P.b.b.
svetovnih in domačih do g°o Okov
Poltni urad Celovec 2 — Verlagvpostaml Klageufurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Rlagcnfim
LETO XV./ŠTEVILKA 3	CELOVEC, DNE 17. JANUARJA 1963	CENA 2.- ŠILINGA
Ztaf zazufeOftfe tnitadc&tvA
Dva meseca sta ‘že minula, odlkar so bile v Avstriji državnozborske volitve. Se vedno pa se večinskima stranikama ni posrečilo, zediniti se glede nove vlade. To predvsem zaradi tega me, iker socialisti niso prilprav-ijeni, se odjpovedati zunanjemu ministrstvu, kii ga je vodil doslej dr. Bruno Krei-sky. Avstrijska iljndslka tJtranka je med vo-Jilno borbo napadala močno zunanjo politiko dr. Kreilslkega, posebno v zvezi z vprašanji evropske integracije (združitve). Zahtevala j,e jasen ipblitični koncept ter zunanjo politiko, iki bo v vsaikem oziru v sikla-du z nevtralnostjo Avstrije. Zato je bilo po izidu volitev, ipri katerih je dobila Avstrijska Ljudska stranka 81, socialisti pa 76 mandatov, pričakovati, da bo zahtevala Ljudska stranka zunanje ministrstvo zase.
Ministrstvo za zunanje zadeve je brez-dvomno ono najpomomlbnejših v vsaki državi, To volja še prav posebno za Avstrijo, ki se je z državno pogodbo izrekla za status nevtralne države. Oči podpisnic državne pogodbe iso stalno Obrnjene nanjo, torej mi vseeno, kakšen je odnos Avstrije do teh držav in kakšna j,e njena zunanja 'politika voibče, aili stremi za 'tesnejšim sodelovanjem z zapadom alli z vzhodom, kar pride do 'izraza tudi v njeni gospodarski politiki, kot smo to videli v zadevah EFTA in EWG. Ob njih (je prišlo do najostrejših medsebojnih nalpadov med predstavniki Avstrijske ljudske istrainke 'in socialisti, ki so bili prvotno proti gospodarskemu sodelovanju z EWG državami. Od te strani je bilo slišali, da talko sodelovanje ni v skladu z nevtralnostjo Avstrije. Zato so zagovarjali vstop v EFTO, organizacijo članic nordijskih držav, Anglijie in Švice. Toda ko je Angliijia videla, da utegne spričo nastajajočega evropskega 'tržišča ostati zunaj, EFTA pa ni dalla rezu!tatov, ki si jih je ona obetala, je spremenila stališče in se že poldrugo leto pogaja za vstop v EWG. Tudi Avstriji ni prinesla EFTA nobenih prednosti, njen poizkus sodelbvaimja v .»Skupnem evropskem tržišču« (EWG) pa je dandanes veliko težavnejši kot pred teti, ko so Francija, Zapaldna Nemčija, (Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg pristop Avstrije celo same ždele. Preveč v dobrem spominu so še med drugim Izjave, ki so jih podajali vodilni vladni predstavniki iz vrst socialistične stranke 'ravno v zvozi z nevtralnostjo Avstrije im m j en im Vstopom v
ewg.
Že samo na vprašanj ih evropske in tegra-°ije (torej je razvidno, kakšne važnosti je zasedba zunanjega ministrstva. (Zaradi nedoslednosti in neuspehov Kreiskyj.eve politike v vprašanjih integracije skuša sedaj Avstrijlska ljudska stranka doseči v tem območju spremembo. Ker se socialisti nočejo odpovedati dr. Kretskemu kot zumamje-mu ministru, so ponudili Avstrijski ljudski stranki ministrstvo za vprašanja integracij,e, ki 'bi ga brilo treba šele na novo ustanoviti. Predstavniki OeVP so predlog socialistov odklonili ter smatrajo ;ponudbo kot pesek v pči, iker bi minister za integracijo bil pri vseh tozadevnih odločitvah končno vendar odvisen od zunanjega ministra. Vsi uradni stiki Avstrije z inozemstvom in mednarodnimi ustanovami grdilo pač vendar preko 'zunanjega ministrstva. Vrhu tega si 'talko majhna država;, kot je Avstrija, že j^olj iz if! namenih razlogov ne more prtLVo-^-fti ustanovitve Se enega ministrstva, ki ®nu ne bi bil dodeljen nov delokrog, ampalk
. dejansko vršil le agende zunanjega ministrstva.
Za Obstoji kake države so v zunanji poli-tiki velikega (pomena 'izvršene ah zamujene odločitve. Da ima pri 'tem glavno besedo in najivečjo odgovornost zunanje ministrstvo, je jasno Vlada in parlament ipotr-
De Gaulle udari po Angliji in ZDA
Francoski državni predsednik De Gaulle je začetkom tega tedna zadal zahodnim zavezniškim državam hud udarec. Na napeto pričakovani tiskovni konferenci je kratkomalo odklonil pogoje Anglije za pristop k EGS in s tem najbrž preprečil njen bližajoči se pristop. De Gaulle je zavrnil tudi Kennedyjev načrt za evropsko atomsko vojsko.
Zakaj je Francija proti pristopu
Anglije k EGS
K vprašanju pristopa k EGS je De Ganile pripomnii, da Francija ne more sprejeti pogojev Anglije za pristop. »Anglija je zaprosila EGS za sprejem, vendar pod angleškimi pogoji. Velika Britanija je država, ki je po morju im po Gomimonrvealthu povezama z daljnimi različnimi deželami. Celoten značaj in struktura Velilke Britanije sta docela različna od celinskih držav«, je dejal De Gaulle.
Včasih se je zdelo, da hoče Anglija ob vstopu k EGS to svojo strukturo spremeniti, da bi tako bilo mogoče sprejeti vse pogoje, ki jih prizma|jo tudi ostale članice EGS.
»Zdaj pa je vprašanje, če je Velika Britanija v stanu, da opusti vse verzi z Com-momvealthom ter zaščito svojega poljedelstva in se reši vezi z EFTA-državami (med njimi je tudi Avstrija). Zdaj je na Angliji, na na to odgovori«, je zaklical De Gaulle.
nim številom podmornic ne s potrebnimi atomskimi napravami za '»iPolaris«. če (bo Francija mdkoč razvila lastne podmornice in 'lastne atomske naprave, 'bo najbrž imela tudi lastne rakete.
De Gaulle je poudaril: »Nihče ne sme misliti, da moremo podpisati bahamske sporazume {med Konnedyjem in Mac Milia-nom, ki sta razpravljala o raketah »Podariš«). Ponavljam, da mMli Francija na lastno državno Obrambo, kajti te pravice noče zgubiti. Za njo veljajo drugi predpogoji kakor za Anglijo. Anglija lahko potrdi ameriške rakete i»Polaris«, kajti s tem bo deležna tudi podpore pri gradnji podmornic. Saj je Anglija že vedno zavzemala privilegirano stališče pri ZDA. Francija za kaj takega nikoli mi zaprosila.
Proti evropski atomski vojski
De Gaulle se je jasno Izrazil proti evropski atomski vojaki z večnarodnim nadzorstvom, Po (bahamskih sporazumih l>o Velika Britanija podredila svdjo atomsko orožje NATO. 'ZDA bodo podredile samo del svoje atomske vojske NATO, večji del (bo ostal pod kontrdlO ameriškega predsednika.
V današnjih okoliščinah ni mogoče reči, če kdaj in v kakšnem obsegu bo ameriško atomsko orožje koristilo 'in branilo Evropo. »Sovjeti razpolagajo z dovolj močno atomsko Vojsko, da postavljajo eksistenco ZDA na tehtnico«, je dejal De Gaulle. »To je novo in gigantsko dejstvo«. Tako je postala obramba Evrope za ZDA sekundarna.
De Gaulle se je ognil vsakemu odgovoru na 'vprašanje, če naj Ima tudi Zahodna Nemčija lastno atomsko orožje. Zvezni republiki je po mednarodni (pogodbi (Deut-schlandvertrag 1952) z zahodnimi silama prepovedano izdelovati atomsko orožje ali ga imeti. »Sklenili smo svojo lastno politiko«, je rekel De Ganile, »in jaz ne morem govoriči za drugo državo. Na Nemčiji leži, da odloči o tem, kar hoče«.
Kennedvieva poslanica kongresu
V	luči najnovejših pogajanj
Ta teden so se začela zopet pogajanja držav EGS z Anglijo. Prvi dan so izpolnili samo z otvoritvenimi govori. Že ob svojem vstopu k EGS sta Holandija in Belgija izjavili, da mora za njiima takoj pristopiti Anglija. Pogajanja so se stalno zavlačevala; tako je raislo vedno bolj tudi vznemirjenje obeh omenjenih držav. Kajiti njuno gos]x> darstvo Sloni napol na EGS in napol na Veliki 'Britamijii.
V	političnih krogih so mnenja, da bo Anglijia šla do skrajnosti možnega, da bi dosegla sprejem v EGS. Pred vsem bo Anglija morala izčrpati vse možnosti pogajanj, da se bo tako mogla upravičiti pred ZDA. ZDA so pogosto izjavile, da je pristop Anglije k teji skupnosti za vso Evropo neob-Ihodno poitrdban.
De Gaulle pa je dal odločno razumeti, da mu tudi ob največji angleški pripravljenosti za pogajanja ne leži na tem, da postane Anglijia polnopravna članica. »EGS z enajstimi ali trinajlstimi ali osemnajstimi državami-članicaimi ne bo več to, kar je EGS šestih«, je rdkol De Gaulle. Tako druženje bi slednjič iztdklo v »kolosalno atlantsko družijo, ki je Odvisna od ZDA, ker bi jo Slednje kontrolirale«.
Seveda je možno, da se bo Anglija nekega dne dovolj spremdnila, da se bo mogla naravnost Vključiti. V takem slučaju bodo šesti raddvoljno odprli vrata, .in Francija me bo več nasprotovala«, je menil De Gaulle.
De Gaulle zavrnil ameriško
ponudbo raket
Na že omenjeni tiskovni konferenci se je De Gaulle ostro obregnil tudi ob ZDA. Pred več sto novinarji jie izjavil, da je ameriška iponiuldba raket »Polairis« z.a Francijo nesmiselna. Francija ne razpolaga z zadost-
diita le to, kar zunanje ministrstvo poroča ali predlaga. Za zunanjo (politiko odgovarja'torej' pred parlamentom samo zunanji minister. Že samo to dejstvo dokazuje, za kakšne daldkosežne odločitve gre pri. zasedbi zunanjega ministrstva in da bi morala zasesti meglede na težave, ki bi pri pogajanjih še nastale, v interesu Avstrijie to mesto ena najsposobnejših političnih osebnosti.
Previdni optimizem glede sedanjega mednarodnega položaja
Predsednik ZDA je v svojem govoru na ameriško ljudstvo svaril pred tem, da bi kdo mislil, da je svetovni mir končno zasi-guran. '»Odmor še dolgo ni zagotovilo za nadaljnji miren razvoj«, je rekel Kennedy. •Kot veliko upalnje za svobodni svet je ameriški predsednik imenovali atlantski zvezni sistem, dežele v razvoju, nova kitaj sko^sov-j.etska nesoglasja iln vse napore za ohranitev svetovnega miru.
V svojem zunanjepolitičnem poročilu je predsednik poudaril, da nasprotja med Moskvo in Kitajsko ne (pomenijo zloma, treba je previdno oceniti ipoložajj,. Doslej še ni mogel videti razlik med dilji Sovjetov in Kitajcev, pač pa v metodah. Pristavil je še: »Če bo Sovjetska zveza dosedanja stremljenja potrdila na poti miru, potem naj ve, da bodo vsa svobodna ljudstva soglašala z njo«.
»Dokler pa svobodni svet ne more razviti zanesljivega sistema mednarodne varnosti za vse svobodne narode, svobodnim narodom ne ostaija drugega kot da so stalno 'pripravljeni z orožjem«, je rekel Ken-nedy.
Nasprotniki ZDA stojijo pred izbiro: »Če 'hočejo tekmo«, je izjavil predsednik, »potem naj jo imajo. Če pa bodo spoznali,
da njihova stremljenja ne vodijo do nobenega uspeha, in če (bodo (pripravljeni, da usmerijo svoje moči — kakor mi — velikim, še ne rešenim vprašanjem naših narodov, potem bo mogoče jasno govoriti o Berlinu, o stabilnosti v južnovzhodni Aziji, o zaključku 'poizkusov z atomskim orožjem, o novih garancijah proti nenadnim in slučajnim ofenzivnim dejanjem in slednjič o splošni in širokogrudni razorožitvi.«
Kennedy je zavzel stališče tudi nasproti krizi v zahodnih zavezniških državah. »Prav dobro vemo, da rovarijo pod prijaznim nebom močni viharji, toda danes so se viharji, ki prinašajo spremembe, razživeli kot nikoli prej — in to v komunističnem in tudi v našem svetu«.
Z ozirom na dežele v razvoju je Kennedy pripomnil, da bo treba pomoč drugim deželam še pomnožiti.
Notranjepolitično je Kennedy naznanil, da bo v teku prihodnjih treh let jonporo-čil znižanje davkov v višini deset milijard dolarjev; vendar hočejo že letos znižati davke v višini šest milijard dolarjev.
To ogromno znižanje davkov je Kennedy že dolgo načrtoval, vendar je vedno naletel na odpor pri kongresu.
Ameriška podmornica na atomski pogon ,Alexander Hamilton” je splavala v Grotonu. Ladja je zgrajena za izstrelitev dalje razvitih raket tipa A-3-„PolarLs” in jo .bodo v najkrajšem času postavili v službo. „Alexander Hamilton” je še posebno opremljena za določanje lege navigacijskih satelitov.
Politični teden
Po svešu ...
NOVO OBDOBJE« MED SZ IN ZDA
, »mestniilk sovjetskega aunamjega ministra Vaailliij Ku/njecov jie imel te dni v Wash:ingtonu več razgovorov z ameriškimi vodiiiteilji. Najprej se je sestal s predsednikom Keninedyjcm, zatem z dižavnim tajmi-kom Deanom Ruskom in 'končno z raivna-teljitm agencije ameriške .vlade za nadzorstvo nad oboroževanjem in za ra.zoro/eva-nje Foisterom. Po mnenju političnih opazovalcev skušata ZDA in SZ ustvariti vtis, da se j.e ozračje v odnosih med obema velesilama precej izboljšalo in da so obnovljeni neposredni stiki, ki so bili pretrgani zaradi napetosti na karibskem področju. Razen tega so se ZDA in SZ sporazumele, da se delo razorožitvone konference v Ženevi, ki bi se moralo nadaljevati 15. t. m., odloži na 12. februar, »zato da bodo prizadete vlade imele možnost boljše priprave«.
Razen tega se mnogo 'govori o možnosti novih pogajanj o Berlin. S tem v zvezi je predstavnik ameriške vlade .izjavil, da je ameriški cilj sicer še vedno združitev Nemčije, toda sedaj tak sporazum ni mogoč. Zaradi tega so ZDA pripravljene iskati začasen sporazum, »ki bi vseboval jamstva za zabodne pravice v Berlinu«.
ČOMBE
V Kongu .se stvari naglo razpletajo, vendar pa ni moč Se reči, da se bo stanje kaj •kmalu normaliziralo. To pa predvsem zaradi tega, ker je U Tant pri svoji akciji prisiljen iz dneva v dam iskati izhoda iz težav, ki mn jih pripravlja ne le Čombe, temveč tudi zahodne velesile, predvsem Anglija lin Belgija, ki branita Čombeja in ves njegov aparat v Katangi, in tudi ZDA, ki pravijo, da mora Čombe »imeti važno vlogo v Kongu«, čombe j,e grozil, da bo začel požigati deželo in dal uničiti številne ndusitrijske 'in druge objekte. Njegovi žan-dairji so porušili številne mostove in mnogo elektrarn. Ker je še dalje pozival na uničevanje in hujskal proti OZN, je tajnik OZN dal ukaz poveljstvu v Elisalbetbivillu, naj poskrbi, da se Čombejiu prepreči izvajanje njegovega zločinskega načrta. Poveljstvo je odredilo za čombej.a hišni zapor, ki se j,e medtem vrnil pod zaščito Anglije in Belgije v Elisabethville. Toda Anglija in Belgija sta dvignili velik hrup in protestirali pri U Tantu. Belgijski in angleški konzul sita Čombeja prepričala, da j.e izjavil, da ne bo izvajali svojega načrta o požgani deželi in da bo sodeloval z OZN. čombe je celo ponudil, da '.potuje pred četami OZN v Mokambo in Sakanio. Poveljstvo OZN je zaradi tega ukinilo hišni zapor, in v četrtek zjiutraj je 'Čombe odpotoval proti Molkam-bu, za njim je šla vojaška kolona OZN. Spotoma se je Čombe ustavljal in prepri-
čeval svoje žandarje, naj ne ovirajo napre-dovanja OZN. V Mokambu se je Čombe posvetoval s svojimi ministri in vojaškimi voditelji in se je nato vrnil-v Elisabethville.
V	New Vorku je skupina 32 afriških držav sporočila U Tantu glede njegovega 'konigoškega načrta soglasno podporo.
ODNOSI SZ S KITAJSKO
V	ponedeljek se je začeli v vzhodnem Berlinu kongres vzhodnonemške komunistične stranke, za katerega, vlada veliko zanimanje. Vztrajno ise govori, d'a bodo na tem zasedanju verjetno padli kaki novi predlogi glede Berlina. Razen tega pa bodo na kongresu verjetno obravnavalli ideološki spor med SZ in Kitajsko.
Htuščev j.e prišel prejšnji teden ■nepričakovano v Varšavo, kjer je limel dolga posvetovanja z Gomulko.
Medtem pa se polemika med Moskvo lin Pekingom vedno bolj zaostruje. Pri tem se množijo članki v glasilih drugih komunističnih 'strank, ki .povečini 'podpirajo stališče Hruščeva. Vdliik odmev je imel članek, ki ga jte prejšnji teden objavila moskovska »Pravda«, in ki ga je ponatisnili tisk vseh vzhodnoevropskih držav.
Članek ima naslov '»Okrepimo enotnost komunističnega gibanja v imenu zmage miru in socializma«. List v članku najostreje kriitizira pozidjie dogmatikov v sodobnem mednarodnem komunističnem gibanju in poziva, da je treba odpraviti nesoglasja s kolektivnim proučevanjem spornih vprašanj,, z namenom, da bi okrepili enotnost komunističnega gibanja. — 'Kongresa se bosta udeležila tudi Hruščev lin Gomuilka. Delegacijo kitajske .kommniistiičme stranke bo vodil Vu Hsju ‘Guan, ki j,e bil že na kongresih komunističnih partij Bolgarije, Madžarske in češke.
POTOVANJA ITALIJANSKIH DRŽAVNIKOV V TUJINO
Ministrski predsednik Falnfani je 16. januarja odpotoval na obisk k predsedniku
ameriških drlžav Ketmedyju. Sestal se je tudi z zunanjim ministrom Ruskom in državnim tajnikom Mac Namarom. Spremlja ga državni ipodtajmik za zunanje zadeve E. Martino. Na sestankih 'bodo govorili zlasti o jedrskem '»'strašilu« '(raketi) pa tudi o EvrcpSki 'gospodarski skupn SstJi; pri tem se bddo dotaknili tudi vprašanja 'pristopa Velike Britanije k EGS. V Bruslju bodo ob-novilii pogajanja za pristop Velike Britanije k EGS še te dni. Se prej odpotuje v Bonn italijanski zunanji minister Pic-cion.i.
MED RIMOM IN BONNOM
Dopisniki italijanskih listov iz Bonna', glavnega mesta Zahodne Nemčije, poročajo, da sc v 'vzhodnonemških krogih močno zanimajo za obisk italijanskega zunanjega ministra Piccionijla zlasti glede na glasove, da se ,nameravata London in Rim bolj zbližati. Tako naj bi bila Rim in London odgovorila na sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje jedrskega orožja. Ni dvoma, da zanimajo Italijo tudi odnosi med Zahodno N emčijO' 'in Francijo v zvezi z napovedanim obiskom nemškega kanolerja Adenauerja predsedniku de Gaulliu. Adenauer odpotuje v Pariz 20. januarja.
ANGLEŠKI OBISK V RIMU
Dne 1. februarja prispe v Rim angleški ministrski predsednik Mac Millan. Njegov prihod ni v zvezi — tako zatrjujejo v vladnih krogih — z zamislijo, da bi se ustanovila nekakšna zunanjepolitična os Rim-London; nekaj podobnega j,e namreč nameraval doseči, tako 'pripovedujejo, minister za proračun republikanec La M alfa. Ta os naj bi bila nekaka protiutež proti osi Pariz - Bonn. Pred dobrim letom je obiskal London predsednik Fanfanl. Na dnevnem redu posvetovanj med bivanjem Mac Millana v Rimu so razna vprašan j a, ki zadevajo obe državi, med tem tudi vprašanje vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Razpravljali bodo tudi o odnosih med državami Atlantske zveze (NATO) in še posebno o jedrski sili, s katero naj bi 'razpolagale države NATO.
... in pri nas v Avstriji
OKOLI ZUNANJEGA MINISTRSTVA
Med dolgotrajno razpravo ob mučnem sestavljanju nove vlade so socialisti predlagali, naj bi se ustvarilo 'integracijsko ministrstvo, kar pa je zastopnik OeVP dr. Wi'thalm odločno odklonil. In to ne samo iz vzrokov varčevanja, temveč 'bolj iz stvarnih razlogov. Avstrija je majhna dežela, njene zunanjepolitične možnosti so torej omejene. Integracijski minister bi na mednarodni ravni zgubil na ugledu.
Avstrijska ljudska stranka je takoj po volitvah izjavila, da zunanjeministrskega
Atomske elektrarne v Ameriki
Sest malih atomskih elektrarn že obratuje. Ležijo med Chicagom in Bostonom. Bile so 'postavljene s pomočjo federacije in veljajo za poskusne obrate v gospodarskem 'in tehničnem pogledu. V gospodarskem pogledu naj pokažejo, kako veliki so produkcijski 'Stroški za električni tok v praksi, v tehničnem pogledu naj dajo priliko, da se preskusijo razne varnostne naprave, ki so bistven del novih atomskih elektrarn. Ohra-tovanje šestih malih atomskih elektrarn sc je obneslo talko dobro, da 'bodo tekom prih hodnjega leta postavili v obrat še sedem .podobnih elektrarn. Sedanjih šest daje okoli 850.000 kilovatov, nove 'poskusne elektrarne bodo dale še dodatnih 250.000. Njihova glavna naloga pa je, da se v praksi preskusijo razni novi reaktorji.
V bistvu je treba najti odgovor, kako izrabiti toploto, ki jo dajte razbij on j e atomov. Najprvo so 'poskusili greti s to toploto vodo in jo spreminjati v paro, ki naj, goni parne 'Stroje in preko njih dinamo-stroje. Poskus se je obnesel, toda pri tem procesu gre v zgubo preveč kalorij. Zato so poskusili greti vodo pod pritiskom na 800—1000 stopinj C; pri 'tem se je .pokazalo, da taka voda hitro razjeda kovinaste cevi, ko teče skoznje, ih seveda ‘tudi kotle. Zato so poskusili zamenjati vodo v paro z drugimi tekočinami, plinom in kemikalijami. Poskusi so v teku in baje obetajo dobre rezultate. To je razlog, zakaj, jie potrebno postaviti toliko malih poskusnih elektrarn.
Razumljivo je, da elektrika iz poskusnih elektrarn ni poceni, vendar pa dovoljuje precej točne kalkulacijie o proizvodnih stroških. Kalkulacije so tako ugodne, da se je sedaj nekaj velikih podjetij že odločilo, da postavijo na lastne stroške in na lastno tveganje velike .atomske elektrarne.
Znana Edison ikompamija bo postavila za New York veliko atomsko elektrarno z zmogljivostjo milijon 'kilovatov in bo vanjo investirala predvidoma 175,000.000 dolarjev. Elektrarna ho stekla 'lota 1970. V New Yorku bo tudi neka druga skupina navadnih elektrarn .postavila manjšo elektrarno 'Z zmogljivostjo 350.000 kilovatov. Več zanimanja 'za atomske elektrarne je v Kaliforniji. Tam sta prijavili že dve kom-pamiji načrte za elektrarne z zmogljivostjo 355.000 kilovatov, nekaj drugih podjetij pa pripravlja načrte. V glavnem bodo a-tomske elektrarne Obratovale tam, kamor je dovoz premoga drag ali pa manjka nafte. Le v takih krajih bodo proizvajalni stroški v atomskih elektrarnah lahko tekmovali s stroški v navadnih, ki rabijo premog ali nafto, odnosno plin.
Federalna atomska komisija 'podpira vse take načrte. O tem je sestarvdfla obširno poročilo predsedniku Kenmedyju, ki v njem trdi, da bo že v par desetletjih atomska 'elektrika lahko krila velik del domačih potreb 'in tako pomagala varovati zaloge premoga, nafte in plina, ki niso ravno neizčrpne, alko jih cenimo na dolgo dobo.
mesta ne bo več ponudila SPOe. Po volitvah leta 1959 je OeVP to ministrstvo odstopila socialistom, po jalsnem izidu zadnjih volitev pa zahteva to mesto zopet zase.
SAMO DRŽATI SE BESED
'Če bi se socialisti držali lastnih besed iz leta 1959, bi že dolgo imeli vlado, je izjavil minister Sdhleimzer. Da se povrne zunanje ministrstvo zopet v roke OeVP, je posebna želja 'in zahteva kmetov. Kakor je izjavil minister Schleinzer se bodo v Rimu začela pogajanja o premoženjskopravnih vprašanjih, ki bodo za 'koroška obmejna kmetijstva posebne važnosti. Avstriji leži na dobri in končmi ureditvi tega vprašanja. Pravtako 'bo 'kmetijsko ministrstvo skrbelo za razširitev izvoza živine v Nemčijo. Na programu je že vrsta drugih vprašanj in nalog, ki jih je Ljudska stranka še začela izvajati v prid kmetov. Vendar bo mogoče doseči uspeh samo v slogi in enotnosti kme-tijlstva. '»Bauernbuind« je izdal poziv vsem kmetom, naj se zdriižijo in naj s skupnimi močmi vplivajo na izide in odločitve teh dni. Kajti 'tudi v bodoče se 'bo o kmetijskih vprašanjih odločalo na politični ravni.
NE OSEBE, TEMVEČ DELO
Pretekli torek so se ponovno vršila pogajanja za sestavo nove vlade. Zdi se, da gre socialistom — ob slabem volilnem izidu z dne 18. novembra —, zato, da se osebno uveljavijo. Zunanjega ministrstva nočejo prepustiti OeVP. Vendar bi osebno ne zgubili, Iker bi stal ob strani ovp-jevskega zunanjega ministra spo-jevski državni tajnik. Na številu oseb bi se torej nič ne spremenilo.
POTI GRESTA NARAZEN
Medtem ko SPOe sili osebe v ospredje, poudarjajo ovp-j.evski krogi, da gre v prvi vrsti za stvarno delo, njegovo s/tailno zasi-guranje v vladi ter končno izpolnitev volje vodilcev. Vendar se OeVP ne bo pustila odriniti s svojega stališča s taktičnimi potezami SPOe, ki jim gre predvsem, da ohranijo premoč v vladi.
SLOVENCI
doma in pa smta
Novi Hani Slovenske akademije
Na redni letni skupščini je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izvolila tri nove redne člane, in sicer prof. inž. Venceslava Koželja, dr. Ivana Vidava ter pesnika Alojzija Gradnika.
Gradnika pozna pač vsak Slovenec kot j)csnika .slovenskih Brd in nasploh Primorske. S svojimi pesniškimi zbirkami in prevodi si je pridobil mesto najboljšega sedaj živečega slovenskega pesnika. — Inž. Venčeslav Koželj je profesor na Elektrotehnični fakulteti ljubljanske univerze in se je odlikoval posebno s svojimi študijami v elektro-magnetski problematiki. — Dr. Ivan Vidav je prav tako piofesor ljubljanske univerze in sicer na matematični fakulteti. Iz matematičnih veti je objavil več knjig.
Predsednik akademije bo še nadalje Josip Vidmar, podpredsednik prof. Anton Kuhelj, glavni tajnik pa prof. Mirko Kos.
Slovenska pesem v Avstraliji
Slovenski pevski zbor Triglav, ki ga neumorno votli skladatelj Vladimir Trampuž, je pred kratkim izdal zanimivo ploščo na 30 obratov. V prvem delu slovenski fantje zapojejo naslednje pesmi: Sinoči je hišna noč bila, Pobratimija, Kaj ti je deklica, Vinček, o vinček moj, Te te te, v drugem delu lepe plošče dobimo še: Dekle na vrtu, Briška, Od Celja do Žalca in lepo novo pesem Klic Tri-gava, ki jo je zložil pevovodja sam. Na koncu obeh delov je orkestralni duet (harmonika-saksofon) lepo zaigral slovenske melodije.
Slovenski pevski zbor Triglav bo spomladi izdal še drugo ploščo, na kateri bomo slišali lepe in znane slovenske melodije.
„Slovensko odlikovanje" za Johna Jericha
Na Slovenskem dnevu v Chicagu je leta 1962 prejel Slovensko odlikovanje za njegovo dolgoletno delo med ameriškimi Slovenci, poznani publicist, gospod John Jerich. Ob tej priliki je predsednik Festivala dr. Leskovar poudaril zasluge g. Jericha in njegovo veliko ter plodonosno narodno delovanje.
G. Jerich je doma iz Regercc vasi, fara Šmihel pri Novem mestu. Kot 16-letni fant je prišel v Ameriko leta 1911 v La Salle. V prvi vojni je služil ameriško armado in bil poslan pomladi 1918 v Francijo, kjer je služil ob belgijsko-francosko-nemški meji do premirja. Leta 1919 je bil častno odpuščen iz ameriške vojaške službe. V jeseni 1920 je nastopil službo pri tiskovni družbi Edinost kot pomožni urednik in upravnik dnevnika v Chicagu, Leta 1923 je bil izvoljen za predsednika družbe Edinost in postal odgovorni urednik lista Edinost, l eta 1924 je za družbo Edinost pretopil najstarejši slovenski list „A meriški Slovenec” ter ga združil z Edinostjo. List je od leta 1926 izhajal kot dnevnik pod imenom ,,Amerikanski Slovenec” pod urednišvom J. Jericha.
Poleg tega je on nudil rojakom razite notarske, zemljiške in zavarovalninske pasle. Od leta 1932 do 1944 je bil predstavnik Slovencev v redni demokratski stranki ter je bil ves ta čas demokratski Senatorial Committeeman za 15. okrožje. Mnogo rojakov je po njegovem posredovanju dobilo mestne služile, ali pa jim je drugače pomagal, če so prišli v težave. Predvsem pa je tudi mnogo [Kitova! po slovenskih naselbinah ter pridobival rojake za pristop v slovenske bratske organizacije.
Slovenska založba v Frankfurtu
Državna založba Slovenije je nedavno razstavljala na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Razstavljalo je okrog 1200 založniških hiš z vsega sveta. Na tej vsakoletni svetovni knjižni manifestaciji je leto« tudi slovenska knjiga dobila svoje mesto. Za slovenske knjige je bilo dokaj zanimanja. Pozornost so zbudile predvsem knjige: Čop, Svet med vrhovi, Kosova in Groharjeva monografija, Zbirka slovenskih klasikov, Kos: Zgodovina Slovencev, Mikuž: Pregled zgodovine Narodnoosvobodilnega boja, SjKimeniški vodniki itd. Omenjena založba je na sejmu vzpostavili stike s tujimi založniki in knjigarnarji. Uspehi teh stikov bodo med dragim izdaje slovenskh del v tujih prevodih.
Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok v Buenos Airesu
Slovenski otroci, ki obiskujejo slovenske šolske tečaje, so imeli iz vseh tečajev, razen iz Slovenske vasi, skupno prvo sveto obhajilo v kapeli sester doininikanik v Ramos Mcjii. Sveto mašo in pridigo je imel direktor g. Anton Orchar. Med mašo so peli otroci iz šolskega tečaja France Balantič v San Justu ]mk1 vodstvom učiteljice gdč. Klanško-ve, na harmoniju jih je pa spremljal Rudi Bras. Sveto obhajilo je prejelo v vsem 85 slovenskih otrok.
NaSc kulturno delo je billo v item 'poslovnem letu zelo razgibano. Krščanska kuiturna zveza se je kot osredmjia organizacijska matica itrudila, da je poslkrbala in i[x>srcdo-vala 'vsem svojim članom igralske, odrske in tlruge prosvetne potrebščine.
V Krščansko kulturno zvezo je včlanjenih skujpno 21 krajevnih prosvetnih društev in skupin Farne mladine:
SLOVENSKO PROSV. DRUŠTVO »ROŽ« v ŠT. JAKOBU V ROŽU in FARNA MLADINA, ki večkrat skupno delujeta, sta pripravila za praznik Kristusa Kralja igro o »Božjem kraljestvu«, za milklav-žcvanje opereto »Miklavž prihaja«. Za božič so pripravili igro »Naša kri«, ki so (jo doma dvakrat uprizorili. Na Silvestrovo je bil družabni večer pri Antoniču na Reki, kjer so sodelovali tudi tamburaši iz Št. Janža-Sveč ter Rdžaniski fantje. Nadalje so igrali za pust »Karlovo tetko« v farni dvorani, gostovat so pa Sli s to igro na Bistrico na Zilji in v Loče. V postu so dvakrat doma m enkrat v Globasnici igrali igro »Razvalina življenja« in »Fausta« po veliki noči na domačem odru. Zgodovinsko igro »Mi-klova Zala« so igrali 19. 8. na župnijskem dvorišču in 8. 12. so jo ponovili v celovškem Mestnem gledališču. Za 'letošnje mi-klavževanje pa so pripravili v dvorani igro: »Hudič je postal deček«. Skupno je bilo 16 prireditev.
KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO V ŠMIHELU je igralo dobro uspelo opereto »Miklavž prihaja« doma in v Kazazah. V postu so igrali igro »Faust«, ki je dobro uspela', gostovali so tudi v Vogrčah in v Globasnici. Nadalje je društvo pripravilo Materinsko proslavo z več igricami. Za letošnje milklavževanijie pa so pripravili igro »Parkljev koš«, zraven so še igrali dve mladinski igrici, iz istim siptf^ddom so šli gostovat tudi v Kazaze.
KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO V GLOBASNICI 'je pripravilo za začetek sezone Miklavžev večer. Uprizorili so Matil-
de Kosutnik igro »Pot sv. Nikolaja«. S to igro so nastopili 'tudi v celovškem radiu. Z dramo »Revček Andrejček« so nastopili dvakrat doma in pri šolskih sestrah v Št. Rupertu. Za Materinski dan je spet Matilda Košiitnik spisala iqpo Otroško igrico »Poboljšljiva mačeha«, katero so uprizorili otroci. 'Lotos jeseni j;e pripravilo društvo izlet po 'jlovenski Štajerski, ustavili so te tudi v Mariboru ter obiskali grob Škofa A. M. Slomška. Za iletošnjii Miklavžev velčer pa so se predstavili najprej v Do-brli vesi, nato pa doma z opereto »Miklavž prihaja«. Fantovska organizacija '»Črni klobuk« je nastopala z godbo na pihala pri več primicijah in na Rebrci, ob uprizoritvi ilgre »Zadnji vitez Rebrčan«.
SLOVENSKO PROSV. DRUŠTVO V CELOVCU je za pust pripravilo igro »Pri belem konjičku« s srečolovom in plesom. Nadalje je pripravilo društvo tudi 3 prosvetne večere.
ZVEZA ABSOLVENTK GOSPODINJSKIH ŠOL je imela svoj redni občni zbor dne 29. novembra 1962. Izdala je tudi 2-krat list »Odmevi«.
AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGO SLOVCEV je imela novembra, decembra in januarja 'predavanja o škofu Slomšku. Predavanja iso imeli č. g. kanonik Zechner 2-krat, Lipuš 2-krat ter Stidker, Kopeinilk, Kapus, Komar po enkrat. Meseca februarja je iirne'1 č. g. Vinko Zaletel skioptično predavanje o Argentini. Sodelovali so tudi pri Slomškovi akademiji dlne 25. novembra. Izdali iso tudi list »Bratoljub«.
SLOVENSKO PROSV. DRUŠTVO V ŠTEBNU V PODJUNI pa je letos .po petih letih cine 1. decembra 1962 pripravilo občni zbor s kulturnim večerom.
KATOLIŠKO PROSVET. DRUŠTVO »PLANINA« V SELAH letos ni moglo pripraviti toliko prireditev kot zadnja leta, ker so zidali prosvetno dvorano. Kljub temu pa so za miklavževanje in pust pripra-
ROJAKI po svetu
Vsem, ki so že poslali naročnino za novo leto 1963, se s tem prisrčno zahvaljujemo. Dvakrat da, kdor hitro da, pravijo. Res je to v nekem oziru, saj lahko — če v začetku dobimo skupaj zadosti naročnine — kupimo veliko več papirja skupaj in uprava lista v teku leta lažje in'ceneje gospodari.
Vsem ostalim rojakom po svetu pa objavljamo cene lista za celo leto:
Italija .................... 2800 lir
Francija .................... 22	NF
Nemčija.......................20	DM
Belgija .................... 250	frb.
Švica.........................20	frs.
Nizozemska....................20	gld.
Anglija .......................2	funta
Švedska.......................25	kron
Južna Amerika ..............5 dol.
U. S. A., Kanada in drugod:	6 dol.
Cena lista je za tujino višja zaradi tega, ker je treba vsak teden prilepiti na pošiljko znamke za tujino, ki so dražje od znamk za tuzemstvo.
Podprite našo borbo z naročanjem in širjenjem našega lista! Za vsak dar v tiskovni sklad pa se že vnaprej toplo zahvaljujemo: Bog plačaj!
Uprava „N ašega tednika"
vili 'lep 'kulturni spored. Imeli so tudi družaben popoldan. Selško društvo ima tudi svojo smuško selkcijo, 'katere člani so se iprav dobro odrezali in odnesli več prvih nagrad.
FARNA MLADINA V ŠTEBNU PRI MALOŠČAH je pripravila v pretekli sezoni 'proslave za božič, za Materinski dan in za Misijonsko nedeljo. Sodelovala je tudi pri Ipritmioijii. Za lansko mikilaVževanje je bila farna 'mladina povabljena v župnišče na Miklavžev večer.
FARNA MLADINA V ŠM AR JETI V ROŽU je lotos pripravila mladinski dan. Sodelovali so s petjem in recitacijami.
FARNA MLADINA V VOGRČAH je
igrala za Božič igro »Genovefa«, ki so šli gostovat z njo v Šmihel in Žvabek. Za pust
redom so šli gostovat v Grabailjo ves. Doma in v Grabaljii vesi je uprizorila dva prizora •in sicer: »Jurčki« in »Kje je meja«. Z igro Pri kapelici so se ipredistavilli meseca maj-milka doma in v Grabalji vesi.
FARNA MLADINA V ŠT. JANŽU V
ROŽU je najprej naštudirala igro »Divji lovec na prostem. Za miklavževanje ao uprizorili več šaljivih prizorov. Vomberger-jevo igro »Vrnitev« so igrali doma in na Radišah. Za pust pa šaloigro »Lažizdrav-nik« s petjem fantovskega zlbora. Z otroškimi nastopi liln igro »Mati« so Materinski dan olepšali. Meseca septembra ipa so igrali igro »Slehernik«, gostovali so z igro na Bistrici na Zilji in pri Sedmih studencih v Št. Lenartu. Moški iin mešani zbor in tamburaši so sodelovali pri večjih iprireditvah. Igra »Grče« je bila na Koroškem prvič igrana v št. Janžu, ponoviili ipa so jo tudi v Slov. iPleiberku in na Radišah.

V
aldet" fo gestami m ičacošlcetn
Najreprezentativnejši slovenski pevski ansambel »Slovenski oktet« bo gostoval dne 28. januarja 1963 v Celovcu; 29. januarja v Št. Vidu na Glini; 31. januarja v Spittalu na Dravi ter L februarja v Beljaku.
»Slovenski oktet« sestavljajo svetovno znani pevci. Prvi tenor: Janez Lipušček in Gašper Dermota; drugi tenor: Božo Grošelj in Marij Kogoj; bariton: Anton Kozlevčar in Andrej Štrukelj; bas: Marijan Štefančič in Dragiša Ognjanovič.
V celovečernih programih bo oktet izvajal dela starih mojstrov, pesmi raznih narodov ter slovenske in jugoslovanske narodne in umetne pesmi. Na prireditev vsi prisrčno vabljenil
A
j,e pripravila igro »Trije tički« in druge šaljive prizore. Za miikdavževanje je napravila za otrdke prizorčke in obdarovanje.
FARNA MLADINA V ŽELEZNI KAPLI je pripravila za začetelk miklavževanje. Za Božič pa igro »Vrnitev«, ki iso jo doma ponovili. Za pust je pripravila igro »Dve nevesti«, igro »Podrti križ« pa v postu. 18. novembra .so na domačem odru upri-zoriili Igro »Pri kapelici«. Imeli so tudi več predavanj.
FARNA MLADINA V PLIBERKU je
za pust pripravila šaljivko »Laži-zdravnik«, ki so jto igrali v Pliberku 2-ikrat 'in v Žva-beku. V postu so 2-krat 'doma in enkrat v Žvabekiu in v škocijanu igrali igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Za letošnjega Miklavža je bila farna mlaldiina povabljena •v župnišče na Miklavžev večer.
FARNA MLADINA V ŠT. LIPŠU je
na pustni torek pripravila v farni dvorani »Družabni večer« pri pogrnjenih mizah. Materimslki dan so pripravili' otroci. Sodelovali so 'tudi s Farno mladino v Žitari vesi skupno pri igri »Zadnji vitez Rebrčan«.
FARNA MLADINA V GORENČAH je
meseca marca igrala dve igri: »Marijin otrok« in »Teta in strah«. Imeli so tudi več predavanj.
FARNA MLADINA V DOBRLI VESI
je meseca decembra doma, v Škocijamu in v Šmihelu pripravila misterij »Slehernik«. Za božič pa lep Ikulturni spored; z istim sipo-
Vse omenljene Katoliške organizacije so tudi sodelovale pri zelo ■uspešnem mladinskem 'dnevu pri Šmarjeti v Rožu.
V novi odbor so bili izvoljeni': predsednik dr. Pavle Zablatnik; 1. podpredsednik dr. Valentin Inzko; 2. podpredsednik dr. Franc Vrbinc; itajnik Gabriel Hanzej; namestnik 'tajnika č. g. Vinko Zaletel; blagajnik Lojze Gregorič; namestnik blagajnika Milka Hartman; odbornika prof. Franc David in Janko Olip.
Jezikovna enakopravnost na severu
Na Finskem, v deželi 'tisočih jezer, ki obsega 337.000 kopne in 31.600 kvadratnih kilometrov jezerske površine, živi skoraj 4 in pol miiijlona prebivalcev, od katerih govori okoli 7 in pol odst. švedsko. Ti finski Švedi žive ob zapaldnem in južnem obalnem pasu v zračni razdalji približno 600 km — približno od mesta Vaase na severu pa do glavnega mesta Helsinki na
jugu-
Finska večina je j alko tolerantna glede rabe materinskega jezika švedske manjšine. Tako danes priznajo dvojezičnost v nekaterih krajih že takrat, ko delež manjšine dosega le 12 odslt. celotnega prebivalstva.
To se bo sedaj še izboljšalo v korist manjšine. V bodoče bo dvoj ezičnoist že dana, ko bo delež manjšine dosegel 8 odst. celotnega prebivalstva. Razen .tega pa 'bodo priznali 'dvojezičnost povsod tam, kjer lx> manjšina obsegala najmanj 5000 ljudi.
M- van der Meersch:	20
sem dobil/
(»Ribiči” — i/. življenja katoliške delavske mladine)
Na srečo nlikdo ni o tem nič zvedel. Le komunist Behagle je nekaj zaivohal. Dobil
Ie list, ki je o meni pisal. Ko sva bila ^ania med seboj, mi je omenil:
»Mardydk, ali si videl, kaj je bilo v časopisu? Tam pripovedujejo, kaj se je .pri 'Ras zgodilo. .. Meni je znano. Ali si ti ro naredil? Prav imajo, če zadevo izrabljajo.«
Precej presenetil me je in sem se mn opravičeval:
»Saj veš, da časopisi vselej pretiravajo ... -Ampak jaz nisem kriv ...«
'Om je bolj j>oznal ipbllitiiko ko jaz in je prezirljivo zamahnil z roko.
Nisem si ga upal prositi, naj. molči. Ali 0)1 je Se sam vedel, kako resna je ta stvar Raane. Svojim HOvarišem ni nikoli o tem hlinil niti besedice.
Boj za strokovne organizacije
Znatno več truda in seveda več zaslug sein imel s svoj.iim prizadevanjem za važna 'Vprašanja, na primer strokovno svobodo. Uspeh pa mi ni prinesel veliko časti-.
V vsej tovarni smo poleg trislto do štiristo cegetistov imeli samo kakih dvajset članov 'svobodne strokovne zveze. Drugi delavci niso bili nikjer včlanjeni. Da sem pred cqgt* ltiisti. reševal -svoje dobro ime in svojo svobodo, sem se zanašal na množico neorganiziranih. Saj nihče ni vedel, koliko .svobodnih’ imam za seboj. To sem izrabljal in venomer govoril o veliki večin i krščanskih delavcev, da som si tako 'lastil vpliv, ki ga sicer nikakor nisem imel.
Vsak teden so morali stavkarjli po podpore k strokovnim organizacijam. Delegati so pri itej priliki hoteli moje trditve preskusiti in natanko dognati, kolikšna je moja ,večina’. HOteli so moškim prqpove-dati, tla bi sami hodili po podporo, češ da je treba zavarovati popolno zasedbo v to varni. Ugovarjal sem. Pa so mi odgovorili:
»Le nikar se ne razburjaj! Poberemo vse članske knjižice. Tebi izročimo knjižice Svobodnega sindikata. Pojdeš na svojo strdkovno lin vzameš denar, saj si njihov delegat.«
Takoj sem spoznal past. Ce preštejejo članske knjižice .kmalu odkrijejo mojo .velikansko’ večino, kar bi bilo moj konec. Zato sem vnovič javno ugovarjal v imenu svobodnega mišljenja in svdbodne vesti. Potem ko smo se še enkrat hudo skregali.
som le dosegel, da bo vsakdo sam hodil na strokovno po svojo podporo.
Nato sta Dubosc in fanssen začela živahno propagando. Hudo sta pritiskala na moške, da bi se po vsej šili dali vpisati v C. G. T. Nabila sta lepake za svojo strokovno zvezo, hodila okoli ljudi in jim pravila:
»Ali si organiziram? Nisi? Zdaj je onga-nizacijia Obvezna. Pojidi v pisarno in podpiši pristopnico.«
Delegatoma se nihče ni tipali ugovarjati, šli so in podpisovali.
Znova sem se pritoževal. Zahteval sem, da sme itudi Svobodna strokovna z.veza delati propagando in izobešati lepake. Napisal sem nekaj besed na lepenko in pritrdil na vrata. Ker so moje lepake ponoči raztrgali, sem organiziral stražo.
Rad bi bil tudi jaz imel sobo, kjer bi sprejemal vpise. Pa to bi bilo preveč zahtevano. Rekli so mik
»Člane smeš sprejemati. Pridejo pa naj, kakor drugi, v pisairmo. Dali jim bomo dvojine listke: tvoje iin naše. Tam naj svobodno izbirajo.«
Odgovorili ®em jim, da sem zadovoljen.
Kmalu pa se mi j;e posvetilo, da so me grdo 'potegnilii. Delavcem, ki so prihajala v pisarno, sta Dubosc in Jamssen govorila:
»Organizirati se hočeš? Prav! Tu so dvojne pristopnice: naše in one ^rumenih’. Svobodno lahko izbiraš; ne pozabi pa, d'a bo kmalu samo Se naša' C. G. T. — splošna delavska zveza. Izbiraj!«
Seveda jih je bilo le malo, ki bi se bili lupaOli Odločiti za svoboidim sindikat.
Ko sem to zvedel, sem zahtevali, da smemo jaz tin mojli Ijludjje tudi 'hiti pri sprejemanju. Dovolili so nam. Zdaj so na delavce manj, pritiiskalli. Kakor hitro je kdo zinil o eni sami organizacij i, sem se brž oglasili:
»Tovariš, to pa mi Čisto itako. To ni res! V ivsej Franciji j|e danes še svoboda.«
Talko sem dobival mnogo več članov. Dubosc je vsak večer pobral llisitke. Potem je ves sveženj Odnesel na C. G. T, in mi dejal:
»Kar bodo vrinili, izročimo 'tvoji strokovni zvezi.«
To me je zaskrbelo. Svotje listke sem hotel sam pobrati im odnesti, Ali Dubosc ni hotel.
Nekaj dni nato so začeli Ijludem deliti članske knjižice. Seveda so vsi delavci, tudi tisti, ki so se vpisali za Svobodni sindikat, dobili knjižice C. G. T. Ugovarjal sem, pa sem pri Duboscu slabo naletel;
(Dalje prihodnjič)
ŽELEZNA KAPLA (Breznikovi mami v spomin)
V 'četrtek, 3. januarja 1963 je umrla Katarina Kogoj, stara Breznikova mama, v 81. letu starosti. Milostljivi goapod kanonik A. Zechner so vodilH pogrebni sprevod v spremstvu domačega g. župnika in dveh gospodov 'kaplanov. Izredno lepo iin ganljivo j bilo: kar štirje duhovniki pri pogrebu te tihe, ponižne, skromne in tako spoštovane in priljubljene mame. Cerkveni pevci so ji pri hiši zapeli: »Oj težka pot...«, med sv. mašo »Oh, 'kak’ pesem moja...« in na grobu »Vigred se povrne«.
Preminuli je že v prvi svetovni vojni padel mož Jurij. Imela sta 6 otrok, dva sinova in štiri deklice. Ko je doma predala posestvo sinu Johanu, ki je padel v drugi svetovni vojni, si je kupila v Kapli lično hišico. Tu je živela kakih 25 let. Čeprav v pokoju, jo ostala do zadnjega zvesta geslu: »Moli in delaj!« Vsako jutro je šla, če j,e bilo le mogoče, kar k dvema sv. mašama. Potem pa hitro domov. Šivati, plesti in presti v pozno noč. Tega baje nikdo ni znal kot ona. Tudi pri delu je vedno molila, kadar je bila sama. Zadnje 14 dni so trudne roke obnemogle. Sprevidana s sv. zakramenti. je umrla. Živi še en njen sin Martin, ki je lesar ipri stricu Bajdlnu, ter hči Fani Župane, ki j|e poročila (kmeta Piskernika na
n nas mnomken
Izven domače fare so obhajali poroko: carinski uradnik Kovač Franc m Schuster Olga, pd. Mariničeva, oba iz Šmartna pri Rožeku.
Kullnig Jožef im Lesjak Lucija, oba iz Rožeka.
Salcher Johann in Suppanz Gertrud, najemnika pri pd. Foltu na Gori.
Zidar Kaiser Karel in posestnica Haas Marija, oba iz Šmartna.
Krainer Walter diz Šmartna in Miki Brigita iz Šmiklavža oh Dravi.
Slikarski mojster Kopeinig Jožef iz Šmartna in Fugger Marta iz Šmiklavža ob Dravi.
Pichler Heinrich, grajislki oskrbnik v Rožeku in VVurlatsch Reinhilde, učiteljica kmetijisike šole.
Lust Alfred, 'elektrotehnik in Krassnig Ingrid iz Rožeka.
Klement Janez in Kleinberger Marija, Bedejeva na Mali gori.
SL&aen &ki ple$
bo v soboto, dne 19. januarja 1963 v Delavski zbornici v Celovcu.
Igrata: Veliki plesni orkester iz Kranja, Boris Frank s svojimi Kranjci, v kulturnem sporedu pa sodelujejo tudi pevski in plesni solisti
ljubljanske Opere.
Vstop ob 19. uri.
Otvoritev ob 20. uri.
Obirskem. Hči Ana Oraže je poročila kmeta Kežarja v Lepeni in najmlajša Rezi je poročila Avpricha Tonija. Vsi so značaji-ni in vzorni gospodarji.
Vsem naše iskreno sožaljle!
ŽIHPOLJE (Letni obračun)
Moramo iporočalti, kako smo lansko leto gospodarili. Rodilo se j,e štirinajst otrok: sedem fantov in sodem deklic. Umrlo je 'trinajst ljudi: enajst moških in dve ženski. Pri moških jo bil najmlajši star 24 let (ponesrečil se je z avtom), najstarejši pa 87 let. — Svetih obhajil je bilo 6550, bolniških obhajil 96, sprevidenj pa enajst. — Zadnje dneve v starem letu smo imeli kar dva pogreba zaporedoma. 28. decembra smo spremili k zadnjemu počitku 87 M starega očeta Šimana Ratza iz Vršte vesi ob zalo veliki udeležbi pogrebcev. Bili so priden in delaven mož, dokler so jiim delo dopuščale moči. 'Dobro pripravljeni na smrt so odšli v večnolst. — Dan nato pa smo pokopali 53 let starega Tomaža Gasser iz Dolče vesi. Umrl je v bolnici in so ga pripeljali v domačo faro. Doma je bil v Bil-čovsu. Zato je prišlo iz 'Bilčovsa veliko ljudi, ki so mu zapeli vrsto žalostink v cerkvi in na grobu. Naj oba počivata v miru. Ostalim naše sožalje.
č. g. Česen so se v ganljivih govorih poslovili od rajlnih.
ROŽEK
(Poroke v drugi polovici leta 1962)
Ker smo s 'poročili tako zelo zaostali, bomo ponajiveč navedli le Imena, da se bralci ne bodo dolgočasili. Dne 25. junija je mladi Woschitz Herbert, mesar in gostilničar pri mostu, peljal pred oltar farne, cerkve svojo izvoljenko Hildo Lepuschitz, doma iz župnije Šmiklavž na Dravi.
Tretjo nedeljo julija sta prejela sv. zakon dva brata, Hrumova sinova v Zgornjih Goričah. Starejši Jožko je vzel Helgo Trup-pe iz fare šteben pri Maloščah, mlajši Franc pa Katarino Olipitz iz Podrožčice pri: št. Jakobu v Rožu.
Dne 6. novembra sta prišla Straunik Rudolf iin Marktl Angela, oba rojena in doma v Gorenčah, da ju je poročil nevestin stric. Poroka je bila s sv. mašo.
Koncem novembra sta imela poroko — istotako s siv. mašo — uradnik Perchtold Paul in Solnier Mici iz Šmartna pri Rožeku. Kor je bila nevesta več let cerkvena pevka, so cerkveni pevci peli pri sv. maši'.
Buchacher Siegfried, pd. Jagrov v Šmart-nu in Valentinitsch Magdalena iz Ziljske župnije.
Posebej moramo omeniti še poroko Jožka Lepušic, pd. Fugerjevega sina na Ravnah in posestnika Mežnarjeve kmetije v sosednem Št. Janžu, z Marico Resman, pd. Habnarjevo na Reki. Poroka je bila na praznik Kristusa Kralja s sv. mašo. Ker je ženin dolgoletni in zvesti ložeški cerkveni pevec, (je cerkveni pevski zbor iz Rožeka 'polnoštevilno počastil slovesnost z ubranim petjem pri poroki in pri sv. maši.
Vseh porok leta 1962 je bilo v domači fari osem, izven fare — v drugih cerkvah — pa še dvanajst.
Od skupno 20 parov sta bila dva od zunaj, sedem iz domače fare, pri enajstih parih pa je bil eden — ali ženin ali nevesta — iz domače župnije.
Želimo vsem movoporočoncem veliko sreče in zastopnosti; upamo, da bo zakonska verz držala do smrti in tla jih bo Bog blagoslovil s številnimi zdravimi in pridnimi otroki.
BILČOVS (Razne novice)
V nedeljo, dne 6. ,januarja, so bilčovskd igralci priredili lepo igro: Veronika Dese-niška. Igra je iz časa celjskih grofov, ko so še viladaili v svoji moči in slavi. Je zelo zanimiva in podučna. Gledalci so popoldan in zvečer napolnili dvorano do zadnjega 'kotička'. — Igralcem vse naše priznanje, posebno pa moramo še pohvaliti starega grofa, (kateri nam je z vsem svojim dejanjem in govorjtonjam predstavil resničnega grofa, kateri se je v svoji trdi, neuklonljivi volji zavedal svoje moči m slave. Za ves trud jim moramo biti hvaležni in ponosni, da imamo talko igralsko skupino. Vredno je, da bi to igro ponovili na sosednih odrih. Tudi vsem našim mladim pevkam in ma-tuiraimtimjiam naše priznanje.
Še par novic Iz minulega leta. Malo pred prazniki je umrla Ana Štraus, nekdanja posestnica Brvatove kmetije v Branči vesi. Že nekaj časa je 'bolehala in iskala zdfavja tudi pri elizabet inkah, a žal. ji niso mogli podaljšati njenega življenja1. Kmallu za njo je zapustil solzno 'dolino njen sosed Miha Miškulnik, stari Kržejev oče, ipo dolgi din mučni (bolezni. Že več let je v zimskem času mnogo 'trpeli radi naduhe. Bil je dober mož, skrben družinski oče in priden gospodar. Rad jie prišdl v cerkev, dokler je mogel im je elobro pripravljen šel po plačilo.
Bil je veren, ljubil pa je tudi svoj narod, kateremu je zvest ostal do smrti. Dolga leta je bil član požarne hrambe. Ttije duhovniki im mnogo pogrebcev je rajnega ■spremljalo na njiegovi zadnji poti en teden pred prazniki. Domači gospod župnik so se od njega poslovili na grobu. Tudi člani požarne brambe so rajnemu izkazali s številno udeležbo zadnjo čaist. Pevci pa so se od rajnega poslovili na domu in ob grobu. Kmalu za njim pa je umrl Peter Partl. Dolga leta je bil za mežnarja v naši fari, dokler ni šel v pokoj. Tudi od njega so se pevci poslovili, saj je vsa Jota prepeval z njimi. Vsi so doživeli lopo starost. Naj v miru počivajo, svojcem pa naše sožalje.
Dva meseca pred novim letom smo mislili na naše rajne umrle v tem letu, devet jih je umrlo, to je zelo malo za našo faro in je dokaz, da smo zdravi in trdni. Potem pa so se v kratkem času še trije poslovili. Pač nikoli me moremo zjutraj povedati, kaj se bo zgodilo do večera.
še nekoga moramo tu omeniti, kajti tudi ta je bil nekdaj naš faran, to je Tomaž Gasser, kateri je bil poročen na Žihpoljah. Po kratki 'bolezni je umrl v 'bolnici, poko-pallli so ga na Žihpoljah. Bill je zadnji od številne Rigelnjakove družine. Ko so pripeljali njegovo sestro iz Amerike v Podgorje, je 'bil še na pogrebu in j,e prav dobro zgledall. Nepričakovano je smrt potrkala. Bil je previden s tolažili sv. vere. Tudi od njega so se billčovslki pevci poslovili z žalo-stimkami. (Prišlo je mnogo Bilčovščanov na pogreb.
KAMEN V PODJUNI (Čudni Trije kralji)
Vsako leto obhajamo praznik svetih Treh kraljev. Kakor povsod je tudi pri nas navada, da v Času od Novega leta pa do Treh kraljev od hiše do hiše pojejo »tri kralje«. Do sedaj je bilo talko, da so trije (kralji prihajali iz Mohlič ali pa iz Škocijama. Vse, kar so 'nabrali, so dali za misijone ali pa v kakšen cerkveni namen.
Letos pa so nas obiskali Kamenčani. štiri osebe iz takozvanega »nemškega cerkvenega zbora« — tri poročene ženske im en moški ki jih je vozil iz avtom — so se podali na težavno pot pet »tri kralje«. To bi še me bilo nič posebnega. Posebno in zanimivo je bilo le to, da je ta četvorica obiskala le nekatere hiše; drugih se je v velikem ovinku ognila. Mislimo, da vemo, zakaj. Vendar smo mnenja, da to dejanje ni bilo v duhu »treh kraljev«.
ŠMIHEL nad PLIBERKOM (»Črni križ v gozdu«)
Kakor vsako leto so nam tudi v minulih božičnih praznikih pripravili šmihelski fantje in dekleta lepo igro. Postavili so se tokrat z igro »Črni križ v gozdu«. Deloma je bila ta igra že objavljena v '»Veri in domu«, tako da je bila vsebina gledalcem več ali manj že znana. Ko so jo v nedeljo popoldne, dne 30. decembra 1962, prvič (uprizorili v Šercerjev! dvorani, je bil takšen naval ljudi, da je bila dvorana premajhna. Ker se je od več strani izrazila želja po ponovitvi igre v Šmihelu ali pa kje v bh-žimi, so jo ponovili na praznik sv. Treh 'kraljev v Vogrčah v farni dvorani in istega dne v Kazazah pri Hgu.
Pri vseh nastopih smo z občuidbvanj,em poslušali gladko in lepo izgovorjavo. Posebno gladko je tekla beseda v domačem narečju Veroniki — pa mi Šmiihelčami poznamo našo Veroniko, da ima jezik na pravom mestu in da ne ostane komu kaj dolžna, to nam bo tudi naš Gašper pritrdili, ki je moral plesat na koncu tretjega dejanja po njenem taktu. Gašperju ta »solo« ni prav nič ugajal, zato se je v naslednjih dejanjih izogibal Veronike in se je bolj držal Dorice, ki ga ni zasmehovala kakor Ivanka, kateri se je poznala »višja šola«. S svojim šaljivim nastopom sta oba za ljubljena parčka Gašper in Dorica, potem Ivanka in Pavle vedno znova spravila gledalce do smeha. Ti štirje so bili pravi ptički, ki bi na Vse zadnje pohujšali še Šmiihdl-čame, Če bi ne .imeli našega gozdarja Karla, ki jih je pognal narazen.
Nadgozdar Štefan Vodič, potem stara Ur-
šula in njena hči Marička so resne in težke vloge izvrstno podali. So pokazali, da spadajo, čeprav po letih še mladi, k stari izkušeni gardi šmihelskih igralcev. Tudi Barbara in Jaromir, ki smo ju prvič videli na odru, sta prav dobro odrezala.
Igralcem in vsem, ki so sodelovali pri uprizoritvi te igre, se prisrčno zahvaljujemo. Izražamo pa obenem željo, da bi se šmilhelska mladina v pustnem času postavila s kakšno šaljivo igro. Šaljivega Gašperja seveda ne sme manjkat, temu dajte kakšno prav »resno« in »žalostno« vlogo.
SELE
Iz Holandije preko Avstralije v Sele je potovala iraaglednica z novoletnimi voščili. Ali je na oddajnem 'poštnem uradu v Brunsiumu uradnik v naglici namesto »Avstrija« bral '»Avstralija« ali pa se je karta ipamešala med pošiljke zračne pošte, ne vem. Romala pa je po zraku v Avstralijo in prispela v glavno mesto Sidnev, kakor priča poštni pečat. Tam so ipomoto spoznali in karto vrnili v Evropo in jie 12 dni po oddaji v Holandiji prispela v roke naslovnici. Torej ise je tudi tu pošta izkazala kot vestno im zanesljivo kakor v silučajiu č. g. Zaletela.
(»Trije kralji«)
Sredi preteklega tedna so obiskali naše družine »'trije kralji«, zapeli iin sprejemali darove za misijone. 3 trojice »(treh kraljev« so bile na poti po prostrani župniji. Kljub neugodnemu vremenu so vršile svojo misijonsko službo. Na tihem vam pa na uho povemo, da so dve ‘trojici tvorile deklice, vendar niso nastopale kot kraljice, marveč kot kralji v primernih oblekah. Nabrali so darov 2036.— šilingov.
(Visok obisk)
Ob tekmovanju škofijske smučarske zve- , ze v Selah, dne 13. januarja, so prireditev počastili s svojim obiskom prevzvišeni g. škof Jožef in so najboljšim tekmovalcem osebno izročili nagradna darila. Oglodali so si tudi novi fardi dom in ceiikev ter določili predvidoma 11. avgust za dan posvečenja. Zdaj se hočemo še posebno 'potruditi, da 'bo nova cerkev do tega dneva do-gotovlj ena.
GLOBASNICA
(Obračun prosvetnega društva)
Dne 30. decembra lanskega leta je imelo »Katoliško prosvetno društvo v Globasnici« svoj letni občni zbor. Iz poročil, ki so jjh podali odborniki, je razvidno da je društvo v minulem poslovnem letu mod drugim priredilo dvanajst odrskih nastopov, osem doma, štiri pa na drugih odrih. Največ predstav je doživela igra »Vislavina odpoved« v priredbi Matilde Košutnikove in Rajmunda Greinerja; sedemkrat so jo igrali. Dvakrat pa so igrali »Revčka An-drejčka« ter spevoigro »Miklavž prihaja«. Poleg tega je društvo uprizorilo za materinski dan otroško igro »Poboljšljiva mačeha« (v priredbi Matilde Košutnik) in za celovški radio »Pot svetega Nikolaja« iste (pisateljice. Godba društvenega odseka »Urni klobuk« je sodelovala pri: novi maši v Selah ter na mladinskem dnevu v Železni Kapli, mešani pevslki zbor pa je nastopil na koncertu Pevske zveze v Celovcu s Pet-jakovimi in Lasičjiakovimi melodijami. V Globasnico so prišli gostovat šmihelčani z igro »Faust«. Čeprav je ležalo težišče društvenega tlela na odrskih prireditvah, 'je doživelo 40 društvanilkov svoji najlapši dan vendar v mariborski frančiškanski cerkvi, kjer so se poklonili Slomškovemu spominu na njegovem grobu.
Poročilom odbornilkov je sledil zelo razgiban razgovor z vzajemnim sklepom, da bo treba za naprej posvetiti, več pozornosti in sikrbi društveni (knjižnici in športu. Tudi sekcija za šah je dobila svojega referenta.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Rajmund Greiner ml., bivši predsednik France Podrečnik, ki je medtem ustanovil družino in se nastanil v Celovcu, pa je obljubil, da hoče tudi v 'bodoče sodelovati po svojih močeh. Za tajnika je bil zopet potrjen Janko Lesjak, za blagajnika pa Janez Hudi. Ostali odborniki so: Karel Pikalo, podpredsednik; Gregorič Emica, tajnikova namestnica; Pepca Kordež, blagajnikova namestnica; knjižničar Mirko Hudi. Jurij Pečnik, Janez Pleškaternik, Janez Hutter, Ludovik Sadjak, Janez Zanki, Stefan Gregorič, Hubert Greiner, Mira Greiner in Janez Smrečnik ipa so prevzeli vsak svoj poseben delokrog oziroma referat. Lepo uspeli občni zbor smo pričeli im tudi končali z domačimi melodijami.
Umetna gnojila in rastline
Pri gnojenju z osnovnimi dušičnimi, fosfomimli in kalijevimi gnojili dosežemo vidne uspehe pri hektarskih pridelkih. Kmetijska znanost pa je s poskusi v zadnjih letih dognala, da samo gnojenje za intenzivno in kakovostno pridelovanje posebnih rastlin ne zadostuje. Dodatno gnojenje z drugimi hranilnimi snovmi je nujno potrebno. iPri različnih rastlinah je oblika osnovnih gnojil pomembna. K njim pa moramo dodati, še druge spodbudne hranilne snovi, ki so v različnih zemljah ziastopane v najmanjših količinah ali jih pa sploh ni več.
Krompir jie hvaležen, če mu gnojimo z amonsulfatom, isuperfasfatom in kalijevim sulfatom. Navadna kalijeva sol, Iki vsebuj e klor, ni primerna za gnojenje krompirišč, zlasti ne za gnojenje semenskega krompirja, d emu moramo dodajati še magnezij (patentni kalij) in bor (trenabor).
Pri 'trajnejših rastlinah, ki iz leta v leto rastejo na isti zemlji (sadno drevje, vinska trta, hmelj), opazimo 'sčasoma motnje v rasti, kar 'pomeni, da rastlina nima na razpolago vsega, kar rabi za dober in zdrav (razvoj in obilen rod. Zato moramo skrbeti za polnovredno gnojenje in gnojiti dodat-mo še z drugimi gnojiiili in s tem v zvezi
zrnata gnojila raznih barv. Tako že na prvi 'pogled vidimo, kakšno je tisto gnojilo, za katero rastlino ustreza glede na vsebino osnovnih in dodatnih hranilnih snovi.
Na sadnem drevju, na vinski trti, hmelju pa tudi na poljščinah opazimo razne pojave, ki kažejo na pomanjkanjie posameznih hranilnih snovi v zemlji. Pomanjkanje dušika' povzroča slabo rast in drobno listje z limomsto rumeno-zeleno barvo. Pravilno zeleno barvo izgubljajo zlasti stari listi. Spreminjanje listne barve napreduje od spodaj proti vrhu.
Če primanjkuje fosfora, se zelena barva lista 'spreminja v rdečkasto vijoličasto barvo med razvojem, ki pa pozneje izgine. Ostanejo pa dolgi poganjki brez listja. Listje odpade od spodaj navzgor. Pomanjkanje fosfora pri večletnih rastlinah povzroči slabo zasnovo popkov, ki se slabo 'ali sploh ne razvijajo. Kadar fosfora močno primanjkuje, nastopi nekroza (listjie na robu odmira).
Ko primanjkuje kalija, se listje suši od roba navznoter. Jeseni pa odpada od vrha navzdol. Listje se rahlo zavija, končni popki odmirajo (pri sadnem drevju). Pri breskvah opazimo, da se listje guba. Popki se razvijajo zelo slabo in so zelo redki.
Pomanjkanjie apna se kaže z odmiranjem
I
Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Št. Jakobu v Rožu vabi na prvič uprizorjeno igro
»DESETI BRAT"
ki bo v nedeljo, dne 20. januarja 1963 ob pol treh popoldne in ob sedmi uri zvečer v Farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Vabi odbor
5
i
4
*
zahtevati od 'domačih tovarn gnojil, da zboljšajo svojo proizvodnjo mešanih gnojili z dodajanjem spodbudnih snovi, ki vsebu-ijejo magnezij, mangan, bor, železo, baker, žveplo, cinik lin druge snovi, potrebne rastlinam v različnem razmerju. V Zahodni Nemčiji, so na primer v prometu različna
Šoferski kotiček
VARNOSTNI PAS
Groza nas pretrese 'vsakokrat, ko vzamejo časopis v roke in čitamo vesti o tragič-niih nesrečah na naših cestah, iki si kar Redijo druga za drugo in terjajo človeške Žrtve.
Ne smemo dovoliti, da nam cesta izsili 'jSitik dan po eno človeško žrtev, da o ranjiem-°*h sploh, ne govorimo.
Rešitev, vsaj delna, v kolikor je nemo-ifbče misliti, da je moižno dobiti univerza-Rn lek za to današnje zlo, je danes nujna.
Med zadnjimi prometnimi nesrečami so ,JUll|i take, katerih posledice bi bile lahko znatno manjše, če hi se avtomobilisti oz. Motociklisti posllužili tistih varnostnih na-ptav, ki so danes že v rabi, ki ne zahtevajp prevelikih stroškov im so v nekaterih drža-vah celo že obvezne.
šestnajstlotnilk, ki si je razbil lobanjo Jta robu pločnika, hi danes bil še pri živ-Jjenju, če bi imel Čelado mai glavi1, še živa 1)11 bila tudii deklica, ki se je smrtno pome-^očila z avtom, če bi imela običajni varani pas.
Varnostni pasovi so se izkazali kot zelo ^fpešno zaščitno 'sredstvo. Omenili smo jih .e zadnjič. Po študijah Cornallske univerze N na vsakih 10.000 nesreč bilo lažje ranje-IVl|h kar 75 odist. prizadetih, 'težje 23 odst., Mrtvih pa 3,5 odst. Z varnostnimi pasovi ^ odstotki 'bili naslednji: 29,9 odst., 9,2 ^st. in 1 odst.
. Te številke so dovolji zgovorne m nas gbko prepričajo o potrebi teh pripomoč-
Ranes imamo na razpolago več 'tipov var-nostmih pasov, bočnih, transverzalnih in Naramnic. Vsakdo lahko izbira. Najjbolj Praktični so transverzalni, čeprav so naj-učinkovite naramnice.
Razmeroma malo avtomobilistov sc da-‘Rs poslužuj,e tega varnostnega pripomočka, ^dar se njihovo število postopoma veča.
listov ob srednjiem ožilju in sušenjem vršičkov.
Kadar primanjkuje magnezija, se na listih napravijo belorumene, ostro zarisane pege med ožiljem.
Ko rastlini manjika železa, nastane kilono-trčna (bledica pri trtah).
Zaradi pomanjkanja bora nastane kloro-za listja': le-to postaja nagrbančeno. Pri sadnem drevju odmirajo vršički, sadje, je pegasto, rjavo-vijoličasto in 'krastavo.
Pomanjkanje bora, železa in magnezija nastopa pri rastlinah, ki rastejo na zelo apneni zemlji.
Tudi pomanjkanje cinka ima zelo slabe posledice za rastlino. Listje ostane majhno, drobno, ozko, zmečkano, nagubano in na vrhu iklorotlično. Vejice se kvarijo od spodaj navzgor. Ta vidna ocena je najcenejša in najihiitrejša. Izurjeno oko strokovnjaka^ poznavalca lahko na krajin samem določi način gnojenja. V takih primerih moramo gnojiti s polnovrednimi gnojili, ki vsebujejo vse hranliline in rastlinam manjkajoče snpvi.
Gospodarsko pravilno je, če vzamemo vzorce za analizo zemlje z vseh obdelovalnih zemljišč, 'ki nam ne dajejo zadovoljivih količinskih in kakovostnih pridelkov pri uporabi najustreznejše agrotehnike. V vseh takih primerih 'lahko vidna ocena pomaga pri hitrem odločanju za odstranitev napak še med rastjo. Za naslednjo letino pa je nujino, da damo zomljo v analizo kmetijskemu zavodu, ki da potlej tudi navodila za gnojenje.
Inž. Josip Teržan
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 21. L: 14.15 Porodila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. 10 minut /a športnike. - 18.(M) 15 pestrih minut. - TOREK, 22. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Iz ljudstva za ljudstvo.
—	SREDA, 23. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 24. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Pojeta mešani zbor in moški oktet pevskega društva Jakob Petelin Gallus Iz Celovca.
—	PETEK, 25. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do j>etka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Domače pesmi. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. — SOBOTA, 26. 1.: 9.00 Od |Ksini do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin... — NEDELJA, 27. L: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
ŠPORTNE NOVICE
TEDEN V ZNAMENJU SMUČANJA:
Zmagoslavje slovenskih smučarjev pri prvenstvu koroške katoliške mladine v Selah
Prvič v zgodovini so Selani organizirali tako pomembno tekmo na nova, zelo težki progi v Plesnavcu za prvenstvo koroške DSG. Proga, ki se nahaja blizu 45-metrs;ke skakalnice, je bila preteklo nedeljo zakoličena z 42 vratci (dolžina približno 1,5 km, višinska razlika 350 m). Kljub zelo slabemu vremenu, a zato pri idealnih snežnih razmerah, se je udeležilo nad 120 tekmovalcev iz vse Koroške. Poleg tekmecev iz Vrbe, Celovca, Beljaka, Šmohorja, Spititaila, Feldkirohna, Moosburga, Grafendorfa, št. Paula, Treibacha, Luggaua, Borovelj,, šmarjete, so za šolskimi smučarji zapustili najboljši vtis mladi šentjanžani.
Absolutno najboljši čas dneva je dosegel favorit tekmovanja Selan Maks Pristovnik, ki je sprva nameraval voziti ile pri tekmi, za katero so v zadnjem trenutku preklicali, da ni obvezna (namreč »Vierhuttenlauf«). Maksi je s svojo tehnično dovršeno vožnjo, — s 'katero je navdušili številne gledalce, da so kričali od veselja nad njegovim najboljšim časom dneva, — pokazal, da je vreden naslova prvaka celotne koroške kat. mladine dn prvaka avstrijisike kat. mladine II. Pri Selanih je vozil tudi rutiniran Oitzl Hans, ki je zmagal v splošni skupini. Za drugo mesto pa sta se »tepla« z istim časom lanski prvak 'koroške kat. mladine Hermi Užnig in Maks Oraže, tretji je bil Oraže Anton (visi iz Sel). Hermi je vozil zelo lepo, a nekoliko prezanesljivo; nasprotno pa je Maks O. začel prehitro, pa je kljub padcu dosegel še čas Hermija.
Najbolj občudovanja vredni pa so uspehi najmlajših: v skupini šolarjev I je Karli Pristovnik po 'Stilu svojega brata zanesljivo zmagal; sledili so Selani na 2., 3., 5., 6., 7., 9. in 11. mostu v konkurenci 17 tekmovalcev te skupine.
V skupini šolarjev II pa j;e kot lani v Kleinkirchheimu letos ipoinovmo bil L Selan Ogris Hubert. Komaj 4 desetinke sekunde presledka ga loči od drugoplasira-noga upapolnega šentjamžana Gabriela Lojzija, pred Mešnikom (Št. Janž). Tudi v mladinski skupini I sta se šentjanška mladinca Gabriel Štefi in Pšeider Hanzi s 3. in 4. mestom dobro izkazala.
številni gledalci (nad 100) so v trdem mrazu din snežnem metežu sledili tekmovanju z veliko 'pozornostjo. Navduševali so se zlasti s čustvenimi vzkliki nad presenetljivo zmagujočimi Selami. Tekmovalec se ni nobeden 'ponesrečil. Na tem mestu velja prisrčna hvala g. dr. Travniku iz Borovelj, ki je na povabilo društva prišel k tekmam, da bi v slučaju kake nesreče mudil prvo pomoč. Posebna hvala velja tudi vsem funkcionarjem in vsem drugim, Iki so kakorkoli ipripomogli, da je uprizoritev tako dobro potekla. Odgovornim, iki so se ne-
sebično žrtvovali, gre pa vsa hvala in pri-znanjie; s tem so Selani najbolje dokazali, da so se darila z vseh istrani dobro obrestovala in da je trud kronan z uspehom, to je najboljša zahvala. Mod drugimi so darovali: pravzvišarti g. nadpastir Jožef Kostner, kanonik Aleš Zechner, občina Sele, g. širnem Ogris, selski župnik im drugi.
športni dan se je lepo zaključil s slavnostno razglasitvijo zmagovalcev v navzočnosti pr e vzvišenega v novi farni dvorani. V kratkem nemškem In slovenskem govoru je škaf poudaril važnost športa v sedanjem času, ne le kot sredstvo za vzgajanje mladine, ampak tudi kot idealno šolo za telo in voljo.	;
Prvi trije vsake skupine so iz rok pre-vzvišenega -prejeli priznanje v pokalih, plaketah, listinah im drugih darilih; zanimivo, da so to tokrat hilli večinoma slovenski tekmovalci, kar se razbere iz naslednjih rezultatov:
(Solarji so vozili nekoliko k ra j Jo progo od mladine I in deklic, ki pa so imeli zopet krajši Start od ostalih.)
šolarji I.: Karli Pristovnik (Sele) 38,0 sekund; 2. Erik Travnik (Sole) 40,4; 3. Dolfi Užnig (Sele) 43,8; 5. Jug Kristijan, 6. ex actiuo Ogris Tomi in Pristovnik Marko, 9. Kelih Stanko, 11. Travnik Hami (vsi Selami — v tej skupini so se Selani najbolje odrezali).
šolarji II.: 1. Hubert Ogris (Sele) 34,4; 2. Lojzi Gabriel (št. Janž) 34,8; 3. Walter Mešnig (št. Janž) 38,6.
Prvih pet iiiz skupine šolarjev gre zastonj v Innsbruck na avstrijska prvenstva šolarjev.
Mladinska skupina L: 1. Josef Pdschberger (št. Paul) 52,7; 2. Hubert Kraikolinig (V-rlra) 53,3; 3. štefii Gabriel (št. Janž) 54,4; 4. Pšeider Hanzi (št. Janž) je 'bil 4.; Ogris Kr. (Sele) in Pristovnik T. (Sele) pa sta imela izredno smolo in sta se morala zadovoljiti šele s 7. in 8. mestom.
Dame: 1. Inge WeiB (Vrba) 1:11,3; 2. Elisabeth VVaikomig (Celovec) 1:39,4; 3. El£i Thaler (Beljak) 1:42,8.
Mladinska skupina H.: 1. in najboljši dneva Maksi Pristovnik (Sele) 1:14,7; 2. Heinz Wallner (Šmohor) 1:2541; 3. Johann Oberluggauer (M. Luggaiu) 1:3341.
Juniori: 1. Jamig Siegfried (Celovec) 1:21,1; 2. Hans Memaner (Borovlje) 1:22,2; 3. Erik Užnik (Sele) 1:24,4.
Odlično sta vozila tudi Selan Štern Maksi in šent-janžan Mo.Jic Vili, a po težjih padcih sta prišla Maksi na 6., Vili na 9. mesto.
Splošna skupina: 1. Hans Oitzil (Sele) 1:17,5; 2. ex aequo Užnig Hermi in Oraže Maks (oiba iz Sel) 1:19,7; 4. Oraže Tomi; 6. Roblek Tomi; 9. Roblek Hanzi; 14. Lausseger Hans (vsi Selani).
V splošnem zaporedju pa je situacija naslednja: 1. Pristovnik, 2. Oitzl, 3. cx aequo Užnig in Oraže M. (vsi Selani), 5. Jarnig (Celovec), 6. Memmer (Borovlje), 7. Oraže T. in 8. Užnik E. (oba Selana), 9. Vaterl (Spittal/Drau), 10. Wallmer (Šmohor).
Poraz avstrijskih smučark v Grindelwaldu
Z dvojno firancoslko zmago se je končal veleslalom smučark v Grindeltvaldu v Švici. Mairiellc Goitschel, mladinska svetovna prvakinja v kombinaciji je odnesla prvo, njie-na rojakinja Madeladnc Rochatay pa drugo mesto. Šele tretje mesto je zasedla svetovna prvakinja v slalomu, Avstrijka Mari-anne Jahn, ki je bila prepričana, da si bo osvojila prvo mesto.
V smuku pa je premagala zahodna Nemka Barhi Henneberger rdečo-belo-rdečo ekipo 'sicer v odsotnosti svetovne prvakinje, Avstrijke Ohristl Haas, kar pa na noben način ne opraviči oziiiroma omili avstrijskega neuspeha. ,Saji sta dosegli Avstrijki Hecher in Zimmermann v prva polovici proge za več kot eno sekundo hitrejši čas kot zmagovalka, ki je pač v drugi polovici forsira.la hitrost, kar Avstrij|ki nista storili. S to zmago si je prisvojila Baihi Henneberger tudi alpsko Ikombimadijo (slalom in smuk) z idealnim številom točk pred Avstrijko Traudl Hecher (23, 86 točk) in Francozinjo Anine Famose (30, 79). Vratni red nadaljnjih Avstrijk v kombinaciji; 4. Edilth Zimmermann (38, 78), 6. Erika Nelzer (54, 45), 8. Marianne Jahn (62, 70).
Presenetljiva zmaga Francozov
na Lauberhornu
Na najtežji in najdaljši progi (dolžina 4260 m, višinska razlika 1014 m) za smuk
na Laiubetrhornu v Švici je zmagal Avstrijec Karli Sohraniz, ki velja po vsem svetu za najboljšega smučarja. Vožnja svetovnega prvaka z Arlberga nam sicer optično v televiziji ni 'ugajala tako kot vožnja kakega Perilllata ali iNilndlia, pač pa je našel naj-hitrejšo progo do ciljia. S presledkom več kot 4,5 sekund je pokazal svojo moč dn svetovno veljavo. Tudi' uspeh avstrijskega mošltva je docela zadovoljil. Hugo Nimdl, naše upanje za olimpijske igre v Innsbrucku im Pepi Stiiegler sta si utrdila svoja mesta na svetovnem polju smučarjev. Francozom pa je šlo podobno 'kot Avstrijkam v Grindehvaldu.
Po edinstvenem začetku, ki je kazal, da bodo Avstrijci tudi tu zasedli prvo mesto, je prišlo skoraj nasprotno: čeprav je bil Francoz Guy Perillat v smukni le deveti, je vozil v drugem kurzu slaloma s tolikšnim elanom, da je ugrabil Schranzu zmago iz »žepa«.
Rezultati: Smuk: 1. Karli Schranz (Avstrija), 2. VioMat (Francija), 3. Hugo Nimdl (Avstrija).
Slalom: 1. Perillat (Francijia), 2. Martin Burger (Avstrija), 3. Zimmermann Egon (Avstrija).
Kombinacija: 1. Perillat (Fr.), 2. Karli Schra-nz (Avstr.), 3. Zimmermann (Avstr.). Nadaljnji Avstrijci: 4. Burger, 5. Stiegler, 8. Lei mer, 9. Nimdl, 10. Messner, 11. Hias Leitner,
Stran 6 — številka 3
NAŠ TEDNIK
K Fv O N I K A
Četrtek, dne 17. januarja 1963
Za
4»	*
mladi
mo in prosveto

<ulturno delo - naše življenje
Tudi, za Joto 1961 smo delali obračun kulturnega dela jx> slo venskih farah Koroške ob priliki občnega dbora »iKiščamtfke kulturne -zveze« na dan svetega Janeza v 'prostorih Mohorjevega doma. Zastopniki dčLainjoniih 'katoliških prosvetnih orgamiza-olj, katerih je ma vsem področju 22, so poslušali' db&iimo iparočilo iz veznega tajnika Uanzija Gabriela o kuLturnem delu, izvršenem v min.uJlem letu. Z zadovoCij-sitvom iln ■ponosom smo vzeli to poročilo na znanje, saj je prepričevalno potrdlilO velikega idealizma iln življienjpke volje sftovens/ke katoliške mladine na Koroškem.
Kukurno-prasvetno 'udejstvovanje naroda je namreč najnaravnejši izraz narodovega življenja voibče. V tem delu se '1 j udstvo izživlja v svoji lastni in svojski obliki, pri čemer prihaja do veljave vsa narodova samobitnost in izrazitost. Saj ima vendar vsak narod nekaj 'posebnega, 'jx> čum se loči od drugih in to se mora oblikovati prav v l-zrazito maroduii kulturi. Tako se veliki in -mali narodi ločijo med seboj dn moremo govoriti o francoski, -italijanski, nemški, ruski kulturi.
Slomškova proslava v Št. Janžu
Zadnjo nedeljo 'zvečer je farna mladina pripravila -lepo uspelo Slomškovo proslavo. Tako se je hotela tudi maša mladina oddolžiti velikemu učitelju in ljubitelju mladine, Antonu Martinu Slomšku ob stoletnici njegove -smrtii.
Tamburaški zbor, ki združuje mladino iz Sveč in Št. Janža pod vodstvom Hamzija Gabriela, je prav prijetno zaigral vrsto komadov, kar so poslušalci z odobra-vanjem ■sprejeli; saj je taimburaška godba pri nas že od mekdaji priljubljena. Tudi pevski zbor je lepo zapel nekaj Slomškovih pesmi, otroci pa so deklamirali Slomškove pesmi.
Glavna točka programa pa je bilo skiop-tilično predavanje č. g. Zaletela o življenj,m in delu škofa Slomška. V lepih barvastih slikah mas je povedel od rojstnega doma Tončka s Sloma preko njegovih dijaških let v Colju in bogoslovja v Celovcu do njegovega duhovniškega- delovanja kot kaplan, špiritu ali, dekan, opat. kanonik in končno kot škof pri Sv. Andražu in v Mariboru.
Tako tuno spoznali enega največjih slovenskih mož, ki je za svoje Ijiudstvo delal, molil in itrpel. Daj Bog, da bi mu tudi Cerkev kmalu priznala čast oltarja, za kar hočemo -tudi mi sodelovati z molitvijo.
Kulturno d-do ni- naloga samo izobražencev, kot 'so profesorji, učitelji -pisatelji, skladatelji. duhovniki, marveč so poklicani prav vsi čiland. -naroda, da pri kulturnem -delu .odd ujejo. -Ko pastam e lepa knjiga, pesem, umetnina, igra itd. last vtsega ljudstva', tedaj moremo šele reči, da narod kulturno živi. In tako ljudstvo*se bo tudi živo zavedalo, da ima pred Bogom i-n pred drugimi narodi pravico do življenja in delovanja; z drugimi besedami bi rekli, da je narodno zavedno.
Tako -uvidimo, da je kulturn-o-prosvet-no delo važno srecbitvo za obuvanje narodne zavesti in za prebujanje -narodnega ']x>
mesa. Tisti človek, ki se je predal koristo-Itcmtvu Ln mu ni mar za kulturne dobrine, bo -tudi ob prvii ipridjkii pozabil na svoje 'cižnosti do naroda. Domače knjige ne bo več vzel v roke in Mohorjevk se 'bo '.branil; 'č.itaH bo i-e še 'tuj časopis. iNa slovanskih prireditvah ga me bomo več videli, •deloma zato, ker ntma zamimamja /a take reči, d-eloma pa iz »prevlidnositi« ... im tudi isvojlih otrok me 'bo 'pošiljal v slovenske šole iz istih razlogov. Tudi s svojimi otroki ho govoril 'le še v tujem jeziku in -materim-'šči-na mu bo ipostala .neljuba dediščina. Tako se ho izn overil narodu in se izkoreninil.
Ko smo na občnem zboru slišali, -da so naša društva v minulem letu zabeležila skoro 200 kulturnih prireditev, med katerimi so -bila nekatera nad vse mogočna in reprezentativna, -smo -buli močno -potOlaž.e-ni. Saj nam -kulturno razgibana mladina v Globasnici, Šmihelu, Pliberku, Vogrčah, Dobrli vesi, Žitari vosi, Št. Vidu, na Selah, v Št. Janžu, št. Jakobu, št. Ujm in drugod daje poroštvo, da je v njih srcih globoko zasajena- ljubezen do izročil slovenskega 'in krščanskega ljudstva na Koroškem.
Jz lHnuUeqa meta
FILMSKA UMETNOST V SLOVENIJI
Kulturno življenje v -Sloveniji je že skozi vso svojo zgodovino tesno i]x»vezano z Za-pad-am in je zato 'bilo deležno enakih kulturnih dobrin kot zaipadine države Evrope. Kulturni nivo in dejavnost Slovencev se še danes more uspešno meriti s kulturnimi uspehi zapadnega sveta; saj, ponovno slišimo o uspehih slovenskih -umetnikov in kulturnih ensa-mblov ma mednarodnih gostovanjih.
Tudi filmska umetnost je zgodaj začela zanimati slovensko Ijiudstvo. Po slovenskih mestih in -vaseh -so kmalu po nastopu filma začeli predvajati najprej »neme« pozneje \pa tudi »zvočne« filme. Pred drugo svetovno voljno je bilo že celo mnogo prosvetnih domov prikrojenih za filmske predstave lin -talko je film kmalu prodrl v vsak večj-i kraj.
Kar se pa tiče filmske produkcije, pa je 'bilo vprašanje mnogo težje. Filmska produkcija ali izdelovanje -lastnih filmov sta me namreč mnogo denarja in velik r-ežijslki aparat. Tega pa v mali državi, ni bilo, ko je bilo še toliko drugih kulturnih potreb v zaostalih pokrajinah države. Vendar pa moremo zaznamovati 'že prve 'poskuse ilast-ie filmske -produikoijie ‘tudi že v tej dobi. Majhna -skupina idealnih delavcev se j,e povezala iv delovno -skupnost »Skala — Triglav« in so že -izdelali mdkaj manjših dokumentarnih filmov.
Po drugi svetovni vojni se je filmska u-metnost silno izpopolnila- im zajela najširši obseg. Talko je tudi v Sloveniji po vojni filmska kultura stopila na povsem nova pota. DelO gre v dveh smereh: -izdelovanje lalstnOh filmov in filmska vzgoja ljudstva.
Med izdelovalci novih filmov sta najbolj delavna filmski podjetji »Triglav - film« in »Viba - film«. Iz prvotno umetniško manj vrednih in idejno -tendencioznih prvencev -so danes že prišli do lepih in mednarodno priznanih filmov. To dokazujejo številni -mednarodni filmski festivali doma in po svetu, kjer iso 'stloivenki filmi dosegih lepe pohvale in tudi prva mesita.
Za filmsko vzgojo ljudstva je tudi dobro poskrbljeno. V časopisju mnogo pišejo o filmu m j,e napisal v ta namen Vilko Musek tudi »Knjigo o filmu«. Poleg dosedanjih filmskih razgledov in priročnikov je bila pred kratkim ustanovljena atova filmska revija- »Ekran«, ki obravnava vsa področja filmske umetnosti in filmske vzgoje. Pri izdajianj n -revijie sodelujejo še ustanove za šolski fiilm »Vesna - film« din splošni »Filmservis«. Poleg tega je uveden po ljudskih in srednjih šollalh še poseben pouk o filmski umetnosti.
Za letos pripravljajo -sloiveniska filmska podjetja -sledeče nove filme: Po Vorančevih »Samorastnikih« bo režiser Pretnar že v februarju snemal film »iPartkmtska mati«, režiser Štiglic ipa pripravlja filmsko prikroji-tev Remlčevega »Mrtvega Kurenta«. V trot-j-cni filmu, ki ga bo izdelalo podjetje »Triglav- film« bo Jože Babič obdelal -problem »starih in mladih«. Podjetje »Viba- film« pa oblj ublja za 'letos drugi del mladinskega filma »Kekec«.
Pri zobarju
»Saj vam ni treba tako na široko odpirati ust!« »Ko -ste pa rekli, da, boste šli s kleščami vanje.« »To že, toda jaz bom ostali zunaj.«
ZA DEKLETA:
dMz foe® zrnbecU
-Črtal isom zgodbo dekleta, ki je bila- trpinka db materirii Ij ubezniL Sama jo j-e pripovedovala družbi, ki jo je vabila na -kratek popoldanski 'izlet. Vesela jc sprejela povabilo, a se je oprostila, da mora po telefonu še sporočiti materi, da are 'bo v skrbeh...
Po dolgem telefonskem razgovoru se je vrnila k prijateljem lin jim priznala, da -je morala mateni obljubiti, -da se ne lx> predolgo zamudila. Z globokim vzdihom pa jie 5e dodala: »Veste, moj-a mati .misli, -da sem še vedno otrdk ...«
Živijcojie tega -»velikega« otrdka je bilo zelo revno, kor je bilo deležno -materinske ljubezni in skrbi v -pretirani meri. Bila -j-e edin otrdk žene, kateri je mož zgodaj umil. Vse čustveno -doživljanje din vso ljubezen je sedaj usmerila v svojega edinega otroka.
Ko je deklica dorasla iln jie stopila v dobo, ko pride dekle že v stik s fanti, so nautail-e prve težave. Ko j-e dekle hodila v pičeno šolo in ©o jo fantje spremljali domov, je mati vedno čakala piti vežnih vratih. Strogo je :jx>gledala spremljevalca in če je bil ‘isti večkrat, ga je ostro zavrnila, dekletu pa zabičala: »Čuvaj se, ti si še premlada!«
Zaradi materine strogosti je dekle začelo lagati, da se je mogla -shajati s fanti. Toda -stroga mati jc kmalu dognala, da jo hčerka vara, ko gre — mesto v strokovni tečaj — z moškim v 'kino ali na sprehod Seveda so temu sledili pravi družinski viharji.
Ko pa je 23Jletno dekle mislila na resno življenjsko zvezo z moškim, ki ga je vzljubila, je prišlo do dramatičnih prizorov. Mati se je z vso -svojio avtoriteto zo-persta-vila 'in postavila pravi ultimat: »On ali ja-z!« To jie ubogo dekle tako zmedlo, da se ni mogla odločiti. Ljubezen do matere se je borila z ljubeznijo do izvoljenca in ■mati je zmagala!
Zgodba -tega -dekleta j-e še polna podobnih prizorov. Toda zmaga matere je bila končna in dama s štiridesetimi leti je še danes pred materjo kot otrok, ki je v vsem navezan na mater, če pojde v pisarno, dkoroda mati odloči, kakšne nogavice naj obleče in skrbno povpraša, če morda ni pozabila -robčka. Ko se vrne, mora natanko pripovedovati -Skrbni mamici, kaj je doživela na poti v mesto ali v pisamni.
Toda nekega dne »-dobre« mamice ne bo več. Octalla pa bo ipo nj-ej -dama, ki je še otrok, nebogljen, kateremu je bil preprečen -‘IkhermL -samostojen korak v življenje...
To je materinska ljubezen, ki je bila nezn-Osen tovor lastnemu otroku . ...
Raje v pekel
V Ruslijli pripovedujejo zgodbo o nekom, ki je ip-rišel v pekel. Hudič ga vpraša, ali želi 'iti v komunistični ali kapitalistični sektor. »V komunističnega,« odgovori, »ker sem gotov, da ogrevanje -ne 'bo delovalo.«
JANEZ JALEN:	H
CVETKOVA Vilka
»Če pa namigava-te na Viktorja . . . Taka pa tudi nisem.« Užaljena je sedla.
»Na nikogar nisem namignil. Samo, če je zgoraj zapisano, da bo nevesta postala pred časom mati, hoče papir naprej vedeti, Če ženim prizna, da !bo on oče rojenemu otroku, če ipa zgoraj to mi zapisano, zapisnik ni več radoveden. Ti pa vzkipiš, kakor bi ne vedela, kako nevarne so bohinjskim dekletom planine. No, ipa -saj ti že nekaj let več ne planimiš.«
Cilki j e planila vsa kri v glavo: »Kaj mar gospod sluti? Ne, ne more vedeti.« Zamakalo jo je, da bi sama vse ipovedala in razodela- in 'vprašala za -nasvet. Pa župnik Sadar je prav -takrat ni nič pogledal, šele, ko ji je ponudil pero, naj zapisnik podpiše, se j-e spet obrnil k njej. In ko sta določila, kdaj naj pride k izpraševanju, j-e Cilka že sklenila, da tudi takrat ne pove: »Saj nisem dolžna.«
V kuhinji je-Zofa postregla Cilki s čajem, gospodu pa je postavila' na mizo polite turš!Jene žgance iln gosto mleko. Preden je Cilka popila čaj, je Žefa že vedelLa, da bodo Cilko v nedeljo oklicali enlkrat za 'trikrat in da 'bo poroka Ikoji v nedeljo. Cilka je Zefo celč naprosila iza kuharico. In pa, naj sporoči, kakor ve, da ibo naj'bolj prav, Bajtni-'kovoimi fanezu, naj v nedeljo ne hodi na
Koprivnik k maši, ji j-e zašepetala v veži, ko je odhajala.
»Oh jej no!« je Zefa glasno zavzdihnila.
Zunaj je bila tako trda tema, da se je Cilka bolj pritipaia, kakor pa prišla domov. Domači so že vsi spali. Še Rozallka. Cilka je pa še dolgo bedela.
Tudi poroka je bila ob mraku. Viktor je hotel, da bi se vozili-, Cilka je bila proti. »Teh sto korakov. Ali jc vredno napregati. In ljudje bi rekla, da kobilo razkazuješ.« Obveljala je njena.
Domačih Cilka ni prosila nič odpuščanja in mi -vzela od njih slovesa. Tudi jokala ni nič ne doma ne v cerkvi. Razločno in z nekako trmo je rekla: »Hočem!«
Svatje, ni jih bilo dosti, so hvalili Zefo ■kako dobro je 'skuhala din spekla, moški pa so povpraševali Cvetka Od kod je dobil tako dobro vino.
Župnik Janez kljub vabilu mi prišel. Viktorju je nazdravil gospod učitelj kot novemu gospodarju in novemu možu, ki naj s-e ne briga samo za svoje -koristi, ampak tudi za dobro soseske.
Šlo je že na polnoč. Vino se jc začelo prijemati. Cilka ni pila. iMinca je pa postajala zmeraj bolj zgovorna. Učitelj jo je začel nagovarjati, naj še ona nazdravi sestri in -novemu gospodarju. Da, talko -kakor j'e znala M-inca govoriti -in igrati, ne zna niličc več v šoli ne izmed dekličev are izmed ileČ-kov, nihče več, je pravil svatom naokrog.
Dolgo se je Minca branila, nazadnje se
je pa -le morala Vdati. S šopkom v roki je stopila pred mizo in z jasnim glasom spregovorila: »Cilka! Sestra! Niič kaj prava se mi ne zdi tvoja poroka.« Med svati je za-šumelo im učitelju je bilo žal, da je priga-njial otroka, naj govori. M-in-ca šeni zmedla. Mirno je nadaljevala: »Pa nikar ne mislite, da mi ženin ni všeč. Tudi so ata gotovo znali prav urediti gospodarstvo. Ampak Vsi svatje z mano vred Imamo pripete šopke iz narejenega cvetja, jaz ipa prav dobro vem, da Cilka narejenega cvetja ne mara. Zato sem zase povila ži v šopek. Bdi in rdeč nagelj -sta v pozni jeseni -vzoveteila med mojimi cveticami, kakor bi ved da za današnji dan. Povezala sem k njima še zeleni rožmarin. Niso mi pustilli pripeti šopka. Rekli so, da moram biti drugim svatom enaka. Ni se mi 'zdelo dobro, pa vidim, da so imeli prav. To živo cvetje spada v tvoje lase, Cilka. Dovolj dolgo že nosiš narejeno rožo.«
Minca je poskočila k Cilki, ji snela iz las ponarejeno vrtnico, jo položila na mizo pred Viktorja iln n-amcisto nje zataknila Cii ki svoja nageljma in zeleni rožmarin. Sestri sta se vpričo vseh ipoljubili in Cilka je na svoj poročni dan potočila prvo solzo.
-Svatje so ploskali. Minca jie morala še trčiti z nevesto in ženinom, z učiteljem in z vsemi.
Po polnoči so -se začeli razhajati. Cilka je bik zelo trudna in se je nehote ozrla po svoji postelji. Ni. je bilo več v hiši. Novopo-roČencema je bilo postlano v zgornjici.
Zunaj je bilo svetlo. Sijala je skoraj jx>lna
luna. Na vasi so peli fantje. Privoščili so si bili vina za Viktorijo v denar. Bogato je odkupil Cilko.
Skolzi svetlo noč mimo cerkve pa je jezdil ' Bajtnikov Janez. Kupil je v Gorjah vpre-ženega konja. iNi bil več mlad, pa tudi lep ! ne, peljal pa je še vedno dobro.
II.
Cesminovo grozdičje
Zemljia je globoko in trdo promrznila. Po j vsej vasi je grmelo, kadar so vozniki peljali j visoko naložene vozove hlodov s Pokljuke na Bistrico. Nova krtina se kar nobena več j ni pokazala. Krt ni mogel riti. Zmrzlina ga je potisnila v globino. 'Na -drevje se je nekatero moč obesilo toliko divja, da sc ves dan ni osulo. -Na tla ipa je primrzovala slana na : slano. Breznik in Jclje, Macesnovec in Oz.e- j bovica so bili videti od daleč, kakor bi jih bilo zapadlo, toda sneg kar ni hotel pasti. Vozniki so nosili že za maše, da bi -ga izpro- ) s-illi. Sonce se je prikazalo kvečjemu za nekaj ur. Sijalo j c od daleč in po strani in 'kar skoraj nič ni grelo. V osojah je bilo tako mraz, da bi človek še drv ne cepil rad v senci.
V Cvctkovom Lazu -nad vasjo je okrog poldne slana skopnela. Ker je kuriva za ' gorikoto bolj primanjkovalo 'kakor ne, sta stopila oče in Cilka po ju-žini v senožet, da podrobita im v butare povežeta hosto, ki ; je ostala od dveh smrek in vč lik ega macesna. Viktor jih je bili na jesen 'posekal in pro- . dal. Govorila sta le naj^trehnejše, se ni
P * I * S * -/N * N * O * B * R. * /\ * N * J * E
Mirko:
Terezija Neumann
(Nadaljevanje)
čtiprav je Terezija zbudila v svetu pre-cejGinjo 'pozornost, je ostala pobožna in skromna.
Bilo je 29. septembra 1925. Terezija ni mogla zasipati. Polnoč je bila že mimo. Naenkrat zagleda spet tisto luč in oglasil se je glas: »Ti 'boš brez tuje pomoči lahko hodila. Toda prišle bodo še večje bolečine. Zaupaj v Boga in spodbujaj še druge 'k temu. Ubogaj v vsem tvojega spovednika. Umni sebi, ostani vedno otroško preprosta.«
drevesa in sikale, videla može, ki so se trudno naslanjali na debla dreves. Ne daleč od teh pa je •spoznala postavo v dolgi oblekli. Njegovi lasje so segali do ramen, njegov obraz je obdajala brada in klečal je na skali.
Minil j'e zopet teden. Od četrtka na petek je doživela Terezija drugi privid. Videla je Gospoda privezanega na steber. Okrog njega so bili možje, ki so držali v rokah biče in udarjali po Gospodu. Obraz je bil obrnjen v stran in je krvavel.
Že pri prvem videnju je spoznala, da
FRAN LEVSTIK:
KOZJE OKO
Deklica se je zelo prestrašila in jecljala: »Ne vem, če sem sploh na pravi poti, če ne delam vse napak. Mnogi pravijo, da je vse to prevara in se jezijo nad menoj.« Toda glas jo je tolažil. Terezija je ostala vso noč budna.
7. novembra je Terezija dobila hud napad vročine. Čutila je tako močne bolečine, da je večkrat padla v nezavest. Mati je bila vsa iz sebe, Zbegana in zaskrbljena. Poklicala jie zdravnika, ki je 'ugotovil, da mora Terezija takoj v bolnico. Oče, mati in ž-upnik so bili ob njeni ipostelji. Položili so ji relikvijo svete Terezije — njene zavetnice in molili. V tem trenutku je ozdravela. šla je takoj v cerkev in se zahvalila Bogu. Naslednji dan po sv. maši se je podala v šValdsassen k zdravniku dr. Seidlu. Ta jo je preiskal im prisegel, da je bila ozdravljena na čudežen način.
V začetku februarja 1926 je Terezija ponovno nevarno zbolela. Po tromesečnem topljenju je spet ozdravela in tudi slišala glas, ki j:i je dajal poguma ter jo spodbujal 'k delu za zveličanje duš.
13. februarja 1926 v soboto pred pepelnico, je Terezija morala spet v posteljo. Po pepelnici pa se je vedno ‘bolj in bolj poglabljala v trpljenje Jezusa Kristusa. V noči od 4. do 5. novemibra je spet zagledala ,tasto luč.
Naenkrat je videla, orientalske vrtove,
K M ETJ E I
V-a prihodnjo pomlad si gotovo želite poceni strojev, zato ne zamudite ugodne prilike in naročite takoj, ker se vam sedaj nudi ugodnost, doseči najviSji zimski popust pri tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogoji!
V nekem mestu sta živela dva dobra zdravnika, ki sta 'Slovela, da poznata vso zdravniBko učenost. Zdravila sta bolezni vseh ljudi, kolikor jih jc prišlo k njima. Svet ni vedel, 'kateri je večji učenjak. Nekoč sta se začela prepirati med seboj, kateri je večji in boljši.
Prvi reče drugemu: »Dragi moj, ne bodi spora med nama niti zavisti in ne prepira o tem, kateri je boljši, nego poskusiva! Kateri v 'tem poizkusu podleže, bodi sluga drugemu.«
Drugi vpraša: »Povej mi, kalkšen naj bo ta poizkusi«
Prvi mu de: »Jaz ti 'iztaknem brez bolečine oči iz glave ter jih položim na mizo im kadar kod i 'hočeš, jih vdenem zopet v glavo brez vsake okvare. Alko tudi ti meni storiš tako, si bova enaka in bova živela kakor rodna brata; a 'komur bi poizkus iz-podlletel, ta bodi sluga svojemu tovarišu.«
Drugi reče: »Bodi tako!«
Prvi, ki je tako svetoval, namoči tedaj svojemu 'tovarišu oči z ndkim plemenitim zdravilom zunaj 'in znotraj, potem prime orodje, s katerim mu iztakne oči iz glave ter jih |položi na mizo. Zdaj ga vpraša: »Dragi moj, kako se ti zdi?«
Oni odgovori: »Samio to vem, da ničesar ne vidim, ker nimam oči, a hotel bi, da mi jih zopet vstaviš, kakor si obetal.«
Prvi reče: »Kaj ne bi!«
Vzame vnoivič mazilo ter z njim namaže oči znotraj im zunaj kakor poprej. Vdene jih v glavo im vpraša: »Dragi moj, kako ti je zdaj?«
Tovariš mu odgovori: »Krasno, ker me ni nič 'bolelo.«
Tedaj veli prvi: »Treba je, da tudi ti meni talko storiš.«
Drugi de: »Evo ane!« Vzame orodje in mazilo im kakor njegov tovariš namaže oči znotraj in zunaj, a potlej mu jtih iztakne
,je ta privid trpljenje Jezusovo na Oljski gori. Pri tem ko je razmišljala, je začutila naenkrat močen sunek na telesu. Na levi strani se j c odprla rana, iz katere je tekla ikri do jiuitra.
V naslednjem tednu je videla kronanje, teden mavrh pa križev pot. Na veliki petek 1926 pa je doživela celotno Kristusovo trpljenje. 'Ko je to minilo, je naenkrat začutila vlažnost na rolkah in nogah. Tu so se odprle rane. Zdravnik je to razlagal na naraven način in 'Skušal z zdravili: odpraviti te rane. Kljub prizadevanju se mu to mi posrečilo. Rane so vedno krvavele in ozdravele, me da bi se pri tem vnele ali začele gnojiti.
(Konec prihodnjič)
in položi na mizo, rekoč: »Dragi moj, kako se ti zdi?«
Prvi reče: »Zdi se mi, da sem oči izgubil, a bolečine vendar nisem čutil; toda hotel bi imeti oči zopet v glavi.«
Ali ko je zdravnik pripravljal orodje in mazilo, je bilo okno odprto in v sobo je priletel vran. Videč na mizi svetle oči, hitro pobere eno Oko in z njiim odleti bogve kam. Zdravnik se je zelo ustrašil ter si je mislil: »Alko tovarišu ne vstavim oči, mu bom za slugo.
Oziraje se opazi kozo, ki se je vzpenjala po vinskem trsju ob zidu in gledala skozi Okno v sobo, ki je bila pri tleh. Mahoma izdere kozi eno Oko ter ga vsadi tovarišu namesto ukradenega; potem reče: Dragi moj, katko se ti zdi?«
Ta se oglasi: »Ker sem tudi tako umetno izvršil poizkus na tebi kakor ti na meni, zatorej sva si. enaka in med nama ne bodi prepira.«
In 'potlej, sta res živela v miru med sabo; samo to je bilo, da je kozje oko delalo zdravniku preglavico, ker je neprestano uhajalo (kvišku na drevje in v zeleno grmovje; mož pa sam ni vedel, kaiko je to.
NEKAJ ZA SMEH
Obramba
»Ti mož!« Ali veš, kako pravimo človeku, ki je od jutra do večera v gostilni?«
»Vem, natakar!«
Pazi na psa
»In zaradi tega malega ščeneta, ki ga nikjer ni, si obesil tako veliko opozorilo?«
»Scweda, prav zato sem moral obesiti opozorilo, da mi ga Ikdo slučajno ne pohodi.«
Modemi zakon
»DObra si, da pustiš moža vsak večer z doma.« '»Kaj naj bi pa sam doma počel?«
Fran Levstik:
Učeni kmet
Poznal sem kmeta, Žirovnika po imenu. Ta mož je znal čitati im je znal na pamet malone vse sveto pismo. Kamor je prišel, tam se je prerekal z duhovniki, kje je ta ah ona zgodba v svetem pismu. Poleti je kopal in oral, kosil m mlatil, a na zimo se je hodil prepirat po svetu. Poleti in pozimi je imel za klobukom Sojino perje in kako cvetico, utrgano kje na travniku ali izrezano iz papirja ali platna. Ogrinjal se je v črn plašč, ki je imel rdečo 'podlago.
Neko zimo pride v Čeber, kjer je živel tedaj bogat, a zelo čuden in objesten knez, po imenu Parovič. Ta je svoje hlapce tudi pretepal, če mu niso ugodili, a potlej je svoje udarce zamazoval z debelimi križevači. Nekoč izve, da je znatni Žirovnik v čebru. Ukaže ga poklicati k sebi na kosilo, pri katerem je bil po naključju tudi dekan Jar-novič. Žirovnik se ne da prositi. Pride in sede k mizi med gospodo. Kar ga je pri jedi gospod Jarnovič povpraševal o svetem pismu, vse je povedal prav natanko. Knez Pa-rovač je bil ta dan posebno dobre volje; zadovoljno je poslušal in potem dejal: Žirovnik, sveto pismo znaš, to vidim. O čemer te kdo povpraša, odgovarjaš, kakor bi rezal slamo. A zdaj vprašaj ti gospoda dekana! Rad bi vedel, bo li mogel odgovoriti on tebi ali ne.
Žirovnik pristane takoj na to ter reče dekanu: »Gospod dekan, oili veste, kako velik je Bog?«
Jamovač odgovori: » Ni človeka, ki 'hi to vedeL«
Žirovnik se nasmehne in veli: »Jaz vem! Tolik je, da 'govori o njem pretok: Nebo je moj prestol, a 'zemlja podnožje mojim nogam! Bog sega z rolkami po svetu od onega konca do toga. — A zdaj uganite gospod, koliko s okna potrdbuje Bog za svojo obleko, če je tolik?«
Jarnovič odgovori: »Izmeri ga ti, 'ki vse veš!«
A Žirovnik reče: »To m težka stvar. Ne potrebuje ga več nego jaz kajti dejal je: Kar ste storili ubogemu človeku v mojem imenu, to ste storili meni. Zatorej če 'boste dali suknjo meni, jo daste Bogu.«
S krohotom se zasmejeta dekan Jarnovič in knez Parovič, ki naposled reče: »Gospod dekan, Žirovnik je suknjo zaslužil in nadejam se, tla mu je ne boste kratili.«
Potem se obrne k Žirovniku: »Pridi sred-postno sredo, ko oblačim svojo družino, da vzamem mero tudi tebi.«
Žirovnik je res prišel in dobil od gospoda dekana zeleno suknjo, a od kneza črn plašč, ki je imel znotraj rdečo podlago. Vrhu tega mu je 'podarili knez tudi klobuk s cveticami in Sojinim perjem.
nikomur posebno ljubilo spuščati se v pogovor.
Pusto sita pefli sekirici vsaka na svojem storu. Suho je pohrstevala bosta. Počasi je minevalo popoldne. Cilka in oče sta pa hi tela.
Butarice so bile povezane in zložene v 'ktado, dneva pa je ostajalo še za dobro uro.
»Ko bi še malo grmovje posekala?« je oprašu joče pogledal oče Cilko.
»Le,« je kratko pritrdila zamišljena go-špodlnj a.
»Častnim kar mora proč,« je skrbeli oče. »Pšenico je vsejal na njivo. Kaj prida v Lazu tako ali talko nikoli ne plenj a, če se le Ipa še rja loti... Ali res ne ve, da česmim bost rjo v žito, alli le nič ne vidi?« Stari Lvetek je bil nejevoljen na Viktorja.
»Vidi, že. Včasih Se take reči, ki jih ni. Le ne spomni se ne. In prcnerad prime sam |a drobna ddla. če jih pa namesto njega )roz njegove vednosti kdo drug opravi, mu Pa spet mi prav,« je Cilka bolj poznala mla-!*ega gospodarja kakor oče.
»'Prav gori, prav doli,« se je zmeraj bolj tizburjal Blaž. »Če sc mladi premalo briga, s° ttiara pa kdo drugi. Ti se ne lahko. Ne l^ataS prepira. Pa se mu 'bdš težko ognila. Jaz se pa ibom, Čeprav mi še stokrat namiig-'je* naj stari nikar ne vtika nosu v gospo ( arstvo. Ooo, jaz osel! Pa še Opozorila si tllc pred dvema 'letoma.«
'»Na kaj sem vas opozorila?«
»J no, kaiko naj prepišem.« Jezen je za-sadiil sekirico v štor.
Cilka jie samo škomizgnila z rameni. Spomnila se j,e, kako divje je pred dvema letoma Bajtnikov Jalnez na G orel j eku največ zavoljo očeta zapodil sekiro v stari gaber.
Oče pa se ni nehali jeziti na samega sebe: »Še zase sem premalo poskrbel. Tebi sem pa 'izgovoril, da je komaj besede vredno. Kakor Ibi me bil zagovoril, tak sem bil. Za ped naprej nisem znal pomisliti, če se kaj zgodi...«
»'Kaj naj bi se pa še zgodilo, alta?« je Cilka vprašujoče nagnila glavo.
»'Kupčije z lesom se je lotil.«
»Včasih menda kar dobro zasluži. Vsaj pravi talko.«
»Včasih. Pa mar ne veš, da je kupčija tudi: goljufija?«
»Že marsikomu so prodali grunt.«
»Mar misliš, da se Viktorju kaj takega ne more primeriti?«
»Naj se mu! Ga bo vsaj prevzetnost minila.«
»Kaj 'bo pa s tabo?« je zaskrbelo očeta.
»iN.iČ. Služit pojdem.«
»Cilka! Od dne do dne je bolj narobe med vama.«
»Šele čez dve leti vidite. Bilo je pa koj prve dni Vse narobe iin nikoli se ne more več obrniti na prav.«
»Cilka, ne očitaj mi!« je zaprosil oče.
»Nič vam ne očitam. Je pa, kar je.« Cilka je odtrgala z gole česminove vejice rdeč grozdek in zanesla podolgovato jagodico v
usta. Hitro je spet izbrusila tipko kisli sadež.
»Moj zakon je prav česminovemu gro-zdiičjju 'podoben. Na zunaj je lepo, učiteljica Karla je znala cdč stanovanje okrasiti z njim, v resnici je pa neužitno, kislo ...«
Zamahnila je s sekiro in odsekala vejo tik pri Ikorenini. Kakor rejena temnordeča pšenična zrna so se j i osule od slane oparjene jagodice k nogam.
Česminov grm je 'legal na porjavelo travo. Cilka je premalo pazila. Zbodla se je. Slano, ki jo v sončnem zatišju sonce ni moglo polbrati, so poleg česminovih jagodic ]x»idečiile tudi kapljice Cilkime krvi. Cilki se je zazdelo, da ji kri že dve leti tako odteka. Počasi, po kaplji, ena za drugo, dokler ne pade zadnja na tla. Cilka si je zaželela, da bi že skoraj iztekla vsa.
Že na svatbi samti se je Viktor silil, da se je kazal veselega. V resnici je pa sedel kakor na trnju. Vse premalo je mogel pokazati, da je iz doline im celo Ravnikov. Najbolj so ga pa zbodle Mincinie besede o narejeni toži in živem šopku. Od takrat najprej Minci nasprotuje, kjer le more.
Kakor bi pomenilo, se psa nikakor nista mogla privaditi drug drugemu. Cezar je bil ves divji na Tigra. Najrajši bi ga bil kar raztrgal. In ko ga je do krvi oklal, se je Viktor razjezil in hote1! Cezarja ustreliti. Domače je njegova grožnja hudo prizadela. Kar spogledali so se. Nihče ni vedel kaj reči. Viktor je segel po puško. Oče je pa vzel čedro iz ust, jo vtaknili v žep in pljunil, ka-
kor bi se mu bil tobak za vselej prigrajal: »Le, Če misliš, da bo prav,« je revsknil. »'Pravico imaš. Tudi pes je sedaj tvoj. Pred kratkim je bilo pa še vse naše.« Užaljen je odšel ib zadrlesknil vrata. Minca se je pa spustila v jok. Da j,e Cezar njen, je hitela 'pripovedovati, da ga je prinesla kot majhnega zavaljenčka od Robarja in da je bil prej pri hiši kakor Tiger, da naj Viktor kar Tigra ustreli, če mu ni prav. Minca je umolknila. Vsi pa. so vedeli, da podi Viktorja od hiše. Viktor je jezo 'potlačil din obesil puško spet na steno. Zvečer pa je Minca p) Rozallikinem nasvetu odpeljala Cezarja nazaj k Robarju, kjer so bili pred kratkim prišli ob svojega psa. Martin se ga je razveselil, kakor bi mu bili kdo podaril žrebe. Kar ni vedel, kaj bi Minci dal zanj.
Cilka tudi Rozaikine poroke — koj po božiču za njeno je bila — ne bo nikoli pozabila. Na svatovščini se je Viktor še dobro znal prikriti. Premagati se pa ni mogel, da bi koj drugi dan ne ojKinescl očetu. Grizlo ga je najbolj to, ko je videl, kako sta se Martin in Rozallka rada vzela. Njemu so pa pogledi vseh pravili, da se je le vsilil k Cvetku.
Da je on tiščal' za njo in ne ona za njim, je morala Cilka Viktorja opomniti koj prve dnii po,poroki. Ni bilo prav. Ušla ji je beseda. V dno duše ga je zabolelo, kakor bi vsakogar. Pa naj bi nikar ne bil namilgavai na Janeza.
(Dalje prihodnjič)
Dunajska „Eisrevue“ z 1. opereto na ledu
Kakor že ncika(j let, 'taiko 'bo tudi lotos — in sicer od 6. do 18. februarja — dunajska svotovnoznana revija na ledu gostovala v Celovcu. Slavnostna 'predstava zelo pestrega programa bo v 'sredo, din e 6. februarja. Prvič bodo imeli Celovčani možnost videti edino »opereto na ledu« {^komponiral jo je Robert Stolz), ki gre pod imenom »Festival ljubezni«.
... in kateri solisti se bodo letos predstavili :
© Ingrid VVENDL; 2-kral>na evropska prvakinja, 2. na svetovnem prvenstvu; zmagovalka bronaste kolajne na olimpijskih igrah 1956 in 'trikrat avstrijska prvakinja v umetnem drsanju na ledu.
O Vvette BUSIEAU: nekdanja belgijska prvakinja v umetnem drsanju.
O Michele COLBERG: prav tako bivša belgijska prvakinja v 'umetmam drsanju.
• Emmy PUTZINGER: večkratna av-strijUka prvakinja iln zmagovalka večjih mednarodnih tekem.
9 Helmut LGFKE: iz Frankfurta, 'kjer •se je vozil na ikotalkah — danes pa je opora
»revije«, predvsem kot plesalec z Ingrid Wendl.
© Tilo GUTZEIT: nekdanji nemški pr-valk. Eden najboljših drsalcev dlunajdke revije na ledu.
© Bill HINCHV: doma v Sidmeju. Za-stopnik prvovrstnih avstralskih revijiskih plesalcev.
O Fernand LEEMANS: 14-kratni 'belgijski prvak in svetovni prvak poklicnih drsalcev. 'Soigralec Emmiije Putzinger.
© Herbert BOBEK: Dunajčan; eden najboljših svetovnnh alkrclbatov in bomikov na ledu.
9 Richard LEDVVIG: novi soiggalec Bo-beka. Mojster komične akrobatike — Nemec.
• Bill STEWART - Irec: tretji v trojici kemikov.
Že seznam teh imen nam priča, da je nivo v umetncim drsanju »Eisrevue-je« prej ko slej' neprcikodjiiiv.
V letošnjem programu, iki se ddli v »Fiesta« 'in »Cknvn«, bo tudi veselo svidenje z Mr. Jackie, z edino opico, ki se zna drsati.
Emmy Putzinger in Fernand Leemans — 2 zvezdi dunajske revije na ledu
QLEDALISČE V CELOVCU
PeiJ.N., 18. januar: Minna von Barnhelm (krstna predstava). — Sobota, 19. januar: Der Zaresvitsch. — Nedelja, 20. januar, ob 15.00: Die Blume von Hasvaii. — Torek, 22. jcnuar: Die Blume von Hawaii. — Sreda, 23. januar: Die Blume von Hawaii. — Četrtek, 24. januar: Minna von Barnhelm.
—	Petek, 25. januar: Ein Maskenball. — Sobota, 26. januar: Die Blume von Hawaii.
—	Nedelja, 27. januar, oh 15.00: Die Blume von Hasvaii (zadnjikrat).
Za vse predstave prosta prodaja vstopnic. Začetek predstav vedno ob 19.30 (razen 20. in 27. januarja).
f
Jungbleiben!
konltnlritrl in Aktiv.Kaptela •nlHatttii dtr Sltigttung dtr korptr-lidran und gtitligtn Fritcb* mn d dts Wohlb«find«n».
41 Kapstln S 27.— Karpackung ISO Sl. S 67.—
la Apolhtktn H. Drogiritn
ilatlitdi bUibta — dat it« tint For-dtning unttrar Zait. Gr»Hen audi Si* tun „Jungbrunn*n d*r N a I ■ >". Di* Wirkifolf* d*i Knob-lAucht, ta W*i»nk*tm8l gtloil, »ind d*n g*rudilr(i*n Klottarlrau Diet* Kapteln ditnin
/Ikfil/
H A P S E L N

'Moderen, iznajdljiv, izkušen inženir-arhkekt in 'konce.sionlniin
STAVBENIK
izvršuje 'Vsakovrstne osnutke in načrte. 'Prevzema stavbno vodstvo, opravlja cenitve iln obračune ter svetuje v vseh gradbenih zadevah.
Naročila naslovite na: Postamt Kla-genfurt 2, Postfaclh 95.
Toplota
Vsako leto 700 milijonov ton smeti in odpadkov — Največ težav je v gosto naseljenih industrijskih pokrajinah
Na drugem mednarodnem kongresu za odstranjevanje smeti in odpadkov v Esse-nu na N eniškem jie 750 strokovnjakov iz 22 dežel razpravljalo o problemu, ki postaja iz leta v leto bolj, pereč, saj kažejo statistike, da mora 'človeštvo najlti odlagališče za 700 milijonov ton smeti in odpadkov, ki jiih je predvsem zaradi proizvodov vsako leto za pet odstotkov več. Težave so predvsem na industrijskih področjllh: 'izračunali so, da bi se na primer Porurje v desetih letih dobesedno pogreznilo v smeti in odpadke, če jih ne bi odstranjevali u ipešno in kar se de da ekonomično.
Neko' poremsko podjetje že leto dni sežiga smeti; talko pridobljeno 'toploto spreminjajo v električno energijo. Za začetek so zakuril! pod kotlom z zmogLjivositjo 400 ■ton, zdaj pa -pripravljajo nadaljnje tri talke kotle, pod katerimi bo zgorelo okoli 400 tisoč 'ton 'smeti in odpadkov iz Essena in iz s;dmih okoliških mest v Porurju. Seveda se tak jx>stqpek obnese le v pri-meru, če je v iblilžimi 'kalorična centrala, ker sicer ni mogoče koristno uporabiti pridob-Ij.ene toplote.
Za manjša naselja so izdelali nekaj naprav, v katerih zgori do 70 'ton smeti na dan in ki se 'bodo obnesle predvsem zato, ker ne zastrupljajo zraka v okolici.
Na kongresu so obravnavali sežiganje mestnih smeti in industrijskih odpadkov ne glede na njihovo neznatno toplotno vrednost ter o poskusu, da bi s iposebnimi magneti odstranjevali liz smeti razne kovine, iki sestavljajo pet odstotkov vseh odpad-
MALI OGLAS
Iščem pridno hišno pomočnico za moderno majhno gospodinjstvo. Dobra plača. Ponudile na upravo lista pod oznafiko „L 1.563).
O F E tl	H E R D E
IN A I. L E N AUS.OaRUNGEN L A G E R N D I
grosskOchenanlagen
SOWIE SAMTLICHE KtiCHENBEHELFE, GESCHIRR usw. N UR IM FACHGEbCHAFT
M B K L A U
a
a
a
51
■Ji
a
a
B
a
a
M
tf
B
F1
B
a
u
KLAGENFURT	DOMGASSE IS	TEL. 35-58 m
a
a
^■■■BBIBBBBBEiSBBBHBlIBBBBBBBEiBiBBBBBJlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ESaOBBB
Z raketami
Človek, Iki jie prvi praktično ustvaril zamisel rakdte, je Amerikanec, univerzitetni profesor Robert H. Goddard. Toda imel je težave z oblastmi. 'V državi Massachusetts so mu colo prepovedali poizkuse z »ognjenimi izstrelki«. INikogar ni zanimalo to, da j|e bili Goddard prvi človek, ki je skonstruiral raketo s tekočim gorivom. Samo znani pilot Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik, je verjel Goddardovemu prepričanju, da bi človeku s takšno raketo lahko uspel prodor v vesolje. Lindbergh je s svojim ugledom .in s svojo vplivno besedo dosegel, da je milijonar Guggenhein dal Goddardu letno 25 tisoč dolarjev zato, da bi le-ta lahko uresničili svoje »raketne sanje«.
Ko je Goddard ta denar dobil, jte z ženo, s svakom in 'tremi pomočniki odpotoval v Roswell v .New iMexiko, kjer si je uredil majhen laboratorij in (tehnično delavnico. V svoj dnevnik je takrat zapisal: »Središče vzhodnega dela New Mexika sem si izbral zaradi tega, ker je najugodnejša pokrajina s primernimi klimatskimi razmerami.« Goddard niti slutil ni, da so komaj nekaj več kot 15 let pozneje te ugodnosti spoznali tudi znanstveniki ameriških atomskih raziskovalnih centrov, ki so prav v teh krajih skonstruirali prvo atomsko bombo.
S svojimi sodelavci je v letu 1930 zgradil startno rampo in poizkusno ploščo, na kateri je lahko preizkusil izboljšave na raketnem motorju. Hkrati pa je gradil tudi raketo, ki jo je imenoval »Neli«. Odločilen dan je napočil 30. decembra 1930. Takrat
iz smeti
kov, kar nanese v mostu s 100 tisoč prebivalci dkofli 1400 'ton na leto. 'Pepel in žlindro iz peči na sežigailiiščih bi lahko n|jx>ra-bili kot dodatek pri graditvi ulic in cest. Razpravljali so o možnosti, da bi smeti spuščali skozi drobilce oziroma nekakšne mline ter jih potem odplakovali v relke, vendar bi bilo to 'sorazmerno drago. Posebej so poudarjali neposredno zvezo med odstra-njievan jcm in 'izkoriščanjem smeti ter med kanaiizacijin, skrbjo za čisti zrak in vodno gospodarstvo na splošno.
je poskušal
je bila »Neli« pripravljena na start. Ko je Goddard pritisnil na sproživec, je »Neli« /bobnela v višino in dosegla za takratne čase presenetljivo višino. 600 metrov in hitrost 150 km na uro.
Toda ljudje se za ta uspeh niso menili. Vsem se je zdelo delo Goddarda in njego- I ve skupine nekakšno dolgočasno igračkanje.
Goddard pa n! odnehal, čeprav je bilo njegovo delo dolgotrajno, saj. je le vsakih Sest mesecev lahko .poslal raketo na poizkusni polet im še takrait je bil napredek le neznaten.
GOddard pa j,e s svojimi mislimi že vi- ' soko letel: »Morali bi doseči izredne hitrosti,« je zapisal, »če bi hoteli, da bi imeli naši poizkusi smisel. Morda bo zvenelo fantastično — vendar sem prepričan, da bodo nekoč raketo uporabili za to, da bo odnesla v vesolje telo, telo, ki bo krožilo okoli Zemlje kakor druga Luna ... Če bi hoteli poslati takšno umetno Luno na krožno potovanje okoli Zemlje, potem bi morale rakete ali več povezanih raket doseči 7,9 km v sekundi. Zato se mi zdi, da bi bilo najvažnejše rešiti problem hitrosti.«
Pet let ipoznaj e — 31. maja 1935 — se je temu ismoLru v znatni meri približal. Nj.e- I gova »Neli« se je dvignila 2.300 m visoko din dosegla hitrost 1.120 km ma uro. S tem je prvič v zgodovini motor dvignil leteče telo skoraj s hitrostjo zvoka.
Nadaljuje delo mu je preprečila smrt. Že ;po 'Goddardovi smrti — 'leta 1948 — je Guggenheiin, ki je prej' pomagal iznajditelju rakete z molt'orj;em na tekoče gorivo^ pisali: vladi, ki iza te 'iznajdbe ni kazala posebnega zanimanja: »Očitno je, da so nemški tehniki v veliki meri uporabili Goddardove ideje in da je nemška »V-2« skoraj identična z. Goddardovo raketo. Rakete tipa »V-2« so bile torej v naša državi še preden so jih Nemci sploh začeli konstruirati .. .«
Materinščina
»'No, učenci, zakaj imenujemo našo govorico materin jezik?«
»Jaz mislim, da zato, tovariš učitelj, ker oče sploh ne pride do 'besede.«
Inženirji ameriškega vesoljskega urada v Clevelandu gradijo vesoljsko postojanko, ki jo Iki inogoic v vesolju napihniti. ..Vesoljski obroč” ima tri nadstropja in sestoji iz posebne gumijaste tkanine, ki jo tudi najmanjši meteoriti ne morejo uničiti. Obroč zganejo skupaj in ga pošljejo z raketo v vesolje, kjer se potem avtomatično začne polniti 7. zrakom. V notranjosti obroča je prav tako zganjeno pohištvo, razno orodje ter razne raziskovalne naprave, ki jih je mogoče napihniti. Na sliki vidimo model takega ..Vesoljskega obroča”.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radi še, p. Žrelec — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.