PoStnlna plačana ▼ gotovini. (Jpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Ljubljana, sreda 25* septembra 1940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossraayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Možnosti in pomen kolonialne vojne Vojna se nadaljuje v glavnem v dveh predelih. Dan na dan, noč za nočjo napadajo nemški bombniki angleška mesta, a istočasno prinašajo britanska letala bombe nad Nemčijo ter belgijska, nizozemska in francoska atlantska pristanišča, o katerih domnevajo v Londonu, da se v njih zbirajo nemške bojne sile za glavni napad na Anglijo. Drugo bojišče je ob Sredozemlju. Eiorba se je tu koncentrirala ob libij-sko-egiptski obali, kjer so italijanske armade prešle v ofenzivo in prodirajo še vedno proti vzhodu dalje v Egipt Bojev velikega obsega pa, kakor je videti. doslej še ni bilo, temveč so se Angleži umaknili že prvemu navalu. Očividno se sedaj pripravlja že druga faza italijanske ofenzive v smeri proti Aleksandriji in morda tudi v vzhodni smeri proti Sudanu. Počakati bo treba, da se bo videlo, ali se bodo Angleži skušali to pot upreti z večjo močjo. Istočasno z uspešnim pričetkom italijanske ofenzive zoper britanske pozicije v Egiptu se je podal v Italijo na razgovore nemški zunanji minister Ribbentrop. Zelo veliko je ugibanj o tem. kaj je bil predmet njegovih razgovorov z vodilnimi italijanskimi državniki. Brez dvoma pa se zdi, da je bila ena glavnih točk na dnevnem redu intenzivno nadaljevanje vojne zoper britanski imperij na kolonialnem področju. To tem bolj, ker Angleži napovedujejo, da se bo ta kolonialna vojna nadaljevala v vsakem primeru, tudi če bi se Nemcem posrečilo zavzeti Anglijo samo. Z nadaljevanjem vojne v kolonijah računajo, kakor se vedno bolj vidi, tudi v Ameriki. V takem položaju se samo po sebi postavlja vprašanje, kje je britanski imperij najbolj ranljiv in kje mu ie najlažje mogoče priti do živega, ne da hi skušali najprej razrešiti najmodernejšo uganko, v koliko je premoč vojne mornarice lahko ogrožena z napadi vojnega letalstva. Podoba je, da se z italijansko ofenzivo zoper Egipt načenja prav to temeljno važno vprašanje. Velika Britanija ima svoje kolonije raztresene tako rekoč po vsem svetu, vendar nikakor ne enakomerno. Njena poglavitna posest je razmeščena ob Indijskem oceanu od Avstralije čez Indijo na vzhodno Afriko. V tej veliki posesti se morejo ugotoviti tri velika središča: prvo je dominion Avstralija, ki spada z Novo Zelandijo in drugimi pacifiškimi posestvi prav za prav že v področje zase, ki je Indijski ocean zanj važen predvsem kot poglavit. pot za zvezo z evropsko matično državo. Drugo ogrodje je Indija, ona bogata Indija, z dragulji in surovinami, pa tudi z ogromnimi ljudskimi množicami, ki jih moderna doba še ni utegnila uvrstiti v kakršnokoli učinkovito akcijo. Tretje središče britanske posesti pa leži na tleh Afrike ter nanjo se nasla-rijajočega dela Prednje Aziie, arabskega sveta, kjer se je britanska posest v glavnem utrdila kot posledica svetovne vojne. Afrika je vsekakor glavno področje one britanske posesti, ki se naslanja na Indijski ccean. Davna težnja angleškega kolonialnega sistema je bila v tem, doseči po kopnem zvezo od Egipta in pred vsem od Sueškega prekopa do južnoafriške točke, kjer se je ob starodavnem položaju Rtiča dobre nade razvil južnoafriški dominion. Danes res obstoja že nepretrgana teritorialna zveza med skrajnim afriškim jugom in severom. Toda doseženi cilji se bržčas še niso mogli do dobra izkoristiti, ko je prišla nova nevarnost. Iz nekdanjih neznatnih italijanskih kolonialnih posesti se je razvila mogočna oblast, ki je ne samo začela ogražati zvezo med Kap-skim mestom in Suezom. marveč preti, da sploh udere v kolonialno posest samo. Egipt predstavlja enega ogelnih kamnov velike britanske kolonialne zgradbe. Borba, ki se je pravkar začela za to postojanko, more postati ogromnega pomena za celotni kolonialni sistem, ki se od Sueške ožine razprostira daleč na jug in vzhod. Strokovnjaki za kolonialne vojne se že sedaj bavijo z vprašanji, kaj bi bilo potem, ako se Italijanom posreči vdreti v Egipt, pa ob Nilu navzgor v Sudan, kjer bi se mogla vzpostaviti teritorialna zveza z Abesinijo. Povečini smatrajo. da bi bilo mogoče prodirati še dalje in misliti na osvojitve britanskih kolonij, ki se razprostirajo preko ekvatorja proti jugu, kjer se končno začenja ozemlje Južnoafriške unije z Buri. Toda dandanes ni modro ustavljati se predolgo ob razmotrivanjih o nemož-nostih raznih strateških podjetij, saj je dosedanji potek vojne že marsika-ko nemožnost v presenetljivo kratkem času spremenil v možnost in realnost. Britanske kolonialne posesti pa so raztresene tudi v zapadni Afriki, kjer so močno pomešane s francoskimi kolonijami. Kako se pletejo načrti glede bodočnosti francoskega kolonialnega sistema, je ostalo doslej zakulisna za- «1 Kompromisni Poluradne nemške izjave o rezultatih rimskega sestanka - Velesili osi vidita v pospešeni totalni vojni najkrajšo pot do miru Berlin, 24. sept. o. Zastopnik zunanjega ministrstva je dal tujim novinarjem informacije o svojih vtisih pri rimskih razgovorih. Izjavil je med drugim, da so v Rimu razpravljali o vseh vprašanjih, ki prihajajo oštev po končnem porazu Anglije. Ne more biti več Kompromisnega miru. Iz tega siedi, da se bo borba proti Angliji nadaljevala na vseh frontah, ne samo vojaških, marveč tudi na političnih in diplomatskih. Izven razprave ni ostalo ničesar, kar spada v kompleks teh vprašanj. Razpravljali so v vseh vprašanjih ne samo aktivnih udeležencev v vojni, temveč tudi sekundarnih držav. Novi red v Evropi za katerega se borita osni sili, je v ostrem nasprotju z angleškim sistemom vladanja. Nasprostvo ene ali druge države, ki je še pod angleškim vplivom, proti novemu redu. je le teoretičnega pomena. Berlin, 24. sept. br. (CBS) V propagandnem ministrstvu so v zvezi z rimskimi razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z Mussolinijem in Cianom, izjavili ameriškim novinarjem, da sta osni velesili spoznali, da sedaj ni podana nobena možnost več za kompromis in sporazum z Veliko Britanijo. Zato sta se odločili nadaljevati borbo do kraja, tudi če bi se Zedinjene države odločile za intervencijo ali vsaj za ojačeno podpiranje Velike Britanije. Še tik pred odhodom Ribbentropa iz Rima je bila podana poslednja možnost za pogajanja z Anglijo. Sedaj so vsa vrata zaprta. Rezultat rimskih razgovorov je bilo spoznanje, da je pospešena totalitarna vojna najkrajša pot do miru. Zastopnik ministrstva je nato napovedal, da se bo tempo vojne v najbližji bodočnosti na vseh frontah močno ojačil. Razgovoil se bodo nadaljevali v Berlinu Berlin, 24. septembra, p. Takoj po svojem povratku iz Rima je zunanji minister Ribbentrop poročali kancelarju Hitlerju o rimskih razgovorih. Španski minister Suner, ki se je snoči vrnil v Berlin, je imel danes dopoldne daljši sestanek z Ribben- tropom. Potrjujejo se vesti, da se bodo rimski razgovori v najkrajšem času nadaljevali v Berlinu, kamor bo prišel italijanski zunanji minister grof Ci^no. Ni še znano, ali bo španski minister Suner že pred tem odpotoval v Rim ali pa šele po končanih razgovorih v Berlinu. Razširjene so tudi vesti o skorajšnjem sestanku Hitlerja in Mus-solinija. Do tega sestanka naj bi prišlo takoj po končanih berlinskih razgovorih. Zaradi tega pripisujejo berlinskim razgovorom velik pomen in naglašajo, da so problemi, o katerih razpravljajo, izredne važnosti. V Berlinu poudarjajo, da gre predvsem za rešitev treh glavnih vprašanj: 1. poostrena vojna proti Angliji, 2. izključiiev angleškega vpliva iz Evrope in 3 zajetje Afrike v novi evropski sistem. Kar se tiče nadaljevanja vojne proti Angliji, se bo letalska vojna še stopnjevala in poostrila tudi vojna proti angleškim kolonijam. Kar se tiče izkiiučitve angleškega vpliva iz Evrope se poudarja da je Anglija ohranila svoj vpliv v glavnem samo še v Grčiji in Turčiji, preko katenh pa ga še vedno skuša razširiti tudi na druga področja Kar se naposled t'če Afrike, smatrata Rim in Berlin, da spada Afrika v ožji življenjski prostor nove Evrope. Soglasje o afriških problemih Rim, 24. sept. AA. (DNB.) Italijanski ko-ionijski minister general Peruzzi je ^noči govoril po radiu o svojem obisku v Nemčiji. Poudaril je. da se je z generalom v. Eppom pogovarjal o bodoči politiki in go-rpodarskem sodelovanju med Nemčijo m Italijo na afriški celini in da se ie ori tem doseglo popolno soglasje. Minister je dodal. da ie zaradi poteka dogodkov na raznih frontah postal neobhodno potreben neposreden in oseben stik med voditelji kolonialne politike držav osi. Fašistovska Italija ne vodi v Afriki zatiralne politike, je rekel minister, temveč ie njeno delovanje civilizatorsko. Dodal je. da ie tudi na- ®v na Anglijo Nemška vojna sporočila — V odgovor na napad na Heidelberg so Nemci bombardirali Cambridge Berlin, 24. septembra. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Pri ogledniških poletih nad Južno Anglijo je nemško letalstvo tudi včeraj bombardiralo važne objekte. Pri tem so se razvile letalske borbe, v katerih so imeli nemški letalci velike uspehe. Ponoči so bojne eskadrile nadaljevale z napadi na London in na druge vojaške važne objekte v Angliji, na doke Mihvall in Indija v bližini Waxela in Hyde-parka. Tudi drugod so bombe zanetile velike požare. V Liverpoolu so bili zaneteni veliki ognji. Kot odgovor za britanski letalski napad na nemško univerzitetno mesto Heidelberg, kjer ni nobenih vojaških objektov, so nemške eskadrile bombardirale Cambridge. Pred več sovražnimi pristanišči so bile ponovno položene mine. Preteklo noč so britanska letala izvedla napade na več krajev v Severni Nemčiji in na Berlin. Bombe so poškodovale hiše na obrobju Berlina. Ubitih je bilo več civilistov, mnogo pa ranjenih. Niti v Berlinu niti v drugih krajih ni bila povzročena nobena škoda vojaškim objektom. Sovražnik je izgubil včeraj 24 letal v spopadih v zraku, eno letalo pa je zbilo protiletalsko topništvo. Izginilo pa je šest nemških letal. Včerajšnje dnevne akcije Berlin, 24. sept. AA. (DNB) Letalski spopadi so se dogodili danes popoldne večkrat nad Južno Anglijo v času, ko so nemške bojne eskadrile izvedle uspešne napade na vrsto angleških mest. Nemške bomb-niške enote so javile po svoji vrnitvi prve rezultate današnjega bombardiranja. V Londonu so bili zadeti doki India in železniška postaja VVaterloo. Letalske borbe so se vodile tudi nad drugimi angleškimi mesti. Prav tako so bile danes zadete tudi industrijske naprave v Nevvcastlu. Več vojaških objektov gori. Vsi kraji, kjer gori, so zaviti z gostimi oblaki dima. Drugi nemški bombniki so danes dopoldne zažgali veliko skladišče streliva v Grate Yarmouthu. Silne eksplozije so povedale letalcem, da je bila njihova akcija uspešna. Požari v Londonu Berlin, 24. sept. br. (Štefani) Nemška iz-vidniška letala so bila davi nad Londonom, da bi dognala rezultate napadov nemških bombnikov v pretekli noči. Opazila so velike požare na raznih krajih angleške prestolnice. Posebno pa v južnovzhodnem in zapadnem delu mesta. Na londonskem zapadu sta se razvijala dva izredno velika požara. Tudi na področju ladjedelnice In-dian-Doks so izbruhnili novi požari na pogoriščih, kjer so bili prejšnji malone že pogašeru. Eskadrile nad južno Anglijo Berlin, 24. sept. AA. (DNB) Danes dopoldne so bili neprestani napadi nemškega letalstva na Južno Anglijo. Razen Londona so bili bombardirani tudi važni kraji v južnih grofijah. Več eskadril nemških letal se je vrnilo po uspešnem poletu in poročalo, da so prispele na vse določene cilje in jih težko bombardirale. Z nemške strani dozdaj še ne javljajo izgub. Nad Berlin, 24. septembra. AA. (DNB) Preteklo noč se je nekaterim britanskim letalom kljub srditi akciji nemških protiletalskih baterij posrečilo prileteti nad severne in vzhodne berlinske okraje in metati nanje bombe. Bombe so priletele daleč od vojaških objektov. To ponovno potrjuje da britanski letalci nalašč napadajo naselbine. Nekaj poslopij je poškodovanih. Nekoliko civilistov je ubitih, drugi pa so ranjeni. deva. V kočljivem sedanjem položaju bi se moglo to vprašanje postaviti na dnevni red. Jako dramatična situacija bi nemara nastala, ako bi zmagovite totalitarne sile hotele porabiti francoske kolonije v severni Afriki za izhodišče svojih ofenzivnih sunkov zoper angleške posesti onstran Sahare. Res da velja še vedno za skoro po sebi umevno, da je nemogoče voditi velike ofenzivne akcije preko neizmerne puščave, toda v dobi, ko sta v vojnih operacijah avion in tank prevzela vodilno funkcijo, se bo moralo šele preizkusiti, ali pomenijo puščave zares nepremostljivo bariero. Da Angleži ne izključujejo možnosti italijansko-nemškega sunka preko Sahare na jug, za to domnevo govori med drugim tudi njihova najnovejša akcija, da bi s sodelovanjem generala de Gaullea dobili v svojo oblast v skrajnem predelu Afrike ležečo francosko kolonijo Senegal s strateško izredno važnim pristaniškim glavnim mestom Dakarjem. Kakorkoli bo vojna tehnika razrešila gori naznačene probleme kolonialne vojne, ostane resnica, da je preko severne Afrike najlažje ranljiv britanski kolonialni imperij in da je na drugi strani preko Prednje Azije mogoče priti v področja, ki so ogromnega pomena za angleško svetovno pozicijo. Ključ za operacije v obe smeri pa je Sredozemlje z Egiptom, zato so boji. ki so se tam pričeli, tako izredne važnosti, da jih v tem pogledu postavljajo v isto vrsto z orjaško borbo, ki se bije med Nemčijo in Anglijo samo. rodno socialistična Nemčija pristala na ista načela. V bližnji bodočnosti bo Afrika, ko bo rešena angleškega iarma. ponovno doživela veliko blagostanje, ki ima do njega pravico razumno in marljivo afriško pleme, ki je bilo dosedai na najgrozotnej-ši način tiranizirano in zlorabljeno. Peruzzi je poudaril, da si ie v razgovoru z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentro-pom pridobil prepričanje, da ie italiian-sko-nemška kolonialna politika ses'aven del politično-socialne revolucije Evroos. Tudi v tem razgovoru se ie doseglo popolno soglasje. Izmenjava brzojavk med Cianom in RŽbfrentropom Rim, 24 sept. br. (Štefani) Ob zaključku rimskih razgovorov sta si nemški zunanji minister von Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano izmenjala pozdravni brzojavki. Z Brennerja je Ribbentrop brzojavil italijanskemu zunanjemu ministru, da se vrača v Nemčijo prežet veselja in hvaležnosti za njegovo prijateljsko gostoljubje. V brzojavki je izrazil zadovoljstvo, da je mogel z Mussolinijem in Cianom prav v sedanji fazi vojne proti Angliji govoriti o važnih problemih, ki se tičejo vojnih in političnih ciljev osnih držav ter o bodoči ureditvi italijanskega in nemškega življenjskega prostora. Ribbentrop ugotavlja v svoji brzojavki, da je bil glede vseh načetih vprašanj dosežen pcpoln sporazum. V svojem odgovoru se je Ciano Ribben-tropu zahvalil za pozdrave in obisk, ter naglasil, da so rimski razgovori znova dokazali popolno solidarnost in interesno skupnost obeh držav, ki bosta v odločilni meri pripomogli k ustanovitvi novega reda, kakor sta si ga zamislila Mussolini in Hitler in kakor ga ustvarjata oba zavezniška naroda. Rimski obisk nemškega prosvetnega ministra Rim. 24. sept. AA. (Štefani) Davi ob 8. se je pripeljal v Rim nemški prosvetni mi- nister Rust. Na postaji ga je sprejel minister Bottai, ki se je z nc-kim prejšnjim vlakom pripeljal iz Florence. Na postajo je prišel tudi nemški rimski veleposlanik Mackensen z funkcionarji poslaništva. Dalje so bih na postaji višji uradniki italijanskega prosvetnega ministrstva. Minister Rust se je ob 8.30 odpeljal na dvor, kjer se je vpisal v zlato knjigo obiskovalcev. Petem je odšel v Panteon kjer je izkazal spoštovanje umrlim italijanskim suverenom. Nato se je v spremstvu ministra Bottaia odpeljal v Beneško palačo, kjer je na kapitolu izkazal čast padlim v fašistični revoluciji. Ob 9.35 je Bottai priredil sprejem v prosvetnem ministrstvu v čast Rusta. Minister Rust je bil povsod predmet prisrčnih in toplih manifestacij ljudstva. Sprejem pri Mussoliniju Rim, 24. sept. AA. (Štefani) Predsednik vlade Mussolini je sprejel nemškega prosvetnega ministra Rusta. Pri avdienci je bil navzoč tudi italijanski prosvetni minister. Mussolini je prebil nekaj časa v prisrčnem razgovoru z nemškim ministrom. Sunnerjevo potovanje v Italijo Rim, 24. sept. e. Italijanski tisk objavlja vesti o skorajšnjem prihodu španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v Italijo. Njegov obisk je bil predvidevan že pred njegovim prihodom v Berlin. Serrano Suner bo sedaj imel priliko, da se bo pred odhodu v Rim ponovno sestal z Ribbentro-pom. Posvet v Atenah Atene, 24. septembra, p. V grški prestolnici živahno komentirajo rimske in bližnje berlinske razgovore. V zvezi s tem je imel danes turški poslanik v Atenah dolg razgovor z ministrskim predsednikom Metaxa-som. V političnih krogih trde. da se je njun razgovor nanašal v prv vrsti na akcijo osi Rim—Berlin in na stališče, ki ga bosta morali zavzeti Grčija in Turčija. Berlin, 24. sept. j. (SDA). Britanska letala so v noči na 24. septembra preletela nemško ozemlje, ter ob 23.30 dosegla Berlin. V nemški prestolici je bil dan letalski alarm, ki je trajal več ur. Letala so priletela nad mesto v več zaporednih valovih navzlic močnemu ognju nemškega protiletalskega topništva ter odporu formacij nemških lovcev za nočne akcije. Britanska letala so metala bombe v vzhodnem in severnem delu Berlina. Vrsta bomb je padla na privatne hiše ter skladišča, kjer je bilo dokaj gmotne škode. Bombardiranje je zahtevalo tudi več človeških žrtev, mrtvih in ranjenih. Berlin, 24. sept. br. (Štefani). V pretekli noči je proti 23 uri angleškim letalom uspelo prodreti nad Berlin. Alarm v mestu je trajal nekaj ur, bil je najdaljši, kar jih je doslej doživel Berlin. Angleška letala so se pojavljala nad mestom v valovih in uspelo jim je predreti obrambni obroč protiletalskega topništva, kakor tudi izogniti se nemškim lovskim letalom. Svoje bombe so odvrgla na slepo na severna in vzhodna predmestja. Vojaški objekti pa niso bili zadeti. Minister Frick v Bruslju Bruselj, 24. sept. AA. (DNB) V Bruselj se je pripeljal nemški notranji mini-ter dr. Frick. Minister že dalj časa obiskuje zasedene kraje na Nizozemskem in v Belgiji. Diplomati bi rarlli zapustili London Lizbona. 24. sept. j. (DNB.) Več Š3fov tujih diplomatskih zastopstev v Londonu j se ie obrnilo na doajena londonskega di-j plomatskega zbora s prošnjo, da bi zanro-: sil angleško vlado dovoljenja, da se smejo tuja diplomatska zastopstva naseliti iz-; ven Londona, ker je redno poslovanj ° di-i plomatskih zastopstev zaradi neueodn^7a vpliva nemških akcij postalo nemogoče, i Ako ne bi bila angleška vlada iz prestiž-j nih razlogov pripravljena zapustiti Londo-; na. potem nai bi se po želji tujih diplo-: matskih zastopstev iz Londona izselilo vsaj ■ angleš-ko zunanje ministrstvo ter si izbra-; lo za sedež kak drug kraj. v katerem bi j bilo diplomatskim zastopstvom omogočeno redno poslovanje. Ustavljene portugalske ladje Milan, 24. sept. AA. (DNB.) »Popolo d* Italia« je izvedel, da sta dve angleški pa-trulni ladji 50 mili od portugalske obale ustavili portugalsko ladjo »Serpa Pinto«, ki je vozila na redni progi Lizbcna-Rio. Tudi jx>rtugalski ladji »C a s s e q u e t« in »G u n g u e« so preiskale posadke britanskih vojnih ladij. List pravi, da je ponov-j no angleško kontroliranje portugalskih !a-' dij zbudilo veliko nezadovoljstvo v Lizbo-I ni. V Afriki le manjši boji Niti italijanska, niti angleška vojna poročila ne poročajo o večjih akcijah — Ponovni italijanski napadi na Marsa Matruh in Aden Rim, 24. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 109. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: V Severni Afriki je bilo uspešno napadeno sovražno utrjeno oporišče v Marsa Matruhu. Pri sovražnih letalskih napadih na Tobruk in Bardio ni bilo žrtev, gmotna škoda pa je bila neznatna. V Vzhodni Afriki so naše izvidniške čete zadele ob skupine sovražne vojske pri To-dinjaku in Liluanu ob Rudolfovem jezeru in jih prisilile k umiku. Naše letalske sile so bombardirale letalsko pristanišče v Port Sudanu in močno poškodovale 10 sovražnih letal v njem. Neka druga skupina naših letal je bombardirala pristanišče Aden. Sovražna letala so znova napadla Guro, Adi Ugri, šašaman in Diredauo. Neki domačin je bil ranjen. V ostalem je bilo le malo materialne škode. Kairo, 24. sept. s. (Reuter). Nocojšnji komunike vrhovnega poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu se glasi: V nedeljo so angleški bombniki napadli sovražna letala na letališču Menastir v Egiptu. Včeraj je bil izvršen na isto letališče nov napad. Ugotovljeno je bilo, da so tri bombe eksplodirale med letali in da je nato Izbruhnilo nekaj požarov. Včeraj so angleška letala dvakrat bombardirala Tobruk. Pri prvem napadu so padle bombe med zgradbe in pomole v lu-ki, pri drugem so zadele zgradbe v bližini ladij, ki so bile zasidrane ob pomolu. V noči od 21. na 22. septembra so angleška letala napadla vojaško taborišče v Suni v Eritreji. Več zgradb je bilo direktno zadetih in izbruhnili so požari. V središču taborišča so nastali štirje požari, ki jih je bilo videti 30 km daleč. Včeraj so bile uspešno bombardirane tehnične zgradbe v Mai Adagaru. Bombe so direktno zadele več zgradb in sovražna letala na tleh. Dve sovražni lovski letali sta bili uničeni. Južnoafriška letala so 22. septembra napadla šašaman v srednji Abesiniji. Eno sovražno letalo je bilo pri tem napadu uničeno. Kairo, 24. sept. s. (Reuter.) V svojem današnjem komunikeju javlja poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu, da v položaju v Zapadni puščavi ni nobenih sprememb. V nedeljo zvečer je angleško topništvo prisililo več sovražnih baterij k molku. Italijanska letala so v nedeljo zvečer štirikrat napadla Marsa Matruh, vendar napadi niso povzročili nikakih žrtev. Doslej največji angleški letalski napad na Nema jo Angleška vojna poročila — Angleške bombe so bile zlasti namenjene važnim točkam v Berlinu London, 24. septembra. AA (Reuter). Letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč so močni oddelki britanskih bombnikov izvedli hud napad na vojaške objekte v Berlinu in okolici. Napad je bil izveden na mnogo širši osnovi kakor karerikoli dosedanji. Poročilla govore o veliki škodi, ki so jo bombe povzročile. Med cilji, k- so jih naši težki bombniki izbrali, je treba imenovati več železniških postaj, električno centralo Wilmersdorf. plinsko centralo v Dau-tziger Strasse in v Neuherrenu, tovarne v Charlotenburgu, vštevši tudi avtomobilsko tovarno Brandenburg ter druge objekte. Pri nočnih operacijah nad Rokavskim prelivom je bil izvršen osfer napad na pristanišča, ki jih ima sovražnik v oblasti. Tri naša letala se niso vrnila. Stockholm, 24. septembra, j. »Stockholm Tidningen« poroča, da je angleški letalski napad na Berlin v minuli noči trajal od 23.30 do 3. zjutraj. Polet so izvršile številčno zelo močne skupine angicških bombnikov. Angleška letala so najprvo spuščala svetlobne rakete, s katerimi so osvetlila za bombardiranje določene objekte, ki so jih nato sledeča letala obmetavala z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Na raznih mestih so izbruhnili požar'. Gmotna škoda je precejšnja, po izjavah merodajnih berlinskih krogov pa mso bili nikjer zadeti vojaški objekti. London, 24. septembra, j. (LEF) Med glavnimi cilji ki jih je v minuli noči razen Berlina napadlo angleško letalstvo je tudi neka velika tovarna aluminija severovzhodno od Draždan. Poškodovan je bil tudi železniški tir. ki vodi k tovarniškim objektom. Neko angleško letalo, ki zaradi debele plasti oblakov ni moglo najti svojega cilja je vrglo bombe kasneje r.a železniško križišče Torgau. Tovorno skladišče je bilo razdejano. Napad angleških bombnikov na vojaško važne objete v okolici Berlina je bil najmočnejši od vseh dosedanjih akcij. Bombe so poškodovale železniško postajo v Kangsdorfu, dalje razr.a skladišča, med njimi tudi ona v Grunewa!du Nadalje so bile bombe vržene na električno centralo v \Vilmersdoru ter na plinarne na Danzin-ger Strasse v Neukolnu, na tovarne v Charlottenburgu in Spandauu. V osmih skupinah Stockholm, 24. sept. s. (Reuter.) »Daaens Nvheter« poroča, da so angieška letala, ki so preteklo neč napadla Berlin, priletela nad središče Berlina v 8 zaporednih skupinah. Drugod po Nemčiji London, 24. septembra, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so angleški bombniki preteklo noč potleg Berlina napadli tudi vrsto drugih vojaških objektov v Nemčiji. Bombardirana je bila tvornica letal v Wis-maru ob Baltiku, nadalje so bile vržene bombe na zapornice Kielskega kanala. Napadeni so bili doki in ladjedelnice v Hamburgu, Cuxhavenu. Bremenu, Bremerhavenu in \Vismaru, tovorni kolodvori v Munstru in Hannovru ter železniška križišča v severni Nemčiji. Bombardirana so bila tudi mnoga nemška letališča. Elektrarne kot cilj London, 24. sept. s. (Reuter.) Na odla-gi Dodatkov pilotov angleških bombnikov ie sedai ugotovljeno, da so angleška letala bombardirala v Berlinu pet elektrarn, in sicer zapadncberlinsko ter one v Charlotenburgu. "VVilmersdorfu. Klingenbergu in Moabithu. V eni izmed napadenih plinarn ie nastala velika eksplozija. Uradno vojno poročilo London, 24. sept. AA. (Reuter) Letalsko in varnostno ministrstvo sporočata, da so sovražnikova letala napadla preteklo noč London in več pokrajin južne Anglije. Na ostale dele države je priletelo le malo bomb. Glavni cilj sovražnikovih napadov je bil London. Ti napadi so ponovno veljali raznim delom londonske pokrajine. Več posicpij je zadetih. Napad je zahteval nekaj človeških žrtev. V nekem mestu na jugovzhodu je razdejanih nekaj hiš, bilo pa je tudi nekaj žrtev. Sovražnik je metal bombe tudi na neke pokrajine na severozahodu. V nekem mestu so poškodovane hiše, človeških žrtev je pa malo. Po poročilih iz drugih krajev je bilo nekoliko škode in manjše število žrtev tudi v drugih pokrajinah. Neki sovražnikov bombnik smo davi zarana zbili nad jugovzhodno Anglijo. Neki pilot, o katerem smo včeraj poročali, da ga pogrešamo, se je vrnil živ in zdrav. Zelo hud napad tudi na London London, 24. sept. j. (LEF). Nemški bombni napadi na Anglijo so se tudi v minuli noči nadaljevali. Poglavitni cilj nemških bombnikov, ki so prihajali preko južne in južnovzhodne angleške obale v majhnih skupinah in v spremstvu lovskih letal, je bil spet London za bližnjo okolico. Nemška letala so vrgla bombe na razne mestne okraje ter tudi na samo mestno središče. Tu je bilo znova porušenih več stanovanjskih in trgovskih hiš. Na nekaterih drugih poslopjih povzročeni požari so bili naglo pogašeni. Izven mestnega središča so padle bombe na posamezne tovarniške objekte. škoda zaradi nočnih bombnih napadov je precejšnja in tudi število človeških žrtev je bilo večje, kakor v zadnjih nočeh. Razen Londona so nemška letala izvršila več manjših napadov na kraje jugovzhodne Anglije, kjer je bilo zlasti v nekem mestu povzročeno dokajšnje razdejanje. Zgodaj dopoldne so nemška letala svoje napade obnovila. Preko Temzinega izliva Je priletela v smeri proti Londonu velika skupina nemških bombnikov — skupaj okrog 100, med 21 novih Doraierovih aparatov — v spremstvu izredno močnih formacij lovcev, čim so letala preletela angleško obalo je protiletalsko topništvo otvorilo nanje strahovit Zaporni ogenj, ki so se mu morala nemška letala izogniti ter se vrniti nad morje. Nemški Messerschmitti, ki so krili nemško bombniško formacijo, so se ponovno zapletli v borbe z angleškimi Hurri-eani. Spopad nad Kanalom London, 24. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Tekom današnjega popoldneva so formacije angleških bombnikov v spremstvu lovskih letal napadle sovražne minolovce v Kanalu. Dve ladji sta bili zadeti in tretja je bila poškodovana od bombe, ki je eksplodirala v njeni neposredni bližini. V teku teh operacij so bila angleška letala napadena od nemških lovskih letal. Pri tem ie bil en angleški bombnik sestreljen. pa tudi eno sovražno letalo ie bilo uničeno. 400 nemških letal London, 24. sept. br. (CBS) V borbah, ki so se razvijale danes dopoldne nad Ken-tom, posebno nad ustjem Temze in nad Kanalom, je skupno sodelovalo 400 do 500 nemških letal. Angleško večerno poročilo London, 24. sept. s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so danes zjutraj angleški bombniki obalnega poveljstva napadli luko Brest, predvsem nemške motorne torpedovke v luki ter bencinske zaloge m skladišča. Povzročenih je bilo mnogo eksplozij in 4 požari. Druga angleška letala so zjutraj bombardirala luko Zeebriigge. Po dosedanjih podatkih je bilo tekom današnjega dneva sestreljenih nad Anglijo 8 nemških letal. 4 angleška lovska letala so izgubljena, vendar je pik* rešen. Evakuacija mater in otrok London, 24. sept. «. (Reuter) Minister za zdravje Malcolm Maodonald je objavil danes nova navodila za evakuacijo otrok in njihovih mater iz Londona. Doslej so smele spremljati svoje otroke iz Londona samo matere otrok, starih do 5 let. Vsi ostali otroci so bili evakuirani s svojimi šolami. Odslej pa smejo matere spremljati svoje otroke v evakuacijo ne glede na starost otrok. One rodbine, ki so zaradi letalskih napadov izgubile svoje domove, se evakuirajo na državne stroške, če vlada forsira evakuiranje je nadaljeval Macdo-nald, se to zgodi ne samo, da bi bile matere in otroci obvarovani bombardiranja, temveč tudi škode na zdravju, ki bi jo moglo povzročiti prenočevanje v prenapolnjenih zakloniščih v Londonu. Zato bo evakuacija mater in otrok čim bolj pospešena. Evakuiranci bodo poslani v razne dele Anglije. Iz Londona in okolice Temze je bilo evakuiranih že več ko polovica šolskih otrok, namreč 464.000. Napad na bojne čolne London, 24. sept. j. (Reuter). Danes popoldne je šestorica angleških bombnikov napadla vrsto nemških motornih bojnih čolnov v bližini rtiča Gris Nez ob francoski obali. Nemški čolni so bili razporejeni ob francoski obali in so bili z angleške obale v Kentu jasno vidni. Nad njimi je krožilo neko nemško vodno letalo. Iznena-da pa se je na nje vrgla iz oblakov šestorica angleških letal, ki je v strmoglavem letu odvrgla nanje bombe. Ko se je razkadil dim, nemških čolnov ni bilo več opaziti. Lahko je, da so se umaknili tik do obale, verjetno pa so bili nekateri zadeti ln potopljeni. Borba za Dakar Poročila o položaju so nejasna in si nasprotujejo Vichy, 24 septembra, br. (CBC). Tu je bilo objavljeno, da je angleško brodovje včeraj popoldne vse do večera ponovno poskušalo izkrcati francoske m angleške čete na obali v bližini Dakarja. Posadka v Dakarju, ki šteje 6000 mož in je pod poveljstvom zanesljivih oficirjev, pa je vse te poskuse vdora v Senegal z orožjem preprečila. V borbah je bilo več sto mrtvih na obeh straneh Na francoski stran: so granate z angleških vojnih ladij zahtevale še največ žrtev. Zadeta je bila tudi neka francoska podmornica v luki in se potopila. Močno poškodovana je bila nadalje radijska postaja v Dakarju. Do neposrednega spopada med Senegalci in Francozi ki so se z ladjami približali obali, pa je prišlo v bližini Rufisquea, ki leži nekoliko severno od dakar»ke luke. Francozi, ki so se približali Rutisqueu z nekaj čolni, so bili sprejeti z ogniem iz strojnic in ilahkih topov ter so se morali v naglici umakniti. Objava generala de Gaullea London, 24. septembra. AA. (Reuter). Glavni štab generala de Gaulla ie izdal sledeče sporočilo: »Poklican v Dakar od strani številnih Francozov, ki živo žele nadaljevati borbo ob njegovi strani, se je pojavil de Gaulle pred trdniavo. Pomorske oblasti v Dakarju so ukazale streljati na odposlance de Gaulla. ki so prišli brsz orožia na motornih čolnih, na katerih so bile francoske zastave in bela zastava parlamentarcev. Odposlanci so bili; fregatni kapetan Derganlier. kapitan Voceau. kapitan Decour. kapitan Foch (vnuk maršala Focha) in kapitan Feirain. Kapitana Derganlier in Ferain sta bila hudo ranjena. Pozneje pa. ko ie de Gaulle poskušal izvršiti izkrcavanie svoiih čet na miren način, so začele oblasti v Dakariu streljati na Francoze. Več mož ie bilo ubitih, več pa ranjenih. Nato ie de Gaulle umaknil svoje čete in svoje ladje, ker ni hotel sodelovati v medsebojni borbi Francozov. Žrtve Vichy, 24. sept. s. (Ass. Press.) Po francoskih informacijah je bila v bojih pred Dakarjem zadeta neka francoska podmornica od angleških topovskih granat. Francoski topovi so poškodovali neko angleško križarko. Na francoski strani je bilo v boiih doslej nad 100 smrtnih žrtev. Večerni komunike London, 24. sept. s. (Reuter.) Nocoj je objavil glavni stan generala de Gaullea obširen komunike o dogodkih pred Dakarjem. Komunike pravi, da se je odločil general de Gaulle za akcijo že pred dalj časa zaradi poročil, da skušajo Nemci spraviti Dakar pod svojo kontrolo. General de Gaulle pravi, da je bila operacija proti Dakarju izvršena na francoskih ladjah. Ko so oblasti v Dakarju odklonile ultimat generala de Gaullea, je prišlo do streljanja ter je bilo več de Gaulleo-vih vojakov ubitih in ranjenih. Komunike ugotavlja, da se nadaljujejo operacije, ki imajo nalogo, da spravijo francosko Zapadno Afriko zopet na stran svobodne Francije. Petainova čestitka Vichy, 24. septembra. AA. (Havas). Maršal Petain je poslal zjutraj visokemu komisarju v Dakarju sledečo brzojavko: Francija z zaupanjem spremlja vaš odpor britanskemu napadu. Pod vašo visoko avtoriteto daje Dakar zgled hrabrosti in zvestobe. Vsa metropola se ponaša z vašim vedenjem in odločnostjo sil, katerim vi poveljujete. Čestitam in izražam svx,je polno zaupanje. Oster napad na angleško vlado Bern, 24. sept. AA. (Štefani) Iz Vlchyja poročajo: V izjavi časnikarjem je francoski zunanji minister Baudoin o britanskem napadu na Dakar rekel med drugim: Pred tem kriminalnim dejanjem so se zvrstili gotovi znaki. Angleži so se skrili pod zastavo bivšega generala de Gaulla, toda njihovo dejanje gre čez mejo napadov na francoske ladje pri Oranu. Takrat so oni morebiti lahko mislili, da se francoske vojne ladje utegnejo združiti z italijansko in nemško mornarico. Danes pa se ne morejo sklicevati na ta izgovor. Anglija se ni mogla bati nobene nevarnosti iz Dakarja, kjer se nahajajo edino francoske sile, torej edino običajna kolonialna posadka. Le namen, da bi uničila francoki imperij je pripravil Veliko Britanijo do tega, da je izvršila nov atentat. Francoska letala napadla Gibraltar Lizbona, 24. sept. s. (Ass. Press.) Po Španskih informacijah so danes popoldne ob 13. francoski bombniki, ki so prileteli iz Maroka, napadli Gibraltar. Napad je ♦rajal poldrugo uro. Izvedlo ga je okrog 30 letal. Ves čas je angleško protiletalsko topništvo intenzivno obstreljevalo napadalce. Tanger, 24. sept. j. (Štefani) Neko letalo neznane narodnosti je preletelo gibraltar-ske utrdbe in bombardiralo neki angleški rušilec v gibraltarski luki. Bern, 24. sept. br. (SDA) Iz Vichyja je prispela davi vest, da je 120 francoskih letal z letališč in letalskih pristanišč v Maroku v pretekli noči napadlo Gibraltar in ga močno bombardiralo. Ta napad naj bi bil represalija na angleški udar proti Dakarju. Zaenkrat še ni znano, kakšen je bil učinek francoskega letalskega napada na angleško oporišče. Francoski ukrepi v afriških kolonijah Vichy, 24. sept. J. (Havas) Francoska admiraliteta je ugotovila, da je obstojalo britansko brodovje, ki je poizkušalo izvršiti okupacijo Dakarja, iz dveh linijskih ladij, tipa »Royal Oak«, dalje iz ene nosilke letal, štirih oklopnih križark, šestih oboroženih pomožnih križark ter iz peto-rice rušilcev. Francoska admiraliteta je nemudoma storila potrebne protiukrepe, ki so se izkazali za uspešne, prav tako je francoska vlada v' Vichyju nemudoma izdala potrebne ukaze za uspešno proti-akcijo na kopnem. V vseh važnih postojankah francoskih afriških kolonij so bile čete takoj ojačene in ukazana je stroga pripravljenost. Po mnenju vojaških krogov razpolaga Francija z zadostnimi silami, da bo lahko zavarovala nedotakljivost svojih kolonij v Afriki. Obsežni vojaški ukrepi so bili storjeni-zlasti za zavarovanje Senegala. Ogromen sovjetski vojni proračun Moskva, 24. sept. AA. (Štefani) Vrhovni sovjet ljudskih komisarjev je odobril 57 milijard rubljev za narodno obrambo. V primeru z letom 1937 se je vojni proračun Sovjetske Rusije povečal za 40%. 9* avstralska divizija Canberr», 24. sept. s. (Reuter) Avstralski ministrski predsednik Menzies 1e sporočil, da bo takoj formirana tudi deveta divizija avstralske ekspeditne vojske. Deloma se nahajajo edlnice, iz katerih bo sestavljena ta divizija, že na svojih postojankah preko morja, deloma pa bodo na novo rekru tirane. Naši izseljenci se iz Francije Split, 24. septembra, o. Dopoldne sta prispela v Split pamika »Lima Matkovič« in »Petar«. ki sta pripeljala več sto naših izseljencev iz Francije. Ti izseljenci se vračajo v domovino s svojimi rodbinami. Naš parnik na poti v New York Kotor, 24. sept. o. Kakor poročajo iz Pi-reja. je parnik »Lovčen«. last Zetske plo-vidbe. ki je pred sedanio votao plul na medbalkanski progi, odpotoval z večjim številom potnikov in večjim tovorom v New York. Parnik »Lovčen« bo odslej vzdrževal redno zvezo z Ameriko. Plul bo skozi Messinsko in Gibraltarsko ožino ter se ne bo ustavljal v Lizboni. Odlikovanja Beograd, 24. sept. p. Odlikovani so z redom sv. Save V. stopnje Janko švajger, dr. Miha Butina in Cvetko šlibar, višji pristavi ministrstva socialne politike, s srebrno kolajno pa Lavra Kovačeva, zvanič-nica ministrstva socialne politike. Upokojitve v šolski službi Beograd, 24. sept. p. S kraljevim ukazom so upokojene učiteljice Litvina Kam-pfer v Ljubečni. Adami na Lesar v Pri-zrenu in Mariia Pavlovšič v Radovljici ter učiteli Uroš Peček v Ptuju. GDa Je Aspirin origistačen zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vsefv ie» karnab. oe^ten Kozla s, minister za tisk Nikoludis, op&nomo-čeni minister in ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva Melas in druge ugledne osebnosti. INSEMRAJTE V ,JUTRU«! Naši kraji in ljudje Naš trgovinski miitister dr. Andres v Solunu Industrijske občine proti draginji Sestanek županov In delavskih delegatov v Trbovljah Trbovlje, 24. septembra Na pobudo predsednika trboveljske občine g. Klenovšeka je bil v občinskem domu sestanek županov industrijskih občin Trbovelj. Hrastnika, Zagorja, sv. Krištofa in Senovega ter zastopnikov vseh strokovnih organizacij zasavskih industrijskih revirjev, načelnikov drugih skupin in delegatov bra-tovskih skladnic. Namen sestanka je bila razprava o ukrepih ki naj jih imenovane občine in strokovne organizacije predložijo za omiljenje naraščajoče draginje v industrijskih revirjih Predvsem naj bi se spričo dravinjskega vala izboljšal gmotni položaj malega človeka, staroupokojencev, vdov in sirot ter rentnikov, ki s svojimi nizkimi prejemki danes ne morejo ne živeti ne umreti. Na sestanku je bil razgovor o težkem položaju vsega prebivalstva v industrijskih središčih, ki se spričo velike draginje slabša iz dneva v dan ter je bilo soglasno sklenjeno, da se prizadetemu po-tro-aču s pomočjo nujnih ukrepov kar najbolj olajša obstanek. Glede omiljenja draginje so bili spreieti naslednji predlogi: Proosnova uredbe o protidraginjskih odborih, ki naj bi brezpogojno dobili večje izvršne pravice, če se hoče. da koristijo pri pobijanju draginje, sicer pa. če bi imeli obstojati v dosedanji obliki, naj se rajši ukinejo. Za nakup na veliko naj se določijo minimalne cene. za prodajo na drobno pa maksimalne cene. Uvede naj se leteča kontrola, ki bi imela pravico zaplembe in kazenskega postopka. Predvsem je potrebna racionalizacija življenjskih potrebščin in ureditev ustreza-jočih zalog S povišanjem cen m mezd delavstvu naj se sproti UTedijo tudi prejemki staroupokojencev, rentnikov vdov in sirot, zilasti pa tudi državne podpore revnim svojcem onih ki sc vpoklicani na orožne vaje. Na seji je bila izražena želja, naj bodo vse protidraginjske uredbe v bedoče bolj jasne in naj ne pobijajo druga druge. Prisotni so pooblastili predsednike imenovanih občin, da spomenico s protidra-ginjskimi predlogi izročijo banski upravi v Ljubljani in pristojnim oblastaom v Beogradu. Vsi se nadejamo, da bo koristna in prepotrebna pobuda dosegla razumevanje na pristojnih mestih in da se bo z nujnimi ukrepi ublažilo težavno gmotno stanje industrijskega prebivalstva. Lepše vreme ko v poletju Tudi po nastopu jeseni si je letos še mogoče potemniti polt, tako zelo je toplo na kopaliških deskah. Predstavljamo vam kopalko V kopališču Ilirije, kjer si tudi slikar in akademik Matija Jama še nadalje nabira rezerv za hladnejše dni, kakor ga prikazuje slika na desni Minulo poletje smo imeli prav jesensko vreme. Najbolj so bili prizadeti izletniki in kopalci, da ne govorimo o tistih, ki jih zemlja redi in so jim letos nekateri pridelki tako slabo obrodili kakor že dolgo ne. Zdaj na prevalu poletja v jesen pa se je vreme naenkrat spreobrnilo, dobili smo vedre, sončne dni in včasi postane vroče ko sredi poletja. Marsikomu, ki je v poletju čakal lepših dni in odlašal z dopustom, bo sedaj ugodeno. Lepa, sončna jesen ima tudi svoje čare: sadje dozoreva, trta se sladka, da bo mošt vsaj sladak, ko ga bo prav pičla mera in vsa narava se spreminja iz dneva v dan, prelivajoča se v zlatih in škrlatnih barvah, še celo kopalci, ki jih je poletje močno ogoljufalo, prihajajo na svoj račun. V toplih popoldnevih oživljajo bregovi ob Savi in Sori, v kopališču Ilirije pa je živahno od jutra do mraka. Tu ima voda še vedno svojo »predpisano« toploto, zoper vsake sapice zavarovana sončišča se kaj hitro ogrejejo, tako da je v tem času kopanje in sončenje res prijetno. Komur je do tega, da vjame še nekaj nenavadno toplih dni za kopanje, naj pride na »Ilirijo«. Nič naj ga ne moti koledarska številka, še celo, ko se bo v kopališču prepričal, da je tam še prav poletno razpoloženje. Jeleni v kočevskih gozdih Dolenjske Toplice, 24. septembra V kočevskih gozdovih, zlasti v Rogu in njega okolici — v kraljestvu medveda ■ žive tudi jeleni, ki kakor medved uživajo lovsko zaščito. Medved zapusti večkrat rad svoje kraljestvo in gre zlasti v jeseni pogledat malo v druge kraje. Tako so ga že mnogokrat sledili v podnožju kočevskih go- Kulturni pregled Umetnik in narod Ob novi uprizoritvi ,Pohujšanja v dolini šentflorjanski* Medtem ko opažamo pri mnogih gledališčih, da začenjajo sezono z domačimi novitetami, ali jih vsaj uvrščajo na eno prvih mest v sezonskem repertoarju, je ljubljanska drama pridružila otvoritvenemu Shakespearu Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Značilno je, da se ta tolikanj problematična, tako neumevana in vendar vedno znova mikavna farsa vrača na naš oder s trdoživostjo, kakor je njeni prvi kritiki niso mogli niti slutiti. Samo po prevratu je bilo »Pohujšanje« s sedanjo uprizoritvijo vred šestkrat v tekočem sezonskem repertoarju; v tem času so se izmenjavali režiserji in nositelji posameznih vlog, uganjali so s farso režiserske eksperimente, občinstvo in kritika sta se ali navduševala ali odklanjala delo. Slabše je bilo ob krstni predstavi 21. decembra 1907 v Ljubljani. Odnos do »Pohujšanja« pa ni ostal trdovratno na isti točki neumevanja: tisti, ki so še odklanjali delo, so pristavljali vedno več pogojnih misli in odnos se je od uprizoritve do uprizoritve bolj jasnil. Nihče pač ne bo navajal »Pohujšanja« med vzori dramatske konstrukcije in obdelave; tehnične hibe so preočitne, da bi se dale zakriti. Spreminja se pa nazor o idejni in umetniški vsebini dela, ki je iz-prva izzivalo tako značilne odmeve, da leti z današnjih vidikov le potrjujejo, kako prav je imel Cankar, ko je s tolikšno bridko ironijo orisal odnos domovine do svojega umetnika, t. j. do samega sebe. zdov, prišel pa je tudi preko vode in se izprehajal po topliških gozdovih in tudi po polju.' Kakor medved je letos tudi jelen zašel iz svojega domovanja v nižje ležeče gozdne predele, kjer so ga že na več krajih sledili. Ali bo ostal tu, ali se bo vrnil nazaj v Rog med svojo druščino, bo pokazala bodočnost. Pred nekaj leti je krasnega jelena ranil lastnik lova v Podstenicah. Jelena so potem topliški lovci blizu Toplic ustrelili. Bil je to krasen jelen z zelo velikimi in široko razprostrtimi rogovi; tehtal je očiščen nad 70 kg. Seveda je lovec, ki je streljal na jelena, ne glede na zaščito prišel v zamero, čeprav je bil upravičen streljati, ker jc zašel jelen v njegovo lovišče, zaščita pa menda velja le za jelenovo pravo domačijo. Jelenov je baje sedem v Rogu. Banovinski lovci in gozdni čuvaji, ki imajo tam gori svoje stalno bivališče, jih skrbno čuvajo, da bi se čimbolj zaredili. Kočevski gozdovi so domovina mnogotere divjačine, zato je tod tudi lov zelo uspešen in večkrat prav bogat in se ga poslužujejo lovci iz vseh predelov naše države. Spomin na dr. Hinka Stepančiča v Buzetu Pokojnika, ki je umrl dne 22. t. m. v Ljubljani in ki so ga včeraj položilli v družinsko grobnico v Celju, sem spoznal leta 1903., ko sem prišel v Buzet v zgornji Istri. Leta 1899. je prišel tja iz Motovuna kot predstojnik okrajnega sodišča. Burni so bili časi v Istri. Slovani so bili uboga raja. Nikjer skoraj nobenega slovanskega uradnika v državnih resorih. Ko je pokojni Stepančič prišel v Buzet, ni našel niti enega slovenskega ali hrvatskega uradnika niti pri sodišču niti pri davkariji. V uradnih je vladala le italijanšč;na. Občina Buzet je tedaj štela okrog 15.000 prebivalcev, mestece samo pa okrog 4000. Ogromna večina Italijanov, oziroma med njimi večina odpadnikov Priimki: Porcpat Draš-čič, Prodan, Vivoda, Graber Skala, Cerne-ka, Gržinič. Fabjančič nam povedo njihovo poreklo. Družine teh so bile bolj zagrizene od pristnih Italijanov. Buzetski župan je bil istrski prvak dr. Mate Trinajstič, občinski tajnik Ivo Brm-bolič, dekan Kalac, učitelj Bačič, danes profesor v pokoju v Ljubljani, slednjič učitelj Rade. To je bila naša inteligenca. Mnogo je morala v tistih časih pretrpeti peščica naših ljudi od nahujskanih nasprotnikov. Dasiprav se ni pokojni dr Stepančič bavil s politiko, so ga nasprotniki vedno preganjali. Bil je pač pošten in pravičen sodnik, ki ni poznal strankarstva. Bil pa je tudi prijatelj in svetovalec našega, dotedaj zapuščenega in teptanega istrskega kmeta. Nasprotnikom ni bilo všeč, da je uvedel na sodišču tudi slovensko in hrvatsko uradovanje To je bil ogenj v strehi! Pokojni Stepančič ni imel miru ne podnevi ne ponoči. Nekoč so mu razbili vse šipe na stanovanju Družina je bi'a v veli ki nevarnosti, saj je padalo debelo kame nje v sobe, v posteljo otročička je padel velik kamen, drobci šip so st vsuli v posteljo. Nič čudnega, če je tedaj Stepančič živel kakor menih v samostanu med štirimi stenami urada in lastnega stanovanja. Od leta 1902. dalje so se časi nekoliko izboljšali. Sodišču so bili dodeljeni hrvatski in slovenski sodni pristavi: K orača, dr. Sterle, dr. Dolenc, dr. Volarič in drugi. Davkarija je tudi dobila nekaj slovenskih uradnikov, ki so govorili jezik večine prebivalstva v buzetski občini. Z otvoritvijo Narodnega doma so se prilike znatno zboljšale. Narod se je prebudil. Tudi naš Stepančič in njegova družina sta oživela. Iz samostanskega meniha je postal svoboden človek, ki je smel uživati in se veseliti z našim prerojenim istrskim trpinom. Dr. Stepančič je bil skoz in skoz naroden človek, ki je tudi svojo odlično družino vzgojil v strogo narodnem duhu. Pravičen sodnik, ki ni sodil samo po paragrafih nego tudi po srcu. Narod ga je imel jako rad, spoštoval ga je. saj mu je bil dr. Stepančič pravi oče in najboljši svetovalec. Leta 1907. se je poslovil od Buzeta. Pri od-hodnicj je bila velika dvorana Narodnega doma polno zasedena z najodličnejšimi predstavniki občine, uradov in kmečkih zastopnikov. Proslavo je poveličevala buzet-ska sokolska godba. Polni zahvale in priznanja smo zaželeli gosp dr. Stepančiču in njegovi družini, ki je v večnem strahu mnogo pretrpela, obilo sreče na nadaljnji življenjski poti. Dobremu in blagemu možu, pravičnemu sodniku, odličnemu rodoljubu še enkrat srčna hvala za vse dobrote, ki jih je izKazal našemu narodu na Buzeščmi' Naj v miru počiva! Užaloščeni dražim iskrer.o sožalje! Buzečan S. Dve žrtvi zločinskega mazaštva Zagorje, 24. septembra Zadnji čas so zmerom pogostejši glasovi o nevarnosti, ki grozi našemu življu v rudarskih revirjih, če se bode žene in dekleta še dalje v toliki meri zatekale k raznim mazačicam in lažizdravnikom. da se obvarujejo zaroda. Vsa zagorska dolina je te dni pod težkim dojmom družinske tragedije, ki je — prav po krivdi takšnega zvodništva in mazaštva — zahtevala kar dvoje življenj in tako v kali uničila mlado družino. Pred nekaj dnevi so v naglici odpeljali v ljubljansko bolnišnico mlado, komaj 16 let staro Julko Žoharjevo iz Toplic, Julka se je šele 1. septembra poročila s 26-letnim, simpatičnim rudarjem Rudolfom in vse je kazalo, da bo družinica srečno rasla, čeprav je bila nevesta še tako mlada. Ko so jo odpeljali v bolnišnico. *o st po dolini raznesle vsake vrste govorice, ki so dale orožnikom povodu, da uvedejo preiskavo. V resnici so ugotovili, da je Julka postala žrtev brezvestnega mazaštva Dve rudarski ženi iz Zagorja, ki sta izvedeli, da je noseča in da bi se rada odkrižala prirastka, sta Julki nasvetovali. naj gre z njima v Trbovlje k neki A. B.. ki uživa v revirju sloves nekakšne strokovnjakinje za odpravljanje plodov. Mazački je Julki v resnici »pomagala«. kakor se to reče v ženskem žargo- nu. Operacijo je baje izvršila s pomočjo nekakšnega nalašč za to pripravljenega peter-šilčka in korena. Očitno pa ženska sama svoje medicinske umetnosti ni cenila kaj prida, ker je za ordinacijo zahtevala samo 30 din. Komaj se je vrnila domov, pa je mlada žena začela čutiti strašne bolečine. Na odredbo zdravnika Bratovske skladnice so jo odpeljali v splošno bolnišnico v Ljubljano. Tam so ugotovili, da je bo'ezen zaradi zastrupitve že tako napredovala, da ji ni več pomoči. Zato so jo v nedeljo ob 17. prepeljali domov v Toplice, kjer je dve uri pozneje, ob 19. — točno tri tedne potem, ko je bila stopila p/ed oltar — podlegla. Njena smrt je globoko odjeknila po vsem revirju, in če je že morala pasti tako mlada žrtev, vsaj upamo, da bo njen primer zadosti svarilno vpliva* na naš ženski svet, med katerim se je bojazen pred rojstvi tako na široko razpasla. V hiši štev. 36 v Toplicah kje* so mlado nesrečnico položili na mrtvašk oder je zavladala mrka žalost. Mimo njenega ležišča romajo trume občinstva, z last; prihaja mlado žrtev kropit veliko število njenih prijateljic in znank. Od nekdaj je pri nas navada, da ljudje ob mrtvecu v večji družbi prečujejo noč. Tako se je tud sroči zbralo lepo število kropilcev ob mrtvaškem odru. Pozno v noči je prišel naokrop tudi nesrečni mož pokojnice Rudolf ki je nekaj časa spal pri svojih starših v isti hiši. Okrog 1. se je ločil od družbe in sedel na hodnik. Ker je bil videti zelo skrušen 5n potrt, so ga drugi pustili pri miru. Trenutek samote pa je porabil, da je vzel iz žepa steklenico llizola in ga hitro izpil. Ko so ga začele muke zmagovati, so kropile5 opazili, da se nekaj z njim godi in vonj po lizolu jim je naglo razjasnil vso stvar. Brž so ooklicali zdravnika, a njegova pomoč je bila zaman. Nepremišljen zločin, izvršen nad mlado Julko, je tako zahteval drugo žrtev. Obupni jok je kmalu spravil še ostale prebivalce hiše na noge. da so prihajali gledat. kaj se je zgodilo. Toda nk n; preostalo drugega, kakor da k mrtvaškemu ^xlru njegove mlade, ljubljene žene poV/ijo še njega. Ko se je o Žoharjevem samomoru razvedelo po Zagorju, so trume kropilcev še mnogo narasle Nesrečna smrt mladega zakonskega para je vzbudila v v«ej jas nosti toliko večje obžalovanje ker ^e je Rudolfov oče pred leti smrtno p( nesreč i I v Kotredeškem rovu in zapusti najštevilnejšo družino pri nas. Ravnatelj Drag,o Kocmut Dne 25 septembra se bo srečal 7 Abrahamom ravnatelj mariborsk? Mestne hranilnice Drago Kocmut rojen pri Sv. Juriju ob Ščavnici v učiteljski družini Študiral je celjsko gimnazijo in mariborsko kadetnico, služboval je pri dalmatinskem strelskem polku v Dubrovniku in je bil vedno zaveden narodnjak. Ob prevratu je bil med prvimi, ki so pomagali generalu ^ Maistru organizirati redno poslovanje Ko pa je mariborska Mestna hranilnica prešla v narodne roke in so bili potrebni slovenski uradniki, se je Drago Kocmut odpovedal vojaški karieri. V teku let je dokazal mnogo gospodarskih sposobnosti ki so ga do- vedle zasluženo na sedanje njegovo mesto, ko je odšel njego\■ predhodnik v pokoj. Ravnatelj Kocmut ni le znan med gospodarstveniki Maribora ter njegove bližnje in širše okolice. Dokler mu stanovski posli niso izčrpavali časa, je sodeloval tudi v raznih narodnih organizacijah. Bil je tajnik mariborske sokolske župe in potem več let njen skrbni in natančni blagajnik. Vrsto let je odbornik Zveze Maistrovih borcev. Zanima pa se tudi za mladino, slovensko dijaštvo, ki ima v njem tihega dobrotnika, a običajno levica ne ve. kar je dala desnica Njegov domači kiaj se ima zahvaliti njegovi pobudi, da krasi trg pred šolo spomenik kralja Aleksandra, prvi v Slovenskih goricah Vse vzhodne Slovenske gorice tja dol do Ljutomera so dobile po njegovem prizadevanju prepotrebno avtobusno zvezo, ki jo je vzpostavilo mariborsko Mestno avtobusno podjetie. Jubilantu želimo da bi ob strani svoje ljube ženke Olge in v krogu svoje družine doživel še več desetletij v trdnem zdravju, sreči in zadevoljnosti! Premiera senzacionalnih in napetih prizorov! Ksr Ana May Wong Film o vladarju, krvoločnem norcu, ki je bil krutejši od zveri, ki so prežale za ljudmi v grozni džungli! Mlada Kitajka med begunci pred zakonom v borbi za življenje in čast očeta! FILM ZA LJUDI IZREDNO MOČNIH ŽIVCEV Zatočišče izobčenih Kino Matica telef. 22-41 Predstave ob 16., 19., in 21 Dandanes se nam ta satira na naše fili-strstvo, hinavstvo in farizejstvo ne zdi ne posebno udarna in ne posebno aktualna, čeprav ji je želo ostalo. Ne da bi ne imeli tudi zdaj filistrov, hinavcev in farizejev; toda njih obstoj se nam ne zdi važen in z druge strani tudi ne mislimo, da bi imel umetnik v narodu tako edinstveno pomenljiv položaj, kakor se je zdelo romantikom in z njimi Cankarju. Ce je Cankar hotel v Petru prikazati sebe in svoj prezir do konvencionalnih oblik slovenskega malo-mestnega življenja, v Jacinti pa svojo umetnost, ki sili rodoljube in nravne hinavce, da se pred njo ponižujejo in ji — kako prešeren domislek! — poljubujejo nogo, je govoril v svoji farsi časovno določen pojmovni jezik. Njegova satira je mogla nastati samo v tesnobnih slovenskih obzorjih predvojnega časa in je vzlic svoji nebrzdani ironiji še vedno idilična, kakor je bila v primeri z današnjim časom idilična tista doba. To, kar nas danes bolj zanima kakor odnos naroda do umetnika in umetnika do naroda — odnos, ki je vedno pogojen v času in okolju —, je e t o s Cankarjevega dela, njegov žolčljivi napad na »pobeljene grobove«, na hinavsko družabno moralo. Ta idejna vsebina dela je dobila v »Pohujšanju« trajnejši umetniški izraz kakor Cankarjeva prvotno primarna tendenca, da prikaže nadčloveško vzvišenost umetnika nad svojim narodom, ki ne razumeva visokih zaletov njegovega duha. Boj umetnika za ideale in za revolucionarne preosnove je bil vedno tragičen, kakor sle-hern boj zoper človeško omejenost, trmoglavost in strastnost. Ta boj je samo del splošne etične borbe v človeški družbi, ne pa neka posebna zadeva umetnikov, ki so in ostanejo poglavitni ustvarjalci estetskih vrednot. Današnjemu človeku je iz vsega hrupa okrog »Pohujšanja« ostalo samo dvoje: Cankarjev etični protest in tista, na domača lirična čustva naslonjena gogoijevska grotesknost, ki nudi dobrim igralcem toliko prijemljivih možnosti. Tokrat smo dobili »Pohujšanje« v režiji prof. O. šesta, ki je brez posebnih eksperimentov kljub vsej grotesknosti naslonil uprizoritev na realistično osnovno linijo. Izredno podrobna navodila, ki jih je dal Cankar za posamezne osebe, so v g'avnem ohranila svojo veljavnost in režiserski tra-duttore ni mogel biti vsaj v tem primeru avtorjev traditore. Igralsko je bila farsa na višini, ki ustreza splošni zmogljivosti in častni cankarjan-ski tradiciji naše drame. V Petru je dal Jan nepatetično, živo, mladostno podobo »popotnika in rokovnjača«, ki je tako neizdelana, kakor je že pri avtorju dobila samo dramatske konture, ne pa jasno in plastično linijo. Nova Jacinta ge. A. S a n -c i n o v o je vzbujala radovednost, saj se je igralka z njo predstavila dramskemu občinstvu. Izmed vseh mogočih oseb osrednjega pomena, kakor je Jacinta v tej farsi, je ta vloga morda najmanj primerna, da pokaže umetniški profil mlade igralke in nas prepriča o njeni kreativni zmogljivosti. Simbolične geste, sentimentalnost in ekstra-vaganca — vse to je samo naznačeno, ni pa dramatsko izdelano in gledalec zahteva — prav kakor avtor — predvsem zunanjo lepoto. To je pa Sancinova doprinesla v dobršni meri, v vsem ostalem pa ni ogrela in bi bilo želeti, da bi se pokazala v manj problematični in umetniško izčrpnejši vlogi. Izmed ostalih sodelavcev je omeniti Cesarjevega oblastnega in »častivrednega« rodoljubarskega župana, Pluto-v e g a pijanskega cinika dacarja, Grego-rinovega morda za spoznanje preveč izlikanega učitelja šviligoja, Lipahove-g a v maski in v licemerstvu odlično zadetega cerkovnika, dalje Pečkovega v glavnem, vendar ne v vseh situacijah enako močnega. Zlodeja, pa ženske figure P. Juvanove, Vide Juvanove, Rakar-jeve in Gabrijelčičeve in v manjših vlogah Severja, Kauklerja, Presetnika, Tirana, Brezi gar-ja in Raztresena. Uprizoritev je bila na premieri ugodno sprejeta; njen učinek pa ne more odtehtati učinka katerega Cankarjevega pomembnejšega dela, kakor je zlasti »Za narodov blagor«. — Zapiski NEČLOVEŠKA UMETNOST Prav kakor jaz opažajo vsi drugi vedno večje nasprotje med zadnjimi umetnostnimi modami in človekovimi najbolj živimi in najglobljimi čustvi. Vsi so priče in često kar nestrpne priče tega prevladovanja m ožgan nad navdihom in strastjo, mehaničnega in fizičnega nad naravnimi gibi žive duše. Umetnost, ki ji več ne uspeva, da bi bila nadčloveška, je postala nečloveška, raz-človečena. Stopi na kakšno razstavo in brž se znajdeš pred vzhičenimi čečami in lakiranimi manekini; vstopi v tako zvano racionalno zgrajeno stavbo in boš občutil, da si jetnik mrzle, gole, sovražne, negosto-ljubne geometrične površinet kjer nič ne obeta intimnosti in sprejemljivosti. Poslušaš koncert z muziko v najnovejšem stilu: namesto da se počutiš potolaženega in ganjenega, te poplavi čudna zmes neskladnih akordov in rezkega, zasmehljivega trušča ali zoprno nesklenjenega blagoglasja. Beri kakšne pesmi te vrste: zavijejo te v vrsto pretrganih vtisov, slabo razložljivih nami-gavanj in besednih enačb, ki nudijo k večjemu skromno zadovoljstvo z jezikom. Povsod občutiš predvsem mrzloto, samoto, ravnodušnost in oddaljenost. V gledališču te po pravici dolgočasijo neslane in izumetničene meščanske drame, podedovane iz francoske literature osemnajstega stoletja, a tudi nova prizadevanja skušajo spraviti dramo na raven zbadljivih diskusij o socialnih in seksualnih vprašanjih, kakor opažamo pri Shawu, ali pa izpremeniti dramo v kazuistiko psiholoških in filozofskih problemov, kakor se tako pogosto dogajaj pri Pirandellu. V slikarstvu je še slabše: človeška bitja, kakor jih upodabljajo nekateri slikarji, posnemajo lutke ali igračke iz mavca; od tihožitij smo prešli k mrtvim predmetom, k umetnim sredstvom, k platnom, ki so polna nekih pravokotov, k oprsjem in glavam iz papirne mase. Po satanski formuli Le Cor-busiera so hiše postale nekaki stroji za bivanje, ki jih izdelujejo v serijah in kjer ne najdeš sledu po tistih občutjih, s katerimi so se naslajali arhitekti antične klasike in humanistične dobe; so to stavbe, kjer ne najdeš prijetnosti oboka in ljubkosti kakšne dekoracije, kjer ne občutiš tiste blagodejne toplote človeškega pribeževališča, kakor jo občutiš celo v najskromnejših starih hišah na kmetih. Kajpak, vsa umetnost naših dni ne sega tako daleč, do točke, kjer bi postala nečloveška. še imamo umetnike, ki se niso odpovedali svoji polni človeškosti in skui 5555555555555555555545555555555555555555555555555555555555Y55555555555555555555555555555555555 Domače vesti * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Darinka Štefani, soproga tehničnega višjega pristava kr. banske uprave. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 15. z žal k Sv. Križu, Zapustila je tri otroke. Bila je hčerka upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. Antona Zupana. — V Zadvoru pri Ljubljani je umrl g. Metod Tomšič, strojevodja vevške papirnice in posestnik. Na zadnji poti ga bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Ob drugi obletnici loškega sOK0lSkega staroste hr. Franca Dolenca se je v skromni, pietetni pobožnosti poklonilo škofjeloško sokoltvo njegovemu spominu. Sokolstvo je odšlo sinoči izpred Sokolskega doma,, pokojniku na grob je bil položen krasen šopek s trakovi v državnih barvah, prižgana je bila luč. Spominske besede je spregovoril sedanji starosta br. Rudolf Horvat, ki je 06 rt al v izbranih besedah nepozabni lik brata Dolenca. Potem so navzočni z večminutnim nolkom počastili spomin rajnega staroste. * Imenovanja v finančni službi. V imenu Nj. Vel. kralja sta bila z ukazom kr. namestnikom' imenovana višja poveljnika finančne kontrole Rudolf Uranič iz Ljubljane in Martin Golob iz Gornje Radgone za pod inšpektorja finančne kontrole. - Na grobu stare matere se je Smrtno ponesrečila. V ponedeljek okrog 16. je odšla 121etna Ljudmila Ulipijeva, hčerka župana in posestnika Ulipija na Frankolo-vem pri Vojniku, na frankolsko pokopališče, da bi tam očistila grob svoje stare matere. Ko je bila deklica pri delu sklonjena nad grobom, se je nenadno podrl 200 kg težek nagrobni spomenik in se zrušil na deklico. Kmalu so prihiteli ljudje in potegnili nezavestno deklico izpod spomenika. Otroku je spomenik zdrobil desno stran lobanje. Deklico so odpeljali v celjsko bolnišnico, a je že med vožnjo izdihnila. Dogodek je pretresel vse prebivalstvo in vsi sočustvujejo s hudo prizadeto rodbino. * Zborovanje jugoslovenskega učiteljstva. Dne 21. in 22. oktobra bo v Novem Sadu glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega združenja, ki ima na dnevnem redu vrsto aktualnih vprašanj stanovskega značaja. Po končani skupščini bodo udeleženci priredili vrsto izletov v novo-sadsko okolico. * Zaprta cesta. Zaradi gradbenih del je zaprta banovinska cesta na odseku Naklo — Kokrica. Hkrati je ukinjena zapora banovinske ceste na odseku Kranj — Kokrica. Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pGkazujejo znaki raznih težav v-.led nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanie. Ogl. reg. S. br. 30474/35 * Beograd je zadovoljen z enotnim ljudskim kruhom. V soboto so beograjski peki prvikrat spekii enotni ljudski kruh, ki so ga v nedeljo in ponedeljek nato stavili na prodaj. Kakor poročajo listi, je bil ta kruh še v ponedeljek — tretji dan svojega obstanka — zelo mehak in okusen, da so se Beograjčani na mah sprijaznili ž njun. Samo v središču mesta so bolj razvajeni meščani še zahtevali beli, s kumno posejani kruh, ki ga v Beogradu imenujejo zemun-ski ali slovenski kruh. Predvsem so bili odjemalci zadovoljni s tem, da so za 4 din v resnici dobili cel kilogram. Tudi peki sami proti novemu kruhu nimaio pomislekov in pritožb, želijo pa, da bi se v pekarnah spet uvedlo nočno delo. * »To zinuo ne »me stradati noben Hrvat«. Pod to devizo je bila v nedeljo konferenca trgovinske in industrijske zbornice v Splitu, ki ji je prisostvoval tudi na- vsaki priliki — §© §fH$S813lite da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrat za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo. ceimk trgoviUi>Kega ocweika pri Danski oblasti dr. Lamer iz Zagreba. Pri tej priliki je dr. Lamer poudaril, da banska oblast posveča največjo pozornost Dalmaciji, zato pa je tudi živež, ki ga je Pogod nakupil, namenjen v prvi vrsti Dalmaciji, Hercegovini in drugim pasivnim krajem. Direkcija za prehrano bo na področju banovine zgradila 26 skladišč, izmed katerih jih je 12 že v gradnji. Prav tako bodo zgrajene tudi tri velike kleti v Splitu, Dubrovniku in Mostarju, ki bodo lahko sprejele vase 1000 do 1500 vagonov vina in olja. * Razpis mest v poštni ®lužbi. Ravnateljstvo za pošto, brzojav in telefon je razpisalo eno pripravniško mesto za inže-njerja z izobrazbo tehnične fakultete elektrotehničnega ali elektrostrojnega oddelka in dvanajst pripravniških mest s popolno srednješolsko izobrazbo. Sprejemajo se samo moški. Rok za vlaganje prošenj je do 31. oktobra t. 1. Podrobnejša pojasnila se dobe pri vsaki pošti, kakor tudi pri ravnateljstvu za pošto in brzojav v Ljubljani. bil videti precej dobre volje. Takoj po kosilu pa, ko je ostal sam, si je Levojevič na nepojasnjen način snel okove z rok. raztrgal rjuho in se z njo obesil na omrežje na oknu. « Maturanti VIII-a razreda na humanistični gimnaziji v Ljubljani proslavimo 20 letnico mature v soboto dne 5. oktobra v hotelu Bellewue, kjer se sestanemo ob 20. Tovariše prosimo da prijavijo svojo udeležbo na naslov: Branko Goslar drž. tožilec, Lj_bljana, sodišče. Iz Ljubljane n_ Vpis na univerzo. Vse potrebne informacije. ki jih mora vedeti novinec ob vstopu na univerzo, daje Jugoslovensko na cionalno akademsko društvo Jugoslavija vsak dan od 11. do 12. v svojih prostorih Tomanova 3. (nasproti klasične gimnazije). Tako bo olajšan vpis novincev zlasti na onih fakultetah, ki imajo po več oddelkov. u_ Posvet za določitev novih najnižjih mezd v dravski banovini. Od Delavske zbornice smo prejeli: Ker je kr. vlada zvišala dosedanjo osnovno mezdo s takojšnjo veljavnostjo od 2 na 4 din ln s tem omogočila za območje posameznih banovin po vi- vseh svetovnih znamk POCENI V DROGČRDl Na željo mnogih ponavljamo češki film vrpClTT * W(\Mf?M| Velezabavna opereta! V glavnih vlogah: VHOLLI O^JtlJLPll Jarmila Kširova, Hana Vitova, A. Novotny Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-21 BELA STRELA PREMIERA DANES ! V glavnih vlogah: DENNIS O' KEEFE, CECILIA PARKER, NAT PENDLETON Senzacionalna filmska drama o neustrašnih avtomobilskih rekorderjih, njihovih smelih podvigih in opasnih dirkalnih tekmah. Nežna ljubavna idila dveh mladih ljudi v okviru vratolomnih senzacij. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. EMONA IV KANC ttSStfAfK * Beda in glad ustvarjata čudeže. Te dni je potoval skozi Sarajevo sezonski delavec Halil Ahmet iz Prizrena s svojima dvema hčerkama, 61etno Razijo in 41etno Samido. Dekletci sta vzbudili splošno pozornost sarajevskega občinstva, ker sta beda in glad, ki sta jima bila edini delež vse življenje, napravila iz njiju pravo čudo naravo. Ra-zija in Samida nista nikoli jedli ničesar razen posoljenega črnega kruha in se ne morata privaditi na nobeno drugo hrano. Karkoli sicer vzameta vase, izbruhata. Njune oči pa so takšne, da sta čez dan skoraj povsem slepi, v temi pa imata tako oster vid. da najdeta šivanko na tleh. Zdravniki so mnenja, da sta otroka bolna za neko boleznijo, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina A. Halil Ahmet je v Sarajevu zaman iskal zaposlitve in je s svojima bednima otrokoma krenil dalje neznano kam. Dr. Gantar, Radovljica, s 27. septembrom zopet redno ordinira. * Detomorilka, ki je svojemu otroKu odtrgala glavo in roke. Neki kmet iz Go-stenja v varaždinski okolici je v gozdiču naletel na gomilo, pokrito s travo, ki se mu je zdela sumljiva. Pobrskal je po zemlji in pod rušo našel mrtvo trupelce novorojenčka, ki so mu bile odtrgane glava in roke. Orožniki so uvedli preiskavo in dognali, da je dete umorila in zakopala 22 letna' Magdica Muričeva iz Gostenja. Mag-dica je šla na polje delat, pa so jo popadli porodni krči in je rodila živo deklico. Ker se je kot nezakonska mati bala sramote in preganjanja, je otroka zadušila in zakopala. Muričevo, ki pa taji, da bi bila otroku odtrgala glavo in roke, so izročili sodišču. * Avto je povozil nadzirate!ja delavcev. V soboto zjutraj je neznan vozač tovornega avtomobila povozil 281etnega nadzira-telja zidarskih delavcev Tomoviča Radosla-va iz Mežice. Ponesrečenec je kakor po navadi šel iz Mežice na delo v Dravograd. Spotoma je zavozil vanj tovorni avtomobil ga podrl in mu prizadejal hude poškodbe. Tomoviča so prepeljali v slovenjgraško bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima ponesrečenec zlomljeno lopatico in več reber pa hude poškodbe na glavi. Stanje je resno. Brezsrčnega šoferja, ki je po nesreči zbežal, išče orožništvo. * Vsa mesta brezplačnih vežbancev po čl. 25 pravilnika o pogodbenih državnih poštah so na področju poštne direkcije v Ljubljani popolnjena. Direkcija bo zato odslej vse prošnje za dveletno brezplačno vež banje pri pogodbenih državnih poštah prosilcem vračala. * Samomor na smrt obsojenega razbojnika. Svoj čas so listi obširno poročali o krvavem roparskem umoru, ki ga je izvrši-razbojnik Anton Levojevič nad premožnima starkama Ilonko Maršanovo in Veroniko Juzbašičevo v somborski okolici. Levojevič je bil pred tednom dni obsojen na smrt, po obsodbi pa je ostal še v celici, kjer je presedel svoj preiskovalni zapor. Ko so mu v ponedeljek prinesli kosilo, ie šanje dosedanjih najnižjih mezd, je bilo danes na pobudo Delavske zbornice predpo-svetovanje delavskih strokovnih organizacij. Na predkonferenci so organizacije r a vzele enotno stališče glede višine novih nanižjih mezd, katero bodo zastopale skupno s predstavniki Delavske zbornice jutri na uradni anketi, ki bo pri kr. banski upravi. 1tfaMPb*3 ~ ZA VLAGANJE SOČI VJA BREZ KUHAN J A, Z ANE5 SL0IV0 KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE. FIŽOL I.T.D. ŽIDOVSKA UL.. LGUBLJANA MARIBOR u— Smrt otroka v vrtni kadi. Vrtnar ia Herzmanskega na Večni poti je bridito prizadela smrtna nesreča dveletne hče ke Marjetice. Otrok je včeraj dopoldne kobacal po prostranem vrtu in do nesrečnem naključju padel v vrtno kad. do vrha napolnjeno z vodo za zalivanje gred. Seveda so nesrečo takoj zapazili in potegnili dekletce iz vode. pa je bilo že nezavestno. pomoč poklicani zdravnik dr. Grabnar iz Rožne doline ie storil vse. kar je bilo mogoče. da bi otroka z umetnim dihanjem spet vzdremil k življenju. Poklicani so bi-i tudi reševalci, ki so z posebnim aparatom za umetno dihanje skušali pomagati vendar ie bilo vse zaman. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje! MODERNO in RITMIČNO GIMNASTIKO poučuje v tečajih in posameznih urah za dame, gospode in otroke diplomirana učiteljica HANA PAJK Ljubljana, Salendrova ul. 4/11. nadstr. Govorilne ure: dnevno od 11. do 14. u— Zatišje na policiji. Policijska kronika ie zadnja dva dneva precej skromna. V pretekli noči ie prenočilo v policijskih zaporih nekai razgrajačev, ki so pod pogubnim vplivom alkohola razgrajali do ulicah in se v alkoholni razgretosti celo poizkušali upreti stražnikom, da so morali dva s policijskim avtomobilom odpeljati na stražnico. Aretiranih ie bilo tudi nekaj lahkoživih deklet, ki so iskale moških po samotnih krajih Tivolija in Rožnika. Dve izmed njih so odpeljali v bolnišnico, ostale pa bodo kaznovane. Ni pa še rečeno s tem. da bodo do prestani kazni izpre. eni-le način življenja. Vprašanje talne prostitucije Dri nas. ki se iz dneva v dan boli širi. ie še zmerom na široko odprto. u— Operna pevKa, prof. Jarmila Lily Gerbičeva, prične s poukom dne 1. oktobra. Poučuje se solopetje, klavir, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in zadevna pojasnila v soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek 30. septembra v Čevljarski ulici štev. 1, H. nadstropje. V soboto in ponedeljek od 11. do 12. dopoldne in od 15- do 17. ure popoldne. V nedeljo od 11. do 12. dopoldne. Revni, talentirani in marljivi učenci morejo po četrtletnem obisku pouka dobiti popust pri šolnini. (—) u— Poziv ljubljansWm podjetnikom. Kakor je bilo že objavljeno, bo med 25-in 27. septembrom velika vaja v obrambi mesta pred letalskimi napadi. Ker bodo pri vaji sodelovali tudi člani javnih zaščitnih ekip, ki so sicer zaposleni pri raznih podjetjih, vabimo vodstva podjetij, da dovolijo onim svojim uslužbencem, ki so pozvani, da sodelujejo pri vaji, potrebne odsotnost, ne da bi jim zato karkoli odtrgali od zaslužka. u— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ulica 27.. pritličje, med 8. in 14. uro. (—) u— Penzijski fond advokatske in notarske 7.b°rn»cc sporoča, da izrednega občnega zbora dne 18. septembra t. 1. ne bo. kei je odložen na nedoločen čas. (—) u— Tlani združenja krojačev, krojačic sorodnih obrt _ . v Ljubijani dobe dovolila 1.2 nakup bencinske mešanice za mesec septembe« 1940 v zadružni pisarni mec uradnimi urami od 15. do 17. (—) u— Potnikova izleta v nedeljo: Trebnje — Čatež in vinorodni Ostriž pri Metliki. (—) Iz Celja Šai< ustvarjati res človeška dela; vendar so taki umetniki po sodbi te najnovejše estetske karbonerije zastareli, na smrt obsojeni, samo da se še upirajo smrti... (Giovanni Papini — iz eseja »Arte disu-mana« prevel. —o). AH um mesta Ljubljane. Turistični odbor ljubljanskega mestnega poglavarstva jo pravkar izdal Album mesta Ljubljane. T zares reprezentativno opremljena publikacija obsega besedilo iz peresa univ. pro.. dr. Franceta Steleta. Besedilo obravnava lego Ljubljane, nje zgodovino, dalje nj" urbanistično obličje in kulturni obraz. Besedilo priznanega strokovnjaka ustreza v polni m ri značaju in višini te publika-c je. Pojasnila k slikam so natisnjena v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku, tako da bodo lahko rabila tudi tujcem, ki jim utegne biti ta knjiga najlepši spo-rr.in na Ljubljano. Zato je treba obžalovati. d; izdajatelji niso žrtvovali še nekaj prostora in pridružili slovenskemu besedilu še resume v enem ali v dveh svetovnih jezikih. Glavni del objavljenih slik je pridobila. mestna občina s tekmo za najboljše fotografije iz Ljubljane. Priznati je treba, da so slike izbrane zelo vešče in z očitnim okusom, tako da sodijo med najlepše in najznačilnejše, kar jih sploh imamo o slovenskem središčnem mestu. Po zaslugi te skrbne izbire je album tudi tam, kjer objavlja vedute, izgubil razgledničarski značaj, kakor ga imajo le prepogosto take publikacije. Poleg tega so obilno zastopani umetnostni spomeniki našega mesta, zanimivi interieri in druge podobne značilnosti. Album je uredil prof. Štele, opremil pa ga je ing. arh. B. Kcbe. Format, tisk in oprema knjige so v ubranem skladu z estetsko morda brezhibnim in za naše mesto kaj častnim izborom slik. Kot izdajatelj te publikacije je podpisan Tujskoprometni svet mestne občine ljubljanske z načelni-1 kom obrtnega oddelka, mestnim višjim svetnikom dr. Brilejem. Zagrebška filharmonija si je zastavila v svoji pravkar objavljeni programski izjavi hvalevredno nalogo, da bo v novi sezoni stopila v tesnejše stike z ljubljansko in beograjsko filharmonijo. 14. oktobra bo priredila v Beogradu slovesni koncert. Beograjska filharmonija pa bo koncertirala v Zagrebu 4. novembra. Zagrebško filharmonijo bo v Beogradu dirigiral Krešimir Baranovič, beograjsko pa v Zagrebu Lovro Matačič. Program Zagrebške filharmonije bo obsegal med drugim novo simfonično skladbo Jakova Gotovca »Guslar«, dalje dela Szimanovvskega, Janačka in Cajkov-skega. »Hrvatski dnevnik« je pravkar posvetil skoraj celo stran slovenski kulturni kroniki. Beleži razne nove pojave, med njimi novo dramo Bratka Krefta, novelistično zbirko Rudolfa Kresala, izdajo ilustracij k Prešernovi pesmi »Strunam«, Spomine Janka Mlakarja, katalog slovenske knjige in petdesetletnico dr. Ramovša in dr. Ve-bra. Prizadevanje »Hrvatskega dnevnika«, da seznanja svoje občinstvo s slovenskim kulturnim življenjem, je vredno vsega priznanja, saj pomeni nadaljevanje novih stikov med Zagrebom in Ljubljano, ki so bili srečno navezani po ustanovitvi svobodne Hrvatske. Gledališki Ii»t Narodnega gledališča v Ljubljani je priobčil v prvi številki dramske izdaje uvodnik o Shakespearovi žalo-igri »Romeo in Julija« iz peresa dramaturga Josipa Vidmarja, ki je prispeval tudi članek »Iz dnevnika«. Poleg nekaterih odlomkov iz novega prevoda Otona Zupančiča je dr Bratko Kreft napisal sestavek »Iz režiserjevih zapiskov«, ki utemeljuje njegovo režijo Shakespearjeve dramatske pesnitve, in članek »Puškin in Schlegel o »Romeu'in Juliji«. V drugi številki je izšel Vidmarjev uvodnik o Cankarjevem »Pohujšanji v dolini šentflorjanski«, prof. Osip šest pa je prispeval svoje zapiske in spomine v zvezi z režijo te igre. Desetletnica smrti slikarja Rjepina. Te dni poteče deset let, kar je umrl znameniti ruski slikar Ilija E. Rjepin. Ob tej priliki prinašajo sovjetski listi obsežne članke o tem predstavitelju novejšega ruskega slikarstva. Zanimivo je, da Rjepin, ki je bil kmečki sin in prijatelj ter do neke mere somišljenik Leva Tolstoja, ni bil poseben prijatelj boljševiškega režima. Po oktoberski revoluciji leta 1917. se je preselil na Finsko in je ostal ondi v prostovoljnem pregnanstvu do smrti. Bolj še viki so si prizadevali, da bi ga izvabili v Rusijo in so mu ponujali izredno ugoden položaj. Rjepin je odklanjal njihove ponudbe iz ideoloških razlogov. Na izpodbudo Vorošilova so leta 1926. poslali na Finsko posebno delegacijo, ki naj bi kupila nekaj Rjepinovih slik in hkrati ponovila sovjetsko ponudbo. Zaradi tega je nastala v sovjetskem tisku obsežna polemika, ker so nekateri pravoverni pristaši proletkulta protestirali zoper sovjetsko čaščenje Rjepina. Ob njegovi 851etnici so zopet ponovili ponudbo, ki pa jo je Rjepin znova odločno odklonil. Sedaj so začeli preganjati njegovo rodbino, ki je ostala v Sovjetski Zvezi. Po Rjepinovi smrti leta 1930. se je odnos sovjetskih kulturnih krogov temeljito spremenil in Rjepin je čedalje bolj veljal za nacionalnega slikarja Rusije. Leta 1936. so priredili v Moskvi več kakor tisoč del obsegajočo Rjepinovo razstavo, ki je dosegla ogromen moralen uspeh in prepričala tudi pristaše socialističnega realizma, da je Rjepin velik umetnik, kakor jih je le malo rodila ruska mati. Sovjetski umetnostni zgodovinar Igor Grabar je ob tej priliki pisal v »Pravdi«: »Rjepin popolnoma ustreza našim dnem. Najsi se bela emigracija še toliko trudi, da bi si ga prisvojila, ga ml ne bomo dali, ker je Rjepin naš in bo naš ostal.« e— Veliko zanimanje za zaplenjeno Stei-nerJevo slanino. Kakor znano, ie zreško sodišče v Celju obsodilo Zida Marcela Steinerja iz Sombora na 3 mesce zaDora 30.000 din denarne kazni in zaplembo 1.900 kg slanine, ki so io našli v nekem skladišču v Gaberiu nri Celiu in s katero ie ho tel Steiner špekulirati. V mestnem socialnem uradu se je v zadnjih dneh oglasilo mnogo revežev. ki se zanimalo za zaplenjeno slanino Ker ie Steiner vložil proti sodbi oriziv. bo treba še počakati zadevne odločbe višje instance Ko bo nostala od-ba nravomočna. bodo zanlenieno slanino prodali na dražbi izkupiček pa porabili v socialne namene e— Splošni turnir Celjskega šahovskega k^uba se prične drevi ob 20. Prijave se bodo sprejemale še pred pričetkom orvesa kola. e— Prometna nesreča. V nedeljo je trčila 28-letna služkinja Josipina Pozničeva z Rečice ob Savinii na cesti s kolesom v avto in si ori padcu zlomila levo /oko. Pozničeva se zdravi v celjski bolnišnici. e— Usoden padec. V ponedeljek ie oa-del 29-letni delavec Ivan Benetek r Oj-strega pri Laškem Dri delu na škaf in ori-letel tako nesrečno, da si ie ooškodoval črevesje. Benetka so oddali v celisko bolnišnico. e— Prevoz 120 sežnjev bukovih cepanic iz Hudičevega grabna na Pečovniku v Celje na Sp. Lanovž odnosno raznim strankam v mestu odda mestna občina. Ponudbe ie treba vložiti do sobote 28. t m. v sobi štev. 9. na mestnem noglavarstvu. e— Srečke za novo kolo drž. razredne loterije so prispele. Nabavite si jih čimprej v celjski podružnici »Jutra« v Koce-novi ulici. e— Tatvine v okoliški šoli. V II. drž. deški šoli v Celju ie že dalie časa izginjal iz zaprtih miznic in omar denar, neznan tat pa ie kradel tudi razne druge predmete, ki so bili last učencev. Kljub oovečani pozornosti ni moglo učiteljstvo izslediti storilca. Ko ie bila pretekli teden iz neke zaklenjene miznice spet ukradena večja vsota denarja, ie šolsko upraviteljstvo poklicalo policijo na pomoč. Zadeva ie bila poverjena g. Stanku Grabneriu. Na podlagi natančnih poizvedb ie kmalu osumil nekega 12-letnega šolaria. ki Da ie tatvine dolgo časa taiil. Končno ie deček priznal svoja deiania in skesano izoovedaL da ie z raznimi ključi odpiral miznice in omare ter v dveh letih izmaknil 575 din. Zadevo so prijavili sodišču in predlagali, da bi dečka oddali v poboljševalnico. Ob tei priliki oDozarjamo starše in njih namestnike, da oaziio na svoie in oa v varstvo iaroče-ne otroke ter iih skrbno nadzorujejo, da ne zaidejo otroci na slaba Dota. Iz Maribora a— Mezdno gibanje brivskih in frizerskih pomočnikov. Mariborski frizerski pomočniki in pomočnice so zaprosili mojstre za 25% povišanje mezde. Ker frizerski mojstri prošnji pomočnikov in pomočnic niso ugodili, so pomočniki po svoji organizaciji zaprosili mestno poglavarstvo za posredovanje. a— Interesentom za gledališki abonma je kljub splošnemu podraženju še vedno po starih cenah in plačilnih pogojih do sobote 28. t. m. na razpolago izbira sedežev. Pohitite. dokler so boljši prostori še na razpolago. a— Dramat«ka šola pod vodstvom glavnega režiserja bo tudi letos imela svoje nedeljske in večerne tečaje, če bo za to dovolj priglašencev. Interesenti naj se javijo pri cnevni gledališki blagajni do sobote 28. septembra. Začetek praktičnih in teoretskih vaj, ki bodo v gledališču, bo pravočasno objavljen. a— 152 najdenih predmetov je pri pred-stojništvu mestne policije. Zanimivo je, da ležijo najdeni predmeti na policiji že več mesecev, čeprav so precej vredni. Med najdenimi predmeti je okoli 40 denarnic z gotovino 10 do 600 din, razen tega več moških in ženskih zlatih ur, zlatih zapestnic in prstanov, dežnikov, odej, Obleke, čevljev in drugega. Vsi ti predmeti so lastnikom na razpolago pri predstojnlštvu policije na Slomškovem trgu. a— Nezgode in nesreče. Pri košnji Je neki delavec s koso poškodoval noge 11 letni Ivanki Reškovi iz Sv. Janža na Dravskem polju. Na Pobrežju je neki hlapec vrgel poleno na 9 letnega posestnikovega sinčka E njamina Oblačka in ga poškodoval na glavi. S sekiro se je vsekal v levo nogo 8 letni viničarski sin Milan B rumen iz Pesnice. Hiod je padel na hrbet 41 letnega delavca Alojzija Hartnerja iz Hoč ter mu poškodoval hrbtenico. V Negovi so se splašili konji posestniku Ivanu žitniku, ki je prišel pod kolesa in obležal z zlomljenima nogama. V Črti je padla z drevesa 30-letna viničarka Genovefa Satlerjeva, ki si je pri padcu zlomila desnico in ključnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. a— V Mariboru Kradla, v Zagrebu aretirana. Mesarju Antonu Radiju je 18-letna služkinja Irena Zemljičeva ukradla razne obleke in nakit v vrednosti okoli 2500 din ter je s plenom pobegnila. Po tiralici so zdaj Zemljičevo aretirali v Zagrebu in jo pripeljali v Maribor. Pri zaslišanju je tatvino priznala. Ukradene predmete je v Zagrebu prodala in niso pri njej ničesar našli. Oddana je bila v sodne zapore. a— Z življenjem se borita v bolnišnici 321etni krošnjar Marko Tonič ter 401etni krošnjar Viljem Tanič iz Gjurmancev, ki sta se v neki gostilni sprla ln se spopadla. Z noži sta se tako obdelala, da sta oba obležala v mlaki krvi. Marko Tonič je dobil smrtnonevarne rane v prsi, Viljem Tonič pa ima počeno lobanjo. Usodni pretep med dvema tovarišema, ki sta prodajala škafe, je povzročil alkohol. a— Kriminal. Orožniki so aretirali mladoletnega fanta iz Nove vasi. ki je pri zaslišanju priznal, da je ukradel več koles, ki jih je nato prodal, izkupiček pa zapravil. Trgovcu Antonu Filipančiču iz Kopališke ulice je neki delavec odpeljal voziček s premogom v vrednosti okoli 1500 din. V domačijo Franca Jeharta pri Sv. Barbari so vdrli neznani zlikovci ter ukradli razne obleke in perilo v vrednosti 2S00 din. Na mariborskem trgu so bile včeraj spet okra-dene tri ženske, katerim so izginile denarnice z nekaj gotovine. Naše gledališče DRAMA Sreda, 25.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski Red sreda. Četrtek, 26.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red četrtek. Petek. 27.: Razvalina življenja. Red pre-mierski. Sobota, 28.: Romeo in Julija. Red B. C*akar je dramatik, ki je v vseh svojih delih prodrl globoko v mišljenje in čustvovanje slovenskega naroda in je zrcalil v svojih delih podobo njegovih vrlin in napak. »Pohujšanje« je farsa o morali šent-florjančanov in njihovem odnosu do umetnosti in umetnika, ki ga pooseblja siroti iz doline, Peter. Fr. Ks. Finžgar, čigar dramatika se odlikuje z resnično podanim življenjem našega kmečkega ljudstva, bo zastopan letos z njegovo dramo »R azvalina življenja«. Premiera bo v petek za red pre-mierski. Režiser Milan Skrbinšek. OPERA Sobota, 28.: Fidelio. Otvoritvena predstava. Red premierski. Nedelja, 29.: zaprto. Ponedeljek. 30.: zaprto. Uprizoritev Beethovnove opere v dveh dejanjih »Fidelio« kot uvodne predstave v letošnjo sezono, bo prvovrsten umetniški dogodek. Beethoven je med komponisti po svoji elementarni muzikalni invenciji pravi titan, njegova simfonična dela, prav tako pa tudi najrazličnejše komorne skladbe, missa solemnis, ouverture, pesmi, kvarteti itd., so edinstvene umetnine. Njegova edina opera je »Fidelio«, ki jo odlikuje eksta-tična poteza, tako v glasbi kakor v libretu, ki očituje človečansko misel. Korektni slepar Drogist Clifford Shepherd iz Nevvarka v Milwaukeeju je imel smolo, da je na las sličil nekemu Eugenu Sullivanu, ki je bil eden najbolj spretnih sleparjev in ponarejevalcev v državi. Ta sličnost mu je prizadejala marsikakšno neugodno uro. Več nego 25 mescev je moral presedeti za zamreženimi okni za zločine, ki jih je bil zagrešil njegov dvojnik in ki so jih po pomoti pripisovali njemu. Letos so ga spet prijeli zavoljo razpečavanja ponarejenega denarja in samo z veliko težavo mu je uspelo dokazati sodnikom svojo nedolžnost. Da bi pa temu neprestanemu zamenjava-nju napravil konec, je Shepherd s pomočjo nekega duhovnika, svojega znanca, začel iskati Sullivana in ko ga je končno našel, ga je rotil, naj mu podpiše izjavo, s katero bi priznal, da je sam zagrešil zločine, zavoljo katerih se je pokoril Shepherd. Slepar in ponarejevalec je tedaj odgovoril, da mu je zelo žal, da je moral nekdo drug nositi kazen za njegove grehe, da pa o tem ničesar ni vedel. Ker pa hoče biti korekten mož. mu bo takšno izjavo podpisal brez nadaljnjega. In tako je tudi storil. Shepherd sedaj upa, da bo imel odslej mir. Nevarni ugrizi Tu in tam čitamo. da ie nekdo za svoio obrambo in napad uporabil svoje zobe Izkušnja učL da so takšni ugrizi zelo nevarni. Usta 90 namreč tudi tedaj, če si jih skrbno snažimo. posejana s klicami, ki njim samim morda ne škodujejo, a utegnejo napraviti veliko škodo, če zaidejo v rano Tu povzročajo težke infekcije, ki se širijo vzdolž mišic in kit. kar velja oosebno za ugrize v roke Kužne klice se razširjajo posebno hitro, če je ugrizeni imel roko stisnjeni v pest, tako da so bile mišice na-Dete. Ko ta napetost ooDusti. mišično tkivo bakterije naravnost vsrka. Takšne infekcije je posebno težko obravnavati ker ie roka tako komplicirano zgrajena. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo Pomen zasedanja gospodarskega odbora Ob priliki zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki zaseda v Beogradu, je šef nemške delegacije državni tajnik dr. Landfried podal zanimivo izjavo, iz katere posnemamo naslednje: »Sedanja pogajanja v okviru jugosloven-sko-nemškega stalnega gospodarskega odbora predstavljajo redno jesensko zasedanje tega odbora, ki se vrši vsako leto približno v tem času. Na tem jesenskem zasedanju se, kakor znano, vsako leto ugotavljata, vsaj v osnovnih potezah, obseg in struktura medsebojne blagovne izmenjave v novem gospodarskem letu, ki se prične po končani žetvi. To je pri sedanjem zasedanju ena od glavnih točk dnevnega reda. S tem v zvezi je treba poudarjati dejstvo, da se spričo bližnjega vključen ja če-ško-moravskega protektorata v nemško carinsko področje obravnavata uvoz in izvoz v protektorat in v rajh skupaj, medtem ko so doslej obstojali ločeni sporazumi. Odslej bo torej imela Jugoslavija v gospodarskem prometu z Nemčijo, skupaj s protektoratom, samo enega trgovinskega partnerja, s katerim se bo odslej tudi plačilen promet v rs i! enotno preko nemškega obračunskega zavoda v Berlinu. Tehnične podrobnosti v tem pogledu so bile že dogovorjene na letošnjem pomladnem zasedanju odbora. Medtem ko gre glede ukrepov v zvezi z vključitvijo protektorata v nemško carinsko področje bolj za formalno ureditev že obstoječih trjrovinsko-političnih dejstev, je razvoj politike in vojne situacije zadnjih mesecev s še večjo jasnostjo pokazal, da je postala Nemčija najvažnejši in najbolj koristen partner v jugoslovenski zunanji trgovini. Prizadevanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora zadnjih let, da doseže čim tesnejše gospodarsko sodelovanje obeh držav in čim večje razširjenje trgovinske Izmenjave, so se izkazale kot upravičena v obsegu, kakor se v Jugoslaviji pred kratkih ni pričakovalo. Danes se nihče ne more izogniti spoznanju nujnosti tega razvoja. Problemi gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo se danes lahko neovirano obravnavajo in lažje rešujejo nego prej. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je bilo nedavno ob priliki bivanja jugoslovenske delegacije v Berlinu doseženo osnovno soglasje glede bodočih ciljev in metod gospodarskega sodelovanja med obema državama. Povsem je razumljivo, da se pri tem upoštevajo potrebe obeh držav in njihovih gospodarstev glede posameznih ukrepov. Nemški gospodarski minister g. Funk je v svojem programatičnem govoru o novi ureditvi Evrope nedvomno naglasil. da se ni zmanjšalo nemško zanimanje za nadaljnje razširjenje gospodarskega razvoja Jugovzhodne Evrope, temveč se je še povečalo. Nemčija ni nikoli imela namere, da bi stavila svojim trgovskim partnerjem zahteve, ki bi zadovoljevale samo njen tre-notni interes. Nemčija je v vojni nadaljevala svoja trgovinsko-politična prizadevanja in je pri tem zavzela stališče, ki jc v interesu gospodarstva Jugovzhoda. To je dokaz, kako malo se misli na to, da bi Nemčija od svojih trgovskih partnerjev v jugovzhodni Evropi zahtevala koncesije, ki ne bi bile v skladu z normalnim nadaljnjim razvojem narodnih gospodarstev Jugovzhoda v odnošaju z nemškim gospodarstvom, ki je za gospodarstvo Jugovzhoda življenjske važnosti«. Povišanje tečaja klirinške marke od 14*8® na 17*82 Kakor znano, je Narodna banka dne 19. avgusta objavila sporočilo, po katerem je med pristojnimi činitelji določeno, da se bo eventualno povišanje tečaja klirinške marke računalo samo za nove posle, med tem ko se bo za stare posle našel način, da se v določenem roku likvidirajo po starem nižjem tečaju. O novem tečaju klirinške marke in o ukrepih za ureditev starih obveznosti se vrše trenutno pogajanja z Nemčijo v okviru jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. O rezultatih teh pogajanj je včeraj devizna direkcija Narodne banke izdala naslednje sporočilo: Pri zasedanju Jugoslovansko - nemškega stalnega gospodarskega odbora v Beogradu je bilo sklenjeno, da bo znašal od 1. oktobra 1940 tečaj nemške marke 17.82 din. Po tem tečaju se bo obračunalo samo plačilo tistih blagovnih poslov, ki bodo zaključeni po 25. septembru t. 1. in v kolikor bo carinjenje blaga izvršeno po 30. septembru t. 1. Plačilo starih obveznosti Razen tega je bilo določeno, da se bo blago, ki bo uvoženo in ocarinjeno do 30. septembra 1940 vključno, plačalo z nabavo nemških mark po tečaju 14.80 din, če bo ustrezajoči znesek dinarjev vplačan do 31. marca 1941. Prav tako se bo blago, ki je biio naročeno do 25. septembra 1940 in čigar dobavni roki in plačilni roki padajo na dneve do 31. marca 1941, plačalo po tečaju 14.80 din. Način ugotovitve izvršenih zaključkov in način predlaganja dokumentov bo devizna direkcija naknadno predpisala. Glede na okolnost, da na domačem tržišču ni dovolj klirinških mark, je določeno, da zadostuje, če domači uvoznik do 31. marca 1941 položi pri pooblaščenem zavodu protivrednost v dinarjih po tečaju 14.80 za eno marko z nstrezajočimi opravičilnimi dokumenti. Da bi se zagotovil potreben znesek nemških mark za plačevanje starega uvoza je bilo sklenjeno, da se bo od novega izvoza ena tretjina obračunala po tečaju 17.82 din (rovi konto), dve tretjini pa se bosta obračunali po tečaju 14.80 (stari konto). Povišanje tečaja klirinške marke od sedanjih 14.80 na 17.82 din, torej za 3.02 din 1 ali za preko 20%, pomeni, da se bo v ena- v kem razmerju podražilo iz Nemčije uvoženo blago. Za prehodno dobo, t j. do 31. marca prihodnjega leta se bo po starem tečaju lahko še obračunalo blago, ki je bilo naročeno do 25. t. m. s poznejšim do-bsvnim rokom. Prav tako se bodo do tega roka lahko po starem tečaju obračunale vse stare obveznosti za že uvoženo blago. Vsi ti obračuni po starem tečaju se bodo lahko izvršili enostavno z vplačilom ustrezaj očega zneska v dinarjih. Kakor je znano, je zavladala med našimi uvozniki v zadnjem mescu bojazen, da bodo morali, če se poviša tečaj klirinške marke, plačati stare fakture po novem višjem tečaju, kar je povzročilo veliko povpraševanje po klirinških čekih, ki ni bilo v nobenem razmerju s ponudbo razpoložljivih klirinških čekov. Ta bojazen je sedaj odstranjena, ker bodo uvozniki lahko vse stare fakture poravnali po starem tečaju. Seveda pa je povišanje tečaja klirinške marke na 17.82 din, kolikor znaša oficielni tečaj devize Berlin za vse naše gospodarstvo zelo občutno, saj je s tem prizadeto okrog 60% vsega našega uvoza, kajti po vključitvi Ceškomoravske v nemško carinsko območje, bo veljal nemških kliring tudi za protektorat V zadnjih petih letih, odkar imamo z Nemčijo privatni kliring, je tečaj pokazal že znatne spremembe, tako navzgor, kakor tudi navzdol. Do 25. novembra 1935. leta smo imeli z Nemčijo redni kliring in so se vsa plačila obračunavala po fiksnem tečaju 17.60 din za marko. Ko je bilo 25. novembra 1935 zaradi naraslega salda naših terjatev uvedeno delno plačevanje v privatnem kliringu na podlagi klirinških nakaznic, je tečaj pade lna 14.80, v naslednjem letu se je nekaj časa gibal na višini okrog 14, dokler ni znova pričel nazadovati in je v prvi polovici leta 1937 padel celo pod 12. V jeseni tega leta se je dvignil na 14, v prvi polovici leta 1938 na 14.50 in v sredini istega leta celo na 15.50. Potem pa je v septembru t L popustil na 13.50, dokler ni bil ob koncu leta 1938 stabiliziran na višini 14.30, pozneje pa na 13.80. Od lanskega junija je veljal tečaj za 14.30 do konca lanskega leta, ko je bil povišan na 14.80. Ta poslednji tečaj 14.80 je veljal tričetrt leta. Nove količine za prodajo bencinske mešanice Upravni odbor uprave državnih monopolov je s svojim sklepom določil količine, katere se bodo dajale na karte (kupone) za nakup bencinske mešanice. Po tem sklepu se bodo začenši s 1. oktobrom 1940 na vsak kupon izdajale naslednje količine bencinske mešanice: 1) Na karte z eno rdečo vodoravno črto: na kupon s črko A 30 litrov, na kupon s črko B 40 1, na kupon s črko C 50 1 in na kupon s črko D 60 1. 2) Na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama: na kupon s črko A 10 1, na kupon s črko B 15 1, na kupon s črko C 20 1 in na kupon s črko D 25 1. 3) Na karte, označene s tremi navpičnimi črtami: na kupon s črko A 7 1, na kupon s črko B 10 1, na kupon s črko C 15 1, in na kupon s črko D 20 L 4) Na karte z eno zeleno vodoravno črto: na kupon A 40 1, na kupon B 60 1, na kupon C 70 1 in na kupon D 90 L 5) Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama; na kupon A 30 1, na kupon B 40 1, na kupon C 50 1, na kupon D 65 L 6) Na karte z eno črno vodoravno črto: na kupon A 2 1, na kupon B 4 L 7) Na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: na kupon A 1 1 in na kupon B 2 L 8) Na karte z rdečo označbo Avtobus: na kupon A 40 1, na kupon B 70 1, na kupon C 105 1, in na kupon D 150 L S tem se spreminjajo količine bencinske mešanice, ki so se izdajale na kupone od 1. aprila letos. Navedene količine bencinske mešanice se bodo izdajale na vsak kupon do nadaljnjega. Oskrba naše industrije z inozemskim premogom in koksom 2e včeraj smo na kratko poročali o konferenci, ki je bila v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu pod predsedstvom dr. Krešimira Hrističa, načelnika direkcije za zunanjo trgovino, in se je bavila z vprašanjem oskrbe z inozemskimi surovinami za našo rudarsko-kovinsko industrijo, zlasti pa z vprašanjem uvoza antracita, koksa, visoko-kaloričnega črnega premoga in kovin. Ta konferenca je bila v zvezi s pogajanji, ki se vodijo v Beogradu z Nemčijo, kor je Nemčija glavna dobaviteljica črnega premoga in koksa. Poleg predstavnikov inšpekcije državne obrambe, ministrstva za gozdove in rudnike ter banske oblasti v Zagrebu so bili na kon- ferenci navzočni tudi zastopniki industrijskih zbornic, Centrale industrijskih korpo-racij, Združenja rudnikov in topilnic in Zveze rudarsko-metalurške industrije banovine Hrvatske. Načelnik dr. Hristič je poudaril potrebo, da se naša zunanja trgovina v teh predmetih prilagodi novim metodam v mednarodni trgovini, kakor tudi potrebo ustanovitve prisilnih zajednic posameznih gospodarskih panog, kakor je to predvideno v pravkar objavljeni uredbi o kontroli zunanje trgovine. Generalni tajnik za TOI v Ljubljani g. Ivan Mohorič je poudaril, da je dravska banovina posebno interesirana na tem vprašanju, saj potroši 50% uvoženega antracita in 40% uvoženega koksa. Potrebno bi bilo, da se o priliki pogajanj o novih kontingentih upoštevajo potrebe industrije v dravski banovini. V zvezi s predlogom za ustanovitev poslovne centrale je g. Mohorič poudaril, da lahko tako centralizi-ranje uvoza ustvari nepotrebne težkoče. Predstavnik hrvatske rudarsko-metalurški industrije inž. Pilpel je med drugim navedel, da potrebuje Hrvatska najmanj 40.000 ton črnega premoga za plinarne, nadalje 4.500 ton briketov in 35.000 ton koksa za rudnike in livarne. Zlasti koks je neobhodno potreben naši kovinski industriji. Tudi predstavnik državnih železnic je navedel potrebe naših železnic. Konferenca je nadalje razpravljala o vprašanju prisilne zajednice uvoznikov premoga in koksa v smislu nove uredbe o kontroli zunanje trgovine. Pri tej priliki je bilo iznešeno, da je bilo na nedavni konferenci premogovnikov in potrošnikov premoga sklenjeno, naj se izda uredba, ki bi uredila proizvodnjo in potrošnjo premoga, ob enem naj se pri komisarijatu za rude in kovine ustanovi posvetovalni odbor za premog. Tako bi se v zvezi z oskrbo naše države s premogom paralelno ustanovili dve organizaciji, O vprašanju ustanovitve te prisilne zajednice za uvoz premoga in kovin, ki bi vršila razdelitev kontingentov, je bila razprava zelo obširna. Vprašanje je predvsem, ali naj se ustanovi ena zajednica ali pa se naj ustanovita dve zajednici. ena za premog, druga pa za metalurško industrijo. V tem primeru bi vsaka zajednica imela svojo poslovno centralo na komercialni osnovi. V tem pogledu so bila iznešena nasprotujoča si mišljenja. Prevladalo je mišljenje, da bi se prisilna zajednica imela baviti samo z oskrbo industrije, oskrbo ostalih interesentov pa naj bi prevzel odbor, ki se ima ustanoviti pri komisariatu za rude in kovine. Konferenca je končno sklenila, naj naša delegacija pri pogajanjih z Nemčijo doseže obnovo lanskih kontingentov, pri čemer naj se upoštevajo nujne potrebe naše industrije. Omejiti je treba uporabo antracita in koksa na najnujnejše potrebe, obenem pa naj se poveča produkcija premoga v državi Vprašanje ustanovitve zajednice uvoznikov in poslovne centrale je konferenca poverila ožjemu odboru, v katerem so predstavniki vseh zainteresiranih organizacij. Ta odbor bo izdelal predlog, nakar se bo v 14 dneh ponovno sestala konferenca. ★ Načrt uredbe o premogu Iz Beograda poročajo, da so v ministrstvu za gozdove in rudnike izdelali načrt uredbe o proizvodnji, potrošnji in razdelitvi premoga v naši državi. Po tem načrtu so vse vrste premoga pod kontrolo komi-sariata za rude in kovine pri inšpekciji za državno obrambo, in sicer v pogledu produkcije in uvoza, kakor tudi v pogledu potrošnje, izvoza in razdelitve. V uredbi je predvidena ustanovitev odbora za premog pri komisariatu. ki ima nalogo zbirati vse podatke o proizvodnji in potrošnji premoga, predlagati ukrepe za povečanje proizvodnje ter način za pravilno razdelitev na potrošnike. Po tem načrtu uredbe bodo premogovniki dolžni na zahtevo v najkrajšem času povečati produkcijo. Načrt uredbe predvideva tudi sankcije za neizvršene obveznosti in dolžnosti ali za netočno dostavljanje podatkov. Med sankcijami je predvidena tudi postavitev komisarja. O tem načrtu uredbe bodo razpravljali na konferenci zainteresiranih ministrstev ter predstavnikov proizvajalcev, ki bo 25. t. m. Gospodarske vesti = Izvoz nepakiranih svežih jabolk v Nemčijo. Prizad je odobril izvoz nepakiranih svežih jabolk v Nemčijo. Ta izvoz se sme vršiti izključno za potrebe bivše Avstrije. Za nepakirana sveža jabolka je določena cena 18 mark za 100 kg franko nemška-jugoslovenska meja. = Jesenski sejmi za plemenske bikce. Xra ljevska banska uprava sporoča, da se letošnji jesenski sejmi za plemenske bikce (samo za rodovniške živali) vršijo po naslednjem razporedu: 1) 30. septembra v Ormožu, za bikce pinegavske pasme: 2) 12. oktobra v Novem mestu, za bikce sivccja-ve pasme; 3) 15. oktobra v Mengšu, za bikce pinegavske pasme; 4) 22. oktobra v Vel. Laščah, za bikce sivorjave pasme: 5) 24. oktobra v Beltincih, za bikce simodol-ske pasme; 6) 25. oktobra v Mariboru, za bikce marijadvorske (bele) pasme: 7) 4. novembra v Št. Juriju ob iuž. žel. za bikce pomurske sivopšenične pasme. Na te sejme posebno opozarja kraljevska banska uiprava občine, kjer dobrih bikov primanjkuje. pa tudi bikoreice. da se sejmov udeleže. ker se samo na teh prireditvah nudi prilika, nabaviti dobre bikce z dokazanimi lastnostmi. Vse podrobne informacije se dobe pri pristojnih kmetijskih referentih ali pa tudi pri pristojnih selekcijskih zvezah. Borze 24. septembra Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 57, v Beogradu pa se ie tečaj nadalje dvignil in je prišlo do prometa po 60. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 91. Na zagrebškem efektnem tržišču se 1e Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 437 (v Beogradu ie bil zabeležen tečaj po 438 — 438.50). Do prometa je prišlo še v delnicah Trboveljske oo 300. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.^8 — 181.58. New York 4425 — 4485. Curih 1012.07 — 1022.07. Tečaji na Svobodnem trgu: London 220.60 — 223.80. New York 5480 — 5520. Curih 1250.65 — 1260.65. Curih. Beograd 10. Pariz 9.85. London 16.55. New York 438. Milan 22.10. Madrid 40 Berlin 175.25 (registermarke 52). EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436—437,4% agrarne. 31 den.,4% s. agrar- ' ne 51.50 den.. 6% begluške 77.50 bi.. 6% ! dalm. agrarne 70.50 bi.. 6% šumske 70 bi., 6% stabiliz. 93 den.. 7% invest. 97 den., 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 94 den.. 8% Blair 99 — 100; delnice; PAB 188 den.. Trboveljska 295 — 300 (300). Gutmann 45 den.. Šečerana Osijek 205 den.. Osječka ljevaonica 165 den.. Isis 35 den.. Oceania 600 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Voina škoda 438 — 438.50. 4% agrarne 53 den., 4% severne agrarne 52 j den.. 6% begluške 76.50 den.. 6% dalm ! (V m ET IH S Žrebanje L razreda 41* kola državne razredne loterije 11. OKTOBRA 1940. 42.000 dobitkov in 7 premij v znesku cca 65vooo.§o§.- Slmtm Dobitki po 2,000.000.— 1,000.000.— 500.000.— Cena srečkam 300.000.— 200.000.— loo.ooo.— itd. l/i srečka din 200.— 1/2 srečke din loo.- V4 srečke din 50.— STROGO SOLIDNO POSLOVANJE GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A ILICA 15 — - GAJEVA 7 agrarne 69 — 69.25 (69.25). 6% šumske 69 den.. 7% invest 99.-50 den.. 7"'« Blair 94 ; den.. 8% Blair 99 — 100. PAB 199 den (200). Blagovna tržišča ŽITO '+ Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 300 — 302.50. Rž: baška 352.50 — 355; ban. 350 — 352.50. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza; baška 342.50 — 345. Mok3: franko mlin v dunav-ski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 422.50 — 427.50. ŽIVINA + Živinski sejmi, v torek ie bilo na živinski sejem v Kapelah prignanih 188 volov. 130 krav. 6 telet. 32 juncev. 48 junic in 1 bik. Prodanih pa je bilo 22 volov. 75 krav. 4 teleta. 8 juncev in 10 junic. Najvišja cena za vole ie bila 8 do 9.50 din. za krave 5 do 7 din. za teleta 8 do 10 din. za iunce 6 do 8 din. za junice 7 do 8 din. Na petkov živinski seiem v Zabukovju ie bilo prignanih 138 volov. 94 krav 53 telic 5n 39 juncev: od teh je bilo prodanih 40 volov. 34 krav. 35 telic in 15 iuncev Vole so prodajali od 7 do 8 din. a ostalo živino po 6 do 7 din. Naši dentisti in zagrebški tovariši Pojasnilo k nasprotovanju naši dentističng šoli Ljubljana, 24. septembra Glede na polemiko, ki je nastala v zagrebških dnevnikih ob otvoritvi den-tistične šole v Ljubljani, se je zglasil naš dopisnik pri Društvu zobnih tehnikov za dravsko banovino. Povedali so mu naslednje: — Preteklo leto je izšla uredba, ki določa po 14-letni praktični dobi vstop v den-tistično šolo. katera se lahko osnuje na klinikah in stomatoloških oddelkih bolnišnic. Uredba ie bila plod desetletne barbe vseh zobnih tehnikov v državi, vendar pa od tega polnih 7 let le od slovenskih zobnih tehnikov. Pobuda za rešenie te?a vprašanja ie izšla iz vrst slovenskih zobnih tehnikov, ki so v to svrho ustanovili vrhovno strokovno organizacijo »Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije« Pripominjamo, da do tega časa v Zagrebu ni bilo prave organizacije, ker se ie vse strokovno gibanje vršilo tam le po Zvezi zasebnih nameščencev. Slovenski zobni tehniki, ki proslavljajo letos že 30-letnico ustanovitve svoiega strokovnega društva so tudi sestavili brošuro »Za pravice zobotehnikov« v slovenščini in srbohrvaščini. Brošura ie tudi v veliki meri pripomogla k rešitvi zobotehniškega vprašanja. — V istem namenu smo izvedli tudi nekak plebiscit z nabiranjem solidarnoslnih izjav med našim ljudstvom za rešitev našega vprašanja. Zanimivo je doistvo. da ie bil ravno od strani hrvatskih zobnih tehnikov izveden ta plebiscit z minimalnem uspehom, kajti vsesa skupaj so nabrali, reci in piši. le 28 izjav, dočim smo iih v vsei ostali državi nabrali preko 52.000. Tudi žrtve, ki so bile prinesene od slovenskih zobnih tehnikov niso v pravem razmerju z žrtvami zobnih tchn'kov iz ostalih banovin, ki so šele nr> vedno d bili od strani odločujočih činit^ljev neffat?ven odgovor, češ. da ni denarja. Če upoštevamo dejstvo, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravstvo nima d^n^rjn za reguliranje kričečih razmer v ljubljanski bolnišnici, se r>ač ne moremo čuditi neupoštevanju naših zahtev po us+anovitvi ' dentistlčne šole z državnim denarjem Da se ao otvoritve dentistične šole v Ljubljani ni pokrenila v vrstah zagrebške organizacije boli energična akcija za ustanovitev enake šole. ie iskati vzroka predvsem v dejstvu, da vodijo zagrebško organizacijo mlajši tovariši, ki še niso zadostili pogojem. kakor iih zahteva uredba za vstop v dentistično šolo (14 let dokazane prakse) — Slovenski zobni tehniki pa smo se v desetletni borbi dovolj izčrpali, da bi mogli po 18 do 20-letni dokazani praksi ša 5 do 10 let čakati na ustanovitev šole od strani države ali banovine. Po stvarni presoji sedanjega položaja smo bili prisiljeni upostaviti šolo z zasebnimi sredstvi, ki niso nič večja od onih. ki jih imajo naši zagrebški tovariši. Čud :mo se naivnemu pri-čakovanju zagrebških tovarišev, da bo ustanovila brezplačno šolo ista oblast, ki zahteva cd zaščitnih sester in babic mesečno šolnino 300 do 600 d narjev. Slovenski zobni tehniki smo si šolo opremili z lastnimi ordinacijskimi stoli in instrumen-tarijem ter z veliko podporo naših trgovcev. ki so spoznali prizadevanje in de^v-nost naše organizacije. Tako ie mesečna šolnina le 350 do 400 din in se bo v nekaj mescih z umnim gospodarstvom še znižala. — Očitek, da smo Slovenci šo^o ustanovili za privilegirane zobne tehnike, ni resničen. če pomislimo, da si ie vsak zr-bn! tehnik za šolo izposodil denar, kar lihko zagrebškim tovarišem dokažemo. Šola je na visoki strokovni stoonii. tako da nam slušatelji iz Hrvatske in Srbije samo čestitajo k zgledni zasebni pobudi. Ako bodo prišli hrvatski tovariši brez vsakih denarnih žrtev do svojih eksistenc, jim tn iz srca privoščimo in k uspehu že v nanrel čestitamo. Pri tem se nam vsiliuif misel na vse one mnogoštevilne slabo situirane študente, ki se z ogrormvmi žrtvami posvečamo svoj>m študijem. do katerih mislijo naši hrvatski kolegi priti brez vsake žrtve. O prekinitvi službenih odnošajev zagrebške organizacije 7 našim društvom je slednjič treba nov^dat1' tole: nbhova odločitev nas ne doseže, ker se njihova organizacija 7o več ko leto dni st*1 oh ne 'avija in upravičeno sumimo v nieno živlienisko moč. Slovenski zobni tehniki bomo t"di nadalje hodili no začrtani ooti. ki je edino pravilna in ie lahko ostalim banovinam samo za zgled. Sporočamo žalostno vest, da nas je po tragični kratki bolezni za vedno zapustil naš preljubljeni soprog, oče, tast, stari oče, brat in stric, gospod Andrej Medved vrtnar v Novi vasi št. 15 pri Celju Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek 26. t. m. ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Celje, Sevnica, Radeče,, dne 24. septembra 1940. Žalujoče rodbine: Medved, Perko, Gorenšek In ostalo sorodstvo H. Adams 9 LEPA ZAROTNICJt Detektivski roman »Jutri«, je rekel prodajalcu, ki je bil silno vljuden, »pridem ponj za poizkusno vožnjo. Ce bom zadovoljen z njim, ga kupim.« Potem so kosili. Vera je s svojo navzočnostjo slajšala obed; njen brat, ki je bil zjutraj dobil od svojega dirkalnega opravnika ček, je vztrajal pri tem, da sam plača ves račun. V Maidenheadu je bil Peter zahteval račun, a znesek je bil tako visok, da se Mason ni upiral. Imel je tehtne razloge za željo, da bi Peter prijetno obedoval. »Ste si izbrali voz, gospod Grey?« je očitno z velikim zanimanjem vprašala Vera. »Najprej se popeljem jutri na poizkusno vožnjo. Sicer sem star avtomobilst, a do Billove sodbe mi je veliko.« »Jaz ne morem s teboj,« je osorno rekel Bili. »Meni je zelo všeč, a če ga kupiš, je to zame oprav-ninska kupčija. Torej se pač ne morem udeležiti vožnje, da ne bi potem kdo rekel, češ, pregovoril je starega tovariša, naj kupi voz, in spravil bogato opravnino.« »Nesmisel, človek božji,« je smeje se odvrnil Peter. »Kdo naj to reče? Od sile si občutljiv.« »Ze mogoče,« je rekel Bili, »a to stvar moraš opraviti brez mene.« »Vožnja s povsem novim vozom mora biti ne- kaj krasnega,« se je oglasila Vera. »Morate se peljati z menoj!« je vzkliknil Peter. Takoj nato ga je zaskrbelo, ali ni šel predaleč. Zdelo se mu je, da je postala Vera nekam bolj udržana, a to ga je le izpodbujalo, da bi jo pregovoril. »Londona še ne poznam,« je dodal. »Nekoga moram imeti s seboj, ko mi bo svetoval, kod naj vozim.« Obotavljala se je še, toda Peter jo je pregovoril. Nazadnje sta se domenila, da jo okrog poldne počaka v trgovini z avtomobili. Potlej se odpeljeta kam v surreyske hribe na kosilo. Peter je bil zelo zadovoljen s seboj, ko se je tako domenil; kje pa je mogel vedeti, da sta bila Vera in Bili že pred nekaj urami prerešetala vso stvar. Arhibald Walker je imel v Starem mestu majhno pisarno. Imel je velikanski nos. tolikšen, da je zavzemal skoraj vso sobo, ali Bili Mason se je bil tako živahno zavzel za njegovo popolno poštenost, da Peter ni hotel biti prekritičen. Sicer se mu je pa zdel načrt, ki sta mu ga predložila, jako zdrav. Kolikor morejo listine dokazati takšne stvari, ?o bile na razpolago. »Možnosti so skoraj neomejene,« je razlagal Bili Mason. »Tu gre za velikansko zemljiško posest; lahko bi ustanovili podružnice za rude. nafto ali kavčuk. Tudi veliki mahagonovi gozdi so še tam. Naselbine bodo zrasle iz tal in zemlja bo poskočila na petdeseterno vrednost tega, kar plačamo zanjo.« »Kako je s prometnimi zvezami?« je vprašal Peter. »Do plovne reke, ki jo vidite tukajle, imamo največ tri angleške milje.« Walker je pokazal na zemljevid. Zares, vse, kar je mogel Peter razvideti po zemljevidih in statistikah, je bilo na prvi pogled izredno zadovoljivo. »Vsa reč nas stane 50.000 funtov; ako hočemo, lahko razprodamo podjetje posameznim družbam za pol milijona. In razen tega bomo imeli še visoke dividende!« »Vidva kupujeta od gospoda de Squeire. Ali ga lahko obiščem?« Trenutek ali kaj so vsi molčali; to vprašanje je bilo malce ... nu da! »Ga lahko bišče?« je vprašal Bili Arhibalda Walkerja. »Bojim se, da ne bo mogoče,« je ta odvrnil. »Vidite, de Squeire ni več tu. Kesa se svoje ugodne ponudbe. Cez teden dni poteče rok; dotlej se moramo odločiti. De Squeira upa, da ponudbe ne sprejmemo.« »Zate sicer ni važno,« je Bili tiho dodal, »a povedati ti moram, da se nameravam udeležiti s tisto malenkostjo, ki jo premorem; denar je sicer deloma tudi Verin. Z Walkerjem sva vse natanko preverila; take priložnosti ne gre zamuditi. Veri bi se srce raztrgalo, če bi jo pustila v nemar.« Peter je še enkrat pregledal papirje in priloge z njihovimi natančnimi risbami in proračuni »Prav!« je rekel nazadnje. »Pristopim. Jutri, nekoliko pred tremi, se dobimo pri mojem bankirju in uredimo tam vse ostalo. Precej opravkov bom imel jutri,« je z nasmeškom rekel Billu. »Ob enajstih plesna ura, ob dvanajstih avto in vožnja z gospodično Vero, ob treh pa svidenje v banki.« »To bo najsrečnejši dan tvojega življenja,« je ve- selo dejal Bili in ga potrepljal po ramenu. Zvečer je imel Peter dogovor z nekom, ki ga je poznal še s Ceylona; zato se ni mogel danes več sniti s prijateljema. Vobče mu je bilo usojeno, da ju dalj časa ne vidi, nego je slutil, in da se vsi ti domenki razblinijo v nič. Po večerji je šel s svojim znancem v gledališče. Nato sta ostala še nekaj časa skupaj, potem pa se je odpeljal domov. St. Michael's Court se je že pogrezal v tišino, ko je dospel tja. Mali restoran, kjer so imeli najemniki hrano, je bil zaprt. Le malo oken je bilo še razsvetljenih; zdaj pa zdaj je kak voz ali taksi pripeljal ljudi, ki so se vračali iz gledališča ali z zabave. Peter je stopil v svoj domek, ne da bi nadlegoval vratarja, šel v dnevno sobo, kakor je bil navajen, prižgal luč in si pripravil whisky. Noč je bila topla, žejalo ga je. Vrgel se je v naslanjač pri oknu in globoko potegnil kipečo pijačo. Pogledal je v kozarec: tako čuden okus je imela nocoj. Srebnil je še enkrat. Ali je bilo nekaj drugega kot sicer, ali j e samo domišljija? Morda mu pa mestno življenje ni dobro delo? Prižgal si je cigareto, a že po nekaj dimih je zaprl oči in trdno zaspal. V prvem nadstropju Drydenove hiše onkraj dvorišča je iz sobe, ki je bila dotlej temna, mahoma posijala luč. Bila je pristrta, nekdo je bil zavesil žarnico z rdečo žepno ruto. Ženska v dolgem plašču, ki ji je privihani ovratnik skrival obraz, je bila pravkar zapustila stanovanje in je počasi stopala čez ulico. Ko je opazila rdečo luč, je po-soešila korake in mignila šoferju nekega avtomobila, ki je neutegoma zapeljal pred prevoz. Radost nad povratflcosn Dobrudže v Bolgariji Ena izmed cest, po kateri je prihajal vojni material na Kitajsko je cesta iz Hanoja v Langson. še preden je prišlo do sedanjega vpada japonskih čet v Indokino, ki utegne imeti še zelo težke posledice, so Japonci zasedli kitajsko ozemlje, na katero prehaja ta cesta in uredili na njem strogo stražno službo. Kakor je razvidno iz napisa v francoščini in angleščini na desni strani slike, se vrši promet v Indokini po levi strani cest Kako občutimo temperaturo človek ima dva temperaturna čuta občutke, ki jih povzročajo dražljaji toplote ali mraza na kožo, nam posreduje temperaturni čut. če vzamemo natančno, imamo prav za prav dva temperaturna čuta, kajti občutek toplote ali mraza moramo razlikovati. Ni vsako mesto na koži sposobno dojemati toploto ali mraz, temveč je vsa koža posejana z »mrzlotnimi točkami«, ki jih draži mraz. in »toplotnimi točkami«, od koder izvira občutek toplote. Te točke so na koži razdeljene zelo neenakomerno. Večinoma so sestavljene v skupine, med katerimi so večji presledki. Natančne preiskave so dognale, da ima naša koža več mrzlotnih nego toplotnih točk. Na vsak kvadratni centimeter kože odpade povprečno 13 mrzlotnih in samo ena do dve toplotni točki. Vseh mrzlotnih točk je na površini telesa okrog 250.000, toplotnih ..očk pa samo 30.000. če te točke dražimo na kakšen drug način, n. pr. z elektriko, odgovarjajo vedno samo z občutkom mraza ali toplote. Mrzlotne točke reagirajo tudi na temperature do 45 stopinj nad ničlo, a posredujejo tedaj isto tako samo občutek mraza, če učinkujejo temperature nad 45 stopinj, razdražijo istočasno toplotne in mrzlotne točke, človek pa ima občutek, ki ga imenujemo »vroče- Naš vsakokratni občutek temperature je v veliki meri odvisen od prejšnjega občutka. če damo n. pr. konce prstov na desni roki v vodo s temperaturo 25 stopinj, prste leve roke pa v vodo 35 stopinj, nato pa obe roki v vodo 30 stopinj, nastane v desni roki občutek toplote v levi pa občutek mraza. Pozabil je na svoje bogastvo Ni vedel, kam je shranil kup sto tisočakov • •. V zvezi s tatvino ki se je primerila nekemu turinskemu odvetniku, so odkrili nekaj nenavadnega. Ko je namrtč policija na njegovo ovadbo izvršila pregled v njegovem stanovanju, je našla na skritem mestu več hranilnih knjižic, ki so se glasile skupaj na 260.000 lir. Razen tega je našla državne papirje v skupni vrednosti 171.000 lir. Mož za te zaklade sploh ni vedel več in njegova pozabi)ivost se je pokazala še na ta način, da na vrednostnih papirjih že davno zapadli kuponi sploh niso bili odrezani. To pa še ni bilo vse. V jekleni blagajni neke banke so našH še 41 tisočakov in za 37.000 lir drugih vrednostnih papirjev, ki so bili njegova last, pa ni vedel zanje, oziroma je bi! pozabil, kam jih je shranil. Šele skrbna polic;jska preiskava, je spravila njegova bogastva na dan. Tatovi | so ga bili Olajšali le'za nekoliko zlatih j predmetov in nekoliko stotakov v gotovini, njegovo pravo bogastvo pa je bilo dobro i skrito, celo še predobro... Cesta preko »Strehe sveta" Kakor poročajo iz Tadžikistana. so dokončali veliko cesto, ki vodi vzdolž afganistanske meje preko »Strehe sveta«, preko Pamirja. 22.000 inženjerjev, tehnikov in delavcev je zgradilo pod najtežjimi pogoji ob navpičnih skalnih stenah in na zasneženih višinah avtomobilsko cesto iz Sta-j linabada do Horoga. Cesta, ki je dolga j 567 km, gre skozi Haburabadsiko sotesko i v višini 3300 m, potem prečka soteski rek ' Hingona in Pjanša ter ozki Darvaški ple-laz. Cesta ima poleg drugega velik pomen za izkoriščanje tadžikistanskih zemeljskih zakladov. Vhod v zaklonišče proti zračnim napadom je zavoljo večje varnosti zaščiten z vrečami peska Na mejah Indokine Dragocena prst Na daljnih Kokosovih otokih ima angleška kabelska družba na pusti koralni čeri podružnico, ki so se njeni nameščenci hranili z zelenjavo v konzervah. Vsi poskusi namreč, da hi na apnenih tleh otočka uredili zelesijadni vrt, so se izjalovili. Možje so zavoljo tega zelo trpeli za pomanjkanjem vitaminov, njihovo zdravstveno stanje ni bilo baš najboljše. Tedaj je družba storila energičen sklep, ki ga je tudi takoj izvršila. Z več nego 800 km oddaljenih Božičnih otokov je dala prepeljati s parni-kom na koralnik tovor najboljše vrste zemlje. Stroški za ta prevoz so bali ogromni, ta vrtna zemlja je gotovo najdražja na svetu, toda izkazala se je imenitno in možem na otočku ni treba več stradati sveže zelenjave. S sesalnikom za prah proti osam Zavod za izposoje-vanje srajc Mesto Evanston v Ulinoisu se lahko po-baha, da je spravilo v življenje popolnoma novovrsfcno ustanovo, zavod za izposojanje srajc. Vsak moški si v tem zavodu za 18 centov na teden privošči svežo srajco in cena gotovo ni pretirana, kajti v Zedinjenih državah velja pranje srajce povprečno 15 centov. Zavod razpolaga s srajcami v vseh mogočih barvah in vzorcih, tako da lahko postreže vsakemu okusu. Kakovost tega perila je tolikšna, da gre lahko najmanj 45krat v pralnico. Kakor je pokazala statistika, si devet izmed desetih mož izposoja najrajši bele srajce. Za sedemdesetletnico danskega kralja Kristijana 26. t. m. so izdelali film, ki prikazuje razne epizode iz njegovega življenja in življenja njegove rodbine. Posnetek iz tega filma kaže prestolonaslednika Friderika s prvenko, petmesečno princesko Margareto »Sledite temu v«zu!« (Cottege Humor) Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ose so nevarne živali, marsikdo ie to že okusil, ki se je spravil nadnje in nad kakšno njihovo gnezdo nepripravljen. Toda človek si zna pač pomagati. To ie dokazal spet neki možak iz Sandefjorda na Norveškem. Mož ie odkril, da so si ose v steni njegove hiše uredile prav udobno gnezdo. Takšno sosedstvo mu ni bilo posebno po volji, skenil ie. da se ga iznebi. Malo ie pomislil, kako bi to napravil, potem je polož vi sesalnik za prah prav previdno pred gnezdo in ga ie spravil v tek, med tem ko se ie sam umaknil v zadostno daljavo. Vrli sesalnik ie v resnici izpraznil vse gnezdo, ne da bi se komu zgodila kakšna škoda. Miš ugnala krotilca Znani nemški krotilec zveri Leonardi je umrf za zastrupitvijo krvi. Leonardija. ki je dosegel 56 let, so v njegovem poslu dostikrat ranifle vsakovrstne zverine ne da bi mu to posebno škodovalo Ko je pa pred kratkim čistil neki hlev, ga je ugriznila miš, katero je zasledoval. Malo rano je zanemaril in to mu je postalo usodno. Bolgarska vojska je začela te dni zasedati južno Dobrudžo. Ob tej priliki je prišlo na Bolgarskem do silovitih izrazov narodnega veselja. S pesmijo in plesi je ljudstvo izražalo svoje navdušenje celo na dvorišču kraljeve palače v Sofiji, kakor nam kaže slika Nenavadna stava Proti svoji volji je morala sodelovati filmska zvezda Ann Sheridanova Neki hollywoodski študent je dobil najbolj čudno stavo, kar so si jih mogli izmisliti človeški možgani. Ta zmaga pa zanj ni bila samo prijetna, kajti na koncu mu je prinesla teden dni zapora. Mladi mož je bil stavil, da se bo dve uri sprehajal z znano filmsko igralko Ann Sheridanovo, ki je pa osebno popolnoma nič ni poznal. In to mu je uspelo. V gneči ob izhodu študija, kjer je Ann Sheridanova baš delala, se je približal avtomobilu, v katerega je hotela baš vstopi- Singapur na dnevnem redu ti, potegnil je hitro dvojico spon iz žepa, pritrdil eno okrog levega zapestja filmske zvezde, ki je sicer zakričala, ni pa mogla preprečiti, da bi predrznež ne uklenil z drugo spono svoje desne roke. Z isto naglico je potem vzel ključ priprave z levo roko in ga nožrl. Tako sta bila prikovana drug k drugemu in študent je prestrašeni zvezdi poskusil potem svoj napad pojasniti. Po prvem strahu ni bila baš očarana nad svojim položajem, vendar pa je napravila kolikor toliko vesel obraz in je morala potem hote ali nehote več nego dve uri hoditi z mladim možem, ki je bil sicer zelo ljubezniv in zabaven, naokrog, da sta našla ključavničarja, ki ju je rešil. Mož Ann Sheridamove pa ni napravil tako veselega obraza, temveč je stekel na policijo in ovadil »spremljevalca« svoje žene zavoljo kratenja osebne svobode. Policijski sodnik je predrzneža nato obsodil na teden dni zapora. Mladi mož se je ta čas tolažil s tem, da je stavo vendarle dobil in da ima vse ljudi, ki se radi smejejo, na svoji strani. ANEKDOTA Predzadnji avstrijski cesar Franc Jožef I. je nekoč prisostvoval otvoritvi meščanske šole v moravskem mestu Vyškovu. šola je bila mojstrovina tedanjega gradi-teljstva ter je bila prva te vrste v Avstriji. Cesarja je sprejel ravnatelj nove šole ter mu vznešeno opisoval prednosti nove stavbe, ki so ji dali ime »Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna deška meščanska šola«. Ko je ranatelj menda desetič zdrdral dolgo ime, mu je cesar dejal: »šon gut. Zelo me je veselilo, zelo lepo je bilo«. Podal je roko ravnatelju ter mu skrbno priporočil: »Glavna stvar pa je, da kuhate močne in dobre juhe. Nobena stvar tako ne pomaga, kakor močne in dobre juhe.« Nato so cesar in njegovi spremljevalci odšli ter pustili ravnatelja v globokem nerazumevanju. Pa se ga je usmilil nekdo iz cesarjevega spremstva ter dejal: »Nekoliko narobe je izpadlo. Cesarost bi morala reči te stavke šele v bolnici, kamor gremo sedaj. Sicer pa gre vse kakor po maslu.« VSA K D AN ENA Poročajo, da se med Angleško in Zedinjenimi državami zavoljo japonskega zadržanja v zadnjem času vršijo pogajanja, da bi Zedinjene države začele uporabljati Singapur kot oporišče za svojo vojno mornarico. Praktično bi to pomenilo, da bi Zedinjene države začele aktivno sodelovati v tej vojni med avtoritarnim in demokratskim sistemom, razbremenile bi Angleže na Daljnem Vzhodu in jim dale možnost, da se z večjo energijo posvetijo vojni v Evropi in Afriki. Slika nam kaže del civilnega pristanišča v Singapurju Strah vzhodne Slovaške pred sodniki Pred sodniki v Michalovcah se bo moral zagovarjati te dni zloglasni vzhodnoslo-vaški razbojnik Andrej Ivan z 22 pajdaši zavoljo neštetih zločinov, ki iih ie ta tolpa izvršila. Razpravo so morali iz tehničnih razlogov že večkrat preložiti, zdaj gre zares. Andrej Ivan je vrsto let ogražal vso vzhodno Slovaško in ima na svoii vesti sedemdeset roparskih napadov in umorov. Pred sodniki bo nastopilo 79 njegovih žrtev. Orožniki so ga mogli uieti le na ta način, da so obkolili celo mestno četrt, v kateri se je skrival. Njegovo stanovanje je bilo podobno orožarni. Slovaška javnost čaka z napetostjo, kako se bo velika razprava zaključila. Film o kraljevi rodbini Italija in Jugoslavija Poučna italijanska publikacija o fašistični Italiji ter njeni notranji in zunanji politiki Ugledni italijanski institut za proučevanje mednarodnih vprašanj v Milanu, ki izdaja tudi od nas večkrat citirano revijo »Relazioni Internazionali« z najpopolnejšo mednarodno dokumentacijo, kar jih sploh spoznamo, je izdal pred kratkim za inozemstvo v več jezikih zelo potrebno knjigo o Italiji. V njej je v zelo zgoščenem in stvarnem prikazu pojasnjeno vse, kar zanima Inozemca o italijanski državi, o njenem zemljepisnem položaju, zgodovinskem razvoju, notranjem ustroju (z nazornimi tabelarnimi pregledi o ustroju fašistične korporacijske države), političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, o italijanski vojski, irr-eriju itd. Publikacija je vseskozi reprezentativno delo, ki služi za informacijo v najlepšem pomenu besede, ker se skrbno izogiba slehernemu propagandnemu poudarjanju. Posebno poglavje je v knjigi posvečeno razvoju italijanske zunanje politike od nastopa fašizma dalje. Nas zanima v tem delu zlasti prikaz italijansko-jugosloven-skih odnošajev, iz katerega posnemamo naslednje odstavke: »Tudi italijansko-jugoslovenski odnošaji so bili — prav tako kakor italijansko-an-gleškl (sporazum z dne 16. aprila 1938) — stabilizirani mimo zrušenega mita o ne-premostljivosti nasprotja med Italijo in Jugoslavijo ter o neizogibnosti spopada med obema državama. Po zelo priljubljeni označbi je bila namreč Italija prirodna nasprotnica konsolidacije ln zdravega razvoja v Jugoslaviji. Ko se je pa Milan Stoja-dinovič, ki je 20. junija 1935 postal ministrski predsednik in zunanji minister, pokazal odločenega, da hoče jugoslovensko politiko rešiti formul, ki so se zdele nespremenljive, ni našel v Rimu sovraštva, izvi-rajočega iz predsodkov, temveč željo, da bi se italijansko-jugoslovenski odnošaji razčistili in postavili na osnovo prijateljskega sodelovanja. Dne .26. septembra 1936 so bili podpisani finančno-gospodarski sporazumi, ki niso pomenili nič drugega kakor obnovo od nekdaj žive trgovine med obema državnima tržiščema. Končno fazo zo-petnega zbližanja je tvoril obisk ministra Ciana v Beogradu, kjer je bil podpisan politični in gospodarski sporazum. Novo ita-lijansko-jugoslovensko prijateljstvo se je poglobilo s Stojadinovičevim potovanjem v Rim (od 5. do 10. decembra 1937), s kulturno manifestacijo (razstavo italijanskega portreta v Beogradu) ter z obiski uglednih osebnosti (jugoslovenska mornariška misija v aprilu 1938). Vladna sprememba v Jugoslaviji v prvi polovici marca 1939, ki so jo povzročili notranji razlogi, ni niti najmanj vplivala na prisrčnost odnošajev med obema državama. Dokazi za to so predvsem zadržanje beograjske vlade med italijanskim postopanjem za dokončno rešitev albanske krize ter v kmalu nato sledečem sestanku grofa Ciana in zunanjega ministra Markoviča v Benetkah, kakor tudi v rimskem majskem obisku kneza namestnika Pavla. Zaradi prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je Balkanska zveza priznala Bolgariji v solunskem sporazumu z dne 31. julija 1938 popolno pravico do oboroževanje in so se polagoma razčistili tudi odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko. Iz teh dejstev torej jasno izhaja italijanska miroljubnost, le da se priznajo upravičene zahteve narodov.« BELEŽKE Podzveza stavbinskih delavcev razpuščena Z banske uprave smo prejeli naslednje obvestilo: Banska uprava je na podlagi § 11, odst. 1, zakona o društvih, shodih in posvetih izdala odločbo, s katero se z današnjim dnem razpušča Podzveza stavbinskih delavcev za Slovenijo s podružnicama v Ljubljani in Mariboru, ker je s pozivanjem svojih članov k nezakoniti stavki ravnala proti državnemu in družabnemu redu. Z letakom, ki ga je izdala, je zagrešila tudi prestopek po čl. 5 zakona o zaščiti države, ker se z njim ščuje naš razdor med družabnimi sloji. Društveni arhiv je zaplenjen, društvena imovina je zavarovana. Zveza združenih delavcev, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza so pri banski upravi zaprosile za uvedbo poravnalnega postopka, Banska uprava je pixxknji ugodila in je postopek uvedla. Tudi Podzveza stavbinskih delavcev za Slovenijo je vložila tako prošnjo, ki pa je morala biti odklonjena, prvič zato, ker je banska uprava zavzela stališče, da ne more intervenirati v korist delavske organizacije, katere članstvo vztraja v nezakoniti stavki, drugič pa zato, ker je bila Podzveza med tem razpuščena in je njena prošnja postala brezpredmetna- EpGskop Nikolaj za izvenstrankarsko slogo V slovitem samostanu v 2iči je bilo v nedelio veliko pravoslavno romanje. Zbrano ljudstvo ie nagovoril tudi episkop Nikolaj Velimirovič. eden najuglednejših članov višje pravoslavne duhovščine. V svojem govoru ie dejal med drugim: :»Ljudstvo se danes ne zanima več za stranke in strankarstvo. Ono ceni danes samo narodno slogo. To uvidevajo tudi vsi resni strankarski voditelji, ki so kot pravi rodoljubi pripravljeni, da žrtvujejo tudi svoie stranke in še več. če bi bilo treba, in da z združenimi močmi služijo kralju, narodu in domovini. Srbski narod je eno-dušno ves za slogo in edinstvo.« Hrvatski zastopniki pri pogajanjih z Nemčijo Kakor sme- že poročali, so te dni v Beogradu posvetovanja Jugcslovensico-nemške-ga gospodarskega odbora o nadaljnji izgradnji medsebojnega gospodarskega prometa. Zagrebški »Obzor« poroča ob tej priliki, da sodelujeta pri pogajanjih tudi dva zastopnika banovine Hrvatske, ki je na trgovinskih odnošajih z Nemčijo življenjsko interesirana. Ta zastopnika sta banska svetnika dr. Ca ha s in inž. Kokoto-vič. Hrvatsko gospodarsko je interesirano predvsem na izvozu lesa in vina. Centralizacija delovnega posredovanja na Hrvatskem »Novosti« poročajo, da izdelujejo na pristojnih mestih v Zagrebu predpise, Id bodo centralizirali vse posredovanje dela na ozemlju banovine Hrvatske. Kot prvi korak v tem pravcu so bile ukinjene v Zagrebu tri privatne posredovalnice za gospodinjske pomočnice. Postopno bo vse posredovanje dela osredotočeno v glavni uradni posredovalnici v Zagrebu, ki bo imela svoje izpostave po vseh večjih krajih. 6 točk rimskih razgovorov Po informacijah ameriške agencije »United Press« sta se Ribbentrorp in Mussolini v svojem poslednjem razgovoru pred odhodom nemškega zunanjega ministra iz Rima dotaknila naslednjih šest vprašanj: 1. španskega vprašanja v zvezi s španskimi zahtevami po Gibraltarju in francoskem Maroku, 2. vprašanja albanskih zahtev glede albanskih rojakov v Grčiji 3. končne ureditve podunavskega vprašanja, 4. odnošajev med Italijo in Egiptom v zvezi z italijansko ofenzivo na libijsko-egiptovski meji, 5. angleških intrig v francoskih kolonijah ter 6. angleško-turških intrig proti delu ita!ijan*kw-nemške arbitražne komisije v Siriji. Ista agencija trdi. da so »e Ribbentropo- vi razgovori v Rimu zavlekli za 24 ur zaradi razči.ičenja odno?ajev s Španijo Španskega notranjega ministra Sunerja, ki je kot za- stopnik falangistov v Francov*. vladi odločen pristaš popollnega sodelovanja Španije z osjo Rim—Berlin, je spremljal na njegovi poti v Nemčijo kot svetovalec generala Franca polkovnik Garcia, ki se je po prvih razgovorih ministra Sunerja v Berlinu z letalom vrni! na poročanje v Madrid, odkoder je verjetno med Ribbentropovim obiskom v Rimu prišel z novimi navodili nazaj v Berlin Nov Sunerjevi razgovori z Ribbcntropom utegnejo biti za-o odločilni za nadaljnje zadržanje Španije v sedanji vojni. Antonescu — con&ucator Kakor poročajo iz Bukarešte, je rumun-sko zunanje ministrstvo obvestilo pred dnevi vsa tuja diplomatsk predstavništva v rumunski prestolnici, da nosi odslej general Antonescu, predsednik rumunske vlade, uradni naziv »conducator« (»vodja«), ki naj se uporablja tudi v mednarodnih odnošajih. Zanimivo je, da je ta naziv izrecno dobrilo tudi vodstvo legionarskih zvez, ki je hotel s tem poudariti, da smatra generala Antonesca za legionarskega pristaša. Rojstva v Nemčiji Državni statistični urad Nemčije je nedavno izdal podatke o nataliteti v rajhu za prve 3 mesece 1. 1940. Iz objavljenih številk izhaja, da se je stanje v Nemčiji močno popravilo, ker znaša sedaj državno povprečje 22.9 rojstev na tisoč oseb. Napredek je največji v priključenih avstrijskih pokrajinah; na 1000 oseb prihaja na Koroškem in Sctlnograškem po 31.4, na Tirolskem 29.7, v Gornji Avstriji 29.4, na štajerskem 27.6 in v Dolnji Avstriji 24.9 rojstev. Pod državnim povprečjem so mesta Dunaj, Berlin, Hamburg in drugi večji kraji, kar je v ostalem običajen pojav- Ako primerjamo nemške podatke s številkami rodnosti v naši državi, vidimo, da je naše državno povprečje še precej večje; znaša namreč 28 rojstev na 1000 oseb. Od vseh naših pokrajin je v pogledu rojstev samo dunavska banovina z 20 rojstvi na 1000 oseb pod nemškim državnim povprečjem. Dravska banovina je za malenkost nad njim (23), za njo pa pridejo v rastoči vrsti moravska banovina s 24, vardarska s 30, zetska z 31, drinska z 32, primorska z 34 ln končno vrbaska banovina, ki je z 41 rojstvi na tisoč prebivalcev na prvem mestu. V banovini Hrvatski odpade na 1000 ljudi 25 rojstev. Raeioniranje živil v Franciji Zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin je francoska vlada v Vichyju uvedla posebne nakaznice za kruh, moko, meso, sladkor, milo, testenine, riž ln sir. Od začetka prihodnjega mesca naprej bodo smele tudi gostilne oddajati hrano le proti primernim odrezkom z izkaznic. V uradni utemeljitvi se pravi, da je postala uvedba izkaznic potrebna zaradi angleške blokade ter zaradi letošnje slabe žetve. Evropska Monroeova doktrina »Hamburger Fremdenblatt« poudarja v zvezi z rimskimi razgovori potrebo po novi ureditvi Evrope in Afrike in pravi med drugim: »Zemeljska obla že danes pozna zaokrožene velike prostore, kakršni so ameriška polobla, Rusija in Daljni vzhod. S tega gledišča je treba gledati na rezultate rimskih razgovorov o preureditvi Evrope in Afrike. Ta povezanost interesov med Evropo in Afriko je mnogo bolj jasna kakor panameriški ideal. Severno-ameriška politika se naslanja na zamisel skupnih idealov in interesov v obliki Monroeove doktrine za skupno oblast od Beringovega zaliva do Ognjene zemlje. Polovica zemeljske oble, Evropa in Afrika, se bo v bodoče rešila Anglije in se na novo uredila. Ta evropski prostor bo v bodoče urejen po načelih evropske Monroeove doktrine. To je razvoj, ki se je začel z vojnimi dogodki na prostoru Sredozemskega morja in afriške celine in prišel končno do politične utrditve v Rimu. Samo po sebi je razumljivo, da bo pri novem političnem delu sodelovala tudi Španija kot sila v Sredozemlju in pravi lastnik Gibraltarja. Rimski razgovori so odlično uspeli tudi zato, ker se naslajnjajo na dejstvo, da je položaj na evropskem jugovzhodu z sodelovanjem Nemčije in Italije urejen.« pri glavobolu OSL res. pod & B. 1318 od 16. XXI. 1088 ŠPORT Zadnji nastop atletov pred Carigradom Nedeljska atletska prireditev v izvedbi SK Ilirije spada med takšne, kakršne že dolga leta ni bilo pri nas doma O velikem atletskem mitingu, ki ga je preteklo nedeljo izvedla SK Ilirija na so-kolskem telovadišču v Ljubljani, objavljamo v naslednjem še; nekatere podrobnosti: Na start je prišlo nad 80 atletov, kar pomeni, da je bila to največja lahkoatlet-ska prireditev v letošnji sezoni. Med atleti vseh ostalih klubov so nastopali tudi člani ljubljanskega Primorja, toda samo izven konkurence, kar je bila to prireditev »divjih« klubov. Hrvatskih atletov na ta miting ni bilo, ker so bili isti dan zaposleni na domačem prvenstvu. Miting je prišlo gledat okrog 500 gledalcev, kar se v Ljubljani že ni zgodilo več kakor tri leta. Ta obisk je bil najboljši dokaz, da je med športno publiko za atletiko dovolj zanimanja in ji je treba samo nuditi dobre prireditve,, pa bo prav rada prihajala tudi na atletske. Seveda je številna udeležba občinstva tudi velika vzpodbuda za vsakega tekmovalca, ki vendar rajši pokaže svoje znanje pred ljudmi kakor pa med štirimi stenami brez gledalcev. še eno posebnost je imela-ta prireditev, in sicer to, da je bil tudi sodniški zbor zbran več ko številno. Kljub temu, da je bilo na sporedu vsega 18 disciplin, je tekmovanje potekalo točno po sporedu, kar je v glavnem zasluga sodniškega zbora. Met diska se je moral nekoliko zavleči, česar pa niso zakrivili sodniki, temveč občinstvo, ki je zmerom znova uhajalo na igrišče in motilo prireditelje in tekmovalce. Zaradi številne udeležbe atletov je bila tudi konkurenca prav, huda in so zato bili tudi rezultati v splošnem prav dobri. V teku na 100 m je startalo med seniorji in juniorji kar 23 atletov. Med juniorji so bili prvi trije tako izenačeni, da je sodniški zbor prisodil vsem trem (Hrovatinu, Ko-lencu in Bratožu) enak čas 11.9. Med seniorji je zmagal odlični Ilirijan Račič, ki pa bi bil v močnejši konkurenci gotovo dosegel še boljši čas. V metu kladiva so bili trije tekmovalci, med katerimi je zmagal rekorder inž. Stepišnik, ki pa ta dan le ni btl dovolj zbran. Sicer pa je tudi ta njegov pastop pokazal, j da inž. Stepišnik še dolgo ne bo našel sebi enakega tekmeca. V višino je skakalo 13 atletov, od katerih jih je 6 prišlo v finale. Zmagal je Mi-lanovič s 175 cm. Izven konkurence sta nastopila tudi še Slanina in inž. Marek od Primorja.. Prvi je v kraspem stilu presko- čil 180 cm in postavil najboljši rezultat dneva. Razen skoka v višino je bila najzanimivejša točka tek na 800 m. Vodstvo je prevzel Oberšek, za njim pa sta šla Goršek ta Glonar. Prvi je vodil do 500 m, potem pa je Goršek prešel v finlš, ga prehitel ta ostal prvi do cilja. Časi so bili odlični. Goršek je izpolnil obljubo, da bo v kratkem tekel na tej progi v času pod dvema minutama. V nedeljo se je v svojim rezultatom plasiral na vrh petorice najboljših 800-metrašev v državi. Prav dober je bil tudi Oberšek, ki je povsem nepričakovano tudi prišel pod dve minuti in dosegel svoj najboljši rezultat. Slednjič je presenetil še Glonar H. ki je dokazal, da spada med najboljše srednjeprogaše. škoda, da ni nastopil še Košir, ki bi bil gotovo uspešno posegel v borbo za prva mesta. Pri teku na 1500 m sta manjkala Kien in Schmiederer iz Maribora, ki spadata med naše najboljše za to progo. Do 1200 m je vodil Hermežan Srakar, potem pa ga je prehitel Glonar I. slednjič pa še Agrež iz Celja, ki je nazadnje tudi zmagal. Pri skoku v daljino je bil na tem mitingu dosežen nov slovenski rekord, ki ga je postavil z znamko 6.86 m Zorko, član železničarja iz Maribora. Izboljšal je svoj lastni rekord s prvenstva Slovenije za 13 cm. Na drugo mesto se je z majhnim naskokom plasiral Račič. Pri metu kopja je zmagal Mausar, ki pa ni mogel pokazati toliko, kolikor smo pričakovali, ker se mu je pred tekmovanjem zlomilo kopje. Brez dvoma je Mausar razred zase in ni verjetno, da bo kmalu dobil vsaj približno enakega nasprotnika. Metanje diska se je zavleklo do pozne ure in je prav do zadnjega meta vodil Jeglič, potem pa je prof. Dobovšek kot zadnji izboljšal njegov rezultat ta zmagal. Zanimivo je pripomniti, da je miting potekel v znamenju tihe rivalitete med klubi »vlade« in »opozicije« ta je tako po številu in kakovosti atletov dosegel višek, kar smo letos videli v tej panogi. Namesto slabo ali komaj povprečno organiziranega klubskega mitinga je spor za zeleno mizo izzval na enkrat odlično organizirano prireditev, na kateri so nastopile, kakor v najboljših časih, cele množice atletov. Zato se že bojimo, kaj bo potem, ko te borbe več ne bo... nvs- dirkališče pritegne desettfsoče Nedeljske hitrostne motociklistične dirke na dirkališču na Teznem pri Mariboru so doživele ogromen obisk, udeležba in uspehi domačih vozačev pa so bili bolj -. skromni Maribor, 23. septembra Kakor smo poročali že v ponedeljski številki »Jutra«, so se motociklistične dirke, ki jih je priredila motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru na te-zenskem dirkališču, končale z vsestransko lepimi uspehi. Obisk prireditev pa je tudi dokazal, kako priljubljene so motorne dirke, bodisi na cestah bodisi na dirkališčih. Že motorne dirke na novi pohorski cesti, so privabile na tisoče in tišoče gledalcev, toda obisk na nedeljski motociklistični dirki na Teznem je prekosil vsa pričakovanja. Smelo lahko trdimo, da so bile te dirke doslej največja športna prireditev v Mariboru, in sicer po številu tekmovalcev, kakor tudi po številu gledalcev, ki jih je bilo prav gotovo do 10.000. Tokrat so prišli v velikem številu zlasti tekmovalci iz Zagreba in Beograda, tako da se je na mariborskih tleh in oficielno odločilo prvenstvo naših dirkališč. Prišli pa so tudi dirkači iz Varažduia, Ljubljane, Kranja, Celja in drugih športnih središč naše države. V vseh devetih točkah sporeda je bila konkurenca izredno velika, saj so se potegovali za primat na dirkališču vsi znani in tudi neznani dirkači starejše in mlajše generacija. Od znanih in manj znanih jugosloven-skih dirkačev je manjkal na startu edino le »leteči Kranjec«, ki iz neznanih vzrokov ni prišel... Menimo, da ni prav, če hoče odličen dirkač počivati na davnih lavo-rlkah ... Od domačih dirkačev se je izkazal predvsem Ivan čerič (MK Maribor), ki bi prav gotovo v kategoriji turnih motorjev do 1200 ccm zasedel prvo mesto, če ne bi bil med dirko Imel defekta na pnevmatiki. Vozil je namreč že za okoli 500 m, pa ga je prav v zadnii rundi dohitela nesreča. Kot dober vozač se je postavil tudi Bar od MK Kranja, ki je v omenjeni kategoriji zasedel drugo mesto. Razen čenča, ki si je priboril dve drugI mesti, sta še dva Mariborčana, prišla na boljši mesti, in sicer »stari« šela od >MK Maribora, ki je v kategoriji do 500 ccm zasedel 3. mesto, ter Polak od MK Pohorja, ki je v kategoriji do 200 ccm prav tako prišel na 3. mesto. Vsa ostala mesta pri vseh dirkah pa so zasedli bratje Hrvati, ki so tudi to pot odnesli največ nagrad. Po končani prireditvi so se zbrali tekmovalci in funkcionarji ter povabljeni gostje v hotelu »Mariborskem dvoru«, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev drago- cenih daril. Navzoče je v prisrčnih besedah pozdravil najprej naš »Alek«, načelnik mo-tosekcije SLAK-a v Mariboru podporočnik g. Aleksander Glebov, nakar je načelnik športne komisije Saveza motociklističnih klubov iz Zagreba g. Nikola Boškovič razglasil rezultate. G. Glebov je zatem razdelil lepe ta dragocene nagrade, ta sicer so trije prvoplasirani v vsaki kategoriji dobili pokale, ki jih je bilo vsega 27. Predsednik SLAK-a v Mariboru ravnatelj g. Krejči je zatem v jedrnatem govoru orisal pomen motoristike v današnjih časih ter pozval tekmovalce, naj tudi v naprej dajo svojo pogumnost, drznost in znanje v službo kralja ta domovine. Za tem je v imenu SLAK-a v Ljubljani spregovoril g. inž. Struna, ki je v svojem govoru dejal, da je bila ta mariborska prireditev največja in najlepša, kar jih je videl na slovenskih tleh. Izrazil je svoje priznanje ta Izrekel sekciji čestitke s pri-stavkom, naj ji služi ta uspeh v vzbodbu-do za nadaljnjo delo. Prireditev je obenem tudi dokazala, tako je dejal zastopnik centrale, da je motosekcija Slaka v Mariboru krepka, da živi in raste in je v zelo kratkem času pokazala, kaj zmore smotreno delo. Prireditelji naj ohranijo svojo žila-vost, kakor so jo pokazali ta dan ta naj čuvajo sloves naše motociklistike tudi v naprej, posebno tu ob meji, pred očmi ta-korekoč velike Evrope ... Naše poročilo pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenili požrtvovalnih funkcionarjev, ki so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pripomogli k tako krasnemu uspehu. Glavno zaslugo ima agllno in vsestransko požrtvovalni načelnik sekcije podporočnik g. Aleksander Glebov, ki je ponovno dokazal, da je pravi mojster v prirejanju dirk, pa tudi uspešen dirkač, nadalje g. Boškovič iz Zagreba, ki je opravljal težko delo starterja, g. Ivana RogUč, ki je bil načelnik tehničnega odbora ter neumorno delavni inž. Stanko Sotošek, ki je bil s svojim vsestranskim znanjem na-čelnikova desna roka. Kot časomerilci so se uveljavili gg. Fišer, Starašina, Ledinek in Matela, dočim so težko blagajniško službo opravili bratje Kralj, ki so s štabom neštetih rediteljev poskrbeli, da je blagajniška služba funkcionirala brezhibno. Vse v vsem, nedeljska motociklistična prireditev je bila vseskozi vzorna in služi lahko za vzgled marsikateri ostali športni organizaciji. Iz okrožnice št. 1 Slovenske zimskosportne zveze na Jesenicah Iz I. okrožnice Slovenske zimskosportne zveee s sedežem na Jesenicah posnemamo naslednja glavna navodila zimsko-sportnlm edinicam: Delovanje Slovenske zimsko športne zveze je v smislu pravil SZSZ popolnoma samostojno. Njen sedež je na Jesenicah in se morajo vsi dopisi nasloviti takole: Slovenska zimsko športna zveza, Jesenice, v roke g. Jožeta činkovlca. Dokler zveza ne bo imela svojega lokala, bo Izvršni odbor imel svoje seje vsako sredo v tednu v ka- varni čop na Jesenicah, upravni odbor pa se bo sestajal vsako drugo sredo v hotelu Triglav. Vse službene vesti bodo objavljali slovenski dnevniki med njimi tudi »Jutro«, v kolikor bo pa zvezi omogočeno, bo izdajala svoj službeni vestnik. Klubi, ki so člani zveze plačajo letno članarino 100 dinarjev, in to najkasneje do 1. decembra t. L Nova organizacija je zahtevala lzpremem-bo ta prilagoditev vseh pravil ta pravilnikov razen tekmovalnih in sodniških. Zveza na tej spremembi že dela. Ker od prejšnjega aaveza in podsaveza ni prejela nobenih podatkov, eahteva najkasneje do 15. oktobra od včlanjenih edinic, da ji pošljejo točne sezname verificiranega Članstva ln predverificirane mladine. Uvedla bo za vsakega verificiranega tekmovalca glava-rino, ki bo znašala dva dinarja. Vsi tekmovalci, ki so verificirani za klub izven svojega bivališča pa se želijo preverificl-rati za klub v kraju svojega bivališča, se morajo v svrho preverifikacije javiti zvezi do 15. oktobra. Za vse verificirane tekmovalce kot mladino je obvezen zdravniški pregled, katerega izid bo meral biti razviden v verifikacijski izkaznici in bodo le zdravniško pregledam ln zdravi pripušče-ni k tekmam. Zaradi ugotovitve točnega števila sodnikov poziva zveza vse izprašane sodnike, da ji javijo do 15. oktobra, v koliko so še pripravljeni delovati pri smuških prireditvah in kedaj so sodili zadnjo tekmo. Sodnik, ki zadnja tri leta ni praktično sodeloval na nobeni smuški prireditvi, bo moral, če bo hotel obdržati svoj naziv in pravico do sojenja, ponovno opravljati sodniški izpiti, ker se bo zbor smuških sodnikov organiziral pri zvezi. Vsi sodniki bodo morali vsako leto posečati določeno število strokovnih tečajev in predavanj, ki bodo predvidoma v Mariboru. Celiu, Ljubljani ln na Jesenicah. Kakor sodniki se morajo do 15. okt. prijaviti zvezi tudi izprašani smučki učitelji, ker bo vodila evidenco samo o tistih učiteljih ln sodnikih, ki bodo to dolžnost prijave izpolnili. Zveza že sestavlja program športnih prireditev bližnje smučarske sezone. Do prvega novembra jI morajo vsi klubi javiti tekme, smuške tečaje in ostale propagandne prireditve, ki jih nameravajo v tej sezoni izvesti. Prav tako morajo prijaviti tudi oskrbovane zimsko športne postojanke in- druge zimsko športne naprave, ki že obstojajo, ali pa jih imajo klubi v načrtu. Zveza bo vodila strogo nadzorstvo nad vedenjem svojega članstva. Okrožnica pravi: Smučar more biti vesel, toda mora biti dostojen povsod, koder nastopa, v vlnkih in javnih lokalih, Nedostojno vedenje bo zveza strogo zatrla in vse prizadeta v smislu kazenskega pravilnika strogo kaznovala. Posebno skrb bo zveza posvetila »zgojl mladine in naraščaja. V dogledn«m času bo izdala enoten mladinski pravilnik, na podlagi katerega bo omogočena sistematična vzgoja mladine na polju zimskega športa. Končno se zveza resno bavi z vprašanjem prireditve I. izleta vseh slovenskih smučarjev in vabi včlanjene edinice. da ji pošljejo zadevne predloge. Skušala bo povezati s to prireditvijo državno prvenstvo ta če bodo razmere dopuščale izvesti prireditev z mednarodnem udeležbo. Na dirko okoli Pohorja! Kakor smo že pisali, priredi Koroška kolesarska podzveza v nedeljo dne 29. t. m. velike medkLubske kolesarske dirke okoli Pohorja- Start bo ob 7. pred Golobovo gostilno v Slovenjem Gradcu. Med 9. ta pol 10. bodo dirkači prispeli na cilj v Maribor (pri km 1 na Koroški cesti), nato pa ob pol 12. pri stadionu železničarja na Tržaški cesti odhiteli nazaj v Slovenj Gradec, kamor bodo prispeli ekoli 15. ure. Za to kolesarsko prireditev vlada v ko-lesanririh krogih ln povsod po krajih, kjer to vodila proga, veliko zanimanje. Prireditelji so poskrbeli za veliko število daril ln so tudi ne glede na to prepričani, da bodo vsi slovenski kolesarji vpoštevali trud podzveze in se v čim večjem številu prijavili za to dirko. To opozorilo je potrebno tudi zaradi tega, ker je neki klub iz Maribora razpisal podobno prireditev na isti dan, vendar Slovenjgradčani zaradi končanih priprav in velikih stroškov svoje dirke niso mogli več preložiti. Dirkačem, ki bodo v nedeljo startali na tej dirki okoli Pohcria, pripravljajo v Slovenjem Gradcu najlepši sprejem Nogometna tefcma za točke v Brežicah Hrastnik : Brežice 3 : 1 (3 : 0) Iz Brežic nam pišejo: V nedeljo sta se pomerila v prvenstveni tekmi I. razreda SK Hrastnik in SK Brežice. Gostje so predvajali hitro to povezano igro, s katero so si zasigurali zmago že v prvem polčasu. V drugem polčasu so se domači znašli ta potisnili goste krepko v obrambo. Kljub vsem naporom pa se domačemu napadu nI posrečilo doseči mnogo izpremembe v rezultatu. V 30. min prvega polčasa je leva zveza gostov dosegla vodstvo gostov. Malo pred polčasom se je Istemu Igralcu posrečilo povišati rezultat nfl 2:0. Kmalu za tem pa je srednji napadalec Pfajfer postavil rezultat 3:0. Častni gol za domače je zabil v 22. min. Kovačič z levega krila. Med gosti so se posebno odlikovali ožja obramba in napadalni trio. Pri domačem moštvu pa Kerin B., Korent J., Slatner S. in leva stran napada. Sodil je g. Presinger iz Celja. Kljub prvorazrednim tekmam je pri nas le vse premalo zanimanja za šport. Goršek je ponovno v formi. — Uspele tekmovanje »divjih« klubov v Ljubljani, to je naslov članka, ki ga objavljajo »Ilustro-vane sportske novosti« v 41. številki 12 športnega življenja Slovenije, članek se nanaša na nedeljsko atletsko tekmovanje SK Ilirije, ki je poteklo v znamenju borbe med »vlado« in »opozicijo« v Slovenski atletski zvezi in prineslo v vsakem pogledu lepe uspehe. List objavlja dalje še mnogo aktualnega gradiva o zadnjih nogometnih, plavalnih, kolesarskih, atletskih, boksarskih ta ostalih športnih prireditvah doma in na tujem. Kakor znano, izhajajo »Ilustrovane sportske novosti« od 1. septembra t. 1. dalje dvakrat tedensko, tako da bodo zdaj vsakemu, ki zasleduje naše bitje in žitje v športu, bogato izpopolnile kronistično čtivo v dnevnem tisku. Posamezne številke so po 1 din. SK Jadran. Drevi ob 20. v klubskem tajništvu redna seja upravnega odbora. Prosimo vse gg. odbornike, da se seje udeleže točno ln zanesljivo. SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 18.30 prvi kondicijski trening v telovadnici gimnazije na Poljanah. Udeležba strogo obvezna! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Bffl Beseda l Oln davels ; Din. za šifro ali lajanj* naslova t Din NajmaniS-znesek 17 Din Kurjača Izprašar.ega strojnika k parnemu kotlu (iokomo-bilt) se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevki na podružnico Jutra v Celju pod značko »Indu strija*. 26250-1 II. sobarico ln zdravo, močno dekle, ki zna dobro prati in likati sprejmemo s 1 oktobrom. Ponudbe poslati na Hotel Kontinental. Sušak. 26238 1 Služkinja ki zna tudi nekaj kuhati, se sprejme na deželo blizu Videm - Krškega. Naslov v vseh posl Jutra. 26266-1 Natakarico na debelo, pridno in pošteno, z nekaj kavcije, sprejmem. Lepa plača, vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra 26285-1 Brivski pomočnik se sprejme takoj ali po dogovoru v dobro službo. Kermendi, žiri nad škofjo Loko. 26261-1 Pisarniško moč mlajšo z nekaj prakse za vsa pisarniška dela, sprejme začasno podjetje v bližini Ljubljane. Nastop 1 oktobra. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna 66". 26292-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj. Gore-njak Konrad, Celje, Gosposka ul 28. 25083-1 Prešivalka odej se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra 26267-1 Delavko izurjeno v šivanju, sprejmem. Slatnar, Levčeva št. 8. 26279-1 Postrežnico pridno in pošteno za dopoldne sprejmem ta koj. Sp šiška, černeto-va 31, I. nadstr. 26300-1 Šivilj a izurjena v šivanju otročjih obleke, p.aščev, perila, dobi delo na dom. Naslov v vseh posl Jutra. 26222-1 Polir vešč vseh zidarskih poslov se sprejme. Nastop takojšen. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samostojen«. 26277-1 ZAHVALA Naša prisrčna zahvala vsem, ki ste našega dragega TONETA spremili k večnemu počitku, ga obsuli s cvetjem, nas tolažili in z nami sočustvovali. Kranj, 24. septembra 1940. Zakonski par brez dece se išče za večje mesto v Dalmaciji k obitelji, Nastop takoj. Pogoji: Mož mora biti vešč del v hiši ln negovanja vrta, žena pa mora biti dobra kuharica, zanesljiva ln delavna ter vešča nemškega jezika. Plača in službeni pogoji so zelo ugodni. Priključek na rodbino Ponudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Split«. 25662-1 Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro ali idjanje naslova S Din najmanjši znesek 12 did Gospodična želi nameščen j a v slaščičarni, bifeju ali mlekarni Naslov v vseh posl. Jutra. 26289-2 Postrežnica zelo pridna in. poštena išče zaposlitev 2 do 3-krat v tednu. Naslov v vseh posl. Jutra. 26273-2 Brivski pomočnik resen, stalen in hiter delavec išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalen in hiter<=. 26275 2 um Družina BERTONCELJ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslovaSDln Najmanlš' znesek 17 Din Puch motor 200 ccm prodam. Slomškova 4. 26268-10 Auto Fiat 503 z dobro pnevmatiko in novo rezervo se poceni proda. Vprašati na telefon št. 42-69 26280-10 Fiat Topolino in dva 1 in pol tonska Forda ugodno naprodaj. Tyrševa 35. 26281-10 Ugodno prodam avto znamke Adler Ju-nior cabriolet, model 1938, v brezhibnem stanju, dobro ohranjen, vse štiri gume popolnoma nove. Rebolj, Ljubljana, Celovška c. 63, tel 39-47. 26234-10 Brez posebnega obvestila. Dotrpela je naša srčnoljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospa Darinka Štefani roj. Zupan soproga tehn. višjega pristava kralj, banske uprave 23. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek 26. t. m. ob 3. uri z žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Vrba na Gor., Beograd, dne 24. septembra 1940. Globoko žalujoči: Ing. Vsevolod, soprog; Vladko, Tanja in Nikolaj, otroci; Anton Zupan, gimn. direktor v pok. s soprogo Ano, starši; Vanda, Tone in Nanika, sestri in brat; Denka, svakinja; Zdenkica, nečakinja — ter ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Tomšič Metod strojevodja papirnice Vevče in posestnik dne 24. t. m. Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zadvor št. 80, na pokopališče v Sostro. Zadvor, dne 24. septembra 1940. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Fiat Topolino dobro ohranjen, prodam Garaža »Rekord«. Tyrševa cesta 26299-10 Motor DKW 250 ccm, poceni prodam. Sv Petra c. 71. 26304-10 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bakrene kotle 2 kom., vsebine 300 lt., 2 kom. vsebine 80 lt. prodam po zelo nizki ceni. Justin Gustinščič, Maribor, Kneza Koclja ulica 14, telefon 21-30. 26179-6 Omaro za led (hladilnico) zelo dobro ohranjeno, poceni proda ABC, LJubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora šiška 26291-6 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aasleva 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din Stare moške obleke čevlje, perilo pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom Dopisnica za dostuje. Alojzija Dra me. Ljubljana, Galluso vo nabrežje 29 24310-7 Pozor! Vsakovrstne odpadke že lezja, kovin, cunj, liti ne, papirja, gume ln stekla kupuje ln plaču je po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčlč, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ce ste. Telef. 21-30. 23759-7 Kupimo nove ali rabljene, dobro ohranjene pnevmatike 36X 8—900/20 in vagonete za prevoz ilovice od pol do 1 kub. m, širina tira 60 cm. — Ponudbe- na: Opeka, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. 26305-7 Kapital Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn Najman znesek 17 Din Posojila dajemo našim članom in varčevalcem. Dgodnl po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevacl brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«, LJubljana. Dvor žakova 8. Iščemo pover lenike. 199 Trist anovanjsko vilo za Bežigradom * hipoteko prodam. Poizve se Podmildčakova ul. 19, Sršen. 26307-20 Hiša skladišča, hlev ln zemljišče v Laškem ugodno naprodaj Pripravno tudi za malo Industrijo. Poizvedbe: gostUna Su-ster, Marija gradeč, p. Laško. 26294 20 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekarno vzamem v najem. Laklč Rlhard, Ivanjkovci pri Ormožu 26295-17 Beseda 1 Din. davek j Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanlši znesek 17 Din Menzo dobro vpeljana, v centru Ljubljane, takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra 26288-19 Trgovino z mešanim blagom, zelo dobro upeljano, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Maribor pod »Priložnost 300«. 26296-19 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 17 Din Dre prazni sobi za pisarno v centrumu Ljubljane oddani. Naslov v vseh posl. Jutra. 2630123 Odda se v vili v okolici Ljubljane dve lepo opremljeni sobi ali pa 2 separlranl. boljši osebi, 15 minut od tramvaja. — Avtobusna zveza 5 min. do centra. Naslov v vseh posl. Jutra 26302 23 Lepo solnčno sobo z vso oskrbo oddam medlclncu. Soba poleg že oddane sobe tudi medlclncu. Naslov v vseh posl. Jutra. 26269 23 Sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Dravska ul 12 pri »Stadionu«. 26270-23 Opremljeno sobo manjšo, v mestu, oddam 1. oktobra gospodu. Naslov v vseh posl Jutra. 26264-23 Sobo s posebnim vhodom in z vso oskrbo, oddam dvema gospodoma v bližini univerze Naslov v vseh po6l. Jutra. 26274-23 Kupuje! Prodaja! Hranilne knjižice oank m nrannnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 24458-16 Oblačila Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš) znesek 17 Din. Kreko perilo moške in fantovske srajce spodnje hlače Itd. dobite še vedno po izredno nizkih cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyr-ševa 31. 25848-13 Enosobno stanovanje za 1 oktober išče stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi« 26272-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo veliko, mirno in čisto, z eno ali dvema posteljama v I. nadstropju, s posebnim vhodom in elektriko oddam s 1. oktobrom, par sto korakov od Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25982-23 Lepa soba čista, svetla s separatnim vhoJutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani