GrosuPlj'e (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM 2000 352(497.4 Grosui 3 i Ulica Ane Galetove 10 1290 Grosuplje Tel.: (01)786-07-97 Fax.: (01)786-07-96 Mob.: (041) 377-302 E-mail: geodeti@siol.net KOPALKE MASKE BLAŽI PLAVUTKE BAZENI OCA NAHRBTNIKI5PALNE VRI BLAZINE OČALA IAHRBTNIKI5PALNE VREČE IkBnTki MlftCE KB. MAJICE PDSUT^Sd. o. o. VSE ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA •^r KS Bočna Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXV številka 6 junij 2000 i umu Pozdravljena, naša dobra, stara šola. Odhajamo. Toda spomini bodo ostali. Na lepe in manj lepe trenutke. In ko bomo hodili mimo svoje nekdanje "hiše učenosti", ho v srcu prijetno, v duši pa toplo... 0/i.e oljcanE, le jioieHrej jxa uie, ki i.te kdajkotl detati u ioCi na czrfdamiceui 29 v petek, 23. 6. 2000 o£ 17. uxi na ifovEino odprtje noue, oinovne. lolz in i porine duoranz na Jl\M\ans.ki a. 40 a. IE nam oEr tem uitlUim. za nai vit pomcmtrnzm dogodku! Stapan otjčint ^xoi.up[jt n/odituo Q<ŠT>\UL\I. PROGRAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI 24.junij 2000, ob 18.00 uri v dvorani Brinje Kulturni program: Vokalna skupina Ave - zborovodja Andraž Hauptman, Pihalni orkester GŠ Grosuplje, Folklorna skupina France Prešeren Račna. Moderatorica Simona Zore Ramovš Vsebina: Himna - Pihalni orkester, Govor župana, Vezni tekst, Ave (2), Slavnostni govor, Ave(2) Podelitev priznanj in nagrad, Folklora. Pihalni orkester. PROGRAM PRIREDITVE: Himna - Pihalni orkester Govor župana Govor predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport Govor ravnateljice Zahvale in plakete zaslužnim Blagoslov Šolski kulturni program rtje, ogled šole in pogostitev (zabavni KOZMETIČNI SALON S. Glavan Brinje 1/47, 1290 Grosuplje tel.: 061/7862-132 Cenjene stranke obveščamo, da odpiramo KOZMETIČNI CENTER THALGO kjer vam bomo nudili sodobno nego po evropskih standardih. Naša novost bodo skrajšani programi nege obraza 30 - 40 minut, tedenska nega: oblikovanje obrvi, depilacija, maska in zaščita kože. NOVO - nega obraza s kisikom in C vitaminom Thalgoj LA BEAUTE MARINE SPECIALNA NEGA OBRAZA permanentni make up, tatoo ličenje za vse priložnosti terapija z BHA kislinami 02 nega s C vitaminom barvanje trepalnic in obrvi aromaterapija obraza depilacija, epilacija barvna analiza solarij ANTICELULITNI PROGRAMI MASAŽE klasična masaža ročna lymfna drenaža sprostitvena masaža masaža z eteričnimi olji ultra zvok algoterapija aparativna Ivmfna drenaža aromaterapija bodv vvraping mišična stimulacija Frigi Thalgo Brezplačno svetovanje za nego problematične kože in prodaja negovalne kozmetike THALGO IZ KOLEDARJA PRIREDITEV KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA. OŠ Louis Adamič, Grosuplje 23, junij 2000 v avli OŠ Louis Adamič SREČNI SMO, ČE SMO DOMA Turistično društvo Kopanj 25. junij 2000 Račna - Kopanj Prelomno obdobje Več ali manj, smo že pozabili, daje letošnje leto nekaj posebnega. Za ene že začetek novega, za druge (tudi za mene) šele konec slarega tisočletja. Kljub euforiji in velikim pričakovanjem življenje teče dalje ne boljše ne slabše (vsaj zaradi letnice ne). Vendar za našo občino in občane to leto ostane prelomno. Poleg naporov in dobrih možnosti, da kraj Grosuplje tudi uradno postane mesto, smo v letu 2000 prestopili prag razvitih občin in se znašli med 25 občinami, ki niso več upraviče­ ne do državnih subvencij. Tega dejstva bi morali biti pravzaprav veseli, če de­ janske razmere ne bi bile bolj zaskrblju­ joče. Hitri rasti občinskega proračuna je botrovalo predvsem priseljevanje obča­ nov v nova naselja in stanovanja, saj je glavni vir prihodka proračuna pred vsem delež iz dohodnine občanov. Ob tem hitrem navideznem bogaten­ ju paje občina na pomembnih segmen­ tih razvoja stagnirala ali celo nazadova­ la. Zaradi premajhnega vlaganja v raz­ vojne dejavnosti smo v tem trenutku navidezno bogati, dejansko pa dokaj nerazviti. Velika prepreka nadaljnjemu razvoju je izredno stara, slaba in pomanj­ kljiva komunalna in ostala infrastruktur­ na opremljenost občine, v katero seje v preteklosti izrazito premalo vlagalo. I li­ ter porast prebivalstva predvsem v na­ selju Grosuplje je zelo povečal potrebe po boljših cestah, ulicah, parkirnih pro­ storih, javnih površinah in zgradbah, raz­ svetljavi, storitvenih dejavnostih, druš­ tvenih in družabnih prostorih in še in še. V ostalih naseljih po občini ni stanje nič boljše, saj je tudi tu opremljenost predvsem z infrastrukturo relativno sla­ ba in dokaj pomanjkljiva. Še vedno ni­ mamo vodovoda do naselij Velika Ilova Gora, Mala Ilova Gore in Huda Polica. Do slednje ni niti primerne makadamske ceste kaj šele asfaltirane. Razen v večjih urbanih naseljih Grosuplje in Šmarje, nikjer drugje ni­ mamo zgrajene primerne kanalizacije in čistilnih naprav. Krajevne skupnosti po večini uprav­ ljajo z izredno starimi pokopališči, ureje­ nimi še v prejšnjem stoletju. Primanjkuje prostora, nimajo primernih mrliških vežic. Stari zadružni domovi, kjer so krajev­ ne skupnosti po večini imele svoje družbene, družabne in prostore za kul­ turno dejavnost so v slabem stanju. V nekaterih KS so te prostore s krivičnimi postopki sedanjih lastnikov tudi izgubi­ li, čeravno so bili vsi ti domovi v prete­ klosti grajeni s prostovoljnim delom in nemajhnimi vlaganji samih krajanov. Tako danes v nekaterih KS delujejo v premajhnih, predvsem pa neprimernih prostorih. Ob pripravah za širšo preureditev zd­ ravstvenega doma, smo bili s strani repu­ bliške inšpekcije seznanjeni, da v tem objektu ne bomo mogli pridobiti upo­ rabnega dovoljenja, predvsem zaradi nefunkcionalnostj in dotrajanosti objek­ ta. Tako nas v bližnji bodočnosti čaka izgradnja novega zdravstvenega doma. Na področju otroške vzgoje in varst­ va nam že v letošnjem letu primanjkuje preko 80 mest za otroke vseh starosti. To je nedopustno, zato moramo nemu­ doma pristopiti k reševanju te pereče prostorske problematike. Udarna problematika v bodoče pa bo gradnja šol v skladu z novo zakonodajo o devetletki in zagotovitvi enoizmenske- ga pouka na obeh osnovnih šolah in njihovih podružnicah. Prva v tem pro­ gramu je zgrajena nova osnovna šola Brinje, v nadaljevanju pa moramo zgra­ diti še nove podružnične šole v Št. Juriju, na Polici in v Račni, ter temeljito preure­ diti in prilagoditi podružnični šoli v Žalni in Šmarju, ter osnovno šolo Louis Ada­ mič v Grosupljem. To je kratek presek stanja v trenutku, ko smo postali "razvita" občina. Pro­ blemov je več kot dovolj, vendar pov­ ratka ni, ostane nam samo napredek. Možnosti imamo, potrebno jih je izrabi­ ti. Občina Grosuplje je danes s svojo izredno ugodno lego v neposredni bližini Ljubljane in ob glavnih promet­ nih povezavah postala zanimivo področje za razno-razne investitorje. S svojimi neizrabljenimi prostorskimi možnostmi ima velike potenciale za raz­ voj predvsem gospodarskih dejavnos­ ti. Trenutno se za gradnjo poslovnih in gospodarskih objektov v naši občini zanima vrsta uglednih domačih in tujih podjetij. Privlači jih predvsem področje v zazidalnih načrtih ob avtocesti. Tuje izredno atraktivna lokacija, za lastno pro­ mocijo podjetja in tudi širše, predvsem na področje nekdanje Jugoslavije, ka­ mor se razvojno usmerja vse več do­ mačih predvsem pa tujih podjetij. Ob tem moram poudariti, da budno pazimo, da v občino prihajajo predvsem podjet­ ja s čisto, ekološko neoporečno dejav­ nostjo, z vizijo nadaljnjega razvoja in po­ večevanja delovnih mest. Prva prioriteta v razvoju občine bo morala biti opremljanje zazidalnih ob­ močij in zagotavljanje pogojev za razvoj gospodarstva. V tem sklopu je tudi čimprejšnja izgradnja vodnih zadr­ ževalnikov Bičje, Veliki potok in Podlom. S tem sistemom zadrževalnikov bomo trajno rešili problematiko nenadzorova­ nih poplav v Grosupljem in na Raden­ skem polju. Druga prioriteta bo vlaganje v zago­ tavljanje neoporečne pitne vode in od­ vajanje ter čiščenje tekalnih in odpad­ nih voda, na celotnem območju občine. Za te projekte bomo v sklopu interesnih občinskih združenj poizkušali pridobiti mednarodna sredstva. Program gradnje osnovnih šol, vzgoj­ no varstvenega zavoda in zdravstve­ nega doma, bo finančno največji zalo­ gaj. Zato bo potrebno ob razumnem dogovoru vseh pristojnih rok izgradnje raztegniti na daljše obdobje od 8 do 10 let, če bomo želeli v občini postoriti še kaj drugega. In kako so se stvari v občini odvijale v tem prvem polletju. Glede na to, da smo uspeli ob nemajhnem trudu pro­ račun sprejeti že v mesecu marcu, so se naloge iz programa dela občine pričele odvijati že dokaj kmalu in upamo da bodo večina tudi tekom leta izvršene. Velike probleme imamo v prvem polletju predvsem z odplačevanjem obveznosti do izvajalcev na osnovni šoli in večna­ menski dvorani Brinje, zato smo prisilje­ ni določene druge dejavnosti in izplače­ vanje proračunskega denarja prestaviti v drugo polovico leta. Razveseljivo je, da bo država svoje Čestitko soobčonom Stoletja so minila do trenutka pred devetimi leti, ko je za slovenski narod napočil zgodovinski trenutek. Trenutek osamosvojitve. Trenutek o katerem so razmišljale in breznadno sanjale generacije naših prednikov. Dejstvo, daje šele naši generaciji uspelo izkoristiti zgodovinsko možnost in svoj narod popeljati svoji usodi nasproti, nas navdaja s ponosom, predvsem pa nas zavezuje pred preteklimi in bodočimi rodovi. Vendar to obvezo očitno nismo sposobni najbolje izpolnjevati. Trenutek enotnosti, tesnega sodelovanja in skupnih akcij, ki so nas vodile v zgodo­ vinski uspeh, je že daleč za nami, ponovno smo razdvojeni, sprti in neen­ otni. Trenutki euforije so minili, sedaj se soočamo s trdo realnostjo preživetja v mali državi, ki se mora z ogromnim trudom in dokazovanjem šele umes­ titi v evropski prostor. Ali bo šlo? Menda bo. Sem optimist. Imam zaupanje v bodočnost, predvsem v našo mlado generacijo, da bo nadaljevala tam, kjer seje nam ustavilo. Zaupam v njihov neobremenjeni razum, zavednost in voljo, da sebi in svetu dokažejo, da smo zaupanja, spoštovanja in upošte­ vanja vreden narod, ki bo ustvarjalno sodeloval pri izgradnji našega skup­ nega evropskega jutri. Občanke in občani, prijatelji. Pred nami sta občinski in državni praznik dan državnosti, ki predstav­ ljata usodne zgodovinske trenutke za naš narod. V imenu občinske upra­ ve in svojem imenu vam čestitam in želim, da bi jih dočakali in preživeli srečni in zadovoljni ob spominu na omenjene dogodke. Župan Janez Lesjak obveznosti do plačila deleža za osnov­ no šolo Brinje poravnala v celoti že v tem polletju, kar nam bo bistveno raz­ bremenilo proračun v drugem polletju. Trenutno intenzivno potekajo razgovo­ ri z bodočimi investitorji v zazidalnih conah, kjer je vse pripravljeno za priče- tek del na komunalnem urejanju. V teku so realizacije razpisov za pridobivanje izvajalcev raznih del, tako je že sprejet izvajalec za enega večjih letošnjih pro­ jektov, izgradnja kanalizacije na Rimski cesti v Šmarju, ki bo grajena pretežno iz sredstev republiške ekološke takse in prispevka krajanov. Končali smo z v'zdrževalnimi deli na cestah, v krajevnih skupnostih pa se izvajajo priprave ali so se že začela dela na raznih krajevnih programih. Upam da bomo uspešno rešili proble­ matiko pomoči družinam na domu, kje nam je glede na odločitev pomladnih svet­ nikov, da se sredstva za to dejavnost pre­ polovijo, do konca junija zmanjkalo de­ narja in bi morali ta program prekiniti. Gle­ de na to, da bi bilo to za skoraj 40 oskrbo­ vancev pravzaprav katastrofa, upamo, da bo prevladal razum in bodo v svetu potrje­ ni sklepi, ki bodo omogočili nadaljevanje te prepotrebne dejavnosti. Iz predhodnega pregleda se vidi, da bomo morali danes in v bodoče dobro pljuniti v roke, da bomo zmogli realizirati vse te naloge. Imamo najboljše razvojne možnosti, stopiti bi morali skupaj in družno potegniti ta voz v boljšo prihodnost. Naši ljudje, predvsem pa tisti, ki prihaja v našo občino kot bodoči investitor ali občan ne razume in noče razumeti naših medsebojnih političnih in osebnih špetirov, ki nam kradejo čas in denar. Ti ljudje želijo samo, da jim zagoto­ vimo pogoje za čimhitrejši pričetek izgradnje ali pa gredo dalje. Osebno se ne oglašam pogos­ to v tem glasilu, zato pa imate obča­ ni priliko prebirati vsakršne odzi­ ve, komentarje, kritike, mnenja Ne želim jih komentirati. Vse tiste član­ ke, ki so korektni in dobronamer­ no kritični, vzamem resno in se potrudim, da s strokovnimi služ­ bami odpravimo kritizirane po­ manjkljivosti. Politično-kritizerske prispevke ne upoštevam. Vem, da je boleča in za nekatere nespreje­ mljiva sedanja zasedba županske­ ga mesta. Na vse kriplje se trudijo za razvrednotenje same funkcije. predvsem pa mene osebno. Cilj, ki ga s tem početjem želijo doseči, je "čim slab­ še, tem boljše". Tak odnos in način dela bistveno zavirata uspešno delovanje občine in povzročata nepotrebne zamu­ de in blokade. To se predvsem odraža na prepoznem sprejemanju določenih aktov in sklepov, kar za seboj potegne nove in nove probleme. Za zaključek pa še to. Ne spuščam se v uredniško politiko tega glasila, o tem naj sodijo bralci, njim je glasilo namenje­ no, ne morem pa mimo načina komenti­ ranja sej svetov v tem glasilu. Gospoda dopisnika J. Mullerja poznam kot korekt­ nega moža, zato ne morem razumeti nači­ na njegovega komentiranja in pristopa. Po nekem svojskem kriteriju zapisuje ne­ pomembne dogodke in izjave, pomemb­ ne sklepe pa izpušča. Za poslastico si izbira županove napore pri vodenju seje, mnenja in izjave, ki jih spretno sprev­ rača v svoje nasprotje in jim dodaja svoje nepotrebne komentarje. (Če bralci želijo vedeti, kaj sem dejansko naredil ali kakšno je bilo moje mnenje in stališče, naj izjavo dopisnika preberejo pomen­ sko nasprotno in to bo to.) Verjamem, da so naše seje predolge in dopisniku verjetno pade koncentracija vendar zato ni treba biti jezen in pristranski in z ne- objektivnimi in popačenimi zapisi in komentarji metati slabo luč na naše delo in ljudi. Župan Janez Lesjak Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJ I M - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMEN­ TACIJI; ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TU LE FONI: 01/ 786-30-78, 786-05-42, 786-05-43, GSM: 041/683-532. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22,786-07-21 GSM 041-982-233 e-mai 1: jozemCaisiol.net Uredniški odbor: Jakob Miiller, Barbara Pance, mag. Tatjana Skubic, mag. Breda Škrjanec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Kolodvorska 2 (tajništvo občine, tel. 7861-211) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN 1580-0911 Računalniška priprava: U&DUlaga, Grosuplje, Sp. Slivnica Tisk: GRAF1S Grosuplje, Sp. Blato Po potrdilu o vpisu v evidenco jav­ nih glasil št. 5/4-03-754/95^2 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na pod­ lagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spa­ da časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 4.850 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplač­ no. Prispevke v letu 2000 je do na­ daljnjega treba oddati do prvega ponedeljka v mesecu (za nasled­ njo številko do ponedeljka, 3. ju­ lija 2000). Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nana­ šajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posega v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasi­ lih, je treba oddati na papirju z last­ noročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško politiko si pridržujemo pravico do krajšanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po predračunu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslo­ va potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Grosupeljski župan potrebuje dvo podžupana Sejo Občinskega sveta - 10. maja Na dnevnem redu seje občinskega sveta so bila tri pomembnejša vpra­ šanja: imenovanje podžupanov, zak­ ljučni račun proračuna 1999 in zazi­ dalna zemljišča, na predlog mag. P. Verliča (SDS) pa so najprej obravna­ vali razrešitev M. Širclja (samostojni svetnik) kot predsednika Komisije za volitve, imenovanja m mandatna vpra­ šanja in kot predsednika Odbora za gospodarstvo ter razrešitev J. Koš­ irja (samostojni svetnik) kot predsed­ nika Odbora za družbene dejavnosti, kot člana Odbora za gospodarstvo in kot člana skupščine Javnega komu­ nalnega podjetja Grosuplje - in sicer z utemeljitvijo, da sta izgubila zaupan­ je svetniške skupine SDS. Nekdanja socialdemokrata so brani­ li B. Gabriel (LDS), M. AhBn (ZLSD), poudarjajoč, kako oba mislita s svojo glavo, ter mag. M. Kranjc (LDS), kije povedal, koliko da seje ob njiju naučil. K temu priznanju je V. Šparovec (SDS) pripomnila, dajo veseli prvič po dveh letih iz vrst LDS slišati tako pohvalo, čeprav žal šele ob izstopu nekoga iz SDS. M. Šircelj sam je izjavil, da svo­ jega političnega nazora ni spremenil in ostaja zvest programu SDS, da pa gaje občinska SDS vsebinsko ome­ jevala. Istočasno je zavrnil stranko- kracijo, obsodil politični linč na Zele­ nem valu in v Grosupeljskih odme­ vih, za naslednje občinske volitve pa napovedal samostojno kandidaturo. Ker po Poslovniku predsednika in člane Komisije za volitve, imenovan­ ja in mandatna vprašanja razrešuje Občinski svet neposredno, predsed­ nike in člane odborov pa šele na pred­ log te Komisije, je župan J. Lesjak točko hotel umakniti z dnevnega reda, vendar je R. Rome (SLS) napovedal, da bo sejo zapustil zaradi kratenja svetniške razpravljalne pravice, kar bi zelo verjetno sprožilo nesklepčnost. Zato župan - ob omenjanju linča, večinskega izsiljevanja, totalne blo­ kade in igranja z demokracijo - svoje­ ga namena ni uresničil. Da bi posto­ pek uskladili s pravili, je - med krajšo prekinitvijo - imela Komisija za volit­ ve, imenovanja in mandatne zadeve izredno sejo, ki se je levi člani sicer niso udeležili, ter sprejela predlog o razrešitvi M. Širclja in J. Koširja. V na­ daljevanju je nato občinski svet razre­ šitvi izglasoval, in sicer z 12 glasovi ZA IN 9 PROTI. Župan J. Lesjak je v zadnjih 11 me­ secih že tretjič predlagal, da bi občina Grosuplje dobila dva podžupana. Za prvega je predlagal - ponovno - M. Ahlina (ZLSD), za drugega pa tokrat J. Koširja (samostojni). M. Ahlin (ZLSD), verjetno nezadovoljen s predhodnim postopkom razrešitve dveh svetnikov, je izjavil, da odstopa kot član občinskega sveta in da ne bo kandidiral za podžupana. Župan je poudaril, daje M. Ahlin glede na svoje politične in druge izkušnje za podžupana najprimernejši, ter izrazil upanje, da se bo kandidat premislil, nato pa točko umaknil z dnevnega reda. Ker Nadzorni odbor o zaključnem računu občinskega proračuna 1999 še ni podal izjave, so člani in članice občinskega sveta z večino glasov odločili, da bodo o računu samo razpravljali, o njegovi potrditvi pa tok­ rat še ne bodo glasovali. J. Intihar (SOPS) je opozoril, daje proračun za letošnje leto prenapihn- jen, saj znaša nad 2000 milijonov oz. kar 25 % več kot v letu 1999, da se je nesorazmerno dvignila splošna po­ raba (občinski organi in občinska uprava), da so izdatki za gospodar­ sko infrastrukturo (ceste, vodovod, odpadki) z 28 padli na 20 % ter da so bila sredstva za podjetništvo izko­ riščena samo 56-odstotno, za turizem pa 60-odstotno. Mag. M. Kranjc (LDS) je pohvalil krajevne skupnosti, ker niso porabile vsega svojega de­ narja, opozoril pa na nesorazmerno visoke dohodke KS Polica ter na nje­ no preveliko dotacijo (1,28 milijona) društvom. B. Predalič (SDS) je pou­ daril, da 20 % predvidenih prihodkov ni bilo realiziranih, realizacijo okrog ® 0 KOREKT JEZIKOVNA ŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA (Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora v III ugodne cene in načini plačila zanimiva potovanja za vsakogar maturantski izleti jezikovno izobraževanje v tujini eksotična potovanja poletni dopusti v Dalmaciji in po svetu Za vse informacije glede terminov potovanj, prospektov, rezervacij in cen smo vam stalno na voljo na naših številkah: tel./faks: 01/ 7877 - 244 GSM 041/ 623 - 634 Liljana Stepic 100 % pa da ima samo 14 postavk. Zanimal gaje tudi strošek 2,7 mili­ jona za nadzor nad cestami. J. Mi- klavčič, vodja urada za komunalno infrastrukturo, je pojasnil, daje toli­ ko stal nadzor nad gradnjami oz. ob­ novami občinskih cest. Mag. P. Ver­ liča (SDS) je motilo nerealno plani­ ranje prihodkov, saj je bilo z novem­ brskim rebalansom predvidenih 1900 milijonov, po zaključnem računu pa gaje bilo komaj dobrih 1600 milijo­ nov. P. Štrubelj (SKD) je kritiziral 70 nerealiziranih postavk proračuna ter dejstvo, daje bilo od 12 milijonov stanovanjskega depozita, ker ni bil razpisan dovolj zgodaj, izkoriščenih samo 6,5 milijona. J. Dolinšek (SLS)je v proračunu pogrešal denar, porabljen za po njegovem nelegalno izgradnjo betonskih platojev na zem­ ljišču za Smrekcem, kjer naj bi se gradilo romsko naselje, obenem pa čestital KS Polica, da sije pridobila 10 milijonov lastnih sredstev. M. Šircelj (samostojni) je dopustil možnost, da je dal sedanji župan nezakonito posta­ viti betonske platoje, vendar je do­ dal, da seje nelegalno gradilo tudi v Oazi, in sicer po naročilu prejšnjega župana, glede KS Polica pa je menil, da ima privilegije ter da si pridobiva dohodke tudi na nezakonit način. A. Likovič (SDS) pa je izrazila obžalo­ vanje, da nobena KS ni znala v celoti in koristno porabiti vsega svojega de­ narja, pri čemer je še posebej izposta­ vila KS Žalno, kateri je ostalo 6,8 milij­ ona, in KS Račno, kateri je ostalo 6,2 milijona tolarjev. Kje naj bi se letos gradilo? Leta 2000 bo občinski svet obravnaval 5 ureditvenih načrtov. V območju Šmar-je-šola, ki obsega zemljišča med novo cesto prek avtoceste, Ljubljansko cesto in vrtcem, je predvidena odse- litev betonarne in ureditev zunanjih površin. V Šmarju bo tudi končana sanacija peskokopa London, kamor se naj bi preselila betonama. V ob­ močju Upravnega trikotnika, tj. med Kolodvorsko, Adamičevo in Tabor­ sko na Grosupljem, naj bi se uredile parkirne površine in zelenice ter zgra­ dili prizidki in nadomestni upravni in poslovni prostori. V območju Na vsto­ pu v mesto, tj. med Adamičevo in Pod gozdom (Grosuplje), naj bi se gradili poslovni in stanovanjski objekti, ob­ močje pri Lizniku v Veliki Stari vasi pa naj bi se preuredilo tako, da bi bile tako hiša kakor druge zgradbe vame tudi ob polnem vodnem zadrževal­ niku. Občinski svet je sprejel tudi pro­ gram sprememb in dopolnitev pros­ torskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosup­ lje, kerje na oddelkuza prostor veliko vlog, naselja pa se smejo širiti, ko so dobro izkoriščene zazidljive parcele v okviru samih naselij. O konkretnih za­ zidljivih zemljiščih oz. področjih svet ni bil obveščen. Farma Boštanj je konec leta 1999 prenehala obratovati, zato se bo na predlog velike večine lastnikov izvr­ šila zložba na kompleksih Cigani, Stelj- nik, Polde 1 in 2 ter Malo Mlačevo, ki obsegajo skupaj 71 ha, od katerih je 46 ha v zasebni lasti, 25 ha pa ima Sklad kmetijskih zemljišč. (Kdaj?) Ob občinski brezimenski cesti od gostilne Krpan do Partizanske, vzpo­ redni s Cesto na Krko in Hribsko potjo, ima občina v lasti še 26 m2, ki bi jih sicer prodala lastniku najbližje hiš­ne parcele, vendar lastniki obcestnih parcel ne dajo soglasja, da bi se brezi- menska cesta asfaltirala. Po mnenju župana J. Lesjaka je stranska cesta pomembna kot morebitna obvoznica ob zapori Ceste na Krko, zato je svet sprejel predlog J. Dolinska (SLS), da se občinsko zemljišče ob cesti odpro- da šele tedaj, ko bo cesta asfaltirana. V zadnji točki: informacije, vprašan­ ja in pobude je župan J. Lesjak po­ vedal, daje vrtec Kekec moral letos zavrniti 85 otrok, zato je potrebno pri­ dobiti za vrtec dodatne prostore. B. Gabriel (LDS)je takoj opozoril na pro­ store v šoli ob Adamičevi cesti, ki bodo letos jeseni izpraznjeni. F. Štibernik (LDS) je kritiziral nova avtobusna postajališča, ker so ne­ funkcionalna in ne varujejo čakajočih potnikov pred slabim vremenom, mag. M. Kranjc (LDS) je ugotovil, da rib­ nika Dobje več ni, ter dal pobudo Občini, naj v okviru svojih pristojnos­ ti poskrbi, da bi bila okolica nekdan­ jega ribnika, sicer zelo primerna za re­ kreacijo in oddih, urejena, V. Šparo­ vec (SDS) paje obžalovala, da so igrala pri novi šoli Brinje že močno poško­ dovana ali uničena, zato je predlaga­ la nadzor. M. Trontelj (SKD) je zahteval, naj bo v okviru javne slovesnosti ob od­ prtju nove šole Brinje tudi blagoslo­ vitev, A. Smolič (LDS) paje protesti­ rala zaradi odstranitve plošče dr. Fra- nja Podkoritnika s fasade zdravstve­ nega doma Grosuplje. Njegov direk­ tor dr. J. Mervič (SDS) je odstranitev pojasnil z dejstvom, da se dom po sklepu občinskega sveta ne imenuje po dr. Podkoritniku. J. Muller Zvišanje cene vode, odpadkov in ogrevanja? Seja Občinskega sveta - 7. junija Javno komunalno podjetje Grosuplje, katerega 49-odstotni lastnik je Občina, je imelo lani 24 milijonov tolarjev izgube, in sicer pri oskrbi z vodo 15 milijonov, pri ogrevanju 10,7 milijona, pri odpad­ nih vodah 4,6 milijona ter pri od­ padkih 4,1 milijona. Kot kaže bomo kmalu razveseljeni z zvišanjem cen. Direktor J. Skarlovnik je tudi napovedal, da se bo jeseni začelo zaračunavati odvoz odpadkov glede na njihovo težo - nove cene daje ministrstvo že odobrilo. Si­ cer paje poleg visoke amortizaci­ je kot glavni vzrok izgub navedel počivanje cen komunale od av­ gusta 1997. Ali in za koliko so se v tem času zvišale različne ekološ­ ke in druge takse, kijih tudi plaču­ jemo, ni navedel. Lani so npr. po­ brali za 99 milijonov občinskih ekoloških taks, ki pa se resda ste­ kajo v občinski proračun. V zvezi z republiško ekološko takso paje predlagal, naj ostane podjetju, si­ cer bo morala Občina ob investi­ cijah plačevati 19% davka na do­ dano vrednost. Ker Svet v zvezi s tem predlo­ gom ni dobil mnenja pravnih in upravnih služb, je večina Sveta odločitev preložila. BLAGOSLOVITEV NOVE ŠOLE. Slavnost ob odprtju nove šole Brinje 23. junija bo vključevala tudi blagoslovitev. Dr. M. Kranjc (LDS) je prav na začetku razprave izjavil, da ga ne moti, če bo v skla­ du z zakonom opravljena izven šolskih prostorov, drugačnega mnenja pa je bila gostja ga. Mojca Padovnik, ki je nastopala kot člo­ vek in samo kot človek, kot starš in kot ateistka ter povedala, daje absolutno za toleranco, toda z bla­ goslovitvijo da se kršita zakon in ustava. M. Trontelj (SKD) ji je od­ govoril, da ločitev Cerkve od Države ne pomeni izobčenost Cer­ kve, M. Šircelj (samostojni) paje poudaril potrebost vsestranske in dosledne liberalnosti, torej tudi glede Cerkve, vere in vernikov. FINANCIRANJE STRANK IN KLUBOV Občinaje lani namenila 5,1 milijona tolarjev za delovanje političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Župan J. Lesjak je predložil znižanje financi­ ranja na 30 tolarjev za glas, dobljen na volitvah članov in članic občinskega sveta in volitvah župana, kar bi zneslo 4 milijone. Večina v Svetu paje sprejela predlog B. Predaliča (SDS), ki seje skli­ ceval na odločbo ustavnega sodišča, po kateri je stranka upravičena dobi­ vati "politične" tolarje tudi za neizvol- jenega županskega kandidata. V imenu svetniške skupine SDS je mag. P. Verlič predlagal osnutek pravil­ nika o sredstvih za delo občinskih svet­ niških klubov (plačevanje najemnine, telefona, fotokopiranja, izobraževanja itd.). Po mnenju M. Širclja (samostojni) imajo tudi strankarsko neodvisni svet­ niki oz. njihov klub pravico do sredstev za delovanje, vendar ni bilo izglasovano. V KOMISIJO ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVAJA sta bila izvoljena B. Predalič (SDS) kot novi predsednik in V. Šparovec (SDS) kot članica. SVET JE SPREJEL TUDI LISTO LETOŠNJIH DOBITNIKOV OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ, ki bodo podeljena ob občinskem praz­ niku. Njihova imena objavljamo na 5. strani časopisa. Župan J. Lesjak si je prizadeval prepričati svetnike in svet­ nice, naj podelijo priznanje tudi Čebe­ larskemu društvu Grosuplje, ki je lani praznovalo 90-letnico, vendar predlog ni dobil dovolj glasov. Ob 21 JOjebilasejaprekinjena. J. Muller Podelitev nogrod in priznanj občine Grosuplje zo leto 2000 Nagrade in priznanja občine Grosuplje za leto 2000 bodo podeljene na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki bo dne 24.06.2000 ob 18.00 uri v Dvorani Brinje, Ljubljanska 40A, Grosuplje. Dobitniki nagrad in priznanj v letu 2000 so: STANISLAVA AHLIN iz Grosupljega - nagrada z zlatim znakom občine Grosuplje za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo občine na družbenem in kulturnem področju. JOŽE PODERŽAJ iz Čušperka - nagrada z zlatim znakom občine Grosuplje za dosežene posebne uspehe na družbenem in kulturnem področju, ki imajo velik pomen za ugled in promocijo občine. DEKANU A GROSUPLJE - priznanje z zlatim znakom občine Grosuplje za dosežke in uspehe na področju naše kulturne dediščine, duhovnega bogastva in podobe krajev, ki so pomembni za razvoj in promocijo občine. DUŠAN MAZA J iz Šmarja Sap - priznanje z zlatim znakom občine Grosuplje za dosežke in uspehe na vzgojno - izobraževalnem in kulturnem področju, ki so pomembni za razvoj in promocijo občine. ANTON ŽITNIK iz Grosupljega - priznanje s srebrnim znakom občine Grosuplje za dolgoletno delo na področju civilne družbe, zgodovinskem in jav­ nem področju, ki imajo velik pomen za občino. JOŽE MAROLT iz Škocjana - priznanje s srebrnim znakom občine Grosuplje za pomembne uspehe dosežke na kulturnem področju, ki imajo velik pomen za kraj in občino. GASILSKO DRUŠTVO ŠMARJE SAP - priznanje z bronastim znakom občine Grosuplje za dosežene posebne uspehe, požrtvovalna in humana dejanja na področju gasilstva, vzgoje in izobraževanja. DRUŠTVO EXPLORIK iz Grosupljega - priznanje z bronastim znakom občine Grosuplje za dosežke in humana dejanja ter aktivnosti z mladimi na področju športa in kulture. ČESTITAMO! Tolarji za novo šolo Brinje Nova šola Brinje, v kateri se bo letos jeseni začel pouk, ima 3400 m2 pokritih površin, njena športna dvorana pa meri 2500 m2. Imela bo 23 oddelkov, v katerih bo prostora za 564 učencev. Nakup zemljišč in priprava potrebnih dokumentov sta se začela leta 1994, gradnja sama pa maja 1998. Do konca leta 1999 plača­ ni računi znašajo 752 milijonov to­ larjev, in sicer: odkup zemljišč 76 milijonov, dokumentacija 31 milijonov, pripravljalna dela 51 milijonov, gradnja, obrtniki, inštalacije 554 milijonov, komunalna oprema 39,5 milijona, računalniška oprema 0,8 milijona. Od navedene vsote je Ministrst­ vo za šolstvo in šport do zdaj pris­ pevalo 63,6 milijona ali 8,4%, po pogodbi pa celotni delež ministrst­ va znaša 292 milijonov, kar naj bi bilo poravnano v prihodnjih letih. Za vso opremo in končna dela bo potrebnih še okoli 600 milijonov tolarjev. J. Muller Občinski milijoni: od kod in zo kaj Občina Grosuplje je 1999. leta imela 1572milijonov tolarjev prihodkov in 1626 milijonov tolarjev odhodkov, ustvarila je torej 46 milijonov dolga. Med davčni­ mi prihodki občine sta bili najvišji do­ hodnina: 678 milijonov in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: 104 milijone. Od nedavčnih občinskih pri­ hodkov je znašal prispevek za urejanje stavbnih zemljišč 148 milijonov, prispe­ vek iz cene komunalnih storitev pa 80 milijonov. S prodajo zemljišč je občina iztržila 153 milijonov, s prodajo stare obči­ ne, 1 stanovanja in šolskega avtobusa pa skupaj 41 milijonov. Iz državnega pro­ računaje dobila 180 milijonov, od tega 116 milijonov finančne izravnave, 23 milijonov za novo šolo, 18 milijonov za športno dvorano, 8,5 milijona za kanali­ zacijo Sp. Slivnica, 6,3 milijona za ob­ novo tabora Cerovo, 4 milijone za vo­ dovod Ilova Gora, 2 milijona za cesto Pleše in 1 milijon za muzej Praproče.kjer je bil popravljen del ostrešja. Največ občinskega denarja je v letu 1999 šlo za osnovno izobraževanje, in sicer 444 milijonov ali 27 % celotnega proračuna, za komunalno gospodarst­ vo (vodovod, kanalizacija, odpadki, toplovod, vzdrževanje in čiščenje cest, javna razsvetljava) 243 milijonov ali 14 %, za delovanje občinske uprave 225 milijonov ali 13 %, od tega 77 milijonov za plače in druge izdatke zaposlenim ter 100 milijonov za opremo, dalje zapredšol- sko vzgojo 223 milijonov ah' 13 %, za delovanje občinskih organov 116 milijo­ nov ali 7 %, od tega 6,7 milijona za (bru­ to) plače funkcionarjev (župana) in 13 milijonov za nagrade nepoklicnih funk­ cionarjev (članov in članic občinskega sveta in drugih teles). Za kulturo (knjižnica, kulturna in naravna dediščina, Zveza kulturnih druš­ tev itd.) je šlo 69 milijonov ali 4 %, za cestno gospodarstvo (modernizacija, sanacija, obnova cest, vzdrževanje jav­ nih poti ipd.) 59 milijonov ali 3,6 %, za urejanje stavbnih zemljišč 57 milijonov ali 3,5 %, za šport 38 milijonov ali 2,3 %, za socialno varstvo 35 milijonov ali 2,1 %, za kmetijstvo 25 milijonov ali 1,5 %, za urejanje prostora (projekti, načrti, do­ kumentacija) 19 milijonov ali 1,1 %,za varstvo pred nesrečami Opožari, zaklo­ nišča ipd.) 19 milijonov ali 1,1 %,zazd- ravstvo (plačevanje prispevka obča­ nom brez dohodka, adaptacija zdravst­ venega doma) pa 17 milijonov ali 1 %. Manj kot 1 % občinskega proračuna je bil porabljen za stanovanjsko gospo­ darstvo (urejanje romskih naselij, od­ pravnina za izpraznitev stanovanja ipd): 14 milijonov ali 0,8 %, za poslovne pro­ store 6 milijonov ali 0,4 %, za turizem 4 milijone ali 0,24 %, za sofinanciranje mla­ dinskih organizacij in organizacij, ki de­ lajo za mladino, 3 milijone ali 0,18 %, za razvoj drobnega gospodarstva 2 mili­ jona ali 0,12 %, za zaposlovanje 2 mili­ jona ali 0,12 %, stroški proračunskega zadolževanja, kreditnih obresti ter fi­ nančne rezerve ipd. skupaj pa so znesli 9 milijonov ali 0,5 %. J. Muller Tolorji krajevnih skupnosti V občini Grosuplje deluje 10 krajevnih skupnosti, ki plačujejo javno razsvetlja­ vo, vzdržujejo krajevne ceste in imajo na skrbi njihovo zimsko čiščenje in posipa­ vanje, upravljajo in vzdržujejo pokopa­ lišča, plačujejo skupno vodarino, smeta- rino, urejajo vaške centre ter denarno pod­ pirajo kulturne, športne in druge krajev­ ne društvene dejavnosti. Njihov priho­ dek so zlasti dotacije iz občinskega pro­ računa, samoprispevek in najemnine. KSGrosupljejevletu 1999imelamalo manj kot 16,8 milijona prihodkov, s či- merje plačala 7,7 milijona stroškov jav­ ne razsvetljave, 895.000 so znašali raču­ ni za ceste, 500.000 računi za obnovo mrliške vežice, 250.000 sofinanciranje vaškega središča v Brezju, 1 milijon pa so dobila društva. Neporabljenega je ostalo 4,6 milijona tolarjev. KS Policaje imela lani kar 17,5 milij­ ona prihodkov: od občine je dobila 4,8 milijona dotacije, krajani so prispevali 1 milijon, najemnine je dobila 1 milijon, s prodajo peskapaje pridobila 10 milijo­ nov. Največ denarja je bilo porabljene­ ga za ceste, in sicer 6,5 milijona, 3,2 milij­ ona so porabili za urejanje kulturnega doma, 2,4 milijona za javno razsvetljavo, 12 milijona paje KS dala dotacij. Nepo­ rabljenih je ostalo 2,9 milijona. KS Šmarje je imela 14,6 milijona pri­ hodkov, odhodkov pa 13,7: ceste 5,8 milij­ ona, javna razsvetljava 2,4 milijona, poko­ pališče 1,5 milijona, komunala370.000 itd KS Škocjan je imela 13,2 milijona pri­ hodkov: kot dotacijo občine Grosuplje je dobila 6,8 milijona, kot dotacijo občine Velike Lašče 3,9 milijona (zaradi pokopa­ lišča, na katerega pokopavajo tudi kraja­ne nekaterih naselij velikolaške občine), s prispevki krajanov pa 1,3 milijona Pora­ bila pa je: za gradnjo vežice 7,1 milijona, za urejanje drugihjavnih objektov 13 milij­ ona, za ceste297.000, za javno razsvetlja­ vo 154.000 oz. vse skupaj 9,1 milijona. Neporabljeni so ostali 4 milijoni. KS Št Jurij je imela 6 milijonov pri­ hodkov ter 4,4 milijona odhodkov: ko­ munalno urejanje 1,5 milijona, ceste 1,1 milijona, javna razsvetljava985.000 itd., ostalo jim je 1,6 milijona. KS Račnaje imela5,4 milijonaprihod- kov: krajani so s samoprispevkom, na­ menjenim za gradnjo nove šole, zbrali 3,4 milijona, iz občinskega proračuna pa so dobili 2 milijona dotacije. Za ceste, javno razsvetljavo in drugo so skupaj porabili 1,5 milijona, ostalo pajim je 6,2 milijona KS Mlačevo je imela 4,6 milijona pri­ hodkov, porabila paje 1,1 milijona za mrliško vežico oz. pokopališče, 900.000 za javno razsvetljavo ter400.000 za ces­ te itd. Neporabljenih je ostalo 1,7 milij­ona tolarjev. KS Sp. Slivnica je imela 4,2 milijona prihodkov, s katerimi je plačala javno razsvetljavo v višini 585.000 in urejanje objektov 292.000, skupaj pa jim je ostalo 2,7 milijona KS Žalna je dobila 2,8 milijona občin­ ske dotacije, krajani sami pa so zbrali 5 milijonov. Porabili pa so za javno raz­ svetljavo 3,4 milijona, ceste 915.000, pokopališče 385.000, vežico300.000. Na računu jim je ostalo 6,8 milijona tolarjev. KS Ilova Goraje imela22 rnilijonapri- hodkov, za ceste paje porabila 2,1 milij­ ona. Če bi se krajevne skupnosti zmerno zgledovale po Občini Grosuplje, bi svo­ ja denarna sredstva seveda porabila, res paje, da nekatere zbirajo večja denarna sredstva, potrebna za načrtovano grad­ njo šole oz. šolske telovadnice. Dobro bi tudi bilo, če bi si pridobile kak podo­ ben vir kot KS Polica. J. Muller Socialno in zdravstveno varstvo ter predšolsko vzgoja V letu 1999je občina Grosuplje v ce­ loti ali delno krila oskrbo 32 oseb v soci­ alnih domovih in stroške 3 duševno in­ validnih oseb v varstveno delovnih centrih, družinam na domu pa je bilo dodeljeno 32 denarnih pomoči. Center za socialno delo, kateremu kri­ je občina 15% stroškov, je izvajal pre­ ventivno delo z otroki in mladostniki, preventivne programe za romske otro­ ke in mladostnike, program za duševno prizadete in program rejništva ter nudil osebno pomoč, gospodinjsko pomoč, pomoč pri osebni higieni ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pri odhodu na zdravljenje zaradi zasvojenosti z dro- gami je bila 4 občanom dodeljena dena­ rna pomoč, 16 humanitarnim organizaci­ jam pa so bile nakazane dotacije v višini 2 milijona tolarjev. Skupaj je občina so­ cialnemu varstvu namenila 35,5 milijona tolarjev. Vsak državljan, ki ima stalno bivališče v občini in nima dmgih dohodkov, ima po zakonu pravico do zdravstvenega zavarovanja, ki mu ga plačuje občina iz proračuna. Lani so bili tako zdravstve­ no zavarovani mladi brez zaposlitve, štu­denti, ki niso imeli pogojev za svoj sta­ tus, starejši, ki so bili prej zavarovani po sorodnikih - kmetih, Romi in drugi, sku­ paj 299 oseb. Konec leta 1999je bilo iz naše občine v vseh vrtcih 571 otrok, od tega 100 v vrtcih izven občine. Lani septembra je bil zaradi pomanjkanja prostora 34 otro­ kom odklonjen sprejem v vrtec. Starši so plačevali 34 % od cen programov vrtcev. Občinski proračun je za vse stroške vrtca prispeval skupaj 223 milijo­ nov tolarjev. J. Muller avtor izjavlja, da se pričujoče gradivo ne sme uporabljati niti za strokovne niti politične debate ~* vsakršno kopiranje je prepovedano GAOSUPCUSKI ODM€VI junij 2000 SDS 25. junija 1991 j« Slovenijo postalo samostojno in neodvisno državo. Uresničil se je tisočletni sen Slovenk in Slovencev. OB DN€VU DRŽAVNOSTI - NRJV€ČJ€M SlOV€NS- KCM PRAZNIKU in občinskem prazniku čes­ titamo vsem občankam in občanom. OO SDS Grosuplje SLS Ob DNCVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem občan­ kam in občanom k praz­ niku z željo, da bi ga preživeli na način, s ka­ terim bi izrazili svoj po­ nos, da imamo svojo državo in do jo spoštu­ jemo, čeprav se bomo morali še naprej truditi za njen obstoj, zo mir in blaginjo. Istočasno čestitamo tudi k občinskemu prazniku. Občinska odbora Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranko SKD + SLS Slovenska ljudska stranka VABI VSE ČLANE IN SIMPATIZER.IE NOVE STRANKE NA ZDRUŽITVENI KONGRES občinskega odbora SKD Grosuplje in podružnice SLS Grosuplje, ki bo v soboto, L julija 2000, v Račni. PROGRAM: 16.00 - ZDRUŽITVENI KONGRES v Kulturnem domu v Veliki Račni 17.00-SVETA MAŠA v župnijski cerkvi na Kopanju 18.00- SLAVNOSTNO SREČANJE ČLANOV IN SIMPATIZERJEV STRANKE S KULTURNIM PROGRAMOM na Kopanju. Srečanja se bodo udeležili tudi ne­ kateri visoki predstavniki združene stranke in vlade RS. Poskrbeli bomo za pogostitev in za živo glasbo, zato VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. Če bo deževalo, bo srečanje v Kulturnem domu v Račni. PODAJMO SI ROKE IN STOPIMO SKUPAJ! Izjava za javnost Izvrševanje proračunske postavke Pomoč družini na domu Konec maja smo bili vodje svetniških skupin SDS ter SLS+SKD Slovenske ljudske stranke vabljeni na sestanek k županu v zvezi s problematiko izvajanja storitve pomoči družini na domu. Na sestanku nam je župan pojasnil, da smo svetniki pomladnih strank s tem, ko smo v proračunu predvideli namesto sedmih milijonov tolarjev le polovico teh sredstev, ogrozili izvajanje te storitve naslednjega pol leta, kar pomeni, da v drugi polovici Center za socialno delo ne bo mogel več opravljati te storitve. Svetniki SDS ter SLS+SKD Slovenske ljudske stranke smo presenečeni nad županovim sprenevedanjem. Pri spreje­ manju amandmajev k občiaskemu pro­ računu smo vsako postavko posebej utemeljili in razložili. Naša temeljna skup­ na usmeritev je, da se morajo proračun­ ska sredstva, kijih občina zasluži s pobi­ ranjem davkov naših občank in občanov, gospodarno in preudarno trošiti. Pri nu­ đenju pomoči družinam na domu se toli­ ko bolj zavedamo pomembnosti, občut­ ij i vosti in odgovornosti do pomoči potrebnih. Želeli smo doseči kakovosten dvig opravljanja storitve izvajanja pomoči na domu za primemo ceno, kar lahko dosežemo le, če povabimo k javnemu razpisu vse, ki bi bili pripravljeni opravlja­ ti takšne storitve. Za tak korak smo se odločili med drugim tudi na podlagi dejst­ va, da so bila v lanskem letu na tej postav­ ki sredstva celo neizrabljena in sicer je bilo namesto 3,5 milijona tolarjev planira- nih sredstev, porabljenih za pomoč družini na domu le 2,3 milijona tolarjev. Namesto izvedbe javnega razpisa, za ka­ terega je imel župan dosedaj več kot do­ volj časa, smo dobili na sestanku odgovor s strani občinske uprave, da razpisa žal niso mogli pripraviti iz razlogov, ki so županu dobro znani, nam pajih niso želeli pojasniti. Ker je čas potekel, medtem pa župan ni storil ničesar, smo se znašli po­ novno pred odločitvijo, ki bi morala biti že zdavnaj razrešena Svetniki pomlad­ nih strank zato v takšnih situacijah v pri­ hodnje ne bomo več pripravljeni po­ puščati pred tovrstnimi pritiski. Za klub svetnikov SDS: Mag. Peter Verlič Dr. Andrej Bojuk - Curriculum vita V zadnjih tednih je bilo moč v slovenski javnosti zaslediti številne izjave in članke, ki so poskušale novega predsednika slo­ venske vlade dr. Andreja Bajuka pri kazati kot posameznika, ki pravzaprav nima z državo Slovenijo nič skupnega, kaj šele, da bi bil sposoben voditi slovensko vla­ do v času do rednih volitev. Povsem očit­ no je, da gre pri tem za načrtno strategijo, s katero bi v javnosti osebnost dr. Bajuka predstavili v negativni luči in ga tako one­ mogočili, da bi ga javnost sprejela s sim­ patijami, še predno bi lahko pokazal vse svoje strokovno in organizacijsko znanje pri vodenju slovenske vlade. Kratka predstavitev njegove življenj­ ske poti naj bo skromen prispevek pri objektivnemu spoznavanju novega predsednika slovenske vlade dr. Andre­ ja Bajuka. Pri vsem tem pa je potrebno še zapisati, da dr. Andreju Bajuku, ki je bil demokratično izvoljen z večino poslancev DZ RS, zagotovo pripada pravica, da Slovenkam in Slovencem ozi­ roma državljanom Slovenije pokaže vse svoje znanje in sposobnosti ter tako na objektiven način da v presojo javnosti svoj program kot tudi svoje osebnost­ ne lastnosti. Matjaž Trontelj SKZ-GRP Dr. Andrej Bajuk se je rodil 18. okto­ bra 1943 v Ljubljani. V prvih dneh maja 1945 je njegova družina emigrirala. Skoraj tri leta so živeli po taboriščih spodnje in zgornje Avstrije, potem pa so odšli v Argentino in se naselili v Mendozi. Dr. Andrej Bajuk je tam od­ raščal, študiral in se tudi poročil s Ka­ tarino Grintal, Slovenko, doma iz Lu­ kovice pri Domžalah. Svojo prvo diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi, Argentina (Univer- sidad Nacional de Cuyo). Na poseb­ nem dvoletnem mednarodnem pro­ gramu, ki gaje organizirala Universitv ofChicago, je pridobil svoj prvi magis­ terij, drugega skupno z doktoratom pa na univerzi Berkelev v Kaliforniji. Po­ novno seje vrnil v Mendozo in tam poučeval kot profesor na univerzi. Kmalu zalem je odšel v VVashington, kjer je dobro leto delal pri Svetovni banki, nato pa se je zaposlil v Med- ameriški razvojni banki (IDB), kjer je ostal dolga leta. V tem obdobju je opravljal funkcije na različnih položaj ih, od ekonomista, zadolženega za anali­ zo socialnih projektov, do svetovalca izvršilnega podpredsednika banke. V zadnjih šestih letih službovanja v VVashingtonu paje bil direktor kabine­ta - predsednika Medamcriške razvoj­ ne banke in član predsedniškega sve­ ta banke. Od septembra 1994 pa je pred- stavnik te banke za Evropo s sedežem v Parizu. Dr. Andrej Bajuk seje že od druge polovice lanskega leta precej zadrževal v Sloveniji inje po sklenitvi sporazuma o koaliciji Slovenija med SKD in SDS prevzel vodenje strokovnega sveta, ki v okviru koalicije pripravlja alternativ­ ni vladni program. Na združitvenem kongresu SKD -SLS je bil izvoljen za podpredsednika združene stranke. Dr. Andrej Bajuk se je odločil za vrni­ tev v Slovenijo, ker sta /, ženo od nek­ daj premišljevala o tem, da bi bil narav­ ni zaključek njune dolge življenjske poti, ki ju je iz Slovenije odnesla v mladih letih, da se vrneta v domači kraj. Z ženo imata stanovanje in stalno prebivališče v Ljubljani ter tri otroke. Hčerka Tatja- naje doktorica antropologije in zaseb­ na raziskovalka v Sloveniji, sin Andrej Sebastjan je pravnik in dela kot javni branilec v Atlanti, najmlajša Nataša pa živi v Parizu, kjer študira na Inštitutu za politične vede. Dr. Andrej Bajuk je slovenski državljan. Aktivno govori angleško, francosko in špansko. zo enakomeren razvoj cele Slovenije Grosuplje, 3. junija-SDS je edina stranka, ki dobiva izenačeno podporo tako v urbanih naseljih kot na podeželju, zato lahko celovito izvaja razvojni pro­ gram s ciljem enakomernega in hitre­ ga napredka Slovenije, bi lahko strnili uvodni govor Janeza Janše na I. kon­ gresu SKZ GRP (Socialdemokratska kmečka zveza - Gibanje za razvoj podeželja). Forum seje pod okriljem SDS oblik­ oval že 13. aprila 1997 v Nazarjah in si pod delovanjem predsedujočega Jane­ za Žlindre zagotovil trajno prisotnost v vseh slovenskih regijah. Deloval je na prenosu programskih zahtev v prakso in sodeloval pri reševanju nekaterih ak­ tualnih vsebin: svetoval jc v fazah pris­ topanja k evropski uniji, blažil je meddržavna trenja zaradi vprašanja gc- netsko-geografskega izvora lipicancev. Privrženci zveze so se udeležili tudi volitev za postavitev novih delovnih organov - za mesto predsednika jc na internih glasovanjih bil največkrat ime­ novan Grosupeljčan Božo Predalič ki se bodo spopadla s številnimi po­ manjkljivostmi in negativitetami kme­ tijskega resorja. Ključni poudarek bo SKZ-GRP morala nameniti približevanju evropskim integracijam, saj bi sedanja evropska merila lahko uspešno privze­ lo le nekaj odstotkov slovenskih kme­ tij. Tudi socialno varstvo domačega kmeta je zaskrbljujoče in kritična je oce­ nitev upadanja obdelovalnih površin in kmetovega dohodkovnega položaja. Kmetijstvo je panoga, ki v nasprotju z visokimi tehnologijami, nenehno podvrženimi novim preoblikovanjem in posodabljanjem, nikoli ne premine, zato ji tudi najbolj razvite članice evropske­ ga združenja posvečajo nemalo pozor­ nosti. "Vprašanje napredka mora zade­ vati razvojni koncept, ki naj ne bi v mislijo, z željo, da bi se vedno radi vračali domov, kar pove že ime prireditve: "Srečni smo, če smo doma". Vsako leto sodelujemo v akciji "Moja dežela, urejena in čista" in žeje čutiti pozitivne rezultate, saj se ljudje še bolj ponudijo pri urejanju svojih do­ mačij, če vedo, da to kdo opazi. Čutim, da imajo pozitiven odnos do dela našega turističnega društva, ven­ dar preradi ostajajo skriti za stenami svo­ jih hiš in od daleč opazujejo prizadevan­ ja vedno enih in istih ljudi. Čisto na koncu pa moram zapisati še stavek o tem, da v KS Račna deluje­ ta dve prostovoljni gasilski društvi - Čušperk in Račna. Že zelo dolgo tra­ dicijo ima gasilstvo v Račni, nekoliko mlajše pa je društvo v Čušperku. Njun pomen zaradi osnovne dejavnosti in pripravljenosti nesebično pomagati ljudem, še posebej v stiski in kadar je najbolj potrebno, dopolnjuje širši po­ men - povezovati in združevati ljudi. Vsem sogovornikom se zahvaljujem za odgovore saj njihovi odgovori pove­ do vse o ljudeh in krajih na območju Krajevne skupnosti Račna. Matjaž Trontelj junij 2000 GftOSUP€USKI ODMCVI Če srečate skavte... Kviz 2000 DU Grosuplje na Šport­ nih igrah upokojencev Poleti se rado zgodi, da srečate skav­ te, ki taborijo širom Slovenije. Prav ver­ jetno pa je, da bodo rekli tudi kaj, česar ne boste razumeli. TVIST- skavtski kruh iz moke, vode m soli; v traku ga ovijemo okoli palice (lahko dodamo hrenovko) in spečemo nad ognjem. POTEP - dvo- ali večdnevni izlet z namenom, da se spozna ljudi in okolico; prenočevanje na prostem ali v bivaku. VOLČIČI IN VOLKULJICE- skavti stari 7do 11 let, IZVIDNIKI IN VODNICE - skavti stari od 11 do 16 let, POPOTNIKI rN POPOTNICE-skavti stari od 16 do 21 let. NOČNA IGRA - igra, ki vzpodbuja opazovanje (ponoči), sodelovanje (običajno je tekmovalna), iznajdljivost (potrebno je izdelati taktiko za igro) in potrpežljivost (včasih je potrebno biti pri miru dolgo časa). JAMBOR - drog, na katerega obesi­ mo skavtsko in slovensko zastavo (ob dviganju zastav pojemo skavtsko in slo­vensko himno), lahko naje različnih oblik. ARMIČ - okrajšava za armafleks, bla­ zino, ki nam nardi spanec mehkejši. Poleti pa sta najbolj slišana izraza TA­ BOR in POLETNI TABOR To bomo iz­ vedli tudi grosupeljski skavti. En tabor bo običajen - pod šotori, 10 ali več dni v naravi, kjer je sonce edina ura in se ome­ hčajo človeška srca, raziskujemo okoli­ co, sodelujemo z okoliškimi ljudmi, se izpopolnjujemo v preživetju v naravi, imamo bližnja srečanja z živalmi, občasno jemo kobilice za kosilo, opazujemo zvezd­ ne utrinke za uspavanko... Dva tabora pa bosta potovalna. Za vse dni (ponavadi jih je 10) imaš vse, kar rabiš, v nahrbtniku, spiš pod milim ne­ bom, iščeš poti med ljudmi in hišami, vračaš veselje za gostoljubje in si posta­ neš bližji s sopotniki. Nekatere bo letos pot zanesla tudi na svetovno srečanje skavtov v Mehiko. Če vas bodo skavti zvečer povabili, da sejim pridružite pri tabornem ognju, bos­ te seveda vedeli, kaj to je. Obilo veselja! Alenka Oblak Člani PGD in KUD-a Sp. Slivnica bomo 9. julija letos ob 15. uri spet gostili ekipe iz občine Grosuplje, ka­ tere bodo tekmovale v znanju iz ga­ silstva ter kulturnih in turističnih znamenitosti širšega območja nek­ danje občine Grosuplje. Poleg tek­ movanja bo tudi kulturni program. V sodelovanju z Zelenim valom bomo imdi v njihovem programu tudi dve polurni oddaji na omenjene teme, kjer bodo poslušalci v živo odgovar­ jali na vprašanja in za pravilne od­ govore dobili praktične nagrade. Glede na pripravljenost vseh so- organizatorjev za sodelovanje lah­ ko zatrdimo, da KVIZ postaja tradi­ cionalno tekmovanje, kjer vse eki­ pe dobijo praktične nagrade, naj­ boljše pa še darilo sponzorjev in or­ ganizatorjev. Za celotno organizacijo priredit­ ve skrbi odbor za pripravo kviza, vse informacije pa lahko dobite na tel: 01/787-36-33 v večernih urah. Peš no morje V soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, ko nam vremenska napoved ni obljubljala ravno sončnega vremena, se nas je osem najbolj drznih grosupeljskih štu­ dentov (grošovcev) pod smelim vod­ stvom naše idejne voditejice Damjane odpravilo novim študentskih dogodiv­ ščinam naproti. Navsezgodaj nas je voznica Urška z župnijskim kombijem (za kar smo nad­ vse hvaležni Župnijskemu uradu Gros­ uplje in se priporočamo tudi v prihod­ nje) odpeljala naproti dogovorjenemu izhodišču, Senožečam. Tu nas je neus­ miljeno pričel prati dež. Pa se ga nismo ustrašili. V najbližji gostilni, Stari grad imenovani, smo se našemili vpolivini- laste vreče, ki nam jih je priskrbela prijaz­ na oskrbnica in se v improviziranih dežnih plaščkih odpravili v neznano. No, skoraj v neznano. Naš končni cilj je bila slovenska obala in kraj Ankaran, pot, ki nas naj bi pripeljala tja, pa je bila pre­ puščena naključju. In kako smo se orien­ tirali? S kompasom in seveda natanč­ nim zemljevidom, ki pa nam ni služil za to, da bi si pot olajšali, ampak, da bi ve­ deli, kje sploh smo. Damjanaje nastavi­ la smer na približno 45 stopinj in vzeli smo pot pod noge, brez nepotrebnega ovinkarjenja, seveda kar se le da daleč od hrumečih cest. Za vsak hrib, ki smo ga prečkali, za vsak potoček, ki smo ga prebredli, ravno ne vem natančnega imena. Nihče od nas pa ne bo pozabil čudovitega večera in spre- jema na kraški kmetiji v rnajhni vasici Beka, ki šteje le 12 prebivalcev (vas se nahaja JZ od Kozine blizu meje z Italijo). Z mla­ dim gospodarjem smo zapeli eno od Mla­ karja, poskusili domač vinček in se prav zanimivo pomenkovali. Tisti večerje pihala kar močna burja. Gospodar nam je pokazal kotanjo za šo- torjenje, v Lokah, kjer smo bili vami pred sunki vetra, ki tisto noč ni ponehal. Vse skupaj je bilo kar malo grozljivo, saj je bila v naši neposredni bližini kraška Miško- tova jama, kamor so med II. sv. v. odmeta­ vali pobite Italijane, Nemce, pa tudi naše. In kako smo skrbeli za hrano? Sicer smo pričakovali, da nam bo naš Janez, nadarjen za preživetje v naravi, priskr­ bel kak kos divjačine, pa tisti vikend ni bil v ravno najboljši lovski formi. Pa tudi svoj lovski arzenal je tokrat pustil doma. Jedli tako ali tako nismo veliko. Za kosilo smo si skuhali juhico, zvečer pa kakšne makarončke. Vmes smo nabrali zdra­ vilna zelišča, iz katerih smo skuhali prav oku­ sen čaj. Naslednji dan nas je čakalo še vsaj osem ur hoda. Predrti žulji in oguljena ramena od nošenja težkih na­ hrbtnikov nas niso ustavili niti pri prečenju strmega kraškega robu nad Ospom. Prepoteni, prepikani s trnjem in iščoč male črne klope smo razmišljali, kako otroško blizu seje zdel naš cilj z glavne ceste nad Črnim Kalom. Peš je drugače, iz rahlo drugačne perspektive. Kilometer lahko pomeni tudi naporno uro hoda, plezanja. Pošteno smo se na- hodili, preden smo že ob zahajajočem soncu prišli čez vinograde na naš cilj, kamp v Ankaranu Občutek zmagoslavja je bil popoln. Na obali smo pristavili gorilnik in si skuhali večerjo. Najbolj po­ gumni so se ohladili v morju. Brrr, bilo je še zelo mtzlo, apo napornem izletu nadv­ se sproščujoče. Vsega, kar se je dogajalo na našem potepanju po kraških gozdovih, travni­ kih, soteskah in vinogradih, tu ne morem opisati. Ne smem pa pozabiti na prisrčno psičko Piko, verjetno izgubljenko, ki se nam je pridružila že v soboto zjutraj v as­ faltni bazi pred Senožečami. Dva dneva nas je neutrudljivo spremljala in pazila na nas. Ko smo se vračali domov, smo jo pustili tam, kjer smo jo našli. Če kdo od nas še ne bi imel psa, bi jo takoj posvojili in proglasili za klubskega psička Pika, prihcKlnjičgrešzopetznami! Naj ta članek navduši še vse ostale, ki še ne vedo za nas in naše podvige in tiste, ki so oklevali s sodelovanjem. Prav gotovo so med nami še študentje ali di­ jaki, ki jim bo lahko prav gotovo žal, če ne bodo sodelovali v naših študentov- skih pripetljajih. Zato, študentje (in se­ veda tudi dijaki) vsega Grosupljega in okolice, pridružite se nam s prisotnostjo in idejami. Vse predloge, ideje, vpra­ šanja sporočite na info@klub- gros.com. Do prihodnje dogodivščine! (G.K.) • Združena ekipa športnikov DU Grosuplje po prejemu pokalov -foto: M. Hrovatin Rezultati 25. športnih iger upokojen­ cev (ŠIU) dolenjske regije in Bele Kraji­ ne, ki so se odigrale v dneh od 30. maja do 3. junija v Novem mestu. Zanimanje za športne igre upokojen­ cev je iz leta v leto večje, tako je v letu 1999 na ŠIU te regije sodelovalo 300 upokojencev, na 25. Igrah letos pa 340 športnikov iz 21 društev upokojencev iz 12 občin - od Gosuplja pa do Kolpe. Letošnji organizator ŠIU je bilaZveza društev upokojencev Novo mesto. Skupni zmagovalec ŠIU je bilo DU Novo mesto. DU Grosuplje smo za 2. mesto prejeli srebrni pokal. Tretje uvrščeno je bilo DU Črnomelj. DU Grosuplje smo po posameznih panogah dosegli naslednje rezultate: • pokal za 1. mesto ekipno v Šahu, zlato medaljo • Za igro posameznikov je prejel Mi­ lan Kavšek, srebrno medaljo za 2. Študentsko tržnico Člani študentskegaklubaGROŠ(vklu- bu nas je trenutno 200 članov in članic) smo se udeležili ene največjih študentskih prireditev. Študentske tržnice v Ljublja­ ni, kije bila v torek 9. maja2000, na tebva- dišču Ilirija v Ljubljani. Verjetno se boste vprašali, kakšna tržnica je to. Za začetek naj povan, da Študentsko tržnico vsako letoprirejazvezaŠKIS (Študentski klubi iz Slovenije), v okrilju katerepo Sloveniji delu­ je preko 70 študentskih klubov, ki prispe­ vajo k večji pestrosti na slovenski mladin­ ski sceni. Vsako leto se lokalni klubi predstavijo tudi v univerzitetnem središču - v Ljubljani. Vsak klub ima svojo stojni­ co, kjer se predstavi z jedrni in pijačami, značilnimi za kraje, od koder prihajajo, iz vsakega kraja pa pridejo tudi nastopajoči: ročk skupine, pevski zbor, gledališke sku­ pine, narodne noše, ki preko dneva nas­ topijo v programu na tržnici. Gotovo je to zelo zanimiva prireditev, kar potrjuje tudi število obiskovalcev, kije vsako leto zelo veliko(fetosjihjebifomed8.000in 10.000). GROŠ seje predstavil s tržnico št. 3, kjer so naše članice delile z domačimi marmeladami in paštetami namazane kru­ hke, sendviče s suho salamo, vino, itn. (klub GROŠ se zahvaljuje sponzorju za enormne količine kruha). Ni potrebno posebej omenjati, daje bil obisk naše stojnice preko celega dneva zelo velik, saj sta kmalu pošli tako hrana kot pijača. Kot glasbeni gost našega kluba je nas­ topil Veliki mladinski jazz orkester Grosuplje pod vodstvom Braca Doble- karja, ki je dodobra ogrel študentsko publiko. Člani kluba smo navezali stike z drugimi študentskimi klubi in obeta se nam zanimivo in plodno sodelovanje. Nepogrešljiv del Študentske tržnice so tudi študentske IGRE BREZ MEJA: letos je bila glavna igra tekmovanje v STUDENTSKI FORMULI SL2: Vsak klub je pripeljal doma narejeno formulo, kije ustrezala zahtevam orgarazalorja zbral pa je še ekipo in sicer mehanika, tri hos­ tese, voznico in motor formule - porivača Naši člani smo se v dirki na200m odrezali zelo pohvalno: bili smo 2. v četrtfinalu, naša hostesa pa je v tekmovanju za N AJ- ŠLOSARKO dosegla laskavi naslov DRUGE N AJŠLOSARKE leta2000. Za vse, ki ne veste, kakšna je dobra šlosar- ka, naj povan, da naj šlosarko še pose­ bej odlikujejo: navdušenje do motošpor- ta, izžarevanje porekla, vonj po motor­ nem olju, zanimivost, šarmantnost in dru­ ge kvalitete... (iz navodilzvezeŠKIS) Toliko o študentski tržnici. Našo stoj­ nico je obiskalo veliko naših članov in članic in mnogim so dodatno predstavi­ li aktivnosti GROŠ-a, ki so pestre in raz- nolike. Člani kluba GROŠ pa še vedno vabimo študente in dijake, da se oglasi­ te na sedežu našega kluba (Študentski khibGROŠ, Cesta na Krko 13,Grosup­ lje), kjer se lahko včlanite in dobite in-mesto pa Miro Kranja • Pokal za 1. mesto v streljanju z zračno puško je osvojila ženska ekipa. • Pokal za 2. mesto je dosegla ekipa moških strelcev. • Srebrno medaljo za 2. mesto po­ samezno je pristreljal Jože Kolenc. • Bronasto medaljo za 3. mesto po­ samezno pa Jože Vrbinc. • Moška ekipa pikadistov je doseg­ la 4. mesto od 12 ekip. • Moška ekipa balinarjev pa 5. mes­ to od 8 ekip. • Ekipa pikadistk 4. mesto od 11 ekip. • In zadnje, to je 6. Mesto ekipa kegljačev - moški. Le-ta ekipa je zaradi pristranskega sojenja, žal, odstopila od tekmovanja Podelitve pokalov in zaključne sloves­ nosti, kije bila v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, seje udeležilo 29. tekmovalcev našega DU in precej spremljajočih. Pokale so podeljeval) Športnikom župani 4 občin, kjer so se odvijale ŠIU (novomeški, žužemberški, mirnski in sentianški). Predsednikom DU za dosežena prva tri mesta ekipno pa predstavnik ZDU Novo mesto. Spominska in uporabna darila vsem članom prvouvrščenih ekip so podelje­ vali predstavniki sponzorjev, najstarej­ ša športnica in športnik sta prejela ure, z najstarejšim aktivnim Športnikom Jožetom Smolejem se ponaša naše društva V našem društvu se ukvarja s tekmo­ valnimi športi okoli 80 članov, mnogo več imamo rekreativcev: planincev, po­ ri odnikov, telovadcev, plavalcev, kole­ sarjev; vendar je to sorazmerno nizek delež, saj ne dosega niti 10 % članstva. Leta 2001 je po petih letih zopet na vrsti za organizacijo ŠIU DU Grosup­ lje. Čaka nas strokovno, organizacijsko in finančno zahteven projekt. Želimo in upamo, da bomo imeli polno podporo tudi v občinski športni zvezi in pri pod­ jetnikih ter javnih službah. Milan Rus, vodja komisije za šport in koordinator ŠIU formacije o delovanju kluba, kmalu pa nas boste lahko obiskali tudi na spletni strani www.klub-gros.com. Groševci vjuniju in juliju organiziramo veliko projektov, katerih se udeležite. Naj naštejem nekaj od njih: 1) počitnice na morju (otok Rab), 2) veslanje s kanuji po Kolpi, 3) tekmovanju v beach vallevu, 4) tečaj jahanja, 5) smučanje na vodi v Poreču in 6) tečaj potapljanja (varianti Piran ali Dalmacija). Skratka, obetajo se nam zanimive počitnice, zato dragi študentje in študent­ ke, ne oklevajta, pokličita nas čimprej. Člani kluba bomo veseli tvojega obiska! (A.Š.) Število izposojenih knjig s« močno povečuje, kor potrjuje, da smo Grosupeljcani pridni bralci Mladim premajhna knjižnica ni dovolj Župan Janez Lesjak nam je povedal, da poskušajo prostor­ sko stisko v knjižnici rešiti, vendar v Grosupljem nasploh primanjkuje ustreznih prostorov GROSUPLJE - Na svetovni dan knjige, 23. aprila, smo se mladi no­ vinarji potepali po Grosupljem in zašli v splošno-izobraževalno knjižnico. Zanimalo nas je, katere so tiste knjige, ki jih mladi najpo­ gosteje berejo. Izvedeli smo, da se današnja mladina navdušuje nad knjigami, ki govorijo o odraščan­ ju, drogah, seksu, problemih v družinah in podobnih socioloških temah. V knjižnici smo tudi povprašalio tabu temah in zvedeli, da teh danes že skoraj­ da ni, saj se že v slikanicah za najmlajše pojavljajo številni odgovori na vprašanja iz spolnosti, smrti in ločenih zakonih. Število izposojenih knjig se močno povečuje, kar potrjuje, da smo Grosu- peljčani pridni bralci. Knjižnica se pona­ ša s 70.000 izvodi knjig in drugih publi­ kacij. Redno dobivajo nove knjige, sta­ re pa ne romajo v koš, temveč jih po odslužitvi premestijo v arhive ali k strast­ nim zbiralcem starih knjig. Posebej moramo izmed knjig za mlade omeniti Lažnivo Suzi, delo popularne slovenske pisateljice Dese Muck, kd je bila lani razglašena za knjigo leta. Letos bo verjetno ta naslov pripadal eni od knjig iz zbirke Knjigožer. Knjižnica pa se sooča s prostorsko stisko in pomanjkanjem uslužbencev. Seveda smo se o tem problemu pozani­ mali tudi pri županu občine Grosuplje Janezu Lesjaku. Ta nam je zatrdil, da to poskušajo rešiti, vendar v Grosupljem nasploh primanjkuje ustreznih prostorov. S tem je povezano tudi vprašanje prosto­ rov za mlade in taproblem še naprej izgle­ da nerazrešljiv, prav tako pa tudi kaže, da si ga nihče prav dosti ne prizadeva rešiti. Županje kot možnost za iskanje rešitve omenil stari objekt osnovne šole Brinje, kjer bi morebiti lahko našli prostor, ki bi ga lahko uredili za potrebe mladih Pri tem pa je opozoril še na nizek občinski pro­ račun, od katerega je še kako odvisno reševanje takšnih in podobnih vprašanj. Torej, mladi si bomo še naprej, na last­ no pest, iskali mesta za preživljanje pro­ stega časa, medtem ko se za kakšen bife ali kakšen drug lokal v Grosupljem ved­ no najde ustrezen prostor. Veronika Radobulja, Smilja Spasenič, OŠ Brinje Veliko je pisanih stvari, ki nam jih pesniki želijo pove­ dati skozi verze, vprašanje je le, kaj želimo videti sami Spoznali sebe ni lahko Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce In da s sveta odganjaš sence. (T.Pavček) GROSUPI^-Steradasmoserodi- li. nam je bik) dano veliko lepega. Starši, prijatelji, sorodniki... ludi odraščanje - duhovno in telesno. Pavček s svojo pesmijo postavlja vprašanje: Ah' sploh vemo, kakšno je naše mesto na tem sve­ tu? Spoznati sebe ni lahka Veliko ljudi namreč hodi po travniku, pa ne opazi, da je trava mehka in zelena, da ptički pojejo in se veselijo dneva.. ..Oni pa niso z niče­ mer zadovoljni, vse jim je odveč... Vem, da vsak človek vsaj enkrat v življenju pomisli zakaj je tak zakaj rii lepši, boljši, bolj uspešen, bolj prijazen.... Sonce. Brez njega bi življenje izumrlo, brez nas pa tudi. Tudi pesnik pravi: "Na svetu si, da sam si sonce!" Ta verz ima več pomenov, če se le za trenutek zamisliš nad njim, ampak nam za razmišljanje prevečkrat zmanjka časa Ljudje bi v sebi morali videti neko poslanstvo! Nismo se rodili le zato, da bi hodili v šolo, službo in potem umrli. V tem kratkem obdobju je potrebno posta­ viti tudi še kaj več. Odkrivati moramo nova in nova spoznanja, z veseljem ho­diti po svetu. Veselje! Pojem, ki se ga ne da otipati, lahko pa ga občutimo. Ko ga sprejmeš, ti srce poskakuje! Vendar se moraš za­ vedati, da oseba, ki ti je nasmeh podari­ la, pričakuje, daji ga boš vrnil in se tako na takšen način zahvalil. Gledati v sonce ni tako preprosto, kot se marsikomu zdi. Sonce nam je v resnici najbolj neznan planet Vroč, da se mu ne da približati. Vsem na očeh, pa vendar oddaljen. Kdo paje običajno tak? Mi seveda! Maska, ki jo nosimo, ima več obrazov. Ker je toliko časa na nas, se nanjo navadimo m na koncu še sami sebe ne poznamo več. Težko je potem odkri­ vati, raziskovati svojo dušo in telo. Pri tem potrebujemo osebo, ki ji zaupamo, dobrega prijatelja. Toda, ali sploh še vemo, kdo je naša prava sorodna duša? Pavček se teh težav zaveda in misli, da pri tem ne nosi potrebne maske. Pes­ nikom je v resnici lažje. Vso svojo bo­ lečino in čustva izlijejo na papir. Nihče jim ne prepoveduje, da tega ne smejo storiti. V pesmih in romanih lahko naj­ demo sebe. To bodo opazili tudi drugi ljudje in nas hoteli bolje spoznati. Sku­ paj lahko premagujemo največje ovire in vsakodnevne napake. Irena Bahovec, 8.c OŠ Louisa Adamiča Njegove knjige so še danes tudi v tujini obvezno učno branje in njegove ideje živijo med izseljenci še danes PISRT6U, Kl GR N€ SM€MO POZRBITI GROSUPLJE - Letos mineva 102. leto od rojstva našega pisatelja Lojzeta, Louisa Adamiča. Slovensko-ameriški pisatelj seje rodil 23. marca 1898 v Prapročah pri Grosupljem. Še ne petnajst let star je odšel sam v Združene države Amerike. Sprva je delal kot delavec na cesti, nakladal blago na tovornjake in bil za pometača v neki tekstilni tovarni. Danes paje v svetovnem merilu priznani pisatelj in publicist. Leta 1925 seje intenzivneje posvetil pisanju in branju. Pričel je objavljati članke in črtice, veliko paje tudi prevajal. Uspešna pisateljska pot se mu je odprla, koje napisal knjigo Dinamit. Po petnajstih letih bivanja v Ameriki je odšel nazaj v svoj rodni kraj z ženo Stello. V Ameriko seje vrnil pomladi leta 1933, pregledal gradivo, ki gaje nabral v Jugoslaviji in napisal "Vrnitev v rodni kraj". Ta knjiga je doživela izreden uspeh, saj je bila izbrana za najbolj­ šo knjigo meseca in že prvi mesec po izdaji sojo prodali v 50 000 izvodih. Nenadoma je bil Adamič slaven, dobil je veliko nagrad in se odpravil na predavateljsko turnejo po Ameriki. Kmalu je izdal dva romana, edini docela leposlovni deli, ki ju je napisal leta 1935, Vnuki in leta 1936 Zibelka življenja. Kasneje je tudi napisal knjigo Moja Amerika, na kateri je gradil svojo poz­ nejše delo. Postal je esejist in publicist slovenskega rodu. Bilje med usta­ novitelji Slovensko ameriškega narodnega sveta - SANS in mu je od de­ cembra 1942 tudi častno predsedoval. Pisatelj je umrl maja 1952, njegove knjige pa so še danes tudi v tujini obvezno učno branje in njegove ideje živijo med izseljenci še danes. Svet je bil njegova domovina in tudi on seje kakor njegov "orel" s svojim delom iztrgal iz korenin, ki so ga vklepale in poletele v višave. Povzeto po knjigi Orel in korenine, Mira Mihelič Jana Škrjanec, 7.c, OŠ Louisa Adamiča UUB€Z€N Ljubezen je stvar, ki te popolnoma prevzame, Včasih pa se tudi vname. Takrat gori, da te brezupno boli in brezhibno pesti. Takrat brez njega ti živeti ni, saj življenje polno je pasti, ki sami prebroditi ti jih ni. Anja Franko, 5.c OŠ Louisa Adamiča RNK€TR - Ril S€ Š€ SPOMNIMO LOUISR ADAMIČA ? GROSUPLJE/PRAPROČE - Louis Adamič je bil pomemben in priznan pisatelj v svetovnem meri­ lu. Njegova dela so prevedena v raz­ lične jezike, pa vendar ga Grosu- peljčani le medlo poznajo. Večina jih je povedala, kje se je rodil, za­ taknilo pa se je, ko je bilo potrebno povedati, zakaj je bil pomemben. nn, upokojenec Louisa Adamiča poznam iz časo­ pisov. O njem vem, da seje rodil v Prapročah, ne vem pa, kaj je napisal. Pomemben se mi zdi, ker je ljubil do­ movino, zato paje bil v Ameriki tudi ubit. Po njem seje poimenovala tudi občinska osnovna šola. JM, uslužbenka Louis Adamič je bil priznan pisa­ telj. Rodil seje v Prapročah. Pri pet­ najstih letih je odšel v Ameriko in tam tudi umrl. Napisal je knjige: Orel in korenine, Vrnitev v rodni kraj, ven­ dar ne vem, zakaj je bil tako pomem­ ben. Njegovo ime nosijo: osnovna šola, Adamičev hram in ulica v Grosupljem. MV, delavec Louis Adamič seje rodil v bližini mojega kraja, vendar njegovih del ne poznam. Vem le, da seje boril za pravice majhnih narodov v tujini. Po njem seje v občini poimenovalo kar nekaj stvari: šola, bife in cesta. ŠP, osnovnošolka Vem, daje bil pisatelj, ki seje rodil v Prapročah. Napisal je veliko po­ membnih del: Dinamit, Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj in Orel in korenine. Pomemben paje bil, ker seje v Ameriki boril za svojo domo­ vino. Katarina Mehle, 8.c, OŠ Louisa Adamiča RAVNATELJ IN ŠKL GROSUPLJE - RavnateljaBožidarja Gabrijela smo povprašali, koliko pozna ŠKL in kaj meni o njej. Njegovi odgovori so bili zelo kratki in jedrnati. -Kaj mislite o ŠKL-ju? Zelo sem zadovoljen z njihovimi us­ pehi, saj so prišli do pol finala. - Ali redno spremljate ŠKL tekme? Da, spremljam jih, če igrajo doma, na gostovanjih pa jih žal ne. - Kaj menite o njihovih uspehih in igralcih? Z uspehi naših fantov sem zelo za­ dovoljen in ponosen sem nanje. - Kakšna se vam zdi plesna skupina Mačke? Punce so zelo dobre in jim ob tej priložnosti še enkrat čestitam za osvojeno 2. mesto na tekmovanju. Veliko sreče jim želim tudi v finalu. Kaj pa šolski plesi? Ravnatelj BožidarGabrijeljevnašem pogovoru dejal, da se strinja, da bi bili šolski plesi lahko bolj pogosti. Po nje­ govem mnenju bi lahko bili vsaj enkrat mesečno. Plese na šoli Louisa Adamiča pa ne smejo obiskovati učenci iz šole Brinje, ker bi lahko prišlo do problemov. Obstaja sicer možnost, da bi prijavili odprti ples, vendar bi se o tem morali z njim predhodno dogovoriti. Mojca Poreber, 7.c in Maja Skušek, 7.a; OŠ Louisa Adamiča 22. april - svetovni dan zemlje ZCMUfl Zemlja je okrogla stvar, katere je vesolja dar. Nekoč žareča krogla je bila, a sedaj postala prava je gospa. Na njej že mnogo živi ljudi, a vendar nobenemu mar zanj o ni. Nekoč smo jo razvajali, sedaj pa vsa je razdejana In za odpadke - nam prodana. Ona pa odziva se tako, da nam vrača vse hudo. Potresi naše hude so skrbi, ker bojimo se jih vsi. Nato pa se sprašujemo, kaj narobe naredili smo, ker se ne zavedamo, da zemljo vsakič prizadenemo. Zato se vsi sprašujemo, zakaj postali takšni smo. Ali res to hočemo, da naš planet si uničimo. Katarina in Klemen Mehle, 8.c, OŠ Louisa Adamiča NR OBfllflH SRNTR RIR... Na obalah Santa Ria, v vročini avgustovske noči, plesala prelepa je Maria, željne spremljale sojo oči. In ona z boki giblje se v Lambadi, zapeljivo odkriva zagorele noge, utaplja v neznani se osladi, kaj nosi v srcu nihče ne ve... Rdeče ustnice, nedotaknjene, sklanjajo se k vročični koži, kako noro si jo želijo roke odmakn­ jene, vseh, ki gledajo njeno telo, kako kroži, kroži... Ritmi loko popolno jo znorijo, v neznani eksploziji žarijoji črne oči, od njene lepote pogledi bolijo, ona; boginja strastnih, poletnih je noči... In ona, ki veter ljubi, boža ji rdeče kodre, sklanja in objema svoje gibko telo, ne vedoč zapeljuje trpeče valove modre, njo, ne vedoč opazuje morske glo­ bine oko. Pleše, giblje in vdaja se v ta božanski ples, igra se, zapeljuje grozeče morje, smeje se in poje, da odmeva čez in čez... Maria, prelepa Maria, tebi gorje! Zgrne k njej se črni oblak, ogrne ji telo v biserno tančico, zgrne k njej se val krepak, Mario odpelje za ženico. Na obalah Santa Ria, V vročini poletne noči, šepeta jokajoče veter njeno ime: Maria, kdo te nam je vzel, kje si... Maria, Maria, Maria... Smilja Spasenič, 7.a, Brinje Ob iztekajočem se šolskem letu 1999/2000 Osnovna šola Louisa Adamiča, tako imenovana "nova šola", je predvsem hram učenosti, kjer imajo prvo in najpo­ membnejšo vlogo učenci. Prva in najpomembnejša vloga učitel­ jev je, da ti učenci pridobivajo v njej naj­ več znanj in izkušenj, kijim bodo koristila tudi v bodočem življenju, torej "naša šola" vzgaja za znanje in za življenje. Vse to kažejo tudi rezultati našega skupnega dela, kajti ni predmetnega področja, iz katerega naši učenci ne bi tekmovali in dosegali vidnih rezultatov. In prav je, da vsaj ob koncu šolskega leta tudi drugim občanom predstavimo rezultate svojega dela. Starši, katerih učenci obiskujejo našo šolo, pa so s tem seznanjeni, čeprav o tem nismo pi­ sali v Grosupeljskih odmevih. Naša lastnost, tako učiteljev in ravnatelja je namreč, da raje tiho in trdo delamo, nič radi se javno ne postavljamo, še manj pahvalimo v "javnih občilih." Če bi "sa­ mozvani' ' novinarji samo malo pobrskali za informacijami, bi imeli kaj napisati tudi o delu in življenju Osnovne šole Louisa Adamiča Zelo težko je na kratko pisati o vsem, kar seje med šolskim letom dogajalo na šoli. Pa vendarle bom skušala čisto "na kratko" nanizati vsaj nekaj utrinkov in rezultatov z najpomembnejših tekmo­ vanj, ki so se jih udeležili naši učenci Naj začnem z učenci razredne stop­ nje: vsi so tekmovali za bralno značko, učenci prvih in drugih razredov so imeli tekmovanje RAČUNANJE JE IGRA. Udeležili so se tudi Cicibanove vese­ le šole.Učenci tretjih in četrtih razredov so prav tako tekmovali v matematiki. Tekmovanje se imenuje KENGURU, to je evropsko tekmovanje iz matematike. Kar precejšnje število učencev je preje­ lo Kengurujčkove plakete. Na to smo ponosni, kajti naloge so zahtevale pre­ cejšnjo mero logike in razmišljanja Na šoli imamo tudi čebelarje, kar 6 se jih je udeležilo državnega tekmovanja mladih čebelarjev. Sedaj pa naj preidem na posamezna predmetoarxxlročja. Pri slovenskem je­ziku so letos tekmovali za Cankarjevo nagrado: Martina Stare, Maja Žbogar in Larisa Daugul so prejele srebrno Cankarjevo priznanje. Bronasto Cankar­ jevo priznanje pa je prejelo šest učen­ cev: Maja Skušek Petra Marinčk", Špe­ la Trampuž, Simon Virant, Katarina Nučič in Kristjan Strojan. Kar 40 % učencev predmetne stop­ nje pa je osvojilo bralno značko. Izbor knjig ni vkalupljen, je širok, kar pripomo­ re k tako velikemu številu osvojene bral­ ne značke. • Pri angleškem jeziku tekmujejo za ang­ leško (EPI) bralno značko. 217 učencev seje udeležilo tega tekmovanja in kar tretjina jih je dosegla najvišje število točk. Vsi ti učenci prejmejo značko, priz­ nanje in knjižno nagrado. Pri angleškem jeziku je tudi tekmovanje iz angleškega jezika. Šolskega tekmovanja se je udeležilo kar 35 učencev osmih razre­ dov naše šole. Dva učenca Dejan Ahčin in Martina Stare sta se udeležila državnega tekmovanja, kjer je Martina Stare prejela zlato priznanje. Pri matematiki tekmujejo za Vegova priznanja. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 111 učencev, bronasta priznan- jaje prejelo 35 tekmovalcev. Na področno tekmovanje se je uvr­ stilo 16 naših učencev. Srebrna Vegova priznanja so prejeli: Jan Kikelj, Tadeja Kadu nt, Blaž Bratanič, Martina Stare, Tadej Kastelic in Jernej Zadnik. Na državnem tekmovanju lahko sodelujejo le učenci sedmih in osmih razredov. Tako so našo šolo zastopali Tadeja, Martina, Tadej in Jernej. In zlato Vegovo priz­ nanje osvojili: Tadeja Kadunc za 2. mes­ to, Martina Stare in Tadej Kastelic za 3. mesto v državi. Naši učenci so dobri logiki. Šolskega tekmovanja iz logike seje udeležilo kar 74učencev. Priznanjaje osvojilo 7 peto- šolcev, 5 šestošolcev, 8 sedmošolcev in 7 osmošolcev. Na področnem tekmo­ vanju je glede na pravila lahko sodelo­ valo 10 naših tekmovalcev. Priznanja so prejeli: Anja Franko, Anja Lah in Tadej Kastelic. Slednja sta se udeležila državnega tekmovanja AnjaLah je pre­ jela priznanje. Ne morem se izogniti področju raču­ nalništva, kajti danes si ne moremo za­ misliti sveta brez računalnikov. Udeležili so se dveh tekmovanj: /. Oblikovanje besedil sprogramom Word: • šolskega tekmovanja seje udeležilo 13 učencev, osvojili pa so 3 priznanja, • področnega tekmovanja sta se udeležila 2 učenca in oba osvojila priz­ nanji, • državnega tekmovanja seje udeležil 1 učenec. ^Programiranje s programom Logo: • šolskega tekmovanja sta se udeležila 2 učenca in oba prejela priznanji • na regijsko sta se uvrstila 2 učenca, od katerih je 1 prejel priznanje. • Na državno seje uvrstil Miha Nagelj in prejel priznanje. Pri liziki tekmujejo učenci za Štefanova priznanja • Na šolskem tekmovanju je Štefanovo bronasto priznanje osvojilo 10 učencev, • na regijsko tekmovanje so se uvrstile kar3 ekipe-6 učencev. MatevžNovak in Tadeja Kadunc sta osvojila srebrno Šte­ fanovo priznanje in se uvrstila med 11 ekip ljubljanske regije, ki so se udeležile državnega tekmovanja Pri kemiji tekmujemo za Pregljeva priz­ nanja. Kar 15 učencev je osvojilo brona­ sta priznanja, srebrna priznanja pa so dosegli: Tadeja Kadunc, Alen Kralj, Mateja Slak in Martina Stare Učenci tekmujejo tudi iz geografije. Šolskega tekmovanja seje udeležilo 15 učencev, 5 ekip. Regijskega tekmovan­ ja v Ljubljani seje udeležila ekipa, ki so jo sestavljali učenci: Luka Gudič, Krist­ jan Strojan in Simon Virant Pri zgodovini so letos tekmovali na temo Življenje v srednjem veku. Izred­ no so se izkazali, saj so osvojili kar 10 bronastih, 2 srebrni (Jernej Zadnik in Maja Žbogar) ter 2 zlati priznanji (Jer­ nej Zadnik in Maja Žbogar). Jernej Zad­ nik je dobil zlato priznanje na svečani podelitvi, 31.5., saj seje uvrstil med pr­vih 30 v državi. Naši učenci so tudi odlični na področju tehnične vzgoje. Na regijskem tekmo­ vanju v Dolenjskih Toplicah je v panogi MČ1 - čolni Borut Mesojedec dosegel 2. mesto in se uvrstil na državno tekmo­ vanje. V panogi jadrnice - razred G seje Marko Anžlovar uvrstil na 3. mesto. Matevž Novak pa na 4. mesto v panogi izdelava tehnične dokumentacije s pro­ gramom CiciCad Imamo tudi dobre športnike. Naj nanizam samo nekaj najpomemb­ nejših rezultatov glede na področja: ATLETIKA Na ekipnem prvenstvu osnovnih šol so naši učenci zmagali na področnem prvenstvu in se uvrstili v polfinale, kjer so dekleta dosegla 5. mesto in fantje 6. mesto. Na posamičnem atletskem prvenstvu - Mali in veliki atletski pokal so se 3 učen­ ci uvrstili v finale državnega prvenstva, in sicer Matic Miklič v teku na 300 m, Maša Mušič v metu žogice in Mojca Poreber v skoku v višino. KOŠARKA Največ športnih tekmovanj je bilo v košarki, saj je šola vključena v Šolsko košarkarsko ligo, udeležili pa smo se tudi Pionirskega festivala 2000 z mlajšimi in starejšimi dečki ter starejšimi deklicami. V kategoriji dečkov smo se uvrstili v četrt- finale, vkategoriji starejših deklet pa celo v polfinale državnega prvenstva. V projektu ŠKL deluje tudi plesna sku­ pina Mačke, katere članice so se uvrstile v polfinale državnega tekmovanja Nekateri učenci se bodo gotovo uvr­ stili na državno atletsko prvenstvo, ven­ dar do oddaje poročila še nismo dobili natančnega spiska. Glede na dosežene rezultate lahko z vso prepričanostjo trdim, da smo zado­ voljni vsi na šoli, tako učenci in učitelji ter ravnatelj, ki nas pri delu vzpodbuja. Trud za trdo delo se je obrestoval z mnogimi oclličnimi rezultati. Andreja Gliha Šolo zo novo tisočletje oli Pozdravljeni, prijatelji no Švedskem Na pobudo Zavoda Republike Slo­ venije za šolstvo in pod okriljem Come- niusovega projekta 3.1. poteka v letoš­ njem letu na Osnovni šoli Louisa Ada­ miča Grosuplje mednarodni projekt z naslovom Sem drugačen-sem tebi enak?, z namenom v praksi preizkusiti cilje, ki so si jih zastavile 4 države (Slo­ venija, Švedska, Nemčija in Španija), izvajalke projekta Comenius 3.1: razvija­ ti evropske dimenzije pouka, medkul- tumost, avtonomno učenje in celostni pouk ter sodobne metode jezikovnega pouka. Gre za obsežno in kompleksno zas­ tavljeno projektno delo, v katerega so vključeni učenci 7.e razreda naše šole in 7.a razreda osnovne šole Korsbacka- skolan iz mesta Kavlinge na Švedskem. Projekt je multimedijski, saj poteka so­ delovanje, izdelava in izmenjava nalog preko računalniških informacijskih in ko­ munikacijskih programov - interneta in elektronske pošte. Skupni komunikacij­ ski jezik je angleški, saj je eden temeljnih ciljev projekta poglabljati komunikacij­ sko kompetenco in funkcijsko vrednost jezika, ki se ga učenci učijo. Čeprav smo delo začeli in ga v pretežni meri še vedno izvajamo pri pouku ang­ leškega jezika, ta pa se jc večinoma že preselil v računalniško učilnico, pa pro­ jektne naloge posegajo v vsa predmet­ na področja, zato se v delo tvorno vključuje tim desetih učiteljic, ki učence vodijo na poti do informacij, obdelave podatkov, izdelave nalog in nadgradnje oz. asvajanja tako pridobljenega znanja. V sklopu projekta, ki bo trajal do kon­ ca šolskega leta, ustvarjamo tako s šved­ skimi partnerji skupno virtualno učilni­ co, v kateri se poleg znanja širijo in pogla­ bljajo prijateljske vezi, zavest o lastni in drugih kulturah, demokratična narav­ nanost pa daje takemu pouku evropske dimenzije, katerih težišče je predvsem razvijati pri učencih občutek osebne od­ govornosti za lastno učenje. Projektno delo smo izvajali v treh etapah. Prva seje pričela spomladi 1999, takoj nato, ko nas je ga. Dragica Motik, samostojna svetovalka na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije povezala s partnersko šolo na Švedskem. V tem obdobju smo zastavili cilje in vsebin­ ski okvir projekta, navezali prve stike s partnerji ter izdelali organizacijski nač­ rt. Z novim šolskim letom se je pričela t.i. uvodna faza projekta, ko so učenci obeh izbranih razredov navezovali prve partnerske odnose preko individualnih pisem, v katerih so predstavili sebe, ok­ olje, iz katerega izhajajo, svoj dom in družino, svojo šolo. Ob tem so razvijali veščine uporabe računalniških orodij in programov (elektronske pošte) ter poznavanje in uporabo komunikacij­ ske kulture v elektronski pošti. Tretja etapa se je pričela po decembrskem obisku g.Annice Magnusson, koordi­ natorice tima učiteljev partnerske šole.V času njenega bivanja pri nas smo izdelali natančen načrt izdelave projekt­ nih nalog, opredelili čas za izdelavo vsake od njih, način izmenjave nalog, nato pa izdelali šest vsebinsko zak­ ljučenih projektnih nalog, ki zajemajo snov iz različnih predmetnih področij. Prva naloga z geografsko in zgodo­ vinsko tematiko predstavlja našo deželo, našo občino ter zgodovinsko preteklost našega naroda, skratka naše korenine. V drugi nalogi smo predsta­ vili kulturo in tradicijo našega naroda. Raziskovali smo načine praznovanj, običaje, verovanja in praznoverja, predstavili ljudske jedi in zapisali re­ cepte zanje, stare ljudske instrumente ter ljudsko glasbo in tradicionalno ljudsko arhitekturo. V tretji nalogi z literarno tematiko so učenci ugotav­ ljali podobnosti in razlike v dveh lite­ rarnih delih: slovenski ljudski pripo­ vedki Peter Klepec in mladinski po­ vesti Brata Levjesrčna švedske pisa­ teljice Astrid Lindgren. Primerjali so literarne junake, nato pa razmišljali in pisali o junakih, herojih, vzornikih in idolih. Četrta projektna naloga z naslovom Moj notranji jaz je nastala vsled delavnice, v kateri so učenci ob pogovorih razvijali sposobnosti od­krivanja svojih pozitivnih in odpravl­ janja negativnih prepričanj, sposob­ nosti izražanja svojih čustev, spremi­ njanja odnosov do sebe in soljudi, sprejemanja sebe in drugih, drugač­ nih. V ta namen smo vzpostavili t.i. virtualno posvetovalnico, kamor so učenci zapisovali svoje misli, proble­ me, želje po nasvetu in se odzivali na zapise svojih partnerjev. Ker pa zdra­ ve in pozitivne medčloveške odnose lahko razvijamo le v zdravem okolju, smo v peti nalogi segli na področje ekologije. Izdelali smo analizo onesnaženosti zraka in vode v do­ mačem okolju, raziskovali pozitivne in negativne plati delovanja jedrske elek­ trarne Krško in ugotavljali, kaj lahko sami storimo za čistejše in varnejše okolje. Zadnja projektna naloga je ime­ la športni značaj: Šport za prijateljst­ vo. Učenci so tekmovali v štirih at­ letskih disciplinah na obeh partner­ skih šolah, vrhunec dogodka pa sta bili športni tekmi (pri nas košarkarska, na Švedskem pa rokometna), kjer je vselej polovica razreda predstavljala domače moštvo, druga polovica pa je igrala kot moštvo partnerske šole. Projektnim nalogam bo sledil še konč­ ni izdelek - videokaseta s povzetkom vseh vsebin ter spletna stran z objavo vsebin projektnih nalog. Omeniti velja še, da je bil v sklopu projekta na OŠ Louisa Adamiča Grosup­ lje nacionalni seminar z mednarodno udeležbo Šola danes za Evropo jutri ali Kakšna znanja naj bi imeli učitelji po letu 2000. Seminarje potekal od 8. do 10. junija 2000 v organizaciji gospe Dragice Motik, koordinatorice projekta Come­ nius 3.1. Razstavljene projektne naloge pa si boste lahko ogledali na zaključni prire­ ditvi, ki bo 22.6.2000 v prostorih OŠ Loui­ sa Adamiča na Tovarniški v Grosuplju. In kaj menijo o svojem delu učenci, ki so bili vključeni v projekt: Mislim, da je tak projekt veliko za­ bavnejši od običajnega pouka ang­ leščine. (Jure) Še posebej mije všeč, da sem spoz­ nal prijatelje iz zelo drugačne dežele, kot je naša. (Nejc) Upam, da bomo s švedskimi sošol­ ci sodelovali tudi drugo leto.(Maja) Šolske ure so bolj sproščene in zabavne.(Jure E.) Pisma in naloge pišemo z računal­ nikom in jih preko interneta od­ pošljemo. Tako je način učenja veli­ ko bolj zabaven. (Lenart) Želim si, da bi se s partnerji na Švedskem tudi srečali. (Tanja) Naučila sem se celo nekaj švedskih besed. (Irena) Boža Krajcer, Marina Novak Ob spominu no včeraj - načrtujemo zo jutri Začetki osnovne šole segajo v Grosupljem v leto 1903, ko so usta­ novili enorazredno ljudsko šolo. V letu 1907 je postala dvorazrednica in je vse do leta 1928 delovala v najetih prostorih stanovanjske hiše in gasilskega doma. 1928. leta je bila zgrajena na Adamičevi 29 prva osnovnošolska stavba, ki je bila med vojno požgana in bombardi­ rana. V povojnem času so jo pos­ topno obnavljali. V letu 1947/48 se je šola reorganizirala v sedemletko, v letu 1958/59 pa je bila, tako kot povsod v Sloveniji, uvedena enot­ na osemletka in ukinjena nižja gim­ nazija. Naselje Grosuplje seje v začetku 60-ih let zelo hitro razvijalo in širilo, leta 1964 pa je bilo šolstvo v občini Grosuplje spet reformirano. V šolo Grosuplje so prišli v 5. razred tudi učenci s podružničnih šol in šola je postala pretesna za vse učence. Tako je konec avgusta 1971 Gro­ suplje dobilo novo šolo na Tovar­ niški 14. Poimenovali sojo po na­ šem rojaku, ameriškem Slovencu Louisu Adamiču. Pouk v njej so začeli učenci od 5. do 8. razreda, učenci od 1. do 4. razreda pa so ostali na stari šoli na Adamičevi cesti. Tako so se po dolgih letih izpolnile želje otrok, učiteljev in staršev po pouku v samo dopol­ danskem času. Žal je to veselje tra­ jalo samo deset let. Zaradi na­ raščanja števila učencev je postala šola premajhna in že v šol. letu 1982/ 83 je bil ponovno uveden dvoiz- menski pouk - v turnusu za učence predmetne in razredne stopnje. Leta 1988 je bila šoli na Adamiče­ vi prizidana telovadnica, v lem 1990 pa so v novem prizidku našle pro­ stor še knjižnica, kuhinja in jedilni­ ca, urejeno pa je bilo tudi manjše igrišče za šolo. S tem je stavba na Adamičevi dobila minimalne pogo­ je za predmetni pouk in se organizi­ rala kot enota OŠ Louisa Adamiča s 16-imi oddelki od 1. do 8. razreda. Šola se že od vsega začetka poleg odličnega učnega uspeha ponaša z raznimi inovacijami in projekti, kot je integriran pouk na razredni stop­ nji, angleški jezik v 3. in 4. razredu, fakultativni pouk nemškegajezika od 3. razreda dalje, računalniško opismenjevanje, korektivna šport­ na vzgoja, nivojski pouk, naravo­ slovno raziskovalni tabori, športni pedagog v 3. in 4. razredu, z boga­ tim razširjenim programom (letna in zimska šola v naravi, naravoslovni tabor, prostočasne aktivnosti), z dobrim sodelovanjem s starši, usta­ noviteljem, ožjo in širšo okolico. V letu 1997 pa so dozoreli vsi po­ goji za popolno delitev šol. Enota na Adamičevi 29 seje ločila od OŠ Louisa Adamiča in s šolskim letom 1997/98 je začela svojo samostojno pot kot OŠ BRINJE GROSUPLJE. K matični šoli sta bili dodeljeni tudi Podružnična šola Polica in Pod­ ružnična šola s prilagojenim pro­ gramom, ustanovljena v letu 1969, ki vključuje tudi en oddelek vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v razvoju, ustanov­ ljenim v letu 1983. Področje vzgoje in izobraževanja, kulture in športa je bilo v občini Grosuplje do leta 1993 močno za­ postavljeno. V letu 1993 je bila na­ rejena natančnejša analiza, ki je pokazala, da so v takratni občini Grosuplje šolske in športne površi­ ne tako minimalne, da smo bili prav med zadnjimi v Sloveniji. Takratni župan, g. Rudolf Rome s svojo eki­ po na občini, in nekateri svetniki občinskega sveta so spoznali resno potrebo in nujnost po širitvi šol­ skega in športnega prostora in v letu 1994 sprejeli plan investicij za pridobitev šolskih površin. Leta 1994 beležimo prve aktiv­ nosti za gradnjo nove šole, s samo gradnjo pa seje začelo v aprilu 1998. Osnovni cilj gradnje nove šole je bil odprava popoldanskega pouka in s tem izboljšanje prostorskih ter učnih pogojev za grosupeljske osnovnošolce, večnamenska šport­ na dvorana pa naj bi zapolnila veli­ ko vrzel na področju pokritih šport­ nih površin za rekreacijo in tekmo­ valno športno dejavnost tako mla­ dih kot starejših, hkrati pa naj bi služila tudi večjim športnim in občasno tudi kulturnim in zabav­ nim prireditvam v občini. Učenci in učitelji si novo šolo res zaslužimo, saj smo kljub slabim pro­ storskim pogojem, minimalni učni tehnologiji, popoldanskemu turnu­ su razredne stopnje, tako na izobraževalnem kot na športnem področju dosegali več kot odlične rezultate. Imamo državne prvake v šahu in veseli šoli, dobitnike srebrnih in zlatih Vegovih, Cankarjevih in zgo­ dovinskih priznanj, odlične športni­ ke, ki so v košarki letos zasedli 2. mesto v državi, v ostalih panogah pa tudi visoka mesta. Po 18-ih letih izmenskega in po­ poldanskega pouka so se uresniči­ le želje in pričakovanja učiteljev, učencev in staršev, realizirana je vizija šole - pouk bomo imeli s šols­ kim letom 2000/01 v Grosupljem zo­ pet vsi v dopoldanskem času. Naše osnovno vodilo je: NE ZA ŠOLO, ZA ŽIVLJENJE SE UČIMO IN VZGAJAMO! Vizijo šole, ki smo je v letu 1997 opredelili takole: Prijazna in odprta šola delovnih, uspešnih in ustvarjalnih učencev in pedagoških delavcev, sožitje in medsebojna pomoč OŠ in OŠPP ter aktivno vključevanje v občinski prostor, v enoizmenskem pouku v NOVI ŠOLI! bomo uresničevali in dopolnjevali še z večjim elanom. Gradili bomo na dobrih medosebnih odnosih, vla­ gali v izobraževanje učiteljev, učen­ cev in staršev ter se poglabljali v nove oblike in metode dela, ki vo­ dijo do še kvalitetnejšega, uporab­ nega znanja, znanja za novo tisoč­ letje. Irena Kogovšek ravnateljica OŠ Brinje Grosuplje GROSUPLJE € i N ? E R TRGOVINA DOM Tn 1SI GOTOVINSKI POPUSTI, PLAČILO S ČEKI, ODLOŽENO PLAČILO ZA PRAVNE OSEBE 01/ 786 20 92 * VRTNE KOSILNICE IN VRTNO ORODJE * VSE ZA ZALIVANJE IN NAMAKANJE * PESTRA PONUDBA ROŠHLJEV IN PRIBORA VRTNI STOLI, MIZE IN KLOPI... * DODATNA OPREMA ZA KOLESARJE * TEKSTILNI IZDELKI PO SUPER NIZKIH CENAH POZOR: AVTOPLAŠCI ZELO UGODNO !!! (Z BREZPLAČNO MONTAŽO PRI NAKUPU VSA) DVH PNEVMATIK) ODPRTO; 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00 Vrtci v občini Grosuplje S* J • Prva organizirana predšolska vzgoja v Grosuplju je od leta 1953 potekala v zgradbi, kije bila na lokaciji današnjih blokov na Stranski poti. Zaradi neustrez­ nih pogojev in sprememb ZN so ob iz­ gradnji OŠ Louis Adamič namenili pro­ store tudi za sedem oddelkov vrtca Toda prebivalstvo Grosupljega, Šmarja in oko­ liških vasi seje že takrat intenzivno širi­ lo. Zato so potrebe po predšolski vzgoji narekovale izgradnjo vrtca v Šmarju, ki ima tri predšolske oddelke, in izgradnjo centralnega vrtca Kekec v Grosupljem z dvanajstimi oddelki. Ob izgradnji blo­ kovskega naselja ob Ljubljanski ulici pa je občina odkupila prostore v enem iz­ med blokov in jih namenila za štiri oddel­ ke predšolske vzgoje, saj obstoječa ka­ paciteta ni zadoščala za vedno večje šte- vilo predšolskih otrok. Kot mije povedala ravnateljica vrtca ga. Cvetka Košir,pajebil kljub povečan­ ju prostorov še vedno problem z jaslič- nimi oddelki, saj je bilo še leta 1997/98 odklonjenih 62 otrok, od tega večina v starosti od enega do treh let. Zato je občina, ki je po 10. členu Zakona o vrt- cih dolžna zagotoviti prostor za družbeno organizirano predšolsko vz­ gojo, z najemom prostorov zagotovila možnost vključitve 24- im otrokom v starosti od enega do treh let. Kljub temu je bilo v letu 1999/2000 odklonjenih 40 otrok. To število pa se bo v šolskem letu 2000/2001 povzpelo že na 90 od­ klonjenih otrok, od tega kar 50 otrok v starosti od enega do treh let. To število je gotovo zelo zaskrbljujoče in pomeni, da mora občina Grosuplje nemudoma pristopiti k reševanju problema,karpa bo, ob vrsti nerešenih problemov v šol­ skem prostoru, težak finančni zalogaj, ki bo zahteval trezno presojo. Ob tem pa bi bilo vredno premisliti tudi o tem, kaj nam prinaša prihodnost, saj so v Grosupljem predvidene številne novogradnje, nova doseljevanja- predvsem mladih družin, kar pomeni, da se tudi ob prehodu na devetletno OŠ stanje na področju predšolske vzgoje ne bo bistveno spre­ menilo. Problem velikega števila odklonjenih otrok je torej problem ustanoviteljice - Občine Grosuplje, pa vendar se večina nezadovoljnih staršev odklonjenih otrok obrača na vodstvo vrtca, ki po svojih močeh in zmožnostih blaži njihovo ra­ zočaranje. Kot mije povedala ravnatelji­ ca vrtca, jim tojemlje veliko energije. Kljub temu pa ob tem ne pozabljajo na svoje osnovno poslanstvo - pedagoško delo, ki ga gra­ dijo na koncepciji vrednot. Veliko poudarka dajejo izobraževanju kadra, saj je le­ to potrebno za uspešno uva­ janja k 11 ri k 111.111 te prenove, ki jo imajo kot prioritetno nalo­ go. Eden od elementov kuri- kula, je tudi jezikovna vzgoja, ki so si jo v tem šolskem letu zadali kot prednostno nalogo. K sode­ lovanju so poleg svoje strokovne de­ lavke logopedinje, povabili tudi Tilko Jamnik in Zdenko Zalokar - Divjak, ki sta na svojstven način prikazali mož­ nosti in spodbude za delo na področju govornega razvoja otrok. Druga vari­ anta izvedbenega kurikula, Korak za korakom, pa v sodelovanju s Pedago­ škim inštitutom poteka v vrtcu Tinkara. Poleg omenjenih projektov pa v vrtcu poteka tudi vrsta obogatitvenih in nad- standardnih programov - planinski ta­ bori, letovanja, plavalno opismenjevan­ je, ples. Ustvarjalnost in prizadevnost vz­ gojiteljic pa otroke uvaja tudi v ohranjan­ je ljudskih plesov s folklorno skupino; na področje pisane besede pa posega dramska skupina in Bralni palček, ki ga izvajajo v sodelovanju s Knjižnico Grosuplje. V letošnjem letu se je na novo oblikovala Orffova skupina, prvič letos pa so otrokom in staršem ponudili tudi kulturni abonma - teater za vse, ki je naletel na zelo pozitiven odziv. Poleg naštetih dejavnosti dajejo v vrtcu veliko poudarka tudi sodelovan­ ju s starši, za katere so na njihovo željo organizirali tudi izobraževanje na temo: "Izbirapoti pri vzgoji naših otrok -(Lili Jazbec). Kot je povedala ravnateljica Cvetka Koširje bil v vseh enotah od­ ziv staršev presenetljivo dober, zatajim bo to vzpodbuda za nadaljnje delo na področju sodelovanja s starši. Zelo bo­ gato pa je tudi sodelovanje vrtca z os­ talim okoljem. Skupaj z OŠ si prizade­ vajo za čim lažji prehod otrok v prvi razred, zato v ta namen organizirajo raz- lične oblike druženja (medsebojni obiski, izleti); zelo spodbudno je tudi sodelovanje s Knjižnico Grosuplje (Bralni palček), Prostovoljnim gasilskim društvom, Glasbeno šolo... V letošn­ jem letu pa so navezali stik tudi s Ka- ritasom in prek njega pridobili dodatno delovno pomoč nabornikov, ki civilno služijo vojaški rok. Inovativnost, nenehno iskanje no­ vega, ustvarjalnost in pripravljenost za delo je torej smernica, ki vodi grosu­ peljski vrtec pri delu s predšolskimi otro­ ki. Tudi v naprej jim bo to glavno vodi­ lo, s težnjo, da gradijo na povezovanju družine in vrtca Zato si lahko le želimo, da bi obveljalo geslo, ki ga navaja vr­ tec v svoji publikaciji: "Pri nas je vse leto lepo. Želimo, da bi bilo VSEM otro­ kom tako...." Vera Šparovec PESTRA PONUDBA - NIZKE CENE! Dromo je Gluvkev opij Goran (iluvić romanopisec, poet, prevajalec tuje literature, predvsem pa zaprisežen dramatik, zaljubljen v igro besed in komičnih zapletov. Je eden redkih literatov, ki svojega dela sa- movšečno ne postavlja v tron kraljest­ va umetnosti. Preprostost, sprošče­ nost in vedrina so osebnostne vrline pisca, brez slehernega sledu obešen- jaštva in samohvale. Umetnik široke­ ga kova. Ste večplastni poznavalec in stva­ ritelj ne- in vezane besede. Je umet­ nik lahko kakovosten in plodovit v več zvrsteh hkrati? Seveda je lahko plodovit, čc pa je uspešen, je drugo vprašanje. Odgovor naj potrdi čas. Vsak pisatelj ima svoj krog bralcev. Če si pisatelj vseh, je to le povprečje, saj se glas o tebi prena­ ša /ustnim izročilom, nihče pa resnič­ no ne vc, zakaj si dober. Cankarje nekoč dejal, da se bo na račun proze odpovedal pesniški be­ sedi. Bi lahko tudi vi posvojili ta ci­ tat? Cankarje pravilno izbral. Postal je profesionalni pisec in ni mogel živeti od pesnjenja. Pri meni ima prednost dramatika, vendar ne bistvene. Vaša pisateljska sladostrast je dra­ matika. Je drama torišče za bralstvo atraktivne zgodbe ali vas pritegne te­ koči dramski tok, jedrnatost? Pri dramatiki me privlači neposreden stik z gledalcem. Veliko uporabljam hu- morne elemente, toda ne humorja "na prvo žago", gromoglasni smeh. Veliko ljubša mije ironija, humor pri sebi. Pa vendar bralce še vedno privlači­ jo prozna besedila - romani. To je zanimivo. Ljudje ne znajo brati dramatike. Osebno mi je bližje kot ro­ man, saj je lažja, krajša. V šolstvu bi bila potrebna sprememba učnega pro­ grama z uvedbo modernih dram, saj so le-tc mladini bolj razumljive. V kla­ sičnih dramah prevladuje nešteto zgo­ dovinskih, mitoloških podatkov, ki jih mladina še ne pozna, zato potrebuje čas, da te drame dojame. Je drama tudi bralna zvrst ali je namenjena zgolj uprizarjanju? S kakšnim namenom jo ustvarite sami? Sam jo ustvarim izključno za uprizo­ ritev, saj zna biti bralna drama zelo dol­ gočasna. Vaša drama je kritika poplitvenja časa, ki ga živimo. Večkrat si za izražanje sodobnega absurda, brezo- sebnosti in nepopolne komunikacije izberete nek medijski element-TV, magnetofon, zrcalo... Vsekakor. Televizija in magnetofon­ ski trak sta zapiska nekega dogodka, faktografske resnice, zabeležene v do­ ločenem trenutku, medtem koje resni­ ca vsesplošna. Ljudje so v zmoti, ko mislijo, da so brezosebni aparati priče­ valci resnice. Tukaj nastopi absurdni preobrat, ko človek pričakuje, da mu bo televizija povedala resnico. Postmodernizem je v literaturo vne­ sel revolucionarni preobrat. Do­ puščeno je praktično vse. Tudi vaše zgodbe so nabite s pikrostjo, ekscesom, nasiljem. Vas je kdaj do­ letela cenzura? Cenzure še nisem doživel. Nasilje, ki je opisano, pa je samo po sebi smešno, posledica absurda. Nikakor ne želim opisovati ali vzpodbujati na­ silja. Samo prikazujem, da je nasilje popolna neumnost. Predvsem mije v pomoč pri globlji poanti, s katero po­ zivam k bolj kakovostnem življenju. V poeziji projicirate eksistenčno stisko človeka po zlomu idealizma, sami pa ste družbeno resignacijo pre­ segli. Je podstat vaše poezije morda prikrit revolucionarni duh? Nikakor ne. Redki so dojeli, da je zbirka, iz katere izhajate, pravzaprav ironična. Mladi so si jo prisvojili kot uporniško poezijo. V resnici pa je opis človeka, ki skuša narediti preobrat v življenju, v katerega sam sicer ne ver­ jame, verjame pa v pot do preobrata. Čeprav je izrazni način osebnoizpo- vedni, ne izvira iz moje lastne izpove­ di, temveč gradim poezijo na poseb­ nem liku človeka, ki na koncu svoje poti ugotovi, daje ljubezen edino, za­ radi česar se splača živeti. Je klasična ljubezenska poezija, kije s preostalimi mojimi zbirkami zaokrožena v ciklus. V času razcveta elektronskih me­ dijev tudi klasična knjižna izdaja do­ biva vzporednico v virtualni obliki So­ delovali ste pri izdelavi virtualnega romana I rampolin. Kaj pravzaprav je virtualni roman in kdo so soavtorji? Internet je omogočil nove možnosti za novo medijsko izražanje in to naj bi bil tudi virtualni roman. TRAMPOLIN.doc je nekakšen "road roman", kjer lahko izbiraš možne poti. Pri projektu sem sodeloval z Lainščkom, Blatnikom, Čarom in dru­ gimi, zavračam pa možnost, da bi vir­ tualna literatura kdaj nadomestila kla­ sične knjižne edicije. Med mladimi je, po mnenju stroke, poseganje po knjigah v upadu. Eden vaših pisateljskih atributov je tudi sposobnost nagovarjanja mladine. S kakšno zgodbo, slogom pritegnete mladega bralca? Mnenju stroke ne zaupam popol­ noma. Mladi berejo enako, kot so vča­ sih, eni bolj, drugi manj.Trenutno pi­ šem mladinski roman, ki so ga označili za fantovskega. Poenostavil sem je­ zik, ki je blizu razumljivemu stripovs- kemu jeziku, ne razvijam opisov pred­ metov - vsak naj si jih predstavlja sam - pa tudi moraliziram ne. Blizu vam je tudi žanrska literatu­ ra. Slovenija praktično ne pozna piscev detektivk in kriminalk. Omen­ jeni deli večkrat neupravičeno doleti trivialni predznak. Tudi v žanrski literaturi se prepleta­ ta visoka in nizka literatura. Pri nasje je vsekakor premalo, da bi ti ločnici zaživeli. Od omenjenih žanrov pisci v tujini živijo, pri nas pa je vseeno, kaj pišeš, saj zaradi specifičnosti tržišča ni velikih denarcev. So obdobja, ko ljudje posegajo samo po eni literarni zvrsti ali celo po eni sami knjigi. Nedavno nasje razvnel Coelho, močan je vpliv tujih literatov. Je slovenska literatura med bralci v zatonu? Znotraj Slovenije bralci težko pre­ poznavajo dobre pisce. Še vedno je čutiti posledice modernističnega ob­ dobja, koje prevladovalo hermetično, avtomatično pisanje. Literarni bum bi se ustvaril takrat, ko bi določena sku­ pina piscev doživela uspeh v tujini. Ali lahko priznanja za pisateljske dosežke (npr. Kresnik) dvignejo ra­ ven naše leposlovne kulture? Verjetno da. To je neke vrste rekla­ ma, ki bi je pri nas moralo biti še več. Nacionalna TV je popularizaciji knjige namenila nekaj oddaj, ki pa so v poz­ nem večernem terminu in pretirano strokovno podane. Tudi Grosuplje je nenehno na pre­ pihu negativnih kritik zaradi premaj­ hnega zanimanja za kulturo. Znani so zametki prizadevanj na področju gledališke dejavnosti, pa vendar je od­ ziv javnosti mizeren. Grosuplje je po eni strani premajh­ no, da bi se v njem rodila profesional­ na gledališka skupina, ki bi odmevala okrog, po drugi strani pa preveliko za obstoj amaterskega gledališča. V začetku sem tudi sam sodeloval pri kulturnem razgibanju našega kraja z režijo Plešaste pevke, ki je doživela lep uspeh. Plod kakšnega navdiha so vaša dela? Idejo dalj časa razvijate ali vas trenutno zaščemi med prsti? V svoja dela vključujem zunanje vplive, temu pa pridam osebni nav­ dih. Predstavljam si sebe v raznih si­ tuacijah, kako bi izpadel čim bolj smešno. Je zelo zabavno, če se naj­ deš v tem. Ko si mlad, si zaletav, kas­ neje pa ugotoviš, da za ustvarjanje rabiš določen proces. Tudi cvetlica ne zraste čez noč, potrebuje določeno obdobje rasti. Dejali ste, da bi se s sedanjo pame­ tjo odločili za drugačno poklicno pot Pa bi brez pisateljske svobode, neo- mejenosti duha sploh lahko eksisti- rali? Ne, ne bi. Že pisatelj Peter Božič mi je na začetku dejal, da ko te enkrat za­ grabi, nikoli ne odnehaš. Je mamilo, duhovno mamilo. Nikoli se ne bi odpo­ vedal dramatiki, ki je podobna hazar- derstvu. Igraje igra, nikoli ne odnehaš. Gospod Gluvič, najlepša hvala za pogovor. Barbara Pance Dobili smo se v Župonovi jomi V soboto, 3. junija, smo sc dobili v Županovi jami na prireditvi 'I )obimo se vŽupanovi jami', ki naj bi postala tradicionalna. V Permetovi dvorani so nastopili učenci OŠ Št. Jurij. Pod mentorstvom ge. Mojce Vidic so zaigrali odlomek iz Kekca. V Županovi jami so namreč posneli nekaj prizo­ rov iz lilma Srečno, Kekec. Izbrali so si odlomek s Pehto, ki odpelje slepo Mojco, Kekec pajo reši in jo pozdravi s čudežnimi kapljicami tete Pehte. Zaigrali so na violino in flavte, zapeli so Kckčevo in Mojtino pesem. Prav lepojih je bilo gledati in poslušati. V Veliki dvorani pa je nastopil znani Ljubljanski oktet. Z galerije je zazvenela lepa slovenska ljudska in umetna pesem, pcxl budnim nadzorom umetniškega vodje okte­ ta g. Igorja Švare. Oktet, ki poje že od 1972. leta, ima za seboj že veliko uspešnih, tudi s priznanji nagrajenih, nas­ topov doma in po svetu. Poslušati polurni koncert Lju­ bljanskega okteta v Županovi jami, izjemnem ambientu, je dar, ki gaje dano uživati samo redkim. Kdor seje tega prazničnega dne potrudil v domače podzemlje, je užil blagodati, ki so sicer redko posejane. Zaradi mnogih prireditev v mesecu juniju je bilo letos gostov nekaj manj kot lani, vsi pa so se lahko poveselili pred jamo na prireditvi, ki jo je organiziral radio Zeleni val. Za TD Županova jama Grosuplje Marija Samec Motociklistično društvo Old TimerClub Škofljica je v Sloveniji nesporni prvak po številu evidentirane druščine ljubiteljev staro- dobnih dvokolesnikov, saj združuje že nad 500 članov, s svojo aktiv­ nostjo pa odpira občinske meje vsem, ki jih privabljata volja po ohranjanju tehničnega koščka zgodovine in zbirateljska strast do jeklenih lepotcev. Karavana svetleče se kovine je v soboto 27. maja hrupno zapus­ tila startno mesto v kraju delovanja društva, prečesala našo občino, prestopila meje Ivančne Gorice, se spustila v Videm in preko Velikih Lašč zaključila paradno vožnjo pred domačimi duri. 80-kilometrsko pot so člani prevozili že peto leto zaporedoma z namenom radoved­ nim očem odstreti delček zanje neprecenljivega bogastva in ovred­ notiti motociklistično zapuščino naše dežele. Več kot dvesto dvo-, malce novejših tri- in celo štirikolesnikov je bilo resnična paša za zvedave oči, voznikom pa v ponos in zahvalo za potrpežljivo delo in vzdrževanje konjičkov častitljive starosti. Pot je odkrila vrednost in nostalgijo preteklosti, slehernega pa spod­ budila k razmišljanju o nujnosti ohranjanja tehnične dediščine, je pre­ pričan predsednik društva Franc Gruden. Verigo svetlečih se teles je na pot pospremil župan občine Škofljica Jože Jurkovič z mislijo o pomenu ohranjanja kulturne dediščine za v prihodnje: "Človekovo razmerje do zgodovine določa tudi njegov odnos do prihodnosti. Vsaka dediščina je kot svetinja Negovanje tehnične dediščine ni le nostalgija, ampak je poskus ohraniti mladim rodovom korenine, iz katerih nastaja današnji in nov jutrišnji, vse bolj tehnični dan." Vseslovenskim veteranom so, potem ko so svoje konjičke že spus­ tili z vajeti, bila izročena klubska priznanja, sami pa so zaklicali nasvi- denje ob letu osorej. Barbara Pance "Odgovor«." Ministrstvo za kultu roje objavi­ lo 31. marca 2000 v Uradnem listu RS: JAVNI RAZPIS ZA ZBIRAN­ JE PREDLOGOV ZA FINANCI­ RANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2001 FINANCIRALA REPUBLI­ KA SLOVENIJA IZ DELA PRO­ RAČUNA, NAMENJENEGA ZA KULTURO. Zaključil se je 17. maja 2000. JAVNI RAZPIS VSEBUJE: Razpisna področja Predlagatelje: pravne osebe, re­ gistrirane v Republiki Sloveniji za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kultur­ nih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno-umet- niška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovah določeno opravl­ janje kulturne dejavnosti ter njiho­ ve zveze, v primeru avtorskih pro­ jektov pa njihovi avtorji, kar velja tudi za področje književnosti in založništva (samozaložba). Kulturne programe lahko praviloma prijavlja­ jo javni zavodi na področju kulture. Okvirna vrednost: Kriteriji in merila: Pri katerih ne gre prezreti soudeležbe lokalne skupnosti in deleža izvenproračun­ skih sredstev! Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki koordinira dejavnost ljubiteljske kulture občin Dobre- polje, Grosuplje, Ivančna Gorica, se redno javlja na razpis za ljubitelj­ ske kulturne dejavnosti, hkrati pa pisno opozori na razpis tudi vsa kulturna društva. Le-ta sama preso­ dijo, če je vloga upravičena glede na merila in kriterije. Za leto 2000je Ministrstvo za kul­ turo Skladu RS za ljubiteljske kul­ turne dejavnosti OI Ivančna Gorica odobrilo sofinanciranje projektov Prešernovega leta; in sicer gledališki projekt: Jaz pa tebi sam, draga, želel sem dopasti; odobrena so sredstva v višini 320.000 SIT. Projekt bo reali­ ziran v mesecu novembru. Prav tako je Ministrstvo za kul­ turo odobrilo sofinanciranje prijav­ ljenih programov gledališko-lut- kovnega abonmaja in gledališkega abonmaja. Žal do teh sredstev ne bomo upravičeni, saj programov za­ radi nezainteresiranosti šol in po­ sameznikov abonmaja nista zaži­ vela. Na področju investicij pa se je skoraj nesmiselno prijavljati, saj je delež v občinskem proračunu nez­ naten. Tatjana Lampret Opomba: Vprašanje v prejšnji številki Odmevov je bilo postav­ ljeno samo z enim namenom - da bi se grosupeljska kultura izboljšala. - Jože Miklič GflOSUPCUSKI ODMCVI junij 2000 Cveto Budkovič - 80-letnik Slavljencu je zapel tudi Stiski kvartet V cvetočem majniku je častitljivo visoki osebni jubilej dopolnil glas­ beni pedagog Cveto Budkovič. 80- letnik je slavil v Jegličevi dvorani Stiškega samostana, kamor sega tudi njegovo zadnje raziskovalno delo o glasbenem fenomenu J. P. Gallusu. Stasiti, še vedno žilavi možje z last­ nim glasbenim intermezzom in prist­ no poetsko izreko počastil svoje goste, ki so zaslužnemu kulturno- umetniškemu akterju priznali enorm- no vlogo za skokovit razvoj sloven­ ske glasbene sfere. Starosti glasbe­ nega razcveta so se poklonili sam opat Anton Nadrah, župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, šol­ niki z območja Budkovičevega poklicnega delovanja in številni glas­ beni kolegi ter nenazadnje tudi no­ silci pomembnejših funkcij v sa­ mostojnih in vladnih glasbenih or­ ganizacijah. Predsednik TZ Grosuplje France Žitnik je navzočim kronološko nani­ zal pretečeni življenjski ciklus veles- poštovanega jubilanta in poudaril njegovo nenadkriljivo voljo in osebni zanos, s katerima je dvigoval moč glasbenega življenja že med vojnim časom. 1974. leta je postvaril dolgo­ letno vizijo po oživitvi glasbene usta­ nove v kraju svojega bivanja, kije v njem tlela in zorela že od rosnih let. "Grosuplje in ožja Dolenjska sta slav­ ljencu upravičeno izredno hvaležna za njegovo veliko opravljeno delo, saj si danes ne moremo predstavljati večje prireditve brez sodelovanja glasbene šole," je z mislijo o nespor­ nem glasbenem prvaku končal Žit­ nik. Pa vendar je Budkovičev delovni opus segal tudi čez meje matičnega okraja. Na ljubljanskem območju je desetletje predsedoval komisiji za glasbeno šolstvo, omogočil je delo­ vanje glasbene mladine na Slovens­ kem, bilje selektor in ocenjevalec ka­ kovostne rasti zborovskih skupin, priobčil je zajetno gradivo spisov na temo zborovske glasbe. Dokončno seje proslavil z življenjsko stvaritvi­ jo v dveh obsežnih zvezkih Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem in pred dvema letoma postal državni lavreat za osebni doprinos na pod­ ročju vzgoje in izobraževanja, oven­ čan z Gallusovo značko z lovorovim vencem. Peter Pan iz ZKD Ljubljana je prelistal knjigo Budkovičevega življenja. Ob zaključku je navrgel, da vsekakor ni zastrl zadnje strani. "Še vedno se lahko učimo od tebe," je moral priznati. V kultiviranju zborov­ skega petja, v hotenju, na-črtovanju IIHICINAC K NEPREMIČNINE KOLODVORSKA 3,1290 GROSUPLJE TEL: 061-765660 FAX: 061-765665 GSM: 041-405258 • 40525S@LINUlM0dim -MIL MN1K0@SL0MJ KUPIMO -atraktivne zazidljive parcele -večji prostor ali hišo v centru Grosupljega primerno za klasično slaščičarno -garsonjere in manjša stanovanja PRODAMO -gradbene parcele -stanovanjske hiše -kmetijska zemljišča NAJAMEMO -stanovanja vseh velikosti in POSREDUJEMO V NAJEM -več poslovnih prostorov in skladišč v Grosupljem in okolici -stanovanjsko hišo v Grosupljem -dva dvosobna in eno enosobno stanovanje -tri neopremljene sobe za 6 ležišč SVETUJEMO VAM IN POMAGAMO PRI URESNIČITVI VAŠIH NAĆRTOV in oplemenitenju tega z znanjem Budkovič še nadalje ostaja zgled svojim naslednikom. S cvetenjem in gojenjem ljubiteljske kulture je do­ segel duhovno rast in polepšal dan prijatelju, sosedu Je osnovno težišče proslavitve amaterske kulturne ka­ tegorije označil Pan. V hodniku sakralne trdnjave seje v papirnatem blišču bohotila nepre­ cenljiva zapuščina izpod peresa Bud- kovičevih rok pa tudi mnogi novi­ narski prispevki o prizadevnem in cenjenem umetniku niso izostali. Malo razstavo je postavil Mihael Gla- van, vodja rokopisne zbirke v NUK. Glavan, kije tudi urednik Zbornika lokalne kronike treh občin Je z odkri­ tim spoštovanjem izkazal zahvalo Budkovičevemu bogato tkanemu delu. "V vsakem zvezku Zbornika je njegov prispevek. Vsebinsko so to raznovrstni strokovni, zgodovinski glasbeni prispevki, retrospektivni sestavki s področja splošnega izobraževanja in šolstva v občini, skratka pisana druščina raznolike zapuščine." Daljnosežen je zlasti njegov pris­ pevek k zorenju zborovske umetnosti na slovenskih tleh. Sožitje neštetih ambicij, ki jih je Budkovič v poletu svojega življenja uspel uresničiti, priča o srčni človeški osebi, ki jo ple­ meniti visokoleteči glasbeni duh. Le­ ta še vedno poživlja življenje prilet­ nega umetnika; violina - kraljica go­ dal se še naprej razposajeno oglaša, zvok kitare pa se ubrano zliva z mojstrovim glasom. Za trenutek se naivno zazdi, da v svetu duhovne umetnosti Budkovič ostaja večni mladenič, kjer mu življenjski sok ne bo nikdar presahnil. In če dobrohot­ nega moža povprašaš po skoraj ne­ verjetni ustvarjalni vnemi, le skrom­ no odvrne: "Sam ne verjamem, da sem to, kar so o meni danes poveda­ li." Še na mnogo ustvarjalnih in muzi­ kalno polnih let! Barbara Pance O sončenju v knjižnici Strokovno predavanje o sončenju in alergijah je v knjižnici Grosuplje, 18. maja 2000, vodila učiteljica in mojstrica kozmetične nege Silva Glavan. Goron Gluvić - gost Knjižnice Grosuplje Knjižnica Grosuplje vrsto let v svojo sredo privablja ne le knjižnih moljev in ukaželjnih gorečnežev, temveč se predstavl­ ja tudi kot pobudnica in organi­ zatorka tematsko raznovrstnih srečanj z atraktivnimi gosti. 11. maja so v poročni sobi Koš- čakove hiše - sicer čudovitem, z lesnimi intarzijami ozaljšanem prostoru, namenjenem tudi kul­ turni animaciji, vendar pretes­ nem za vse vedoželjne rado­ vedneže - vestne uslužbenke bib­ lioteke pripravile literarni večer z umetnikom - književnikom Go- ranom Gluvićem in gostujočim moderatorjem Igorjem Grudnom, režiserjem tudi Gluvićevih dram­ skih stvaritev. Pogovor je rdečo nit črpal iz klobčiča dramskih tekstov, ki so literatu Gluviću še posebej ljubi. Igor Gruden, dobitnik Jurčičeve­ ga priznanja za svoje ljubiteljsko KNJIŽNICA GROSUPLJE n v režijsko delo, je poznavalsko raz­ telesil Gluvićev dramski reperto­ ar. V sproščenem klepetu sta za­ koračila preko poldrugega deset­ letja Gluvićeve beletristike, jo ov­ rednotila, v precep zajela nasto­ pajoče tipe oseb, začinjene s ka- rakternimi potezami sodobnih posebnežev, iskala vzroke zatona domače gledališke scene in se do­ taknila Gluvićevih režijskih poiz­ kusov. V nadaljevanju je ravnatel­ jica knjižnice Roža Kek doživeto interpretirala nekaj Gluvićevih pesmi, v pogovoru z njim pa odpr­ la še preostanek njegovega širo­ kega ustvarjalnega opusa od kla­ sičnih romanov, kriminalk, mla­ dinske literature, virtualnega romana in nenazadnje urejanja antologije slovenske rockovske poezije. Formalna frontalno vodena deba­ ta se je prevesila v živahno disku­ sijo med obema kulturnikoma in poslušalstvom. Za trenutek je le­ pota besede zamejila ločnice med ljudmi in čas ni več narekoval rit­ ma dnevu. Pozno v večer seje odvi­ la igra umetnosti besede, ki nam zna vse prevečkrat biti tuja. Barbara Pance Mladinski oddelek Med počitnicami v knjižnico Ena sezona je že za nami V Knjižnici Grosuplje smo sezono ur pravljic in igralnih ur s knjigo zaključili s praznično torto. Z otroki smo jo v času igralne ure s knjigo naredili sami in sicer s pomočjo poučne knjige. Tako smo zopet lahko spoznali, kako so knjige koristne in zabavne. Praznično je bilo tudi zato, ker so otroci prejeli maskoto Ostržka, ki gre s knjigo v svet, saj so brali tudi doma s starši, o tem pripove­ dovali na naših srečanjih in tako postali pravi Malčki Bralčki. Knjižni k vi/i vse leto Že sedaj in še do septembra je čas za reševanje slovenskega knjižnega kviza. Dobite ga vknjižnici. Lahko rešujete tudi knjižne kvize na domači Internet strani knjižnice in sicer na http:// vvww.gro.sik.si (glej: dodatne dejavnos­ ti). Nagrade so seveda knjižne. V knjižnico ne samo zaradi učenja, ampak tudi zaradi prostega časa. Med počitnicami ste vabljeni v knjižnico tudi tisti, ki doslej niste zbrali poguma za to. Učenje in učno gradivo namreč lahko med počitnicami zamenja­ te za prostočasno branje: za zanimive zgodbe, romane ali poučne knjige v ka­ terih boste dobili ideje za to, kaj bi počeli v prostem času. Postanite naš član in počitnice se vam bodo spremenile v pri­ jetno (namesto dolgočasno) preživljanje prostega časa. Med počitnicami vabljeni na Teden mediateke Osnovnošolce pa vabimo v knjižnico med počitnicami tudi zaradi Tedna mediateke. Od 3. do 7. julija bo namreč vsako dopoldne od 10. ure dalje orga­ niziran ogled in uporaba kvalitetnih, di­ daktičnih CD-romov/ učenje iskanja / po COBISS-bazi in domači knjižnični bazi, učenje osnovnih strategij iskanja informacij po Internetu... Da ne bo pre­ velike gneče okrog računalnikov, bo na voljo tudi ostala medijska ponudba knjižnice. Vstop je brezplačen, dejav­ nost pa poteka pod mentorstvom knjižnice. Arheologijo Mlajšo komeno dobo ...imenovana tudi neolitik. Gre za čas med 6. in 3. tisočletjem pr. Kr. Za to obdobje so značilna glajena ka­ mena orodja in še posebej začetki kultiviranja rastlin in udomačevan- je živali. Pojavile so se tudi prve stal­ ne naselbine (pred tem so ljudje živeli nomadsko življenje). S pride­ lovanjem hrane (pšenice, ovsa, ječ­ mena, drobnice, goveda,...) je člo­ vek postopoma opuščal lov, ribolov in nabiranje divjih vrst rastlin. O vzrokih za te spremembe obstaja več teorij, ki pa so zaenkrat težko pre­ verljive. Najverjetnejejim je botro­ val postglacialni dvig temperature, kije imel za posledico tudi razboho- tenje rastlinskega in živalskega sve­ ta na tleh Evrope, povečalo pa naj bi sc tudi število prebivalstva. Tako seje povečala tudi potreba po hra­ ni, prav to pa naj bi človeka sililo v nov način pridelovanja hrane. Od nabiranja divjih oreščkov v gozdu do sejanja in žetja na polju, od lov­ ljenja jelenov do gojenja domačih ovac je preteklo nekaj tisočletij in šele v pozni bronasti dobi (o tem ob­ dobju bomo obširneje pisali v nas­ lednji številki) jc poljedeljsko živinorejski način gospodarstva dokončno prevladal nad lovsko nabiralniškim. Pred desetletji je prev­ ladovalo poenostavljeno mnenje, da je začetke udomačevanja rastlin in živali potrebno iskati na Bližnjem vzhodu (na področji rodovitnega polmeseca) in da sta se v tisočletjih poljedelstvo in kmetovanje od tu razširila v Evropo, novejše raziska­ ve pa vse bolj odkrivajo, da je do tega prehoda v mediteranskem delu Evrope prišlo povsem neodvisno. Zaenkrat pa ostaja dejstvo, da imamo najstarejše dokaze o živinoreji in poljedelstvu prav z Bližnjega Grosupeljski spomin no drugo tisočletje Boj zo oblost med dinostijomi Idi Slika: kamnite sekire iz Lju­ bljanskega barja (povzeto iz Encikl. Slov.) vzhoda. Datirajo v 9. in 8. tisoč. pr. Kr., kar je najverjetneje posledica ugodnejših naravnih razmer na tem področju. Približno tisoč let mlajši so dokazi o kmetovanju na tleh Ev­ rope. Prvič sc v mlajši kameni dobi pojavi tudi keramika, kar ni naključ­ je, saj je bilo potrebno težko prido­ bljena zrna žitaric shraniti. Zelo sta­ re posode za shranjevanje so bile kamnite, vendar so ljudje kmalu spoznali prednosti izdelovanja posod iz keramike. Zanimivo je, da so najstarejše keramične posode po formi zelo podobne kamnitim. Najstarejši del mlajše kamene dobe je tako v naši občini, kot tudi v ostali celinski Sloveniji slabo poz­ nan. Število najdišč iz srednje, še posebej pa iz pozne mlajše kamene dobe je bistveno večje. Grosupelj­ ski občini najbližje so kolišča na Lju­ bljanskem barju, v evropskem meri­ lu izredno najdišče, katerih začetki najverjetneje segajo v konec mlajše kamene dobe. In čeprav v naši obči­ ni zaenkrat še nimamo materialnih dokazov o stalni prisotnosti člove­ ka v tem obdobju, je prve prebival­ ce kolišč prav gotovo vsaj med lo­ vom zaneslo tudi v naše kraje. Gregor Štihernik Ob kolonizacijah naših krajev v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja so se poja­ vila tudi močna "prerivanja " med mo­ gočnimi dinastijami. Koso Habsburžani prišli do morja in pridobiti Trst. je bila zmaga nad oglejskim patriarhom in nad slovensko Almo mater (z manjšimi neosvojenimi ozemeljskim otoki) do­ končana. Tako so se Slovenci skoraj v celoti znašli /x>d habsburško prevlado, ki je kljuh različnim preimenovanjem in manjšim spremembam monarhije trajala yse do prve svetovne vojne. 1349je cesar Karel IV. podaril Ortneš- kim še 300 upornih turinških in frankov- skih kmetov. Kočevski jezikovni otok je številčno dosegel 1500 prebivalcev. Na­ selja so se širila od Hočevja, Črmošnjic. Starega trga, Osilnice in Loške doline. 1365 - Ob ustanovitvi Novega mes­ ta so v grosupeljskem okrožju napravili veliko posestno zamenjavo. Rudolf IV. je v šmarski fari dal samostanu 2/3 dese­ tin od skupno 81 kmetij (dacz sand Ma- rienehirichen in der pharr ze Herland). Istočasno je opat Peter zamenjal kmetijo na neznanem kraju /, VVuschalich Ga- •llom za travnik v Prapročah. 1371 sta brata Emerik in Majncel iz Gradaca v Beli Krajini dala opatu Jakobu dve kmetiji v Lanišču (Šmarje). 1372 je Albert Meltz daroval Stični kmetijo na Polici. 1377 - 22. septembra je oglejski patriarh ponov­ no potrdil fevde za gra­ dove Čušperk, Kostel, Ortnek in Poljane, Kočev­ je pa jc postalo trg ()rten- burških. Od 1381 do 1410 - Freisinški škof Bertold je (še naprej) imel v posesti klevevško gospostvo. 1382 je bilo zaradi neizplačanih ob­ veznosti stiškega samostana določeno, da denar prejme župnik v Škocjanu, ki bo poskrbel za obrede po volji turjaških gospodov. 1383 je župnik Friderik iz Iga opa­ tu Andreju podelil kmetijo v Podgori- ci pri Šmarju ter kmetijo in mlin v Jero- vi vasi. 1386je padel avstrijski vojvoda Le­ opold III. v bitki pri Semachu. Poročen je bil z Virido Milansko, kije živela na Pristavi nad Stično, zato sojo ljudje poimenovali kar Gospa s Pristave. Lahkomiselni stiski opat Albert pl. Lindeck je zapravil precej samostanske­ ga imetja a gaje iz zagate rešila Gospa s Pristave, ki je posodila samostanu proti zastavitvi zemljišč velike vsote. V zapuščini po svoji smrti se je dolgovom odrekla v korist samostana. 1404 je stiski samostan dobil 7 kme­ tij v Veliki Stari vasi. 1421 - Meseca marca sta Martin in Andrej Mehovski vpričo Hermana Čušperskega in Pavla Glogoviškega prodala dve kmetiji v Orkljevcu pod 1 Imel jnikom. 1430je KrištofGumpelerzženo Kla­ro poklonil dve kmetiji na Gatini, do smrti pa sije izgovoril za devetnajst zlatni­ kov desetine v Višnji Gori in okolici. 1431 - Na Kranjskem seje (29 let po Štajerski) zbral prvič deželni zbor. 1436 - 30. novembra so grofje Celj­ ski postali državni knezi. Zaradi tega je prišlo do hudih sporov s Habsburžani. Ker so vladala nasprotja tudi med Habsburžani, sojih Celjani spretno izra­ bljali. Zaradi tegaje bila freisinška po­ sest večkrat v nemilosti. 1453 - Opat Ulrik je na zahtevo višje cerkvene oblasti sodeloval pri izdaji dokumentov za župnije in urejanju za­ dev v zvezi v vključevanjem fara. Za prepisovanje starih dokumentov je poskrbel duhovnik Mohor iz Šmarja. 1463 - Na novo je bila ustanovljena Ljubljanska škofija. Za prvega škofa je bil imenovan Žiga (Sigismund), iz mo­ gočne rodovine Lamberg. Škofija seje delila na sledeče dekanije: Ljubljana, Kamnik, Kranj, Radovljica, (Škofja) Loka, Moravče, Šmarje, Litija Trebnje, Krško, Novo mesto, Metlika, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Idrija, Cerknica, Postojna, (Ilirska) Bistrica in Vipava. Jože Miklič Črno kroniko - policijo svetuje JAVNI RED IN MIR APRIL Policijska postaja (irosupljcje v me­ secu aprilu 2000 na območju občine Grosuplje obravnavala 18 kršitev zo­ per javni red in mir. Od tegaje bilo 12 kršitev storjenih v zasebnem prostoru in 6 na javnem kraju. MAJ Policijska postaja (irosupljcje v me­ secu maju na območju občine Grosup­ lje obravnavala 15 kršitev zoper javni red in mir. Kršitve so bile storjene tako v zasebnem prostoru (9) kot na jav­ nem kraju (6). Pri omenjenih kršitvah gre pred­ vsem za spore v krogu družine, kjer je velikokrat prisoten alkohol in nasilje, prav tako gre velikokrat za sosedske spore, kjer so kršitelji ponavadi isti, veliko je kršitev tudi v gostinskih lo­ kalih, kjer so vinjeni gosti preglasni Oziroma se med sabo prepirajo. (iledc na to, daje bilo v mesecu aprilu kar nekaj dni dela prostih, smo sorazmer­ no temu beležili tudi več kršitev na celotnem področju dela policije. Prav tako policija represivno ukre­ pa zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Ena­ ko postopamo s tistimi, ki vinjenim ali mladoletnim gostom točijo alkoholne pijače. KAZNIVA DEJANJA APRIL Obravnavali smo 30 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Grosuplje. Najpogostej­ ša so kazniva dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. MAJ Obravnavali smo43 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območjuobčine Grosuplje. Najpogostej­ ša so kazniva dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. V zadnjem času beležimo večje število vlomov v osebna vo/ila, kjer storilci kra­ dejo predvsem avtoradije, vlomi pa so izvršeni predvsem v zgodnjih jutranjih urah ob vikendih. Odkriti so bili tudi sto­ rilci, ki so iz delovnih strojev odtujili gori­ vo in orodje. Vlomi so najpogosteje izvršeni v noč­ nem času predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Pogosto so vozila parkirana na neosvetljenih delih parkirišč, zgodi pa sc tudi, da lastnik vozilo pozabi ustrezno za- varovati-zjiklaiiti. Velikokrat k omenjenim vlomom posredno pripomorejo tudi sami lastniki-vozniki osebnih vozil, saj vred­ nejše stvari puščajo v osebnih avtomo­ bilih na vidnih mestih. Iz osebnih vozil storilci kradejo predvsem stvari, ki sedajo prodati, ter denar. Zato predlagamo last­ nikom vozil, da za svoje vozilo poskrbijo kar sc da najbolje z vidika varnosti ter lato preprečijo, da bi bili oškodovani. Če občani opazijo kakšno osebo, da se sprehaja po parkirnem prostom ter pogleduje v parkirana vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si za­ pomnijo čimbolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s kate­ rim se je osumljeni odpeljal Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakš­ nem kaznivandejanjuali drugem dogod­ ku oziroma prometni nesreči ali če opazijo storilec na delu oziroma begu, naj infor­ macije posredujejo na PP Grosuplje čili na telefon 113. Vsaka informacija ki bi ka­ korkoli pripomogla k izsleditvi storilca,je dobrodošla. Prav tako pa bomozboljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oziroma občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. PROMETNA VARNOST APRIL Opravili smo oglede 21 promet­ nih nesreč z manjšo materialno ško­ do ter telesnimi poškodbami. MAJ Opravili smo oglede 25 promet­ nih nesreč z. manjšo materialno ško­ do ter telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi zaradi neprilagojene hi­ trosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Prav tako pa so posledice pri omenjenih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzro­ ki za prometne nesreče so še vedno strani in smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in varnostna razdalja. Ve­ liko prometnih nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti voznikov na parkirnih prostorih, ker vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Veliko pro­ metnih nesreč se zgodi v samem naselju Grosuplje predvsem zaradi nepravilne strani in smeri vožnje ter neprilagojene hitrosti in varnostne razdalje. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nes­ reče odpeljejo in ne posredujejo po­ datkov oškodovancu oziroma o tem ne obvestijo policije, zato zoper vse takšne voznike podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, v primeru, če pa je v vozi­ lu kdo telesno poškodovan pa povzročitelj zapusti kraj prometne nesreče, pa zoper njega podamo ka­ zensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Policijska postaja Grosuplje vsa­ kodnevno izvaja poostrene nadzo­ re prometa na celotnem območju občine Grosuplje in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. Vse voznike in ostale udeležence opozarjamo, da se je v tem letnem času povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti, zato naj bodo bolj pozorni na to populacijo udeležencev v cest­ nem prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles in nji­ hovi potniki pa morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto homologira- no zaščitno čelado. K temu da bodo otroci med vožnjo s kolesom z motorjem imeli na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, pa lahko veliko pripomorejo starši z opozarjanjem in pravilno prometno vzgojo. Prav tako se bodo v tem času na cesti oziroma v prometu pogosteje pojavljali vozniki traktorjev ter os­ tale kmetijske mehanizacije, ki so v prometu nekoliko bolj počasni in manj vidni. Tudi v prihodnje bo policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PPP Ljubljana na celotnem območju občine Grosuplje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo pro­ metne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in naj­ bolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cest- no-prometnimi predpisi in prilago­ dijo hitrost vožnje vremenskim raz­ meram in ostalim trenutnim dejav­ nikom, ki kakorkoli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu šte­ vilu prometnih nesreč. Policijska postaja Grosuplje Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka MATETA PAVIČA iz Kovačičeve 4, Grosuplje se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan­ cem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili osebno in pisno sožalje, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku, gospodu Smoleju za poslovilne besede, ženskemu pevskemu zboru DU Lastovke in moškemu zboru Samo- rastnik iz Žalne za zapete pesmi ter pogrebcem JKP za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JOŽEGRUM s Plešivice. Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, za vsa izražena pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njego­ vi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Andreju Sinku, gasilcem iz Žalne in pevcem zbora Samorastnik. Hvala govorniku za izbrane, čutne poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA 14. maj a smo posprem i 1 i na zadnjo pot MARIJO MIKLJIČ iz Malega Mlačevega. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospre­ mili od njenega doma na pokopališče Boštanj. Zahvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in druge darove v njen spomin. Vaščanom Malega Mlačevega, vsakemu posebej, iskrena hvala za nepozabno slovo. Hvala Zavodu R Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani in njenim nekdanjim sodelavkam, sorodnikom, znancem, posebej g. župniku, pogrebcem, govorniku ganljivih poslovilnih besed, trobentaču, pev­ cem za njihovo prelepo petje in sploh vsem, ki ste z nami sočustvova­ li. Sestra Rozka, nečakinji Silva in Marija z družinama "O Bog, zakaj ne rešiš in vzameš še mene... " V času, ko se vse prebuja in veseli novega življenja, v dneh, ko smo vsi pričakovali vstalega Kristusa, je Bog uslišal njegovo prošnjo... V boju s težko boleznijo je omahnil naš dragi MILAN JANEŽIČ iz Pec. Ob boleči izgubi ljubljenega moža in dragega očeta izrekamo besedo zahvale vsem, ki ste njemu in nam v težkih trenutkih bolezni stali ob strani, nam pomagali in tkali mozaik upanja. Posebna zahvala gospe dr. Fani Grabljevec in patronažni sestri gospe Romani, saj smo prav z njuno nesebično pomočjo imeli dragega očeta dlje v svoji sredini. Zahvaljujemo se vaščanom, ki so začutili našo nemoč in bolečino in nas niso pustili samih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, namenili darove za potrebe cerkva in ga pospremili v večni dom. Posebna zahvala gospodu župniku Tonetu Hostniku za ganljive be­ sede slovesa, vlivanja vere v ponovno snidenje in lepo opravljen pogrebni obred. Pesmi šentjurskega okteta so ganile žalostno srce. Hvala tudi njim! Hvala vsem, ki ste našega očeta spoštovali in imeli radi! Žena Marija ter sinova Milan in Igor z družinama In memoriom Dr. Jože Jančar V Bristolu v Angliji je 14. marca 2000 umrl psihiater dr. Jože Jančar, po domače Orga- nistov iz Žalne. Ni mu bilo dano dočakati 80- letnice, saj seje rodil 23. maja 1920. Gimnazijo je obiskoval v Škofovih zavodih, nato pa se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, vendar mu je študij prekinila vojna. Interniran je bil v Gonarsu, leta 1945 pa je odšel na Koro­ ško, se tam poročil in bil v Gradcu soustanovitelj Slo­ venskega akademskega društva ter predaval na graški univerzi. Leta 1948 je odšel v Anglijo, delal kot bolničar in se učil jezika. Štu­ dij medicine je končal na Irs­ kem v Galwayu in Dublinu. Leta 1952 je doktoriral iz splošne medicine, 1955. pa postal specialist za duševne bolezni in nevrologijo. Leta 1956 seje vrnil v Anglijo, kjer seje zaposlil v bolnišnici za duševno bolne, kmalu postal primarij in predavatelj, začel pa je tudi z znanstvenimi ra­ ziskavami na področju bioke­ mije, citologije in organskih pojavov duševne zaostalos­ ti. Napisal je več knjig in znanstvenih razprav kot av­ tor in soavtor, prejel je več uglednih nagrad in priznanj. Postal je član apotekarskega ceha v Londonu in bil je svo­ bodnjak mesta Londona. Iz zadnjega naslova izhaja pra­ vica, da voli londonskega župana in da lahko pelje čre­ do ovac čez londonski most - privilegij, ki ga ni nikoli iz­ koristil, ga pa verjetno zlepa ne bo dobil še kak Slovenec. Po njem se imenuje JANČAR­ JEV SINDROM - to je dušev­ na zaostalost, spastičnost in motnje v prstih okončin pri otrocih, rojenih zdravim star­ šem, ki so si v krvnem so­ rodstvu (bratranci). Ves Čas bivanja v tujini seje rad spo­ minjal svoje domovine. "Ro­ jen sem bil v čudovitem delu sveta," je povedal v intervju­ ju za časopis Ameriška domovina. Čeprav tujca, so ga v Angliji vsi spoštovali in tudi on je bil hvaležen tej deželi za vse, kar mu je dala, ji je pa tudi nesebično vračal darove. Marija Samec Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata JANEZA SEVERJAst iz Male Račne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, maše in daro­ ve cerkvi. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje, gospodu župniku za čutno opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči otroci: Vida, Dragica in Tone z družinami, ter Ivan Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli. Morja solza hi potočili, da bi lahko te prebudili. Odšel si v kraje nam neznane, od koder več vrnitve ni. Slovo nam seka bridke rane, solze rosijo nam oči. Na grobu tvojem smo jokali, misel onkraj ti poslali, Daleč, predaleč je steza do raja, misel te naša več ne dohaja. Ugasnilo je življenje našega dragega sina, brata, svaka in strica ALOJZA ŠTEPICA po domače Finčevega Loj za s Police 13 pri Grosupljem. Zaspal je v naročju cvetoče pomladi in našel svoj mir pri svojem očetu in Bogu. Iskrena hvala vsen sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše. Hval a za izrečena sožalja, tople besede, ki so nam pomagale v težkih trenutkih in nesebično pomoč pri zadnjem slovesu. Hvala g. župniku Pahuljetu, poliškim pevcem in g. Dežmanu za poslovilne besede. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi V 36. letu starosti nas je zapustil dragi očka in mož MATJAŽ ROGELJ iz Grosupljega. Nepripravljeni, da ostanemo brez njega, smo se morali posloviti. Z veliko hvaležnostjo, ki ste jo z mano združili v globoko žalovanje ob njegovi nenadni smrti, se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, g. župniku, OŠ Brinje in sosedom ulice Stranska pot. Is­ krena hvala za izrečena sožalja, cvetje in lepe besede. Posebej pa se zahvaljujem njegovemu prijatelju Ivanu Grumu za vso pomoč. Hvala, ker ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti 26. aprila. Žena Ana, hčerkici Urška in Nika V prelepem mesecu maju lanskega leta nas je s strtimi srci za vedno zapustil MARTIN ZAJC iz Grosupljega. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki se našega Tineta še vedno spomin­ jate, obiskujete njegov zadnji dom, za cvetje in svečke, kijih prižigate in ne nazadnje za prijazne besede, s katerimi nam lajšate bolečino. Iskrena hvala. Ksi njegovi Grosuplje - kolesarsko mesto Mogoče zveni naslov napihnje­ no, toda dolgoletna kolesarska tra­ dicija in to, kar se zadnje čase do­ gaja v našem kraju, potrjuje prav to. In kaj se dogaja? Dogaja se pri­ reditev "Vzpon na Vrh" katere seje do sedaj udeležilo preko 130 kole­ sarjev s skupno več kot 700 vzponi in če bo šlo tako naprej, bo do sep­ tembra Vrh premagan več kot 2000 krat. Vzpona se udeležujejo tako ka­ tegorizirani in trenirani kolesarji, katerim Vrh predstavlja lažji trening, kot nedeljski izletniki, kateri sedejo na kolo samo nekajkrat na leto in jim zmaga nad vzpetino pomeni eno največjih športnih zmag v življenju. Nato se dogajajo še sredine skup­ ne vožnje, katerih se udeležuje vse več kolesarskih privržencev, doga­ jajo se obiski kolesarshih marato­ nov (Maraton Krka, Vinska vigred- Metlika, Brežiški maraton...), sploh pa že sam pogled na ceste govori, da so jih okupirali kolesarji. Zato naj ne bo odveč opozorilo, oziroma prošnja vsem ostalim udeležencem v prometu, predvsem avtomobili- stom ter voznikom tovornjakov in avtobusov. Kolesarji spadamo med ogroženejšo kategorijo uporabni­ kov cestišč. Po cestah se pomika­ mo relativno počasi in kot taki predstavljamo za hitrejše in moč­ nejše udeležence oviro. Zato po­ zivam vse voznike, da upoštevajo našo prisotnost in svojo vožnjo prilagodijo razmeram na cesti ter storijo vse za zagotovitev varne vožnje. Največji kolesarski dogodek pre­ teklega meseca je bil gotovo kole­ sarski izlet v Dobrepolje. Izlet je po­ tekal v prelepem nedeljskem dnevu, ne prevročem ne prehladnem, rav­ no pravšnjem za kolesarjenje. Na startu pri gostilni Krpan seje zbralo 82 udeležencev v starosti od 6 do 60 let. Ne glede na različno pripravlje­ nost in opremo so imeli vsi isti cilj, premagati asfaltirane kilometre in se dobro razpoloženi vrniti nazaj. Po pozdravnem nagovoru predsednika KD Grosuplje g. Blaža, so se v do­ bro organizirani koloni podali na pot. Čelo kolone je varovalo vozilo organizatorja in opozarjalo nasproti vozeče na previdnost. Ob koloni so se vozili z rdečimi zastavicami oz­ načeni predstavniki KD Grosuplje in skrbeli za to, da se ne bi preveč raz- Najmlajši in najstarejši s skupnimi močmi na vrh Čušperka širili. Začelje je varoval servisni kom­ bi z nalogo priskočiti na pomoč pokvarjenim in obnemoglim. Prvi, ravninski kilometri so potekali v pri­ jetni, ne prehitri vožnji skozi Mlače- vo proti Račni. Nato pa, največja oziroma najvišja ovira na poti, vz­ pon na Čušperk. Nekateri so ga pre­ magali z lahkoto, drugi malo težje, ostali pa peš. Toda premagali so ga vsi. Pri gasilnem domu je bila prva okrepčevalnica. Po polurnem odmo­ ru in po odpravljenih manjših kole­ sarskih popravilih se je kolona od­ pravila naprej. Pred njo je bilo še nekaj manjših vzponov in spust v Dobrepoljsko dolino. Cilj drugega dela poti je bila gostilna Brdavs in tu druga okrepčevalnica, ki je poskr­ bela za nadomestitev izgubljene te­ kočine in regeneracijo rahlo utru­ jenih teles. Drugi postanek je bil malo daljši z namenom, da bi obnovili kar največ moči za vrnitev domov. Pov- ratek je bil prijeten, prav tako kot prihod. Med potjo je bilo sicer potrebno opraviti nekaj mehaničnih opravil, za kar je poskrbel izkušeni mojster Toni. Na cilju je udeležence pričakal g. Virant kot predstavnik glavnega pokrovitelja prireditve. Vsem je čestital za opravljen podvig in jih povabil na zasluženo malico. Organizator, KD Grosuplje, je za vse udeležence pripravilo presenečenje. Med najmlajšimi kolesarji do 12 let so izžrebali 10 srečnežev in jih obda­ rili s kolesarskimi dresi in hlačami v klubskih barvah, vsi ostali pa so bili Desni krog levego "maratona treh občin" (malo zahec-malo zares) Bilojc neke lepe zadnje nedelje v maju. Po "zvezah" takšnih in drugačnih, različnih starosti, spolov, teže in karak­ terjev smo se poenotili: "Maraton treh občin mora biti!" In smo se zbrali na avtobusni postaji na Lobčku: žena, od nje sestra, pa od nje mož in od svakinje sodelavka, pa od nje mož in od moža brat, pa od brata nečak ter od nečaka brat in na koncu še jaz-skratka- skoraj sama žlahta. Zakaj sem sebe dal na kon­ cu vam je najbrž jasno. Že po sedmih desnih in petih levih ovinkih so simpatizerji levih ostro pro­ testirali in se ustavili na desni strani pri levem spomeniku ter me prepričevali, naj se tudi jaz ustavim - da bo to koristno za moje zdravje. "Prav" sem dejal. "Upam le, da se boste ustavljali tudi pri vseh drugih spomenikih naše dedišči­ ne" in s tem meril le na to, da bi čim večkrat prišel do sape. Od Luč čez Prestrane nam je povrhu vsega nesramno pokadil cestarski lobi pod nos pravzaprav ne čisto nepos­ redno, ampak so nam pokadili tisti lju­ bljanski BM W-eji, ki so bežali pred ve­ soljnim potopom, saj so imeli na vrhu pripete čolne. Končno so se nas otresli, mi pa smo se počasi začeli spuščati pro­ ti Krški dolini. V senci pred kapelico smo se še zadnjič pred koncem prve etape ustavili in poplaknili prah. Kar zaslišimo, da nam Krčani nekaj kričijo. Prisluhnemo, poslušamo... "Nas čakajo" smo bili prepričani in se zmagovito zapeljali mimo krškega mirov- nika na slavnostni most. Godba nam je veselo igrala, špalir je bil na obeh stra­ neh ceste, ljudje so ploskali... Veselo presenečenje pa ni trajalo dolgo. Po zvočnikih so napovedali, da lovijo onesnaževalce reke Krke. Baje so ujeli že 16 županov s prvoobtoženim Jerne­ jem in še samega ex ministra Pavleta povrhu. Kaj seje zgodilo z grosupelj­ skim županom Janezom, vam ne morem povedati, saj smo se komaj izmuznili, da nas ne bi prepoznali in okrivili za kalne izvire reke Krke, katere nam hočejo pri­ pisati. Mi bi seveda na to takoj pristali: oni nam dajo vsaj enega od izvirov, mi pa nj im še kakšen višji kakovostni razred. A ker ni kazalo, da bi kar tako zlahka Krčani pristali na pogajanja, smo brž zajahali svoje konjičke s pogonskimi osli in jo ucvrli spet na levo proti Hočevju. Klanci so bili hudi. Nekje napol klancev je mimo nas švignil s svojim službenim vozilom iz pretekle petletke dobrepolj- ski župan Tone in še predno sem ga uspel pozdraviti, kaj šele, da bi ga posva­ ril, naj ne rine v razgreto množico, seje že skril za prvim (spet levim) ovinkom. Tako smo družno ugotovili, da so se nam odpeljali proti Krki vsi načrti o po­ sebnem slovesnem sprejemu v Dobre- poljski kotlini. "Nič ne pomaga! Gremo naprej pog­ ledat, če je Zdrave doma Če pa njega ni, bo pa Brane!" Slednji je bil res doma. Malo se nas je ustrašil, a je vseeno posta­ vil vedro na štirno, zraven njega pa še vejico kačje sline. Klanci iz Hočevja so bili nato nekoliko lažji, čeprav jih kar ni hotelo biti konca. Počasi se je pri križu pot le obrnila v doli - no. Ampak, povedati moram še eno težko zgodovinsko ugotovitev: Vedno se mi je zdelo, daje Zdenska vas nekoliko nižje in da se bomo do nje vozili le nekoliko dalj časa, ko ne bo treba vrteti pedalov, a se mi je to le zdelo. Tako sem poleg tega, da je vas kar lepo urejena, ugotovil, od kod izvira njeno ime. Vseeno pa sem bil trdno prepričan, ko smo drugič prečkali kočev­ sko progo, da smo že prav blizu čušper- skega klanca in da bo nato na koncu Račne sledila še okrepčevalnica, kjer si bomo nalili novega duha v razsušeno podstrešje. To vajo smo nato še enkrat ponovili na boštanjskem ribniku in tako skoraj zašpilili "desni krog levega mara­ tona treh občin". Pa naj še kdo reče, da ni bilo mara­ tona!? Da o sponzorjih ne govorimo! j0eiek Zagraški deležni spominskih majic ostalih po­ kroviteljev. Nagrajen je bil tudi najstarejši udeleženec, g. Jeranko in v spomin prejel nagrado glavnega pokrovitelja. Kaj reči zakonec. KD Grosuplje je s pomočjo pokroviteljev pripravilo enkratno kolesarsko prireditev in s tem doseglo njen osnovni namen, druženje ljudi in njihovo aktivno preživljanje prostega časa. Upajmo, da se bo število takih prireditev po­ večalo in naj to izzveni kot izziv os­ talim društvom in organizacijam k pripravi podobnih prireditev. KD Grosuplje, Andrej Jerman Veter v loseh "Kdaj in s kom igramo'/ Drugo leto zapored smo člani druš­ tva Explorik izpeljali družabno prire­ ditev za najstnike z naslovom "Veter v laseh, s športom proti drogi", kjer so se nadebudni športniki preizkusili v treh različnih disciplinah, kot so košarka, odbojka in rolanje, nekateri pa so svojo ustvarjalnost prikazali z risanjem po asfaltu. Na igrišču pred OŠ Louis Adamič, seje v soboto, 27. maja, zbralo lepo število mladih. Najbolj zagreti so na prizorišče prispeli že pred deveto uro dopoldan, čeprav je bil uradni zače­ tek šele ob 10.00 uri. Zaradi velike­ ga števila prijav tik pred pričetkom so se z majhno zamudo na teren najprej podale mešane ekipe košar- kašev in uličnih slikarjev, nato pa so jim sledili posamezniki naroler- jih in mešane ekipe odbojkarjev. Po 4 urah pestrega dogajanja in poten­ ja na in ob igriščih, se je pričela podelitev diplom in medalj najbolj­ šim v svojih kategorijah. Da pa os­ tali ne bi bili razočarani in praznih rok, so vsi dobili nalepko in spo­ minsko majico akcije "Veter v laseh, s športom proti drogi". Slednjega so bil/ najstniki Se najbolj veseli. Za uspešno realizacijo prireditve so poskrbeli Marjana, Špela, Saša, Rok, Dejan, Borut, Uroš, Grega, Andrej, Sebastjan in še nekateri drugi, katerim se lepo zahvaljujem za njihovo pomoč, prav tako pa se zahvaljujem še vsem, ki so nam fi­ nančno ali kako drugače pomagali pri izvedbi akcije. Zanimanje za prireditev je vsako leto večje, zato se bomo z veseljem lotili priprav za naslednje leto. Društvo Explorik - Uroš Perme Majski hitropotezni turnir ŠK Grosuplje V prijaznem okolju gostilne Zofka v Šmarju Sap seje v sredo 31.5. 2000 zbralo 11 igralcev in se med sabo pomerilo v hitropoteznem šahu na 5 min. Zmagala sta Cvetko Jakša (ŠK Grosuplje) in Vojko Srebrnič (ŠK Nova Gori­ ca), tretji je bil Marko Podvršnik (ŠK Kovinar) in četrti Miro Kranjc (ŠK Grosuplje). Vojko Srebrnič GROSUPELJSKI ODMEVI Junij 2000 Grosupeljski mladinci uvrščeni v 1. slovensko košarkaško ligo Grosuplje, 3. junij 2000 - Na kvalifika­ cijskih tekmah, ki so se odigrale v novi športni dvorani Brinje, so košarkarji odigrali tri pomembne k\difikacijske tek­ me za vstop v 1. slovensko košarkaško ligo med mladinci. Košarkarji Košarkaš­ kega kluba Grosuplje so zmagali kar na obeh tekmah. Še posebej napeto in di­ namično igro so odigrali s KK Radovlj i- co, ko so gostje nekaj minut pred kon­ cem celo vodili, a so Grosupeljčani znali izkoristiti tudi nekaj njihovih napak in zmagah za 4 točke. Rezultati: KK Grosuplje 93:82 KK Lilija 79:93 KK Grosuplje 60:56 :KKLitija (polčas 47:40) :KK Radovljica (polčas41:46) :KK Radovljica (polčas 32:32) Zmagovalci: mladinska ekipa grosupeljskih košarkarjev Na naslovnici: Grosupeljčani v enem od zmagovitih protinapadov Jože M. Gorniški klub limberk, vabi! V aprilski številki Grosupeljskih od­ mevov smo lahko prebrali mikavno vabilo, da Gorniški klub Limbetk (GKL) Grosuplje vabi občane dobre volje na zanimiv rekreacijski enodnevni izlet v prostrane in neodkrite kočevske goz­ dove za nedeljo 7. maja 2000. Zbralo se je kar veliko simpatizerjev iz vseh koncev Slovenije na dogovor­ jenem mestu pred grosupeljskim mote­ lom. Populacija izletnikov je bila silno raznolika. Ob dogovorjeni uri zjutraj je kolona avtomobilov krenila na pot skozi Grosuplje, Št.Jurje in Turjak ter nadaljevala pot prek Grčaric, Goteni­ ce do Kočevske Reke, kjer smo pri­ sostvovali nedeljski maši. Po končani maši je fami župnik, pater jezuit, Fran­ ce Šetar orisal zanimivosti zgodovin­ skih utrinkov te skrivnostne kočev­ ske pokrajine skozi celotno zgodo­ vino in to vse od naselitve Kočevar- jev do osamosvojitve Slovenije. Nje­ gova razlaga je bila za vse nas sila za­ nimiva in poučna. A žal, pot je bila še dolga in čas nas je priganjal, pa smo se morali kaj hitro posloviti. Opoldne pa je naša kolona vozil že prispela do vasi Borovec. Od tu smo nato krenili peš, torej pot pod noge, obloženi s polnimi nahrbtniki pijače in jedače na najvišji vrh kočevske pokrajine, to je na 1119 m visokega Krokarja. Pred nami se je pot strmo dvigala vse do 942 m vi­ sokega grebena Krempo, da smo morali nekateri novinci kar napeti svoje ohlapne mišice. A splačalo se je in to ne le zaradi enkratne drušči­ ne. Nad samim prepadom na vrhu Krokarja smo posedli na ležeča dre­ vesa, kjer smo si s prinesenimi do­ brotami privezali dušo in telo, da smo si tako ponovno pridobili energijo za nadaljnji razgled in sprehod po višinskem in zgodovinsko zaščite­ nem gozdu Krempo, od koder smo na robovih teh gozdov imeli preču­ dovit razgled po širši okolici kočev­ skih in hrvaških gozdov. Škoda, da si še več Grosupeljča- nov ne vzame toliko časa in pogu­ ma za tako enkratno družinsko re­ kreativno srečanje v naravi. Sam sem se prvikrat udeležil takega sku­ pinskega izleta in ugotovil sem, da ti družba v naravnih lepotah naše dežele podari vsakemu posebej en­ kratno doživetje. Organizatorju predsedniku GKL Grosuplje, g. Mar­ janu Permetu, pa smo resnično dolžni izreči vso pohvalo za tako enkratno organizacijo, kakor tudi mladincem, ki so posvečali veliko skrb in pozornost predvsem nam novopečencem na tem izletu. Vsi za­ dovoljni od prijetno preživetega ne­ deljskega izleta smo se že pred sonč­ nim zahodom ponovno zbrali na izhodišču pred vaško gostilno v Borovcu. Želim si, da bi bilo še veliko takih snidenj med prijatelji narave. Milan Muhič Izjemen uspeh mladih tenisačev TK Grosuplje Žeodleta 1985 se TKG trudi, da bi bilo igranje tenisa užitek in sprostitev. Uspe­ lo jim je ustvariti prijetno teniško okolje, kjer se igra rekreativni tenis. Že nekaj časa se v Grosupljem močno čuti vse večje zanimanje mlajših oz njihovih staršev za učenje in tekmovanje v igranju tenisa Odraz dobrega dela so bili rezultati v se­ zoni 1999, ki so jih mladi igralci dosegali po Sloveniji, kar seje zabeležilo tudi kot velik skok proti vrhu lestvice Teniške zveze Slovenije(TZS). Naj omenim Bošt- jaraKadunca(dvačetitfinalado 141etv Portorožu in Ljubljani), Roberta Kralja (četrtfinale do 14 let v Domžalah), Jako Cevca (uvrstitev na državno prvenstvo v Novi Gorici do 18 let) in Tanjo Lah (2.mesto na medobčinskem prvenstvu mlajših deklic). Zelo lepo je tudi letos spremljati tek­movalno generacijo, ki tekmujejo na tur­ nirjih TZS. Še posebej je treba omeniti izjemne uspehe Boštjana Kadunca, Ro­ berta Kralja in Mela Šegoto na turnirju v Teniški akademiji Žalec, saj so se vsi trije uvrstili v polfinale in nato Boštjan Kadunc v finale. Uspehi mladih igralcev kažejo, da imamo obetavno generacijo. Poleg omenjenih je lepo pogledati tudi ostale mlade igralce in igralke, ki si nabi­ rajo teniškega znanja. Seveda pa je vse lažje, če nam pri tem pomagajo sponzor­ ji, saj bodo naši igralci imeli še boljše pogoje in še raje igrali v TKG. Rad bi še povedal, da sem vesel, ko gledam, kako klub postaja vedno večji (v načrtuje izgradnja še 2 igrišč), kar bo omogočalo organizacijo hirnirjev TZS.. Vodja strokovnega tirna Marko Škrjanc Rekreacijo drugače Rekreativne telovadke so si umisli­ le izlet, Id bo zaklj učil večere v telovad­ nici. Na Gorenjsko, v idilični kot Slo­ venije, v BLEJSKI VINTGAR. Sobota je bila vroča, zato je hlad v soteski zelo dobro del. Že pri vstopu v ta 1.6 km dolgi sprehod nad brzicami in tolmuni Radovne, med mogočnim os- tenjem lloma in Boršta te očara. Mostički in Žumrove galerije te popel­ jejo do slapu Šum, ki se ga vidi (le) z vrha. Počitek, fotografiranja, malica. Pot nadaljujemo desno, na 634ni vi­ soko Sv. Katarino. Že po slabe pol ure se odpre pogled po vsej blejski okolici. Sliši se tudi: "Uf, kako lepo je. Dobro, S planinskim krožkom Zbrali smo se zadnjo nedeljo v maju, zjutraj, pred šolo Brinje. Glavni "gostje" v dveh avtobusih so bili učenci - člani planinske sekcije. Bilo je še nekaj star­ šev, tovarišic in vodiči. Vožnja čez Trojane in naprej proti Lo­ garski dolini je bila prijetna, kot tudi vreme. Malo čez 9.uro smo že startali na viš­ ini 1460m. "Še dobrih 600 m višinske razlike je pred nami, kajti mi gremo na R ADUHO, ki je visoka 2062m!" Ampak za te mlade planince to ni bil problem. Ustavljali smo se vsakih 100 m prehojenih "v višino". Samo za kontrolo, kako dobri smo. In včasih za zelo kratko maličico. Po dobrih dveh urah hribolazenja pa smo že zagledali vrh. "Hura! Šepolure" so razlagali tisti, ki so se z vrha že vračali. Tu smo se tudi že "srečali" z razgledom na drugo stran, čez strme stene Raduhe. Viti je lep, ko- past. travnat. Prostora je več kot dovolj za vse. Veselje, razgledi, malica, žig, tudi "mobiji" in čestitke za vse, ki so prvič nad 2000 metrov. Pred spustom smo na­ redili še obvezno spominsko fotko. V avtobusih je bila dobra volja do Grosuplja. Mislim, da je utrujenost te vihrave mlade planince "ujela" šele doma, ko so po pripovedovanju o le­ pem izletu že začeli dremuckati. M. Trobec da sem šla...". Nadaljujemo v krogu, desno, po pobočju lloma, do začetka soteske Vintgar, ki je sicer tudi zače­ tek Triglavskega narodnega parka. (Do našega avtobusa). Lep, rekreativni izlet, za dušo in telo, smo zaključili v popoldanskem Bledu. M. Trobec Pri nas v Sloveniji imamo zelo veliko najrazličnejših pohodov. Tudi zanimivih. Eden takih je pohod na geometrično sre­ dišče Slovenije, imenovan GEOSS. V Litiji organizirajo ta pohod vsako leto v soboto okrog 20. maja. Letos je bil že enajsti. Start pohoda je zjutraj v Litiji in pelje skozi vas Konj in Vače na Sp. Slivno. Dolg je - za normalno hojo 4 ure. Ima 2 kontrolni točki, in sicer na Streš­ nem vrhu (523m/nm) in na Slemenšku (677rrvhm). Pot je gozdna. Kjer pa se le-ta pretrga, so lepi pogledi na vijugavo Savo in na vasi nad njo. Ali nad moravske vrhove, npr. Limbarsko goro. Pot pelje še mimo zelo povečane kopije vaške situle, najde­ ne leta 1882. in lesenih skulptor iz 80. let. GEOSS. Označba geometričnega sre­ dišča Slovenije je postavljena v ličnem parku, na koncu vasi Spodnja Slivna. Med več "parolami" sem prebral tudi tole: VSAKSLOVENECVSAJ ENKRAT NA GEOSS. Marjan Trobec • BRANKO JOVANOVIČ VUNJAK je bil rojen 28.4.1962 v Ljubljani. Zgodnje otroštvo je preživel na Dolenjskem, šole pa je obiskoval v Ljubljani. Sedaj živi v Šmarju-Sapu. Že kmalu je začel igrati na kitaro in prepe­ vati znane pesmi, s katerimi je razveseljeval družbo, kjerkoli se je zbrala. Z Damirjem, Voj­ kom in Vilijem je sredi osemdesetih posnel pesem Mandarina, ki je postala uspešnica na vseh koncih Slovenije. Ker so ljudje spraševa­ li po izvajalcu, si je ta skupina morala izbrati tudi neko ime - mladim vihravim fantom je ustrezalo postati DON JUAN. Pod Brendije- vim vodstvom in z njegovim vokalom je skupi­ na nizala uspešnice eno za drugim, prodaja kaset pa je bila tako velika, da je Brendi leta 1990 registriral svoje podjetje, produkcijo in založbo kaset in plošč, Mandarina d.o.o.. Obiskovalci koncertov skupine Don Juan so Brendija sprejeli za svojega in ga niso zapus­ tili niti, ko je skupina po slabem desetletju prenehala nastopati. V tistem času je Brendi spoznal Korada, velikega močnega moža z globokim glasom. Po videzu precej nasprotna sta ugotovila, da na odru kot duet odlično so­ delujeta. Od leta 1994 sta skupaj posnela že 5 projektov: "Hej, Slovenija", "Mustafa", "No­ coj je ena luštna noč", "Za hec in veselje" in "Saj ne more biti res". Z njimi sta Korado & Brendi glede na vse izvajalce v Sloveniji absolutna rekorder­ ja po prodaji. Samo kaseta "Hej, Slovenija" seje prodala v 40.000 izvodih, slednji projekt pa uspešno pot le še potrjuje, saj je bilo v prvih dveh mesecih prodanih 10.000 kaset in CD plošč. Branko Jovanovič Vunjak pa ni le pevec in kitarist, zaželen je tudi kot avtor glasbe in besedil. Piše himne za športne klube, gasilska društva, gostinske klube, začetne, končne spiče - avizo za TV postaje, z. njegovimi skladbami pa se lahko ponašajo tudi slovenske pevke, pevci in ansambli: Helena Blagne, Ptujskih 5, Hajdi, Irena Vrčkovnik, Sendi, Viktorija, Majda Arh, Andreja Makoter, Pop design, Prerod, Boris Kopitar, Moni, Vili Resnik, Miha Balažič, Magnet... Leta 1999 je Brendi posnel nekaj svojih uspešnic v hrvaščini in jih pod skupnim naslovom "Kaži na kraju nešto lijepoga" izdal na kaseti in CD plošči na Hrvaškem, Brendi skupaj s Koradom in svojo skupino Barabe vsak teden nastopa po Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja, repertoar pa vsebuje njegove lastne skladbe, ponarodele pesmi ter hrvaške in angleške uspešnice (pop, ročk). V juniju bo izšla nova kaseta in CD plošča z naslovom: Brendi - "Ustavi se". V juniju (30.6.) pa bo nastopil tudi na splitskem festivalu - Melodije hrvatskog Jadrana Split 2000 s skladbo z naslovom "Ne ostavljaj suze na jastuku", za katero je tekst napisal Nenad Ninčević, melodijo pa Brendi sam. junij 2000 - r1 =* ..HITRO IN PREPROSTO ... BREZZMEČKAN/H GUB LauraStarm brez razloga najbolje prodajni tlačni parni likalni sistem v Evropi. Zasnovan za uporabo v gospodinjstvu, združuje likalnik LauraStar najpomembnejše prednosti in lastnosti profesionalne likalne naprave. Prepričajte se! Za vse dodatne informacije ali če želite prospekte in predstavitev likalnika pokličite podjetje PEJAL. Zastopa, prodaja in pooblaščeni servis: pe/al 1290 Grosuplje, Cesta na Krko 12, tel. 061 /771 -381,772-875, faks 061/762-557 2LETNA GARANCIJA LauraStar E3 1 zastopnik PREPRIČAJTE SE V TRGOVINI tehnounion d.d. Fl TEHNIKA Zel ruže n i NAPREDEK KOČNA TABOR VBI £ III« ili« lin prijeten nakup POHIŠTVO GROSUPUE POHIŠTVO ŠKOFUICA F KOVINA GROSUPUE * RAZPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV DO 30.6. 5% GOTOVINSKI POPUST pri nakupu oblazinjenega pohištva NOVA OPREMA. Cena s 5% popustom V A mm •* UGODNA PONUDBA STRESNIH KRITIN BRAMAC IN TONDACH V trgovini vam nudimo vse, kar potrebujete za gradnjo hiše in ureditev okolice. PO GROSUPLJE: Taborska cesta 13, tel: (06 IŠTVO ŠKOFLJICA: Ob pošti 29, tel: (061) & 394 NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO: Gradbenega materiala Strešne kritine Oken Glin Nazarje Strešnih oken Velux Cementnih izdelkov Nerjavčevega jekla Pločevine Vijačnega materiala Tehničnega blaga KOVINA GROSUPLJE: Partizanska cesta 7, tel: (061) 764-188 M 2 i— •S