župani. Furlan iz Nabrežine, Lovriha iz Doline, Pirc iz Zgonika in Bizjak z Repentabra, v soglasju z vsemi političnimi skupinami, ki imajo svoje izvoljene predstavnike v občinskih in v pokrajinskem, svetu. Skupščina je bila sklicana zato, da se pregleda, kako se izvajajo določila Posebnega statu- ta ter da se široko javnost, ka kor tudi oblasti opozori na položaj, ki obstaja na Tržaškem, kakor tudi na zahteve, ki jih postavljajo Slovenci Tržaškega ozemlja. Po poročilu, ki ga je v imenu odbora, ki je sklical skupščino, podal nabrežinski župan, je bila diskusija, v katero so posegli številni pokrajinski in občinski svetovalci, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki je bila odposlana ministrskemu predsedniku v Rim in v vednost tudi Generalnemu vladnemu komisarju v Trstu. Besedilo resolucije je naslednje: «Podpisani slovenski župani, pokrajinski in občinski svetovalci si kot izvoljeni zastopniki slovenske etnične skupine na Tržaškem sedaj, ko je preteklo prvo petletje, odkar sta 5. oktobra 1954 Italija in Jugoslavija podpisali v Londonu Spomenico o soglasju s priloženim njenim sestavnim delom, Posebnim statutom o zaščiti pravic narodnostne manjšine, in je na podlagi tega dogovora prišlo Tržaško ozemlje pod italijansko upravo, dovoljujejo opozoriti Vas na nadvse nezadovoljivi položaj, v katerem še vedno živi tukajšnja slovenska etnična skupina zaradi dejstva, da prenekatere bistvene določbe londonskega dogovora niso bile izpolnjene. Tržaški Slovenci smo vsebino Spomenice o soglasju s priloženim Posebnim statutom sprejeli v vednost v prepričanju, da pomeni začetek nove dobe mirnega sožitja, vzajemnega razumevanja in spoštovanja in konec sovraštva med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. ki preko 1000 let delita na tej zemlji dobro in zlo u-sodo. Žal smo v londonskem dogovoru videli le instrument za izvajanje načel, sprejetih že v republiški ustavi, ki so obvezna tudi za to ozemlje, in ki v svojih 2., 3. in 6. členu obvezujejo državo, da jamči tudi svojim slovenskim državljanom uživanje človečanskih pravic, e-nakopravnost in zaščito njihovega etničnega značaja. Ravno ta načela so bila sprejeta in natančno določena v londonski Spomenici o soglasju in v Posebnem statutu, ki tvori njen sestavni del. 'Tekom minulih pet let je 1) Ta važni dogovor, ki po-I Slovencev pri pridobivanju ali I meni tudi zgodovinsko prelo- | opravljanju javnih služb, fun-mnico v odnosih med glavnima I keij, poklicev in časti in ki jim slovenska skupina na Tržaškem preko raznih svojih predstavnikov in organizacij, ne glede na njihovo politično in ideološko usmerjenost, v neštevilnih svojih spomenicah, prošnjah in vlogah nenehno in enotno zahtevala, da se določbe in iz njih izhajajoče obveze in dolžnosti italijanske države izvajajo, ter da se tako zadosti U-stavi, osnovnemu zakonu republike, ter se — končno in nič manj — izpolnijo svečane obljube in izjave, ki so jih v tem pogledu ponovno dali najodgovornejši predstavniki Italije. S tem bi se, poleg vsega drugega preprečilo, da bi se Slovenci v Italiji potiskali v položaj državljanov druge vrste in bi si ta isti ohranili tisto spoštovanje do oblasti, ki je neob-hodni pogoj za mirno in pravilno sožitje in razvoj med u-pravitelji in upravljane!. Doslej so vsi ti pozivi imeli omejen odmev. Ni pa misliti, da bi se slovenska etnična skupina v Italiji mogla s tem sprijazniti. Zato podpisani župani, pokra, j inski in občinski svetovalci slo. venske narodnosti na Tržaškem ozemlju, brez ozira na svojo i-deološko usmerjenost, o priliki obletnice podpisa Spomenice o soglasju, ko morajo s težkim sr. cem pribili, da skoro nobena določba Spomenice in Posebnega statuta v prid Slovencem ni še bila izpolnjena, ponovno ugo-tavljajo : podpisnicama — Italijo in Jugoslavijo — do danes še ni bil objavljen niti v Uradnem listu Italijanske republike niti v U-radnem vestniku, ki ga izdaja Generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje. Prizadetim dr-žavljanom ni torej na razpolago niti jim ni znano od oblasti priznano besedilo Spomenice o soglasju in besedilo priloženega Posebnega statuta. In če pomislimo, da je poteklo že celih pet let, okdar je ravno na podlagi tega dogovora na Tržaško ozemlje bila raztegnjena po. polna civilna oblast Italijanske republike in da so bili med tem časom sicer bolj ali manj v celoti izpolnjene vse določbe tega meddržavnega dogovora ra. zen tiste, ki je za nas najosnovnejša, to je določba čl. 4. Spomenice, ki obvezuje italijansko vlado, da uveljavi Posebni statut iz priloge II., tedaj to meče čudno in obenem zgovorno luč na odgovorne činitelje vlade v Rimu. Iz tega izhaja tedaj nujno, da se Spomenica in Posebni statut uzakonita v smislu ustave. 2) Ne glede na to in mimo tega pa so ostale mrtva točka določbe Posebnega statuta, ki jamčijo slovenski etnični skupini vse ostale pravice, kakor jih je vsaka sodobna država dolžna priznati scojim narodnostnim manjšinam. In tu jih navajamo po členih Statuta samega : a) Mrtva črka je ostala določba člena 2 b, ki obvezuje italijansko vlado na enakost kot takim jamči dostop do javnih in upravnih služb in zagotavlja slovenski etnični skupini pravico do pravičnega zastopstva v upravnih funkcijah in položajih. Noben upravni in državni organ ni od 5. oktobra 1954 do danes razpisal za Slovence kot take niti enega mesta, še manj pa — razen v malenkostnih in skoro neopaznih primerih — imenoval Slovence na upravne položaje. (Nadaljevanje na 4. strani) * ’ 4 Vsemirski program Italijanske vlade (Tednik CGIL - Lavoro) Stran 2 DELO 6. novembra 1959 rol ki io io prehodila Sovjetska zveza od zgodovinske Oktobrske revoivciie do daoei Prvi sklep sovjetske vlade: predlog o sklenitvi miru Prva skrb mlade sovjetske vlade je bila: pripraviti sklenitev trajnega in pravičnega miru med vsemi vojskujočimi se drža. vami, opustiti vsako nadaljnje zasužnjevanje malih in manj razvitih narodov, preprečiti vsa. ko nasilno prisvajanje tujih o-zemelj in zagotoviti vsem narodom pravico do samoodločbe. Kako je Lenin postavljal in razvijal to vprašanje nam zgovorno kaže tudi zgodovinska deklaracija, ki jo je prebral na II. Vseruskem kongresu sovjetov, ki se je vršil 7. in 8. novembra 1917 in ki jo spodaj ponatiskujemo. Je to dokument, ki ima trajno zgodovinsko vrednost in pomen. In od tedaj dalje vodi SZ neprestano miroljubno politiko. Najnovejša dejanja take politike so tudi številne pobude za sedanjo pomiritev v svetu, za razorožitev in prepoved atomskega orožja. Med ta dejanja se lahko šteje tudi nedavno potovanje Hruščeva v ZDA. POROČILO O MIRU 8. NOVEMBRA 1917 Vprašanje mira je pereče, bo. leče vprašanje, današnjega dne. Mnogo se je govorilo in pisalo ▻ Deklaracija o miru, ki jo je predložil Lenin na II. Vseruskem kongresu sovjetov delavskih in vojaških odposlancev, 8. novembra 1917 o tem vprašanju. Zato mi dovolite, da začnem brati deklaracijo, katero bo morala izdati vlada, ki ste jo izvolili. ODLOK O MIRU Delavska in kmečka vladaj ki jo je postavila revolucija 6. - 7. novembra in ki se opira na sovjete delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, predlaga vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj se takoj začno pogajanja o pravičnem demokratičnem mira. Za pravičen ali demokratih čen mir, po katerem hrepeni pretežna večina v vojni izčrpa, nih, izmučenih in izmozganih delavcev in delovnih razredov vseh vojskujočih se dežel — mir, ki so ga najodločneje in najvztrajneje zahtevali ruski delavci in kmetje po strmoglav, ljfenju carske monarhije, za tak mir smatra vlada takojšen mir brez aneksij, to je brez prisvojitve tujih ozemelj, brez nasilne priključitve tujih narodnosti in brez kontribucij. Vlada Rusije predlaga, naj vsi vojskujoči se narodi nemudoma sklenejo tak mir, in izjavlja, da je pripravljena brez najmanjšega odlašanja storiti ta. koj vse odločilne korake, preden dokončno določijo vse pogoje takega miru pooblaščene skupščine ljudskih predstavnikov vseh dežel in vseh narodov. V skladu s pravnim čutom demokracije na sploh, delovnih razredov pa še posebej, razume vlada aneksijo ali prisvojitev tujih ozemelj vsako priključitev majhne ali slabotne narodnosti k veliki ali mogočni državi če ni ta narodnost izrecno, ja. Razvoj sovjetskega gospodarstva LENIN — VELIKI STVARITELJ OKTOBRSKE REVOLUCIJE jega privoljenja in želje, ne gle-de na to, kdaj se je izvršila ta nasilna priključitev in tudi ne glede na to, v koliko je razvit ali zaostal narod, ki ga je neka država nasilno priključila ali nasilno zadrževala v svojih mejah. Končno, ne glede na to, ano in prostovoljno izrazila gvo-1 ali živi ta narod v Evropi ali Prvi odlok sovjetov: odlok o miru Primerjave sedanjega stanja s stanjem leta 1913 Nov zgodovinski sklep Vrhovnega sovjeta ZSSR: več inženjerjev in manj topov! je dosegla Sovje* I zveza v teku 42 let, zato se I mo dotaknili le nekaterih f1 | ročij njenega gospodarstva, h /ure in znanosti in ugotovil1! kakšnem stanju se je to n3 J j alo v zadnjih letih carske J davine, v kakšnem stanju se * kakšnem »ta,j 1»1 f Od lesenega pluga do poletov v vesolje in njegovega osvajanja. S temi besedami lahko označimo pot, ki jo je preho. dila Sovjetska zveza od svojega nastanka, to je od Oktobrske revolucije leta 1917, do danes. ženo, kljub temu, da se je morala boriti s tolikimi in tako težkimi ovirami, in ko občudujemo to, kar je ta dežela dosegla na vseh področjih, zlasti še v poslednjem času, se vpra- šujemo : kaj vse bi bilo doseženo, ako ne bi bila utrpela tolikih žrtev med zadnjo vojno? Predolgo hi se zamudili, ako bi hoteli na tem mestu podrobneje obravnavati razne etape, Kaj uče sovjetski Luniki Uspešna izstrelitev sovjetske rakete na Luno iii še bolj u-spešno fotografiranje skrite stra. ni Lune je ves svet soglasno pozdravil, ne le kot velik znanstveni uspeh temveč kot tudi veliko zmago človeštva, ki je u-spelo premagati naravo in prodreti v vesolje, Značilne so besede, s katerimi je komentiral te zgodovinske dogodke italijanski katoliški pisatelj Igino Giordani, ki je med dragim zapisal : «Kot je odkritje Amerike pomenilo konec srednjega veka, tako so sov. jetske rakete namenjene, da o-značijo začetek nove in boljše dobe, ki naj napravi konec tistemu, kar bi lahko označili kot drugi srednji vek». In res sta tako Lunik II kot Lunik III prava činitelja nove dobe — dobe miru — in odpirata velikanske perspektive pred vsem človeštvom, seveda le ako bo mir ohranjen in ako bo izkoriščena vsa energija za skupne cilje napredka in civilizacije. Uspehi Lunikov širijo prestiž Sovjetske zveze, ki je zastavonoša v borbi za mednarodno Konec drugega srednjega veka in začetek nove dobe - dobe miru in napredka Sovjetska znanost in obstoječa italijanska stvarnost pomiritev. Ti uspehi potrjuje- | ostalosti. Naše šole, naše kme- jo propast politike sile in za dajajo nov udarec iluzijam militarističnih skupin, ki so toliko sanjale o neki tehnični premoči, ki naj hi bila porok zmage v morebitnem vojnem spopadu. Toda izkušnje znanstvenih pridobitev socializma morajo marsikaj naučiti tudi italijanske državljane. Ti uspehi na kaj dramatičen način pričajo kako je zaostala Italija na področju znanosti in tehnike. «Italijanske vladajoče kroge prav gotovo ne moremo obtoževati, ker ne morejo poslati raket v vesolje — je ob neki priliki zapisal tovariš Pajetta — toda jim ne moremo odpustiti tega, da drže Italijo v taki za- tijstvo, dva milijona brezposelnih so dokaz srednjeveške zaosta tosti, medtem ko drugod napredek neprestano narašča. Naši ministri niso krivi za to, če se ne raziskujeta atom in vesolje, kar lahko zmorejo samo tisti, ki imajo popolnejše naprave in dovolj sredstev ria razpolago, to. ne moremo jih pa razumeti, zakaj zapirajo oči pred stvarnostjo socialističnega sveta, in zakaj še vedno odgovarjajo na besedo «pomiritev» z besedama «atlantska zvestoba». Zelo značilno je tudi to, kar je napisal Augusto Guerrieri v reviji «Epoca». Tako-le med drugim pravi : «Pri nas se po šoloobvezni dobi šolajo samo tisti, ki imajo dovolj sredstev na razpolago. Široki sloji prebivalstva nimajo dostopa niti do višjih šol. V Rusiji pa sinovi delavcev in kmetov, če imajo veselje zato in so za šolanje tudi sposobni se uče naprej v glavnem na državne stroške». Glede izbire pa je omenjeni avtor napisal sledeče : «Pri nas mora sin premožnih staršev, čeprav je še tako zabit, dospeti do univerze, četudi bo ponavljal razrede v gimnaziji in liceju se bo končno le prerinil do cilja. V Rusiji morajo dijaki, ki malo obetajo ali se ne uče, zamenjati poklic. Taki gredo delati na kmetije ali v rudnike. (Lahko si predstavljamo kako zdrav učinek hi nekaj podobnega rodilo tudi v Italiji»). Ali bodo zadostovali Luniki za to, da se prebudimo? — Ne mislimo, da bi se morala Italija udeležiti tekmovanja na področju vesolja, saj zakaj takega nimamo niti ekonomskih virov, toda Luniki bi morali služili vsaj za to, da spoznamo, da se j zgodovina spreminja in da ni j mogoče voditi politike ,ako : tega ne upošteva». v daljnih prekooceanskih deželah. Aneksija, to je osvajanje in nasilje je, če neka država nasilno zadržuje v svojih mejah kateri koli narod, če mu navzlic želji, ki jo je izrazil, — ne glede na to, ali je to željo izrazil v tisku, na ljudskih zborovanjih, s sklepi strank ali' z upori in vstajami proti narodnemu zatiranju — ne daje pravice, da bi s svobodnim glasovanjem, ob umiku prav vseh čet gospodujočega ali sploh močnejšega naroda, brez najmanjšega pritiska odločil o o-blikah svojega državnega obstoja. Nadaljevati to vojno zaradi vprašanja, kako naj si mogočni in bogati narodi razdele med seboj slabotne narodnosti* ki so si jih nasilno priključili, ima vlada, za najhujši zločin proti človeštvu in svečano izjavlja, da je pripravljena takoj podpisati mirovne plogoje, ki bi končali to vojno pod navedenimi za vse narodnosti brez izjeme enako pravičnimi pogoji. Hkrati izjavlja vlada, da zgo-raj navedenih mirovnih pogojev nikakor nima za ultimativne, to se pravi, da ie pripravljena razpravljati tudi o vsakršnih drugih mirovnih pogojih in želi samo to. da jih katera koli vojskujoča se dežela predloži kar najhitreje, da so predloženi pogoji najjasnejši in da je pri tem brezpogojno izključena vsakršna dvoumnost in vsakršna tajnost. Vlada opravlja tajno diplomacijo in izjavlja, da ima trden namen voditi vsa pogajanja popolnoma odkrito pred vsem ljudstvom ; zato bo takoj začela objavljati prav vse tajne pogodbe, ki jili je potrdila ali sklenila vlada zemljiških gospodov in kapitalistov. Vlada razglaša, da je vsebina teh tajnih pogodb v kolikor imajo namen, kakor se je to dogajalo v večini primerov, preskrbeti ugodnosti in privilegije ruskim zemljiškim gospodom in kapitalistom ter ohraniti ali povečati aneksije Velikorusov — brezpogojno in s takojšnjo pravo-močnostjo v celoti razveljavljena. Ko predlaga vladam in narodom vseh dežel, naj se takoj začno odkrita pogajanja o sklenitvi miru, jzjavlja vlada, da ie pripravljena pogajati se tako pismeno ali brzojavno kakor tudi z razgovori med predstavniki. Da bi olajšala taka pogajanja, imenuje vlada svojega pooblaščenega predstavnika v nevtralnih deželah. Vlada predlaga vsem vladam in narodom vseh vojskujočih se dežel, naj takoj oklenejo premirje, in pri tem želi, da bi to premirje sklenili’ najmanj za dobo treh mesecev, ko je za rok, v katerem je popolnoma mogoče dokončati mirovna pogajanja ob udeležbi predstavnikov prav vseh narodnosti ali narodov, ki so bili potegnjeni v vojno ali prisiljeni sodelovati v njej. kakor tudi sklicati pooblaščene skupščine narodnih predstavnikov vseh dežel, da dokončno potrde mirovne pogoje. Ko pošilje ta mirovni predlog vladam vseh vojskujočih se dežel, se začasna delavska in kmečka vlada Rusije obrača še Zapuščine carske vladavine so bile zelo žalostne. Na vsej črti je vladala največja zaostalost. Na milijone in milijone ljudi | je bilo nepismenih. «Mužik», ki je bil dolga stoletja neprestano izmozgavan od grofov in drugih mogotcev, ni poznal nobenega napredka in je še vedno kot pred več stoletji, obdeloval zemljo na najbolj primitiven način in jo oral z lesenim plugom. Industrija je bila zelo slabo razvita. Elektrike skorajda niso poznali. Naravnih podzemskih bogatstev niso izkoriščali, vodnih tudi ne. Cestno in železniško omrežje je bilo zelo zelo slabo razvito. Milijonske množice so živele v največji bedi, zatiranje pa ni poznalo meja. Samo po sebi je umevno, da se je spričo takega stanja znašla mlada sovjetska oblast izredno velikimi težavami, ki pa jih je bilo treba premostiti z vso odločnostjo in lahko bi rekli tudi drznostjo. Kaj kmalu so se pokazali prvi sadovi pravilne politike nove oblasti. ha j a danes in v se bo znašlo ob zaključku 51 nje sedemletke, to je leta Leta 1917, to je ob zaklj3*1 Oktobrske revolucije je do’d celotna industrijska pro nja ZSSR in ostalih social1’1 nih dežel, komaj 3 odst. ct ne svetovne industrijske P1 vodnje. Danes predstavlja proizvodnja že 33 odst. cel6 svetovne proizvodnje in 1965, ko bo zaključen sed1 sedemletni načrt, bo ta Prl. vodu j a predstavljala celih odst. svetovne industrijske pr‘ vodnje. Ker se pa tiče ’ industrijske proizvodnje D je važno poudariti, da se jf leta 1913 do danes povečal3 več kot 36 krat. Ko bo zah čen a sedanja sedemletka ‘e ta povečala za 66 krat V merjavi z letom 1913. Pa preidimo sedaj k p11 du nekaterih posameznih dustrijskih panog. Leta 19*. v tedanji veliki Rusiji izde 4,2 milijona ton jeklenih k°Jj^ ud1 Lice vseh dežel prostrane Zveze sovjetskih socialističnih republik se je že po nekaj letih j bistveno spremenilo. Toda medtem se je pojavila nova nevarnost. Sovražnik, ki je kot sestradana zver prežal od zunaj in čakal ugodnega trenutka, da zagrabi plen, je povzročil velik zastoj pri nadaljnjem razvoju gospodarstva. Namesto da bi se država krepila na gospodarskem področju, je morala skrbeti za oborožitev, ki jo je narekovala velika vojna nemirnost. Naposled se je sovražnik zagnal z vso silo na to socialistično deželo in ji zadal hude rane. V veliki domovinski vojni je izgubilo življenje 22 milijonov sovjetskih državljanov, velik del Sovjetske zveze pa je bil silno opustočen. Ko danes ugotavljamo, kaj vse je bilo v Sovjetski zxezi dose- 4. oktoora 194/ je odletel v vesolje prvi umetni satelit naše Zemlje. To, kar je bilo do tedaj kvečjemu le domišljija je postalo stvarnost, ki je ne more nihče zanikati. Signali «bip, bip, bip» so zmagoslavno naznanjali vsemu svetu, da so sovjetski znanstveniki dosegli velikanski uspeh. Še večji uspeh pa je predstavljal uspešen polet drugega in tretjega umetnega satelita. Na sliki vidimo sovjetski umetni satelit, ki je znan tudi pod imenom «Sputnik» leta 1958 54,9 milijonov leta 1965 pa ga bodo prl^ okrog 90 milijonov ton., h čna industrija, ki se je mel silno močno razvila, se ^ % v teku sedanjega gospodar- j kij, načrta povečala za trikrat-ta 1913 so v Rusiji 29,1 mil. ton premoga. 496 mil. ton, leta 1965 P‘L D# bodo nakopali nad 600 ^ , nov ton. Leta 1913 so naČ9 v Rusiji le 9,2 mil. ton P' leja, leta 1958 pa že ton in leta 1965 ga bodo 11 _ ... 1 I O Ì n ! 1 4 .. — TJ .1 r,,rn1 ^ 4S i li h :» Su del IV v X< Ji ■4 Xi ®tai pali 240 mil. ton. Razvoj trične energije je v vseh lah Sovietske zveze kolosalen razvoj. V carski siji so jo n.pr. leta 1913 V( lali le 1,9 mil. KWH. leta pa jo bodo proizvajali nad milijard KWH. Tudi rnt’ ^ čna industrija je dosegi3 1 Ij,^ tako kolosalen razvoj in : od leta 1913 povečala za 250 krat, leta 1965 se povečala za 450 krat v pr javi z letom 1913. Tudi P1 vodnja tekstilnega blaga V -buvala" je dosegla velikanski mah. Leta '1913 so n. p( 1'Sl Rusiji izdelali 2848 indir ov tekstilnega blaga. 1958 pa 7429 mil. metrov-1965 pa ga. bodo izdelali P KAPrij b‘1 ri-"' MIRKO (Nadaljevanje na 3. str«"1 Mir: to je želja vseh narodov sveta Raz i.- v i(t *0 'tog te n S X S s, (Nadaljevanje na 4. strani) P? Nasprotniki miru so djj sprotovali obisku »V*, ščeva v ZDA, amerišf ljudstvo pa je izpric, lo da hoče mir in Pr jateljstvo z vsemi rodi. Na sliki : eden med prizorov, ki kaže, ko so pričakovali t* ščeva v ZDA 6. novembra 1959 DELO Stran 3 'MAKSIM GORKI , Jov velikanski uspeh sovjetske znanosti : Lunik IH ie posnel in poslal ma Zemljo V. I. Lenin e i v • 1111 (ODLOMKI) Sovjetska vesoljska avtomatična postaja — Lunik III — ki je posnela fotografske posnetke nevidne poloble Lune na Zemljo, V zgornjem delu naprave vidimo fotografske in televizijske naprave, leče in antene, ki so omogočile uresničitev zgodovinskega podviga sovjetske znanosti in tehnike. Fotografski posnetki so bili zbrani na 35-milimeterski film v času 40 minut. Za to sta bili uporabljeni, dve različni leči, ena je imela 200-milimeterski in ena 500-milimeterski objektiv. Številke na gornji sliki označujejo razne dele naprave in sicer 1) fotografski objektiv, 2) motor za sistem orientiranja, 3) naprava za urejanje sončne svetlobe, 4) sončne baterije, 5) regulator za termostatski sistem, 6) termični izolatorji, 7) televizijske antene, 8) razne naprave za znanstevanu raziskavanja slike nevidne Lunine poloble Fototelevizijske naprave so posnele 70 odstotkov skrite strani Lune Odkrita so nova gorovja, morja in kraterji TASS dne 26. oktobra zvečer je objavila naslednje poročilo: «Dne 7. oktobra ob 3,30 so na sovjetski avtomatični medplanetarni postaji začele delovati naprave za fotografiranje neznane strani Lune in oddajati na Zemljo posnete fotografije. Zato, da je fotografirala Luno, je bila avtomatična medplanetarna postaja opremljena s sistemom orientiranja in s fo-totelevizijskim aparatom, ki je bil opremljen tako, da je bila postaja tisti trenutek med Luno in Soncem, ki je razsvetljevalo približno 70 odstotkov neznane strani našega satelita. Postaja je bila tedaj oddaljena od 60.000 do 70.000 kilometrov od lunine površine. Sistem orientiranja, ki ga je sprožil poseben «ukaz», je obr-1 ski aparat je omogočil oddajani! postajo tako, da so bili ob- | nje slike z visoko učinkovito- jektivni fotografskega aparata obrnjeni proti neznani strani Lune in nato je sprožil fotografski aparat. Fotografiranje je trajalo približno 40 minut. Napravljeno je bilo precejšnje število fotografij v dveh različnih merilih. Razvijanje in kopiranje fotografij je bilo izvršeno povsem avtomatično na medplanetarni postaji, oddajanje znakov, ki so reproducirali Luno, pa se je izvršilo s posebnim radiotehničnim sistemom. Ta sistem je omogočil istočasno oddajanje poročil o znanstvenih merjenjih in o določitvi tira, ter je tudi nadzorovalo oddajanje «ukazov» Zemlje, ki so vodili delo postaje. Televizij- stjo. Med prvim poletom okoli Zemlje je avtomatična medplanetarna postaja dokazala, da je bilo mogoče z uspehom doseči letenje rakete po zapletenem tiru, ki je bil prej izračunan, da je bilo vprašanje orientiranja rakete v vesolju rešeno, da sta bili radioteleinehanična povezava in oddajanje televizijskih slik izvedljivi na kozmično razdaljo in da je bilo mogoče doseči sliko Lunine površine, ki je bila do sedaj neznana. Lunik III. je odkril novo mor. je s premerom 300 kilometrov na neznani strani Lune. Komisija Akademije znanosti ZSSR je dala temu morju ime «Mo- Ali tudi obstaja življenje na drugih planetih? Lunik I in njegov „ container * Prve podatke o vesolju so zabeležili Kitajci 12 stoletij pred našim štetjem Koliko zvezd vidimo s prostim očesom in koliko z daljnogledi? j^ziskave vesolja niso nove, , neti zaviti ^ub temu, da zlasti v zadnjem goste oblake stru- lj^ prinašajo zanimiva odkrili astronomi starega veka so ^ "kvarjali s preučevanji teh sltlvnosti. Tako so na primer l^* Egipčani pred skoraj 5.000 t l Vdelali po dolgem prence-je -ju ozvezdja koledar, ki se ^'klil na leto z 12 meseci. Še |j> pred njimi .nekako v stoletju pred našim štetjem Zabeležili prve podatke o ÌCl,ih mrkih. In.!ari Grki so približno 5 sto-, pred naših štetjem ugo-da je Zemlja okrogla in |: s° zvezde mnogo bolj odda-L f' od Zemlje kot pa Sonce in a- Kljub temu pa je še ve-/( prevladovalo mnenje, da je )dja v središču vesoljstva. p*a 1510 se je začel Poljak letnik ukvarjati z astrono-^ hi je po 30-lelnem trudu ljgSe* do prepričanja,-da Zemlja ne miruje, ampak, da se ka. $0 °Oali planeti giblje okoli Tako je opisal svojo no-le rcVolucivonarno podobo sve-v,; k* pravi, da zunanja sfera 1® pripada zvezdam stalni-da Saturn, prepotuje svojo 1, ',1n pot okoli Sonca v 30 v ^ ‘ Jupiter v 20 letih, Mars ktih, naša Zemlja v enem da sklepati, da je tam- | velika, da bi jo bilo težko sar se kajšnja temperatura blizu vrelišča vode. Ostane, torej še Mars na katerem je podnebje zelo1 mrzlo in se predvideva, da znaša najvišja temperatura kakih 10 stopinj Celzija. Različna barva posameznih področij v različnih letnih časih kaže, da utegne biti na Marsu primitivno rastlinsko življenje. Možnosti obstoja podobnega ali pa višjega življenja kot pa je na naši Zemlji so tudi na množici zvezd Rimske ceste. Vse pripovedke o raznih Marsovcih, Saturnjadih itd pa so le navaden plod fantazije pusto- penih plinov. Pa tudi na Merkurju ne morejo obstajati pogoji življenja, saj se predvideva, da znaša temperatura na ti-stj strani, ki je stalno obrnjena proti Soncu, okoli 350 stopinj, na nasprotni strani pa pada j lovcev, temperatura na absolutno ničlo j Ker smo že omenili ozvezdje to je na 273 stopinj pod ničlo. Rimske ceste, seznanimo se vsaj Venera je zakrita z nepredirnim ovojem oblakov, ki vsebujejo mnogo ogljikove kisline iz če- približno še s tem, koliko je oddaljeno to ozvezdje od nas. Ker pa je la razdalja tako Priprave na polet človeka v vesolje ^ Venera 9 mesecih, Mer- f Pa v 80 dneh. V ;,v Naslednjem stoletju je iz-l'Ntial Kepler eliptične poti >ji etov. Kmalu potem, ko je L, *Z(lelan prvi astromonski i‘^°gled, je Galilei z lastnimi opazoval podrobnosti fy 'ega sistema, Lunine kra-' Venerine faze, Jupitrove ^ e in Sončne pege. 'tr0° bar je Galilei začel, so a-^>i v naslednjih stoletjih l|f0rl-i *n izP°P°lnjevali ter |^j rah čedalje globlje v pre-'t. vesoljstva. Pred njimi so 'ì .^rivali zmeraj novi čude-rivnosti vesoljstva. In to se Ulles dogaja. ti)(J btostim 0česom lahko vidi-'V^fj 0 n°Ni seveda, okoli 5.000 il^ * Majhen daljnogled nam !J°kaže nad 2 milijona, 11j, ..°§ledi v velikih zvezdarnah odkrijejo na milijarde. \\ ane.» V Trstu se je ustanovil odbor za ozdravitev in obnovitev Delavskih zadrug. Ustanovljen je bil na pobudo federacij KPI in PSI v Trstu, Gorici in Vidmu, NSZ v Trstu, Nove Delavske zbornice-CGIL v Trstu in zveznih Delavskih zbornic v Gorici in Vidmu ter na pobudo odbora ustanovnih in starih članov. Ta odbor sestavljajo naslednji člani : Balbi Marcello, Batti Rodolfo, Bernetič Marija, Bo. scarolli Jolanda. Boltar E-doardo. Colli Mario, Devescovi Gregorio. Fra n o vi eh Costantino, Furlan Giovanni, Lena Mario. Luzzatto Tullio, Malknecht Rodolfo. Martinis Leonardo. Morin Pietro. Petronio Bortolo. Pizzul Ferruccio, Saranz Livio, Tominez Bonomo, Tonel Claudio in Ulieni Giovanni. Novoustanovljeni odbor poziva člane Delavskih zadrug, naj se mnt-čno udeleže volitev novega upravnega odbora te ustanove in naj oddajo glas enotni kandidatni listi «Rinascita», to je listi za obnovo, ki so io cVimno nredložile KPI, PSI, NSZ in CGIL. Delavske zadruge se morajo zopet vrniti v roke članov - to je edinim zakonitim njihovim lastnikom ! sti 1 skih Naši kandidati Odlok o miru (Nadaljevanje z 2. strani) upravnem odboru Del a v-zadrug, čeprav prek nepojmljivega večinskega sistema, medtem ko bodo ostalih pet u-praviteljcv imenovali: mini- strstvo za delo in socialno skrbstvo, prefektura, Banca Nazionale del Lavoro, tržaška pokrajina in tržaška občina. Odbor opozarja javnost na to stanje ter izraža protest članov in prebivalstva, ki si želi obnovitev in vršitev socialne vloge s strani Delavskih zadrug. posebej na zavedne delavce treh najnaprednejših narodov človeštva in največ ji h držav, ki so I udeležene v sedanji vojni : An-In 7»nd;t0 se je celo. da je 1 ffli5e’ Franciie in NemSie. De-vladni komisar prepovedal ra- lavei teh dežel 90 9torili llaì" bo «lovenskesra iezika na iavnih zborovaniih v sredini Trsta. Še vedno ie po členu 137 kazenskega nostonnika zločin, ako se hoče Slovenec braniti na sodišču v materinščini, medtem ko člen 122 civilneea postopnika ravno tako ne dovoliuie na sodišču uporabe slovenščine. e) Posebno po vi a vic je slovensko šolstvo na Tržaškem. Goriškem in Slovenski Benečiji. Čeravno obvezuie člen 4 c, predzadnji odstavek, italijansko vlado, da brez odlašanja izda ukrene za stalno ureditev slovenske šole, slovensko šolstvo kliub večkratnim stvarnim pred. stavnikam prizadetih in kljub dalekovidni intervenciji pomembnih italijanskih političnih strank in skupin — katerim smo za to hvaležni — doslej ni bilo uzakonjeno, kar po. leg vsega povzroča težke socialne krivice učnemu in ostalemu osebju slovenske šole. Slovensko šolstvo, kakor sicer vse ostale naše narodnostne pravice, pa mora najti primerno rešitev povsod, kjer bivajo v Italiji Slovenci ; potemtakem tudi v Slovenski Benečiji. Nedopustno je namreč, da bi bilo dvoje ali celo troje vrst pripadnikov iste manjšine v isti državi : na Tržaškem Slovenci, zaščiteni po Londonskem spora, zumu, na Goriškem sicer z načelnim priznanjem osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic, toda brez gori navedene konkretne zaščite, v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini brez enega in drugega. č) Slovenske vzgojne, kulturne, socialne in športne organizacije še zdaleka niso bile deležne pomoči iz javnih fondov in ostalih ugodnosti v tisti meri in obliki, ki je predvidena v členu 4 b Posebnega Statuta. d) Ko so podpisniki sprejeli in odobrili posebno določbo 3. člena o prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje, so se nedvomno zavedali njene dale-kosežnosti. In dasi je po nekaterih žalostnih izkustvih zadnjih petih let taka uzakonjena prepoved «e vedno pereča in bi z njo doslej kaj lahkotno izvedeni šovinistični nastopi vsekakor odpadli, vlada tudi v tem oziru ni ničesar ukrenila s primernim zakonodajnim ukrepom. e) Četudi člen 4 jamči naš 1 etnični značaj in člen 7 prepoveduje izpreminjanje meja u- večje usluge stvari napredka in socializma tako z velikimi vzori chartističnega gibanja v Angliji, kakor z vrsto revolucij svetovnozgodovinskega pomena, ki jih je izvršil francoski proletariat , in končno z junaško borbo proti izjemnemu zakonu v Nemčiji in s svojim za delavce vsega sveta vzornim, dolgotrajnim, trdovratnim discipliniranim delom za ustvaritev množičnih proletarskih organizacij v Nemčiji. Vsi ti zgledi proletarskega heroizma in zgodovinske ustvarjalnosti so nam poroštvo, da bodo delavci teh dežel razumeli, kake naloge ima. jo zdaj, da rešijo človeštvo vojnih strahot in njenih posledic, kajti ti delavci nam bodo s svojo vsestransko, odločno in najenergičneišo dejavnostjo pomagali, da bomo uspešno izvedli stvar miru do kraja, hkrati s tem na tudi stvar osvoboienia delovnih in izkoriščanih ljudskih množic izpod vsakršne sužnosti in vsakršnega izkoriščanja. Natisnieno 9.-10. novembra 1917 v «Izrestiih CIK št. 208 in v «Pravdi» št. 171. Hvalevredna pobuda tovarišic v Ricmanjih Naši tovarišici Bazilija in Milka iz Birmani sta pred kratkim izvedli važno čl o vek o-Uubno akeiio. Zavzeli sta se da bi omogočili težko očesno one-raciio. kateri se mora podvreči vaščanka Darinka Štefančič, ki sama nima dovoli sredstev za kritie velikih stroškov, ki jih taka operacija zahteva. Med va. «nani v Ricmanjih sta nabrali 34.500 lir. Darinka Štefančič se z ganotjem prisrčno zahvaljuje vsem, ki so prispevali zanio z željo, da ne hi izgubila vida, še po-=ebei pa se zahvaliuie gori orne. nienima tovarišicama za ves trud in požrtvovalnost. Oh tei nriliki poklanja 1.000 lir za tiskovni sklad našega lista. Naše uredništvo se prijateljici Štefančičevi toplo zahvaljuje ter ii želi čimpreišnjega in popolnega ozdravljenja. Nq fpi p-notni Uefi Vnnrli. za im-ravni o^or n^-lerl. -'U Vnnrlifbiti za upravni odbor• n d v. Patrassi Giusenne, Robba Pintvo, Burlo Giusepne. Ferlan, pio Ferdinand. T,enq Vittorio in Bosearelli Teohaldo. Kandidat za deianckotra plana nadzornega odbora ip dr. Battello Nereo, za namestnika pa odv. Lovisato Armando. V vidiku volitev, ki bodo 22. novornkra ie omenieui odhor e. stavil atei iški program za vrnitev Dala vdih zadrug članom i.n potrošnikom. Prpd postavka V akeiii, ki se vodi že dolgo vre to Rt — kar ie ena Dmed kicfven ih plati borbe zn demo-kraeiio na Tržaškem ozemliu — za vrnitev suverenosti upravlia-nia Delavskih zadrug s strani klanov, ie v tem trenutku potrebno naiveeie zanimanie vseh. ki lim ie pri srcu stvar demokra-eiie in socialnega napredka na Tržaškem ozemlju. Predvsem se je treba spomniti. da so vršile Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo nred fašizmom vlogo, ki so io delavci — kateri so bili tudi ustanovitelji — in ljudstvo zelo cenili. Uresničile so politiko ustalitve-- cen, poznane so bile i.o svojih svežih in pristnih živilih : po vsej Ttaliii so bile znane zaradi širokega demokratičnega živlienja, ki se je izražalo v veliki udeležbi članov v vodstvu in pri nadzorstvu dejav n ost? Delavskih zadrug. Fašizem jih je iztrgal iz rok suverenega upravljanja članov, sledile so nato razne komisarske uprave, katere še trai a jo, ki jih je hotela in vsilila KD skupno s svojimi zavezniki zato, da jih podredi političnim strankarskim koristim ter gospodarskim koristim določenih skupin. Delavske zadruge so zaradi tega vedno bolj izgubljale svojo prvotno vlogo, ki je bila prepojena z duhom vzajemne pomoči, kar je bilo nekoč njihova značilnost. Kljub izdatni gospodarski in premoženski sili so Delavske zadruge postale ustanova, ki v okviru tukajšnjega sistema razdeljevanja ne igra več tiste socialne vloge, katero bi si človek lahko pričakoval. Zgledalo je, da se bo po osvoboditvi uresničilo povsem u-pravičeno pričakovanje demokratov in delavcev, ko je z u-kazom št. 295 meseca decembra 1946 Zavezniška vojaška u-prava vzpostavila statut Delavskih zadrug iz dobe pred fašizmom ter odpravila statut «Ente morale», ki ga je vsilil fašizem leta 1935. Vztrajna zahteva članov za svobodne volitve upravnega odbora ni bila sprejeta dolgo vrsto let. Ravno obratno, in na način, ki ima značilnosti vsilitve, je vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje z odlokom št. 23 od 5. junija 1959 zopet uveljavil kr. zakonski odlok od 24. oktobra 1935, s katerim so bile Zadruge iztrgane upravljanju članov. Kot edino koncesijo potrebi po zadovoljitvi demokratičnih pravic socialne baze, novi odlok «dovoljuie» imenovanie članskega zastopstva s šestimi me- Ddbor protestira proti takemu ukrepu, ki je razočaral vsako upravičeno pričakovanje ter pomeni korak nazaj celo v primeri z odlokom Zavezniške vojaške uprave Odbor potrjuje pred članstvom in vsem prebivalstvom s voto voljo, da si bo prizadeval za obnovo in ozdravitev te Uudske ustanove zato. da bo lahko zo-net vršila svoio gosn o d a rsk o-so -eiplno vlogo, ki ie bila v preteklosti v ponos tržaškem demo, kmtinnemu in delavtikemu giba-nm gihaniu z vsei državi. Hcllinr crnptra. rt n Ip r/vpt'?*v 'telnpnra zasfnnstv» članov kliub nmeiitvam. ki jih ie vsilil odlok Pni amare, važen moment v akeiii. ki si postaviia kot kontni čili. vrnitev suverene uprave članov. Odbor vabi elane nai si osvo-iijo in podr,r#>in naslednji PROGRAM OBNOVE IN OZDRAVITVE 1. Nadaljevati akeiio za po-nolno vrnitev Delavskih zadrug v roke demokratične uprave članov. z izplačilom ustanov, ki so dale posolila (pokraiina. občina. Banca Nazionale del Lavoro), ukinitvijo stania «Ente morale» in vzpostavitvijo statuta iz dobe pred fašizma iz leta 1922. \ 2. Doseči obnovo usmeritev v gospodarski dejavnosti Delavskih zadrug zato, da bodo — j navdihujoč se po namenih za- J družne vzajemne pomoči — dale čutiti s svojimi prodajalnami svoio dejansko vlogo: a) v politiki ustalitev cen v korist potrošnikov proti monopolom in špekulaciii, izvaiaioč še posebno zadružni«ko politiko b) zagotovitvi delavcem, družinskim gospodinjam in prebivalstvu na splošno, načine razdeljevanja, ki najbolj odgovarjajo današnjim zahtevam, razvoju potreb in okusov, posebno kar se tiče kvalitete in pristnosti proizvodov ; c) pri izkoriščanju širokih možnosti njenega obsežnega trgovinskega ustroja, z razširitvijo na nove sektorje, posebno na sektor prodaje mesa ----- ki je poznan med prebivalstvom zaradi visokih cen in slabe kvalitete — svoje dejavnosti proti špekulacijam in monopolom, ker je ta deavnost svojstvena za zadružništvo. 3. Povezati se z demokratično pustno ; vzpostaviti med upravnimi in vodilnimi organizmi in nameščenci ter njihovimi delov, nirni in sindikalnimi zastopniki pravilne odnose sodelovanja in medsebojnega razumevanja. 6. V okviru splošne akcije zadružnega gibanja za uveljavitev zahtev na sektorju davščin, kredita, ukrepov proti politiki monopolov, katere morajo uresničiti člen 45 republiške ustave ki priznava socialno vlogo za družni št va. ie treba odločno zahtevati izplačilo ogromne vojne škode, ki so jo utrpele De-lavske zadruge ter kritie tež kih izgub zaradi nove razmejitve. Tako si bodo Delavske zadruge lahko zagotovile sredstva za investicije, ki so neogibno potrebne za uresničitev postopnega načrta moderniziranja in razvoja naprav in prodajaln. Odbor za obnovitev in ozdravitev Delavskih zadrug vabi člane, potrošnike in delovne ljudi naj podprejo akeiio za dosego Obračun kampanje nabiranja prispevkov za komunistični tisk tradicijo Delavskih zadri,» iz aornilh P™K™mskih «U«* » . . , r v. , i nai daio z zaupamem glas kan- dobe pred rasizmom in tako o- , _ . ... .. „ v. . v , .v • didatom, ki iih odbor predlaga živeti demokratične organizme, ’ , . , . r • i i A nel ira obenem na cimvecjo ki lahko jamei]o dejansko ude- , . , • .i . udeležbo na volitvah — čeprav lezho m nadzorstvo elanov v . ... stalni dejavnosti vodenja delav- ^ zaradl nepojmluve- skih zadrti», njihovih prodajaln "a T’ra'1 '' a" 1 ~<1 0 °1V , " komisar Paiamara — zato da in us ur- hodo volitve odločen izraz vo 4. Vzpostaviti običaj polaga- }.p -]anr|v jn vseh demokratov nja obračunov članom, jasnosti y n0?el-n_ da hodo Delavske resnice, kar «e tiče gospodar- zadn,„e še nadalje fevd stran skesa, premoženjskega in fi- aTskili koristi, s premoženjem nančnega stanja ustanove, na kater0 -ma Tesne ;zgllbe, z podlagi zadružnega načela «ste- dno ve5jo slabitvijo zadružne klene stavbe» in «odprtih v1oge vsemi ostalimi posledi kuj'g»- carni, ki jih je treba pripisati 5. Smatrati nameščeno osebje birokratski upravi, ki ne spo kot najbolj dragocenega sode- ^ štuje moralne obveznosti perio-lavca ustanove in zaradi tega , dičnega polaganja obračunov smatrati zadržanje sedanjih u- J članom, kot edinim zakonitim praviteljev do osebja kot ned o- lastnikom Delavskih zadrug. SEKCIJE CILJ NABRANO % Milje 300.000 501.000 167 Curici 250.000 250.487 101,1 S. Jakob 200.000 202.080 100,1 Barriera 150.000 166.095 110,7 Pončana 120.000 143.550 119,6 Sv. Ivan-Podlonjer 110.000 122.120 111 Sv. Ana 100.000 110.090 110 Magdalena 100.000 107.315 107,3 Kolonkovec 80.000 80.565 100,7 Pratolongo 60.000 62.655 104,4 Križ 50.000 62.530 125,2 Opčine 50.000 55.610 111,2 Barko vi j e 50.000 54.450 108,9 Rocol 35.000 41.835 119,5 Prosek-Kontovel 25.000 29.885 119,5 Boljunec 15.000 23.010 153,4 Donijo 10.000 11.980 119,8 Riom an j e 5.000 7.160 143,2 Lonjer 5.000 6.900 138 IConkonel 2.000 6.865 343,2 Log 2.000 6.420 321 Repentabor 2.000 2.867 143,3 Gropada-Padriče 2.000 2,260 113 Boršt 2.000 2.030 101,5 Sv. Alojz 60.000 54.090 90,1 Acegat 100.000 82.965 82,9 Trebče 25.000 20.285 81,1 Dolina 15.000 11.800 78,6 Rojan 40.000 29.190 72,9 Šempolaj 5.000 3.384 67,6 Skedenj 300.000 264.571 88.1 Zgonik-Salež 15.000 9.060 60,4 Arzenal 50.000 30.840 61,6 Greta 30.000 16.600 55,3 Tomažič 120.000 57.050 47,5 Sv. Vid 30.000 20.605 68,6 Tovarna strojev 80.000 26.750 33,4 Sv. Marko 100.000 44.28S 44,2 Nabrežina 15.000 3.640 24.2 Sv. Just - Staro mesto 30.000 5.450 18,1 Devin 5.000 4.510 90,2 Mačkolje 3.000 1.680 56 Elizejske poljane 40.000 — Bane 2.000 :— V.O.M. — 16 365 ~ Bazovica — 110 Prispevki ki jih je pre- 1071.657 jela osrednja uprava in in razne druge pobude 371.250 Med Uže i ton 4.206.496 Intervencija poslanca Vidalija Delavske zadruge za Poleg problemov, ki se tičejo našega področja, o katerih smo poročali v zadnji številki, je poslanec Vidali iznesel v poslanski zbornici še naslednje : Ministru za državne udeležbe je predložil pismeno vprašanje s nakupov (od proizvajalca do j prošnjo pojasnila glede vesti, da potrošnika); ne bodo Tovarni strojev naro- Uvesti je treba preiskavo o nastalem položaju T • vi 1 v • « Iz zgoniske občine Prednost domačemu vmu Objavljamo drugi del dopisa, ki smo ga prejšnji teden prejeli od našega dopisnika v zgoniški občini. Prvi del smo objavili že v naši prejšnji številki. UREDNIŠTVO Ker govorimo o naši vasi, naj dodamo še nekaj besed o letošnjem vinskem pridelku, ki je bil na splošno kar zadovoljiv. Gostilničarjem, tudi onim izven naše občine, priporočamo, naj priznajo trud in stroške naših kmetovalcev iz vse občine, s tem, da kupujejo domače vino. To ni v korist samo kmetovalcem temveč tudi gostom ; kajti ni vseeno piti domača, pristna ali pa tuja, umetna vina. Upamo, da bo v bodoče zahajalo več Tržačanov v naše vasi. Sedaj se ni mogoče več pritoževati, da so pri nas slabe ceste. Po velikem zanimanju naše občinske uprave, je danes asfaltirana večina cest po vseh vaseh. Tudi tiste ceste, ki niso še asfaltirane, bodo prišle kmalu na vrsto. Nekoliko je treba pač še potrpeti. Vedeti pa moramo, da ako bi bilo vse odvisno samo od zgoniske občinske uprave, bi bila že davno dela na vseh cestah v občini, dokončana in še marsikaj drugega, kar je potrebno. čili gradnjo pogonskega stroja za novi prekooceanski parnik. Naš poslanec opozarja pristojnega ministra, da v Tovar-I ni strojev že itak primanjkuje j dela in je bilo zaradi tega su-! spendiranih 80 delavcev. Na gornje vprašanje ni tov. Vidali do danes prejel nobenega pojasnila. Ministrskega predsednika in ministra za javno vzgojo je pismeno vprašal, kakšni ukrepi so predvideni v korist tržaške sekcije Vsedržavnega zavoda za jedrsko fiziko na tržaški univerzi Omenjeni zavod se nahaja v tem trenutku v težavah ; predvidena je skorajšanja ukinitev delovanja, ker bodo z novembrom primanjkovala finančna sredstva za plače 21 diplomirancev in 23 tehnikov, ki so zaposleni pri jedrskih raziskovanjih. Naš poslanec opozarja pristojne na važnost delovanja zavoda, ki sodeluje z drugimi vsedržavnimi in inozemskimi sorodnimi ustanovami. Resne razmere, ki so nastale v Delavskih zadrugah, so bile predmet intervencije našega po- slanca, ki je 15. oktobra vprašal ministra za delo in socialno skrbstvo, kakšne ukrepe namerava pripraviti za rešitev te važne ustanove. Tov. Vidali omenja devetdnevno stavko, ki je bila avgusta meseca v Delavskih zadrugah v znak protesta, ker so hoteli komisarski upravitelji povišati za 100% prispevek nameščencev za stroške menze. Takrat je prišlo do poravnave in upravitelji DZ so se obvezali, da ne bodo v bodoče napravili nobenih u-krepov brez vednosti sindikalnih zastopnikov. Toda že nekaj dni po sklenjenem sporazumu, so upravitelji — brez vednosti sindikatov — odpustili 11 nameščencev. Na Uradu za delo je prišlo do sporazuma tako, da so se odpusti omejili na 3 nameščence. Tedenski delovni urnik je bil znižan na 5 dni. Dan pozneje pa je ravnateljstvo odpustilo še enega delavca. 1. oktobra so odpustili 2 vajenca, ker sta končala vajeniško dobo in bi morala napredovati v kategorijo trgovskih pomoč- SZ in pomiritev v svetu (Nadaljevanje s 1. strani) vse to je še danes osrednji predmet široke diskusije v javnosti. Prav tako se danes obširno razpravlja o zadnjih vesteh, ki «o. vorijo o vabilu predsenika republike Gronchija naj hi obiskal ZSSR. o morebitnem potovanju Hruščeva v Pariz in morda tudi v Bonn. Novice vzbujajo najrazličnejše komentarje in reagiranje. Nedvomno je diskusija, ki je prodrla v široko javnost že sama na sebi pozitiva stvar, ker dokazuje nujno potrebo, da se odnosi med državami usmerijo na novo pot, ki je pot sodelova. nja, mirnega sožitja med državami z različnimi socialnimi sistemi. Tudi v Trstu vlada veliko zanimanje za zadnje mednarodne dogodke in želeti bi bilo, da bi I se. to zanimanje še razširilo. | Prav komunisti moramo biti tista gonilna sila, ki bo vzpodbudila množice in jih mobilizirala da bo tudi Trst dvignil svoj glas v zahtevi po mednarodni pomiritvi. Tako je komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu, kot tolmač splošne ljudske težnje po miru, predložila resolu-ei;o, da bi se tudi tržaški občin, ski svet izrazil za mednarodno pomiritev in razorožitev ter proti jedrskim poskusom v Sahari in drugje. Čeprav se o resoluciji ni raz-oravljalo in ni prišlo do formalnega glasovanja, se je pa podžupan v imenu odbora in občinskega sveta izjavil za pomiritev, kar je velikega po. mena. O teh vprašanjih so razprav- I strankah, kot n. pr. glede zadr- | nikov. Tudi tokrat niso obvesti, i li sindikatov. Omeniti je treba, da gornji odpusti kršijo sporazum za vajence od 14. decembra I960 ter člen 104 delovne pogodbe, ki se tiče nameščencev potrošnih zadrug. Ravnateljstvo DZ je kršilo delovno pogodbo tudi glede letnih dopustov. Gornji ukrepi dajo sumiti, da gre za premišljeno akci jo demobiliziran i a Delavskih zadrug, medtem ko se hoče nameščence provocirati, da bi stopili v borbe. V tem primeru bi jim vodstvo naprtilo od. govornost za trajanje komisarske uprave, ki je tik pred kon- Spričo resnih problemov, ki so nastali v tej ustanovi, je tovariš Vidali zahteval posredovanje ministra za delo, da se ukinejo vsi enostranski ukrepi vodstva in da se uvede splošna preiskava o položaju Delavskih zadrug. S posebno interpelacijo je tov. Vidali dne 20 oktobra urgiral rešitev vprašanja socialnega zavarovanja nameščencev bivše ZVU, za kar je vladni generalni komisar v Trstu že prejel vsa potrebna navodila iz Rima, ki jih "pa ni še izvršil. Zadnje dni oktobra je naš poslanec opozoril ministra za delo in socialno skrbstvo na zaskrbljujoče naraščanje smrtnih nesreč na delu, ki se v zadnjem času množijo na našem področju. Zahteval je posredovanje pristojnega ministrstva zato. da bodo delodajalci strožje izvajali ukrepe proti nezgodam na delil. Dr. A. Bucto 70-letnik pan se Md '® pr Mile Preči Va in >j V hvaj ''agi ’hfin Mij, -‘i ^ ol tuni ^ je ^on Nr, ie v •htre Mal V 31. oktobra je slavil Dr‘ ^ tt]j drej Budal sedemdeseti^ svojega rojstva. Za to pTl1 hila v dvorani na stadion11 maj» svečana akademijo, n0 teri so zaslužnemu slavijon , stitali tudi predstavniki r slovenskih kulturnih orgO*11' in ustanov. lpn 1 k k Tudi maš list čestita s mu slavljencu z željo, d» mnogo, mnogo let plodovi1°. loval med tržaškimi in 8° mi Slovenci. Naše bralce opozarjatil°'^ r,sta bomo v prihodnji številki -vili daljši članek o Dr. A*1 Budalu in o njegovih del1 Me Nr % Niti '•toč Ko M’r b’ "spe M, Nj S <0a2 Silvester Bat' 50-letnik Danes praznuje 50-letnic°. siva tovariš Silvester Batl^ Lonjerja. Za to priliko ^ skreno čestitata vaška 5 KPI in prosvetno druŠW° njer-Katinara. Čestitkam se družuje tudi «DELO». Slovensko narod1111 gledališče ----- v Trstu del j o 3 noveli V nedeljo 8. nove 1959 ob 16.30 na K0”' velu na splošno želj0 činstva ponovitev «DESETEGA BRAT^ 12 slik po istoimenski romanu JOSIPA JURC' Dramatiziral SAVO KLEMEN^«' N; "ki ho 'N * P ho. V '•M >56. «•e ki up '•a, % «4 «t , \ io l9t, k •h k ljali tudi na zadnjem kongresu Krščanske demokracije. Poslanec Bologna je dejal, da je med. narodna pomiritev vendar dejstvo in zgrešeno bi bilo, če bi se tega ne upoštevalo. Dejal je tudi. da je treba korake k pomiritvi pozdraviti z zadovoljstvom. Ob tej priliki je posl. Bologna kritiziral vlado, ker še vedno ponavlja stara gesla, kot bi se sploh ne zavedala, da se časi spreminjajo. Gre za pomembne besede, ki odkrivajo negodovanje zaradi zunanje politike klerikalne rim. ske vlade. To je odprta kritika, čeprav je treba na besede gledati, kot na izraz nasprotujočih sil v vrstah KD. Seveda manjkajo jasna in to- žanja italijanske, vlade kar se ti. še gradnje atomskih oporišč, je drskih poskusov v Sahari, itd. Zato je tembolj potrebno, da delovni ljudje in množice posežejo vedno bolj aktivno v akcijo za mednarodno pomiritev, da se diskusija o zadnjih dogodkih razširi tudi v vrstah pripadnikov drugih strank. Potrebno je, da se akcija razvije, da zavzame vsakdo stališče za pomiritev in mir in da pripadniki raznih strank zahtevajo od svojih voditeljev naj zavzamejo jasno stališče. Trst, ki je med najbolj zainteresiranimi mesti v državi, mora dati svoj doprinos k uresničitvi zdrave zunanje politike vlade, ki bo odstranila nevarnosti jedskih po-j skusov, atomskih oporišč in :[• eno določenai stališča v raznih ! mednarodnih spopadov. Lik zaslužne žene 1. novembra je slavila 80. rojstni dan naša tovarišica Roza Tence iz Trsta, Slavljenka je velik del svojega življenja posvetila stvari delavskega razreda, saj je bila članica naše partije tudi za časa ilegale. Njen dom na Vrdeljci je bil za časa fašizma varno zatočišče za številke voditelje, ki so živeli v ilegali ali pa jih je zasledovala policija. Med temi voditelji je bil tudi tovariš Frausin iz Milj. Že leta 1931 so fašisti aretira. U njenega moža, ki je bil po rodu iz Križa. Kljub mučenju ni izdal ničesar, čeravno je ve- j*: svoj | del marsikaj. Kasneje --na družina morala Trsta. Odšla je v Južna A ko. Toda tudi tam ji n‘ ; mesta zaradi političnih l' \ K »ji V K Tovarišica Roza Tend ^ l po osvoboditvi vrnila v j rodno mesto in takoj * svojini delovanjem v tije. Danes, zaradi ÓO-* starosti, ne more več de kar pa ji je zelo žal. k»* pogostoma potrjuje. Naj prejme naša dro8a f( risica, najprisrčnejsa la «Delan. M 'h:| •m N M Mi '•č *i< M in.