Št. 37(912) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 14. 9. 1967 Ustanovljen pokrajinski klub poslancev Podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej: »Klubi poslancev so nujni! Klub v preteklosti ni mogel opraviti vseh nalog, zato naj nova organizacija prinese sproščeno razpravo. Kuloarske debate naj se prenesejo pred klube. Poslanec naj bo prek kluba bolj dosegljiv volivcem, s tem pa bomo prišli tudi do odgovornejšega dela poslancev.« V petek popoldne, 8. septembra, so se v Novem mestu sestali republiški in zvezni poslanci iz sedmih občin Dolenjske in Spodnjega Posavja. Zbralo se je 40 poslancev, ki so v razgibani razpravi osvetljevali namen novega Pokrajinskega kluba, obsega njegovega področja, strahu Pre<* Partikularizmom, okoli tehnične izvedbe sestajanja in DANES: □ Slavje brigad str. 4 □ O mornarju, ki Je padel na kopnem str. 7 O Kako odmeva »zlata jama« na pokopališču. str. 8 O Namesto samoupravljanja — poplava besed str. 8 □ Houdinijeve čarovnije str. 12 □ Presenečenje v Monzi str. 12 □ Slavnost v viteški dvo-rani str. 19 □ Zadnji vlak sta:. 20 n in 42rn£mn*ć>glaso,v na zadnji strani! V nedeljo bo v Metliki praznik cvetja in grozdja Prizadevanja Turističnega društva v Metliki in nekaterih članov občinske skupščine, da v letošnjem letu turizma dajo Metliki prikupnejšo podobo, niso ostala brez odmeva. Ne le da je Komunalno podjetje spomladi razpostavilo po mestnih trgih in ulicah več sto oleandrov, ki so se v poletnem času razcveteli v vsej svoji lepoti, tudi številni prebivalci Metlike so letos skoraj zasuli svoja okna s V Crikvenici Babič prvi V drugi dirki letošnjega državnega prvenstva v speedwayu, ki je bila minulo nedeljo v Crikvenici, je zmagal Franc Babič iz Krškega. Osvojil je vseh 15 možn ih točk in zdaj vodi s 26 točkami pred Perkom 25, Regvartom 24 itd. V Crikvenici je bil drugi Valent Medved s 14 točkami, tretji pa Per Irn rr IO f aAV o m -J cvetličnimi lonaki. Cvetje in zelenje je tako dalo mestu še (Nadaljevanje na 6. str.) Maršal Tito pošilja pozdrave Črnomaljci so na slavnost ob 25-letnici Cankarjeve brigade, ki je bila v nedeljo, povabili tudi maršala Tita; v ponedeljek pa so dobili brzojavko naslednje vsebine: »Ker se ni mogel odzvati vabilu na proslavo 25-letnice Cankarjeve brigade, se vam tovariš maršal za vabilo najiskreneje zahvaljuje in pošilja svoje tople pozdrave in cest tike preživelim borcem in vsem udeležencem te veličastne proslave« KABINET MARŠALA TITA Predsednik republike Tito na razstavi v Slovenjem Gradcu Predzadnji ponedeljek je predsednik republike tovarLš Tito s soprogo Jovanko in spremstvom obiskal med drugim tudi veliko mednarodno umetnostno razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, ki je že več mesecev odprta v Slovenjem Gradcu. Ko je govoril o svojih vtisih z razstave, je predsednik Tito med drugim dejal, da je danes naj večja umetnost ohraniti mir, kar pa ni lahko. Umetnost sama pa lahko pri prizadevanjih za mir na svetu močno pomaga s svojim poslanstvom. Mednarodno razstavo umtendškiih del si je doslej ogledalo že 70 tisoč obiskovalcev, odprta pa do konca letošnjega oktobra. Na njej rek stavlja svoja dela 210 umetnikov iz 40 dežel sveta; več kot polovica izmed njih je svoja dela poklonila Slovenj emu Gradcu, ki bo tako iimel stalno galerijo svetovne umetnosti. V ČATEŠKIH TOPLICAH NE BO VEČ MRTVE SEZONE Moskva - Budimpešta in - Čateške Toplice! Prve dni oktobra ga bodo ogradili z montažno ograjo, ki bo zadrževala pozimi toploto nad vodno gladino — Dohod v bazen je speljan skozi ogrevan predor — Zdravilišče je zasedeno do zadnjega kotička V soboto, 16. septembra, bo v čateških Topilcah spet praznik. Napovedana je otvoritev zimskega bazena olimpijskih razsežnosti. Novi bazen bo podaljšal zdravilišču turistično sezono za tri letne čase; Ta mesec se bodo ljudje še kopali na prostem, prve rini oktobra na Hod o nostavili ob kopališču montažno ograjo. Zadrževala bo toploto nad KAM V NEDELJO, 17. septembra? V KRŠKO vodno gladino in gostje se bodo lahko kopali tudi v mrzlih zimskih dneh. Dohod v bazen je speljan skozi ogrevan predor naravnost iz toplih slačilnic. V zgradbi poleg bazena bo do 30. septembra urejena restavracija s 108 sedeži na (Nadaljevanje na 6. str.) Le še nekaj dni bo stal »most smrti«! »Mostu smrti« v Goriči vasi je usojenih le še nekaj dni življenj i. SGP Zidar Je že začel urejati novi začasni most in obvoz. Stari most bo v kratkem podrt, novega pa bodo zaceli graditi okoli 21. septembra. Do takrat bodo namireč reš> ne vse zadeve v zvezi s preselitvijo družine Jožeta Ilc:a in podiranjem njegovih poslopij. TOČA JE UNIČILA UPE NA BOGATO TRGATEV Ledena odeja je pokrila Bizeljsko kjer bo priredilo domače turistično društvo TOMBOLO JO OSTANE! fr*o zadnji nesreči pri Biču na avtomobilski cesti je od enega izmed ponesrečenih avtomobilov ostalo tole, kar prikazuje fotografija! — Samo zadnji teden se je ubilo ali pa je bilo ubitih na cestah v Sloveniji 20 ljudi, do zadnje sobote pa se je letošnje število mrtvih iz prometnih nesreč v Sloveniji dvignilo že na 284! — Več o zločinih in nesrečah na naših cestah berite na 23. strani današnje številkel Kot pest debela toča je oklestila vinograde in sadovnjake v Orešju, Drenovcu in Janeževi gorci — Padala je 20 minut — Tolikšne škode ne pomnijo od 1938. leta, toda tudi takrat ni zajela tolikšnega obsega — Opu-šeni tudi vinogradi onstran Sotle Ko se je zadnji petek popoldne nenadoma stemnilo. nihče ni pričakoval drugega kot običajno nevihto. Dež je bil celo dobrodošel, saj je poletje zelo skoparilo z njim. Toda tokrat so črni oblaki nad Bizeljskim prinesli s seboj uničenje. Točno četrt na šest so kazale ure, ko se je z neba nenadoma usula toča. Za pest debele kepe ledu so spočetka padale kar na suho, brez dežja vmes. Nato se je ulilo in toča je postajala drobnejša, a je bila še vedno za jajce in oreh velika. Minute so se vlekle kar kor ure. Ljudje so brez moči z grozo v očeh opazovali pustošenje brez konca. Minilo je dvajset minut in mnogo obetaj oča (Nadaljevanje na 3. str.) OD 14. DO 24. SEPT. Padavine okroe 15. og x čkrat septembra in večkrat v času od 21. do 24. septembra. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. i z 18 glavnimi dobitki in j 230 manjšimi dobitki v ! skupni vrednosti nad 5 milijonov Sdin. GLAVNI DOBITKI: ■ avtomobil ŠKODA ■ motorna kosilnica ■ motorna žaga ■ pralni stroj ■ moped ■ TV sprejemnik Tombola bo na stadionu Matije Gubca ob 15. uri. Tombolske kartice bodo v predprodaji v trafikah in v knjigarnah v Krškem, Brestanici, Kostanjevici, na Senovem, v Sevnici in v Brežicah! Tudi kn* je grozdja na trsih še ostalo, je tako obtolčeno, zbito in načeto, da ga lahko reši samo lepo vreme in vroče sonce. Hitro bodo lahko potrgali samo ra-nino: muškat, otonel in rizvanec, kasnejše sorte pa le, če bodo pridobile v naslednjih tednih kaj sladkorja. Na sliki: tole je ostalo od velikega, lepega in bogato obloženega trsa. (Foto: Jožica Teppey) j Št. 37(912) L. XVIII I NOVO MESTO, četrtek, I ^ 14. 9. 1967 DOLENJSKI LIST poslovanja kluba in pod. Zlasti so bile živahne razprave o območju, ki naj bi ga novi klub pokrival. Prvotni predlog, da bi se v klubu združili poslanci iz sedmih dolenjskih in spodnjesavskih (Nadaljevanje na 2. str.) ZIMNJEPOLITIGN' TEDEfiSKi PREGLED REFORMA PRIHAJA V NOVO RAZDOBJE Predlogi za nekatere nove ekonomske ukrepe Ko je predsednik zveznega Izvršnega sveta Mika Spiljak nedavno obiskal Zenico, je direktor srednjebosenskih premogovnikov potožil, da gre reševanje krize premogovnikov zelo počasi: rudarji s svojimi težavami še niso uspeli priti niti do predsednika zvezne gospodarske zbornice, kaj šele do višjih organov. »Za vas bi bilo bolje,« je odgovoril Mika Spiljak, »da se prerinete do potrošnikov, če ne pridete do gospodarske zbornice in do nas, ne bo velike škode, saj bi od tega ne imeli nobene posebne koristi...« NI VZROKA ZA SPREMEMBO OSNOVNE LINIJE Ta bežni dvogovor med direktorjem neke delovne organizacije, ki je precej v težavah, in predsednikom zveznega izvršnega sveta vsebuje odgovor na nekatera vprašanja in upanja, ki jih gojijo posamezne panoge in delovne organizacije. Tisti, ki si od ZIS in zvezne skupščine obetajo rešitev iz sedanjih težav v gospodarstvu, so iz teh besed pravzaprav zvedeli, naj se nikar ne slepijo in čakajo, da se bodo težave rešile »zgoraj«. To seveda ne pomeni, da višji organi ne bi podpirali gospodarstva, jasno pa je povedano, da ne bo nobene pomoči zunaj utrjenega gospodarskega sistema, zunaj reforme. Zaradi težav, v katere je zašla industrija, zlasti kovinarstvo, je v javnosti pogosto slišati vprašanje: »Kaj je z reformo? Ali je morda glede na težave treba revidirati nekatere njene postavke?« Na to vprašanje so v zadnjih dneh večkrat odgovorili predstavniki ZIS oziroma predsednik Spiljak in podpredsednik Gligorov. Bistivo njunega odgovora je v tem, da ni nobenega vzroka, da bi se odrekli osnovni liniji reforme, zato tudi ne bo nobenega odmika. Osnovna linija reforme pa je povečanje produktivnosti ki rentabilnosti proizvodnje z zmanjšanjem stroškov poslovanja, z rekonstrukcijo in modernizacijo industrije, 2 vključevanjem našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, ohranitev vrednosti dinarja... Da od te usmeritve ni treba odstopati, nas prepričuje tudi to, kar se dogaja v svetovnem gospodarstvu. Sedanja nihanja so spremljujoči pojav velikih ekonomskih in političnih ukrepov, ki so prišli z reformo. Seveda težav ne smemo podcenjevati ne precenjevati. Moramo jih jasno videti ali iskati najboljše rešitve, toda ne prakticistične in posamične, zunaj sistema, zunaj načel reforme. Je precej zahtev, da se osnovna načela reforme izboljšajo in za kompromisne rešitve. In tisti, ki to hočejo, delajo to s precejšnjim hrupom in poudarkom. Sprejetje takih zahtev bi pomenilo vračanje na staro. Zato se nikar ne vdajajmo praznim upom, da bo glede reforme prišlo do kakih kompromisov. OCENA URESNIČEVANJA REFORME V JAVNI RAZPRAVI V zveznem izvršnem svetu in drugih pristojnih organih pospešeno pripravljajo analizo gospodarskih gibanj do konca julija in ukrepe za ekonomsko politiko za leto 1968. ZIS bo do konca septembra dal v javno razpravo svojo oceno uresničevanja reforme za dve leti in predloge za nekatere ekonomske ukrepe v letošnjem in prihodnjem letu. Vendar ni treba pričakovati, da bo to kaj novega in senzacionalnega. Predloženi ukrepi bodo pravzaprav le nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, manj pa popravki tistega, kar smo očitno že presegli. Sklep je torej jasen: odmika od reforme ne sme biti! Upamo, da tega tudi nihče ne bo zahteval. Res je, da tudi doslej nihče tega ni zahteval naravnost in odkrito. Toda bilo je veliko zahtev, ki so v imenu reforme hotele nekaj, kar je reformi popolnoma nasprotno. đ * BORA LALIC ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA FrancosKi preaseaniK ue Gaulle je pravkar končal obisk na Poljskem, kjer so ga sprejeli nadvse prisrčno in navdušeno. Francoski predsednik je na Vzhodu sploh zaželen in spoštovan gost. Ko je lani obiskal Sovjetsko zvezo, je tudi tam doživel enega najbolj navdušenih sprejemov, kar so jih v Moskvi kdaj priredili tujemu državniku. Vzrok de Gaullove popularnosti na Vzhodu je to, da je »črna ovca« med zahodnimi državami, zlasti med članicami Atlantskega pakta. Njegovo nasprotovanje temu, da bi ZDA igrale vodilno vlogo v zahodni Evropi, prizadevanje za popolnoma neodvisno politiko Francije — ki se je najbolj pokazalo v tem, da je praktično potrgal vezi z Atlantskim paktom — in njegova ideja o enotni, neodvisni Evropi, ki bi igrala vlogo velike, samostojne sile — to je tisto, kar mu v ZDA in deloma v zahodni Evropi pridobiva hude nasprotnike, med vzhodnoevropskimi državami pa velike simpatije. K temu veliko prispeva tudi realizem francoskega predsednika, ki gleda stvari takšne kot so in si v politiki ne nadeva ideoloških plašnic in tudi ne plačuje davek zastarelim predsodkom o »komunistični nevarnosti z Vzhoda« in podobnim ne smislom. Ta realizem je Francija tudi z dejanji potrdila, predvsem z razvojem številnih stikov z Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami, stikov, ki počasi pre raščajo okvire gospodarskega in kulturnega sodelovanja in vse bolj postajajo važen poliven* činitelj v življenju Evrope. Med obiskom na Poljskem se je de Gaulle zlasti prikupil gostiteljem s ponovnim javnim zatrdilom, da poljske meje morajo ostati takšne kot so. Problem meje na Odri in Nisi, ki jo Zahodna Nemčija še vedno osporava, je za Poljsko ključno vprašanje njene politike in odnos, ki ga imajo druge države do priznanja te meje, je za Poljake merilo za ocenjevanje njihove politike. Z javno podporo pravici Poljske do njenih sedanjih meja, je de Gaulle seveda »prijatelj« Poljske na Evropa — otok miru Zahodu in kot tak je tudi doživel ustrezen sprejem. Seveda je to bolj zunanja, manifostivna plat, bolj vsebinska pa je gotovo tista plat de Gaullovega obiska, ki znova poudarja težnjo Francije, da »preskoči« jez med vzhodno in zahodno Evropo in težnja Vzhoda, da ponovno izpriča pripravljenost razvijati široko sodelovanje s tistim delom Zahoda, ki ni obremenjen s predsodki. Za večino evropskih socialističnih držav je žarišče predsodkov proti Vzhodu predvsem Zahodna Nemčija in prav Poljska je — skupaj z DR Nemčijo — najbolj aktivna v političnem boju za izolacijo Zahodne Nemčije v Evropi. V tem boju je bila zadnje dni zabeležena nova poteza: Bolgarija in DR Nemčija sta v Sofiji podpisali sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Podobne sporazume je DR Nemčija že prej podpisala s Poljsko, Češkoslovaško in Madžarsko. Diplomatska akcija za navezovanje dvostranskih sporazumov med DR Nemčijo in nekaterimi socialističnimi državami — s katerimi je sicer že itak povezana v Varšavskem paktu — se je razvila kot posledica navezave diplomatskih stikov med Romunijo in Zahodno Nemčijo v začetku letošnjega leta. To navezavo so v D It Nemčiji in na Poljskem — ti državi sta namreč nosilki najostrejše politike proti Zahodni Nemčiji — močno kritizirali in s serijo dvostranskih sporazumov je DR Nemčija preprečila, da bi po poti na katero je stopila Romlunija, morda šle tudi druge socialistične države. Tako lahko, vsaj kar se socialističnih držav tiče, na evropskem prizorišču opazujemo zadnje čase dva tokova političnih akcij — enega, ki odpira vrata vse širšemu sodelovanju med socialističnimi državami in večino zahodnoevropskih držav — primer temu je obisk de Gaulla na Poljskem — in drugega, ki teži k politični izolaciji Zahodne Nemčije. V to akcijo za izolacijo so praktično vključene vse članice Varšavske zveze, razen Romunije, ki gre v tem po svojih potih in ne deli mnenja ostalih zaveznic, da bi bilo treba Zahodno Nemčijo izolirati. Tako se tudi v Evropi razvija dokaj živahna politična vojna, ki pa je za razliko od žarišč dogajanj v drugih delih sveta toliko miroljubna, da Evropa še naprej ostaja eden redkih »otokov miru« v sodobnem svetu. Ustanovljen je klub poslancev (Nadaljevanje s 1. str.) občin, je doživel popravek Nekateri poslanci iz Spodnjega Posavja so menili, da bi ustanovili dva kluba, s čimer pa se poslanci iz krške občine niso strinjali. Predlog poslanca Ivana 2iviča glede ustanovitve dveh klubov na našem področju ni dobil zadostne podore. Na koncu je prevladalo mnenje, naj se ustanovi klub poslancev za 5 občin: Črnomelj, Krško, Metliko, Novo mesto in Trebnje. Poslanci s področja Brežic in Sevnice se bodo sami odločili za vstop v katerikoli slovenski pokrajinski klub poslancev. O pomenu kluba je bila zlasti pomembna zanimiva razprava republiškega poslanca dr. Franca Hočevarja, ki je med drugim dejal: »Iz repu- bliške skupščine moramo napraviti gibčno in učinkovito politično telo vseh organih mov naše skupnosti. Pri tem je lahko pokrajinski klub ena izmed učinkovitih oblik dela, da postane poslanec to, kar od njega želimo: da bo aktiven in razgledan in da bo zajemal informacije pri osnovnem viru, to je v samoupravnem mehanizmu.« Tovariš Hočevar je povedal tu>di svoje mnenje glede strahu, da bi prihajalo do krepitve partikularističnih teženj v delu kluba: »Nasprotno — klub lahko razbija partikula-rizem! Menim, da bo klub toliko bolj potreben in za nas vse sprejemljiv, čim bolj različna bo problematika v pokrajini. Klub naj ne bi bil .čvrsta skupščina’. Postati mora telo, ki nam bo koristilo predvsem tedaj, če se bomo v njem in z njim seznanjali s tekočimi vprašanji in o njih tudi razpravljali.« Ge bo klub opravljal svoje naloge tako, kot si to predstavljamo in kot je to potrebno, je strah pred sleherno parti kularistično težnjo neumesten. Zlasti ne smemo pozabiti, da članstvo v klubu poslanca ne obvezuje glede njegovih odločitev v skupščini Poslanec Božidar Gorjan, ki je prvi menil, da bo prihajalo do partikularizma, je predlagal, naj bi se v klub vključili tudi poslanci, ki so bili izvoljeni do zadnjih volitev. Ko so izvolili vodstvo novega kluba, je bil za predsednika izvoljen Milan Ravbar, tajnik pa je Zvone Šušteršič. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ POMEMBEN STABILIZACIJSKI ČINITELJ V NAŠEM GOSPODARSTVU. Lahko bi rekli, da se je kmetijstvo že po dveh letih izvajanj reforme postavilo na svoje noge. Dohodki kmetov so precej porastli. To je seveda posledica ugodnejših cen, ki stimulirajo kmečke pridelovalce za večje proizvodne uspehe. Letošnji obseg kmetijske proizvodnje je sicer nekoliko manjši od lanskega, vendar je treba upoštevati, da je bila lanska letina rekordna. Odločilno je, da smo dosegli v pridelovanju pšenice letos najboljše rezultate po vojni. Pridelali smo 4,8 milijona ton pšenice, dovolj za domače potrebe. Koruze bomo, kot vse kaže, pridelali 6,8 milijona ton. Sladkorne pese bomo pridelali nekoliko manj kot lani, bo pa zato v njej več sladkorja. Letošnja ocena kmetijstvu — odlično. ■ BREŽIŠKI ZMAGOVALCI V MURSKI SOBOTI. V okviru tradicionalnega pomurskega sejma, ki dobiva že obeležje mednarodne prireditve, je bilo tudi republiško tekmovanje traktoristov. Najboljši traktorist je bil Franc Frigelj, zastopnik KZ Brežice. Tudi ekipno so zmagali tekmovalci iz Brežic. V Murski Soboti je bilo tudi srečnje kmetijcev-živinorejcev iz vse Slovenije. ■ ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV. Novi republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov naj bi uveljavil načelo solidarnosti, kakršno velja v delavskem zavarovanju. Po mnenju sestavljalcev zakona bi bilo treba ▼ prihodnje zbirati prispevke za zavarovanje predvsem iz dohodka od dela ▼ kmetijstvu la iz postranskih dejavnosti kmečkih ljudi. ■ TITO MED DELOVNIMI LJUDMI. Udeležil se je zborovanja v moslavski uporniški vasi Podgarič, kjer je prižgal večni ogenj na spomeniku revoluciji. V pogovoru s predstavniki Moslavine je med drugim poudaril, da se Jugoslavija vse bolj uveljavlja na tujih trgih in da je glede tega reforma že rodia bogate sadove. Naše gospodarstvo je sestavina svetovne ekonomike, zato se moramo prilagajati svetovnim ekonomskim normam. Predsednik Tito je obiskal tudi udeležence mladinske delovne akcije »Sava 67« in Letošnji uspehi kmetijstva se z njimi pogovarjal o vprašanjih mladine, zlasti o nujnosti mladinskih delovnih akcij. Ko je Tito obiskal zagrebški velesejem, je pohvalil njegovo organizacijo, njegov vsestranski napredek in ga imenoval barometer našega napredka. Na sejmu razstavlja rekordno število razstavljalcev iz 56 evropskih, afriških azijskih in ameriških držav. ■ BOGATI SADOVI REFORME TUDI NA DRUGIH PODROČJIH. Letošnja blagovna menjava z Italijo bo po predvidevanjih dosegla 400 milijonov dolarjev. — V prvih 7 mesecih je obiskalo Jugoslavijo 1,860.000 tujih turistov, največ iz ZR Nemčije in Avstrije. — Vse kaže, da bodo v kratkem povečali možnosti za najemanje potrošniškega kredita in da bodo najbrž tudi kmetom o-mogočih nakupe traktorjev na kredit. — Na Dunaju so ustanovili jugoslovansko-avstrij-sko-nemško bančno družbo z 4,5 milijona osnovnega kapitala in z nalogo, da razširja možnosti kooperacije in drugih oblik gospodarskega sodelovanja med partnerji treh držav. ■ IZVRŠNI KOMITE CK ZKJ: MOČNEJŠI VPLIV. Komunisti bi morali biti, kot so poudarili na seji IK CK ZKJ, v središču reformnega dogajanja, njihov ideološki in politični vpliv bi moral biti močneši. To je tudi najboljša pot, po kateri bo Zveza komunistov izvedla svojo reformo. Po mnenju IK CK ZKJ so začetni rezultati reforme že doseženi, zdaj pa stopamo v novo, zamotano obdobje, v katerem nas čakata dve poglavitni nalogi: rekonstrukcija in modernizacija industrije ter nadaljnji intenzivnejši razvoj združevanja in integracije v gospodarstvu. ■ OBLETNICA JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE. Osrednje slovesnosti so bile v Splitu, kjer je bil defile vojnih eskader. Na televiziji smo lahko videli, da razpolaga vojna mornarica z zelo moderno tehniko, hitrimi in učinkovitimi ladjami, ki so najsodobneje oborožene. Moč naše mor-narice so še povečali novi tipi hitrih torpednih čolnov, minolovcev, podmornic in ladij, opremi je nh z raketnim orožjem in najsodobnejšimi elektronskimi napravami za odkrivanje sovražnika. ■ ANTONIN NOVOTNY GOST PRED-SEDNIKA TITA. To je njegov neuradni obisk. K nam je prispel v ponedeljek in bo ostal Titov in naš gost do petka. Oba držav-niVfl bosta izrabila srečanje za izmenjavo mnenj o mednarodni situaciji. ZAHTEVA ZA OBSODBO JUŽNE AFRIKE — Skupina afriških in azijskih držav ter Jugoslavija je zahtevala od posebnega odbora generalne skupščine OZN za dekolonizacijo, naj obsodi Južno Afriko, kjer so zaprli 27 Afričanov iz Jugozahodne Afrike. Zaprli so jih pod obtožbo »terorizma«, ker so se zavzeli za svoje osnovne pravice. OZN je Južni Afriki že odvzela pravico do uprave nad Jugozahodno Afriko in je zato to dejanje južnoafriških rasističnih oblasti popolnoma nezakonito MANEVRI »POPOLNA IGRA« — V severnem Atlantiku so se začeli veliki manevri, pri katerih sodelujejo kanadske, nizozemske, norveške, portugalske, britanske in francoske pomorske in letalske enote. Manevri nosijo ime »popolna igra«. KATASTROFALNE POPLAVE V INDIJI — V velikih poplavah, ki so prizadele Indijo je našlo smrt več kot 800 ljudi, okrog 100.000 pa jih Je ostalo brez strehe nad glavo. Poplave so povzročile tudi ogromno škodo kmetijstvu. SOVJETSKI PROFESORJI V ALŽIRIJI — V Alžir je prispelo 130 sovjetskih profesorjev, ki bodo na alžirskih šolah poučevali matematiko, fiziko in kemijo. To je prvič, da bodo v Alžiriji poučevali tudi drugi profesorji, razen domačih in francoskih. KUPUJEJO EVROPSKA LETALA — Cile, Argentina, Peru in Brazilija kupujejo veliko modernih letal v zahodnoevropskih državah. Cenijo, da so njihovi nakupi vredni okrog 100 milljonnov dolarjev. Zaradi tega je nastal spor z ZDA, ki smatrajo Latinsko Ameriko za svojo Interesno sfero in protestirajo, ker navedene države kupujejo letala v zahodni Evropi. ČRNA NEDELJA NA MADŽARSKEM — Razvoj avtomobilizma zahteva vse več žrtev tudi na Madžarskem. Preteklo soboto in nedeljo so na madžarskih cestah zabeležili rekordno število prometnih nesreč — 184, ki so zahtevale deset smrtnih žrtev. REKORDERJI DRŽAVNIH UDAROV — Inštitut v Rio de Janeiro, ki se ukvarja z gospodarskimi ln družbenimi problemi Južne Amerike, Je objavil podatek, da v zadnjih 36 letih samo ▼ Mehiki in Urugvaju ni bilo nobenega državnega udara. Po letu 1930 Je bilo ▼ Južni Ameriki celih 80 državnih udarov, kar daje tej celini svojevrsten rekord. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnfeml JAH61EK, PKMBS! Ml No pro s pr/ere bl?m ^ • • v v jejm/sca Dobra prava JE mercator kava! VOLKSVVAGEN Posredujemo prodajo vseh tipov vozil VW Cene izredne in najnižje: VW 1200 . . . . DM 3.780 VW 1300 .... DM 4.370 VW 1500 .... DM 4.540 in carina ter prometni davki V najkrajšem času servis za vsa vozila VOLKSVVAGEN v lastnih delavnicah. Vsa pojasnila a\/T^ CCD\/IC Novo mesto, in ponudbe pri r\ V I " ^CtxV IO Kettejev drevo- m/"\kim" rec^ 37 ■ telefon: „rlUINIK 21-243 in 21-060. Ledena odeja je pokrila Bizeljsko (Nadaljevanje s 1. str.) letina v vinogradih Janeževe gorce, Drenovca in Orešja je bila uničena. Pa ne samo v vinogradih, tudi v sadovnjakih in na vrtovih. Toča je sklestila na tla malone vse sadje, kolikor pa ga je še ostalo na drevju je ranjeno. 73-letni Ivan Marenčič je bil takrat ravno v vinogradu. »Kar zamižal sem,« je dejal, »da ne bi videl, kako toča neusmiljeno klesti PO trtah. Potem sem sd natočil vina in se vdal v usodo. Take toče ne pomnim od 1938. leta. Tudi 1927 nam je napravila veliko škode, a tako širokega pasu še ni potolkla.« »Kdaj ste nameravali trgati?« »28. in 29. septembra. Grozdje je bilo letos zelo j-Peo in bi dozorelo prej kot druga leta.« »Boste zdaj potrgali, kar ga je ostalo na trtah?« »Ne, ker nima dovolj sladkobe. Toda, če bo prišlo deževno vreme, bo še to začelo gniti.« Pod šribarjevo hišo v Orešju smo v nedeljo o-poldne naleteli na 30 cm visok kup toče. Po 36 urah se še ni stopila. Gospodar je povedal, da je v petek zvečer prekrila okolico za Ped debela ledena odeja. Tudi on se še spominja katastrofe 1938. Takrat je bil julij in toča je še huje prizadela trto. Po 30 do 40 ran je bilo na enem trsu trsu. Veterinar Maks š ribar mi je pokazal tudi fotografijo golega trsja. Videti je, kot da je bilo slikano sredi zime. Vinogradi si po tistem še nekaj tniso opomogli. Toča v septembru pa je Diia za vse veliko presenečenje. Najbolj nevarna meseca sta julij in avgust. Potem si ljudje oddahnejo. Tudi letos so mislili, da jim je prizanesla .Z velikimi upi so pričakovali trgatev. Zdaj je opustošena vsa pokrajina, tudi kraji onkraj Sotle. Tokrat toča tudi živalim ni prizanesla. Direktor kmetijske zadruge Ferdo Šepetave, ki me je spremijo na poti skozi opustoše nasade, je povedal, da Zlato in srebro 7n Lrrelfi agrokombinat Kmetijsko podjetje AGROKOMBINAT iz Krškega že n0kaJ let razstavlja na novosadskem sejmu. Letos je bilo zastopano kot edino slovensko podjetje in je poželo ve-ike uspehe. Na sejmu je sodeloval AGROKOMBINAT z Jabolki, s hruškami in z breskvami. Prejel je 5 zlatih 315‘4 srebrne medalje. ^Kolektiv je lahko upravi-ponosen na vrsto laskanj Priznanj, ki jih je bdi de-Gžen za dosežke v sadjar-JJ**. Misli na hladilnico še jj opustil, saj si brez nje ne *n°re predstavljati nadaljnje-jr ljenja nasadov. Sadja ne l«°rejo vedno prodati iz rok Usta in zanj morajo imeti ™ierna skladišča. Potem ~pd° manj odvisni od trgo-y?ne in bo tudd dohodek bolj- Traktoristi z dolgim nosom Tradicionalnega tekmovanja dolenjskih traktoristov letos zaradi nerazumevanja kmetijskih organizacij ni bilo Jutri ustavno sodišče o predlogu Trebnjega Po najnovejših podatkih je zadnja toča na Bizeljskem opustošila 600 ha vinogradov, na katerih je uničila od 10 do 90 odstotkov pridelka, medtem ko je grozdje na 200 hektarih popolnoma uničeno. Ogromno škodo je naredila toča tudi v sadovnjakih. Povsod je sadje na tleh, kar pa ga je ostalo na drevju, je obtolčeno in gnije. Kolikšna je škoda, do srede zjutraj še ni bilo mogoče zvedeti. Priprave na zbor samoupravljavcev Spodnjega Posavja Občinski sindikalni sveti iz Sevnice, Krškega in Brežic bodo novembra letos organizirali prvi zbocr samourpav-ljavcev. V Brežicah že zbirajo gradivo o samoupravljanju v obratih in delovnih e-notah, v katerem bodo temeljito prikazali razvoj obratov, ki imajo sedeže zunaj občine, in delovnih organizacij, ki imajo obrate v drugih občinah. V Brežicah pripravlja gradivo 16 članska delovna skupina, ki jo sestavljajo e-konomisti, pravniki in predstavniki občinske skupščine. Beseda o slovenskih naravnih zdraviliščih V okviru proslav ob 200-let-nici obstoja zdravilišča v Dolenjskih Toplicah bo jutri, 15. septembra, ob 10. uri v Dol. Toplicah 6. seja upravnega in nadzornega odbora Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije. Na njej bodo govorili o letošnjem obisku ter poslovanju slovenskih naravnih zdravilišč. Novo mesto: na sejmu živahno V ponedeljek, 11. septem* bra, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 751 pujskov, prodanih pa je b;lo 572. Kljub slabemu vremenu so tokrat kupci prišli iz drugih predelov Slovenije in Hrvaške. Cene: manjši praš čki so veljali 9.000 do 15.000 S din, večji pa 16.000 do 27.000 S din. Na sejmu v Brežicah V soboto, 9. septembra, so pripeljali kmetovalci na tedenski sejem v Brežice 712 pujskov, prodali pa so jih 456. Manjši so šli v denar po 650 S din kilogram. so našli mrtve divje zajce in da celo gosi na dvoriščih niso ušle smrti. Zadružni nasadi so vsi okleščeni. Računali so, da jim bo dal letošnji pridelek 15 vagonov vina, to je 150.000 litrov. Zdaj ne morejo veliko pričakovati. Edino rane sorte bodo hitro obrali. Cenilci škode so bili na Bizeljskem v ponedeljek. Točnih vesti o škodi še nismo mogli zvedeti, dosegla pa bo gotovo vrednost nekaj sto milijonov. JOŽICA TEPPEY VINOGRADNIŠKI KOLI IN PRAZNO TRSJE, vmes še kak trtni list, grozdje na tleh — in bolečina v srcih vseh, ki so se veselili bogate trgatve. Taka je te dni podoba bizeljskih vinogradov. Katastrofalna toča je povzročila škodo, kakršne ne pomnijo stari ljudje vseh 30 zadnjih let! slovenskem prvenstvu merili samo traktoristi iz novomeške občine. Novomeški traktoristi so se do zdaj udeležili vseh republiških prvenstev, zato so sklenili, da se bodo tudi letošnjega. škoda, da je tako klavrno propadla prireditev, ki bi bila nedvomno zanimiva in ki bi pretrgala že kar tradicionalno mrtvilo na področju prireditev na Dolenjskem. Škoda tudi zato, ker so traktoristi zaradi nerazumevanja svojih nadrejenih ostali — z dolgim nosom. Jutri, 15. septembra, bo ob deseti uri dopoldne imelo republiško ustavno sodišče javno razpravo o ustavnosti določil 4. in 5. člena zakona o gozidovih, ki jo je predlagala trebanjska občinska skupščina. Kot je znano, zadevata ta dva člena gozdove na področju Trebelnega, Šentruperta in Mokronoga. Tamkajšnji zasebni lastniki so javno nasprotovali odloku izvršnega sveta, ki je njihove gozdove nameraval dodeliti brežiškemu gozdnemu gospodarstvu. O obravnavi na u- stavnem sodišču bomo poro čali v prihodnji številki. 6.000 stekleničk Frutelle na uro Kar 6000 stekleničk nove osvežilne pijače Frutelle, ki jo je mirenska Dana v začetku septembra začela prodajati, napolni na uro polnilni stroj, ki ga je naredila tvrdka Brauerei und Kelterei iz Magdeburga iz Vzhodne Nemčije. Trije nemški delavci so še nekaj časa nadzorovali delo. Ko smo jih vprašali, kako se pri stroju znajdejo naši delavci, so odgovorili, da ga bodo kmalu bolje poznali kot oni sami. 110.000 obiskovalcev na vinskem sejmu Mednarodni sejem vina, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki je bil od 1. do 10. septembra v Ljubljani, je o-biskalo približno 110.000 ljudi. To, že svetovno prireditev, je obiskalo tudi veliko število predstavnikov tujih držav in tujih podjetij. Traktoristi iz črnomaljske metliške, novomeške in trebanjske občine so vsako leto tekmovali v spretnostih s traktorjem, le letos niso in tudi ne bodo. Kmetijske zadruge, razen novomeške letos sploh niso hotele slišati o takem tekmovanju, še manj pa da bi dale kaj denarja. Občinski odbor Ljudske tehnike v Novem mestu je sklical v Črnomlju, Metliki, Trebnjem in Novem mestu sestanke, da bi se pogovorili o organizaciji, udeležbi tekmovalcev in prispevkih za traktorsko tekmovanje. Prizadevanje, da bi tudi letos ostali zvesti lepi tradiciji, je obrodilo zelo slabo, saj se razen v Novem mestu organizatorjem tekmovanja ni posrečilo, da bi se pogovorili s predstavniki kmetijskih zadrug. Še več: v Metliki in Črnomlju so organizatorji zaman čakali zadružne ljudi na skli- cani sestanek, medtem ko v Trebnje sploh niso šli. Tekmovanja ni bilo ... pa ga tudi ne bo. Najboljši z medobčinskega dolenjskega tekmovanja bi se, kakor vselej, udeležila republiškega tekmovanja traktoristov, ker pa dolenjskega tekmovanja ni bilo, se bodo na Gospodarska reforma je usodna prelomnica v našem •■"KS«- celotnem družbenem razvoju Na velikem partizanskem srečanju, ki je bilo 3. septembra popoldne v Mokronogu ob 25-letnici Gubčeve brigade, je govoril o tekočih domačih in mednarodnih političnih vprašanjih član CK ZK Jugoslavije tov. Viktor Avbelj. Iz njegovega daljšega izvajanja objavljamo odlomek, ki govori o uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Priča smo, kako se vse bolj uveljavlja samoupravljanje delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Pri nas im na tujem se ve, da je to uresničevanje najnaprednejših in najrevolucionamej -ših teženj delovnih ljudi vseh časov. Vedno bolj in vedno jasneje se kažejo učinki samoupravljanja na delovno prizadevnost in na dejansko soodločanje pri vseh najpomeb-nejših vprašanjih in nalogah. In vse večja so sredstva, s katerimi razpolagajo tisti, ki so jih ustvarili. Delitev in nagrajevanje po delu se vedno bolj občuti kot osnova socialističnim družbenim odnosom in obenem kot činitelj, ki spodbuja k večji proizvodnosti dela. Toda za resnično blaginjo, kakršno si že- Pomembni uspehi zadnjih dveh dobrih let šele dobri dve leti se uveljavljajo reformni ukrepi. Čeprav je to zelo kratek čas, pa se vendarle že kažejo zelo pomembni uspehi. Vsi smo priča večji stabilnosti našega gospodarstva, cene so se marsikje ustalile ali pa celo padajo. Vrednost dinarja je večja, doma in na tujem. Vsakdo lahko ugotovi večjo vnemo pri gospodarjenju, večjo skrbnost, kadar gre za važnejše gospodarske odločitve. Pomembna je ugotovitev, da se v reformi mnogo laže rezvija družbeno kakor tudi zasebno kmetijstvo. primerjal reformo s pravim bojnim stanjem in s tem opozoril na to, da se je treba za reformo zavestno in disciplinirano bojevati. In res smo v tem letu priča nekaterim zelo zaostrenim pogojem, s katerimi se morajo meriti nekatere delovne organizacije. Znano je, da je marsikatero slabost prav reforma šele odkrila. Naj bo kakorkoli, predvsem mora biti popolnoma jasno, da nas nič ne more in ne sme speljati nazaj, na stari način gospodarjenja. Problemi in težave, mogoče samo trenutni in dozdevni ali pa tudi resnični in stalni, so povzročili, da so nekateri predlagali, naj se za njihov primer napravi izjema. Reforma naj bi se torej prilagajala njim; namesto obratno. V nekaterih primerih na jbi se torej odpovedali prejetim načelom in konkretnim ukrepom, ki smo se zanje dogovorih in so jih, ko so jih sprejeli, vsi tudi podprli. Po takšnih predlogih, ki se ponekod spreminjajo v neke vrste pritisk, naj bi popustili pred posameznimi težavami in začeli nenačelno in nedosledno ravnati, na veliko škodo smotrov gospodarske reforme. Takšno ravnanje bi pomenilo medvedjo uslugo celotnim družbenim naporom za hitrejši, skladnejši in modernejši razvoj. To bi predvsem pomenilo pozabiti, da reforme ni mogoče izpeljati s popuščanjem pred vsako težavo. Predvsem ne smemo pozabiti na splošne in glavne cilje reformskega časa, pa bomo zmeraj vedeli, da se moramo dosledno izogibati vsemu, kar bi nas oddaljevalo od pričakovanih ciljev in uspehov. Oteževati reformo bi za dolgo močno škodilo našemu celotnemu družbenemu razvoju. Janes se že vse bolj čuti, da je gospodarska reforma resnično usodna prelomnica v našemu družbenemu razvoju. Vse bolj je jasno, da samo tako lahko prestopimo tisto oviro, ki nas loči od edine poti v razvito in moderno družbeno skupnost. Vse bolj je tudi jasno in razumljivo, da takšnih pomembnih preusmeritev ne moremo uresničiti brez težav in žrtev. Jasno je dalje, da sa-smo s splošnim odobravanjem reformi dosta ne pomagamo, da je nasprotno lahko meriti pravilen odnos do reforme samo po tem, kako kdo izvršuje reformne naloge. PRED VEČ TISOČ DOMAČINI, BORCI GUBČEVE BRIGADE in mnogimi gosti od blizu in daleč je 3. septembra popoldne govoril v okrašenem Mokronogu tovariš Viktor Avbelj, član CK ZKJ (na sliki) — (Foto: Marjan Legan) Pred nedoslednostjo ne smemo popuščati! Samo takšna spoznanja in ugotovitve so lahko podlaga za našo politično in organizacijsko dejavnost v korist reformi. Ta in takšna politična in organizacijska dejavnost v korist uresničenju reforme je obenem osnovna družbeno politična naloga. še marsikdaj se bo namreč treba spopasti z nedoslednostjo, s kompromisarstvom, z me šetarjenjem in s popuščanjem pred raznimi pritiski za izjemno reševanje nekaterih težav. Vse omenjene pomanjkljivosti so toliko nevarnejše, ker se njihovi nosilci največkrat sklicujejo prav na reformo in v nejnem imenu, ah kakor pravijo, v njeno korist predlagajo rešitve svojih problemov in težav. Dosedanji uspehi že omogočajo dokaj natančne ugotovitve glede pravih namenov takšnih predlogov. Dosedanji uspehi pa obenem omogočajo vse natančnejšo oceno glede tega, kaj koristi in kaj škodi reformnim prizadevanjem. Med glavne takšne uspehe spada vsekakor že doslej dosežena večja stabilnost gospodarstva. Prav ta stabilnost nam šele omogoča prav oceniti, katero gospodarjenje je družbeno uspešnejše in koristnejše. V stabilnih razmerah je šele mogoča resnična in objektivna razdelitev po delu. V takšnih razmerah je šele onemogočeno ali pa vsaj zelo ome- jeno izkoriščanje neurejenih razmer ali pa tujih zaslug. V urejenem in čvrstem gospodarstvu se slabim gospodarjem ne bo dobro godilo Samo v stabilnem gospodarstvu se bodo lahko uveljavili posamezniki in združeni proizvajalci, ki dobro gospodarijo, kaznovani pa bodo slabi gospodarji, tisti, ki so, kadar jim je šlo težko, izkoriščali nered na trgu. Samo v stabilnem gospodarstvu je mogoče natančneje ugotoviti, kaj je pri nas rentabilno in kaj ni, kaj je tedaj treba podpirati in kaj je treba morda opustiti. Ce je vrednost denarja stanovitna, potem se bolje gospodari s sredstvi. Reforma je hotela in je tudi resnično spodbudila nekatere gospodarske panoge s tem, da jim pri razdelitvi ostane več sredstev. Sem spada tudi kmetijstvo, katerega hitrejši razvoj in večja blagovna proizvodnja so v velikem splošnem družbenem interesu. Seveda bo ostalo pri teh in podobnih prizadevanjih reforme samo tedaj, če bomo dosegli večjo stabilnost denarja in gospodarstva sploh. Cela vrsta družbenih odnosov in tekočih nalog je tedaj zelo odvisna od uravnovešenosti in stabilnosti gospodarstva. Zato se je treba varovati vsakega ukrepa, pa čeprav se zdi na prvi pogled še tako nujen, dokler ni ugotovljeno, da se sklada z reformo, še posebno pa s stabilizacijo gospodarstva. Tako bodo ustvarjeni pogoji za polno uveljavljanje samoupravljanja, za dosledno nagrajevanje pa delu, za polno uveljavljanje delovnega človeka in za izboljšanje življenjskih razmer. Zato je danes izvajanje reforme prav tako deležno množične podpore kakor tedaj, ko smo se zanjo odločili. Zato je vera v njene pozitivne vplive pod vtisom že doseženih uspehov eden od garantov za nadaljnje uspehe in eden od učinkovitih mobilizatorjev za dosledno spoštovanje tako pomembnega družbenega dogovora, kakor je prav reforma. Prav nič ne zanikamo vrste še odprtih vprašanj Nasploh je v naši družbi, pa tudi v zvezi z reformo odprtih ali nerešenih še cela vrsta družbeno-političnih in gospodarskih vprašanj in problemov. Kakor danes nihče ne more zanikati doseženih uspehov, tako ni prav nobene potrebe prikrivati oziroma zanikati obstoječe težave, pomanjkljivosti in napake, ki neizprosno spremljajo naše delovne napore. Noben kolikor toliko objektiven in dobronameren opazovalec ne bo mogel mimo doseženega družbenega razvoja, ki ga lahko primerjamo ne le s predvojno, zaostalo Jugoslavijo, ampak ga lahko merimo z razvojem v mnogo bogatejših in modernih državah. Vendar so tudi takšni, ki bi hoteli zanikati vse, kar smo dosegli, takšni, ki skri-tizirajo vse, na kar naletijo, in to pri nas doma, pa tudi zunaj naših meja. Navadno hočejo vsi ti kritiki sejati nezadovoljstvo v našo družbo in nevero vanjo, in sicer zato, ker sami ne morejo ali pa nočejo sodelovati pri izgrajevanju naše socialistične družbe, največkrat zaradi politične ali pa moralne pokvarjenosti ali pa odkrite sovražnosti. Vsaka napaka in vsaka težava jim pride prav, da z njo dokazujejo, kako napačna je naša družbenopolitična ureditev. Toda v naši družbi smo dosegli že tisto stopnjo razvoja, da je odločno, toda stvarno kriti' ziranje pomanjkljivosti in napak pravzaprav najboljša priprava na odločen spopad s temi pomanjkljivostmi & nepravilnostmi. Zato je objektivna in dobronamerna kri* tika sestavni del našega dru*" benega upravljanja, pa naj pride od koderkoli in od ko* garkoli, prav tako, kakor je škodoželjno in neobjektivni kritikastrstvo zelo dobro P®* znano orožje tradicionalnih nasprotnikov socializma dom* in v svetu. liorci Gubčeve brigade na pohodu limo v socializmu, to nikakor še ne zadostuje. Vse premalo smo še bogati, da bi poleg sredstev, ki jih terja nadaljnji razvoj, lahko še hitrejše izboljševali življenjske razmere. Za to, da bi lahko zagotovili dovolj hiter družbeni in gospodarski razvoj, da bi lahko povečali zamenjavanje blaga s tujino, da bi obenem lahko obogatili izbiro, količino in kakovost tistih dobrin, ki i njimi krijemo življenjske potrebe, bo treba še mnogo naporov. In prav v ta namen, da bi še izboljšali razmere za uspešnejši razvoj samoupravne družbe, da bi se administrativni posegi še bolj omejili, da bi se še bolj uveljavil spodbudni način delitve po delu in da bi se kar najbolj uveljavili tisti razvojni zakoni, ki lahko pozitivno vplivajo na povečanje proizvodnosti, prav zato je bilo pred dvema letoma nujno potrebno uvesti gospodarsko reformo. Pred 25 leti je bilo treba preurediti partizansko vojsko, ker se po starem ni bilo več mogoče dovolj uspešno bojevati, pred dvema letoma pa je bilo treba zaradi tega, ker po starem ni bilo več mogoče dosegati dovolj hitre rasti gospodarstva, uvesti spremembe, ki omogočajo novo, boljše in uspešnejše gospodarjenje. Kakor je bila ustanovitev brigad pot, ki je zagotovila vojaško zmago, tako je sedaj reforma takšna preureditev gospodarskega sistema, ki naj privede do novih zmag našega socialističnega gospodarstva. Nemogoče pa tudi nepotrebno bi bilo naštevati vse že dosežene uspehe reforme, saj jih vsakdo lahko ugotavlja na svojem delovnem področju. Reforma pa seveda še daleč ni izpeljana. Tega tudi nihče ni mogel pričakovati, sa je bilo zmerom jasno, da je to daljši proces, da je to program za daljšo dobo, pravzaprav za vedno. Zato bo treba še mnogo naporov, vztrajnosti in doslednosti, prestati bo treba še prenekatero preizkuš-jo. Glavna zahteva reforme pa je modernizacija vsega našega gospodarstva. To je pot k večjemu družbenemu bogastvu. Modernizacija bi morala biti tista udarna brigada, ki bo prinesla takšne kakovostne spremembe v našem gospodarstvu, da bodo omogočile zmago na gospodarskem področju. Potrebni sta nam zavest in družbena disciplina Tovariš Boris Kraigher, ki o njem vsi vemo, da je bil eden glavnih avtorjev reforme, ki o njem tudi vemo, da si je za svoj življenjski cilj zastavil težko nalogo dvigniti naše gospodarstvo na višjo raven, je še lani napovedal, da bodo v zvezi z reformo prav v letošnjem letu nastopile največje težave. Letos naj se izkaže, kdo in koliko je sposoben prilagoditi svoje gospodarjenje zahtevam reforme. Ob neki drugi priložnosti je tovariš Kraigher KOMANDANT IN NJEGOVI ZVESTI — tako bi lahko rekli gornji fotografiji. Na tribuno v bukovem gozdu pod Trebelnim, kjer je bila pred četrt stoletjem ustanovljena slavna udarna pest slovenske revolucije, legendarna Gubčeva brigada, je 3. sept. dopoldne stopilo devet prvoborcev, ki so bili v tej brigadi od prvega dneva do zmagoslavnega maja 1945! Prvi na levi je Lado Ambrožič-Jure Novljan, prvi komandant Gubčevcev. Devet nekdanjih borcev je dobilo spominska darila: bronaste kipce, simbol brigade, delo akartem. kiparja Draga Tršarja (Foto: Tone Gošnik) Skozi pekel El Alameina Primorec z izrazitim tržaškim naglasom, ki mu ni prišlo do živega niti dvajset »ribniških« let. Upokojen šofer, sicer pa ženi zastonjska gospodinjska pomočnica. Skupaj z Jožetom potujem na krilih njegovih spominov skozi njegovo mladost po daljnih tujih deželah. Potujeva skozi njegovih deset vojaških let... »Pred 31 leti so me poklicali kot italijanskega državljana v vojsko. Dve kadrovski leti sem odslužil v Afriki, v Libiji... BiH sta dve peklenski leti, toda še nič v primerjavi s tistim, kar je sledilo.« Kmalu po prihodu iz vojske so ga poklicali v rezervo, in da bi bil čim dalj od Jugoslavije, spet v Afriko. Tu je bilo precej Slovencev, vendar v četi največ dva do trije. V bojih z Angleži, se spominja Selič, je Slovencev padlo zelo malo, ker so se hitro vdali. Tako je tudi Jože prišel v začetku 1941 Britancem v roke, avgusta istega leta pa so ga spet oborožili. Srečal se je s pripadniki številnih narodnosti, dalj časa pa je bil tudi v 10. indijski diviziji v severni Afriki. Spraš-ujem za najtežji dan in zvem, da je bila to vojna. Nerad se spominja vročih dni v Afriki, ko je vojak dobil za ves dan le pol litra vode, v vojnem času pa je imel to vodo za teden dni. Vendar mu zadnje čase, ko Bližnji vzhod preveva misli milijonov ljudi, spomini pogosto uhajajo v tiste kraje, ko takole »na pamet« bojuje borbe po prostranih peščenih puščavah. »Najtežji trenutki?« se spet zamisli. »Prekolovra-til sem vso severno Afriko, Palestino, Jordanijo, » Turčijo, Irak, Iran, Sirijo, Libanon, bil v Tel Avivu, Kairu, toda hujše- ga pekla, kot je bil El Alamein, kjer je bila strta nemška afriška armada, ne pomnim. Ne gre mi v glavo, kako je tam sploh kdo ostal živ ...« Potem, 1944. leta, se je s 3. prekmorsko vmil v domovino in se bil do osvoboditve. Leta 1946 je slekel uniformo, potem pa vse do 1963 sukal krmilo tovornjakov in avtobusa. »Nekaj pa mi le ne gre v glavo,« potoži za slovo. »Čeprav sem se že od 1941 na strani Angležev boril protd Nemcem v Afriki, me pri nas štejejo za ,borca* le od 1944, ko sem se vmil v domovino! Kaj ni bilo vseeno, kje sem se boril proti sovražniku?! In borba po afriških in bližnjevzhodmih puščavah niti ni bila lahka, kot bi kdo mislil. Mi ne pripada Spomenica 1941? Nisem enakopraven borec z drugimi? Zakaj sem torej ,borec* le dobro leto, tri leta predtem OB 25. OBLETNICI SNOUB IVANA CANKARJA Borci Cankarjeve udarne brigade in belokranjski ljudje so ostali eno Nekdanji komisar Cankarjeve tovariš Janez Vipotnik jte v svojem govoru med drugim tudi dejal: »Mi smo polnili svoj dolg do Ivana Cankarja, ki je za svoja dela črpal gradivo iz ljudstva in zanj ustvarjal.« zvočnika sledila govornikom ter nastopajočim. Po izrečeni dobrodošlici Predsednika občinske skupščine Antona Dvojmoča je najprej govoril predsednik rePubliškega odbora Zveze druženj borcev Franc Le-skošek-Luka, za njim pa Je Oprane borce in belokranjsko jjudstvo toplo pozdravil polkovnik Franc Sotlar, koman-flant tolminske divizije, ki n°si ime nekdanje Cankarje ye udarne brigade. še posebno toplo pa so Udeleženci proslave pozdravi-11 Janeza Vipotnika, nekdanje-ga komisarja Cankarjeve in ®®danjega predsednika repub Hske konference SZDL, ki je 2 govorniškega odra obujal spomine na borbe pri Suhor-pv Temeniški dolini, na ^morskem, v Pleterjah, Je snovem žlebu, na Ilovi gori, Stampetovem mostu, v Su-m 111 Beli krajini, Velikih La- ščah, Grosupljem vse do vkorakanja v osvobojeno Ljubljano. V teh in še drugih borbah so se cankarjevci proslavili, mnogi pa se iz hudih borb niso več vrnili. Spomin nanje so udeleženci proslave počastili z enominutnim molkom. V svojem govoru je tovariš Vipotnik poudaril, da so bili cankarjevci vse od ustanovitve brigade tesno povezani z belokranjskim ljudstvom. Med drugim je dejal: »Delovni ljudje Bele krajine upravičeno štejejo Cankarjevo brigado za svojo. Tudi mi, partizani, smo ves čas narodnoosvobodilne vojne šte- li Belo krajino za izjemno področje. Kadarkoli smo si tedaj v svojih skromnih željah predstavljali srečo in zadovoljstvo, je bila ta sreča in to zadovoljstvo povezano s predstavo o Beli krajini, o njenih ljudeh odprtih rok in vedrega srca. Zato vse nas Tega dne bodo svečano podelili domovinsko pravico dvanajsti brigadi, hkrati pa počastili sev-niški občinski praznik Na nedavni seji pripravljalnega odbora, ki ga vodi Stanko Kolar, je bdi podrobneje določen program oktobrskega slavja. Ob 9. uri dopoldne bo slavnostna seja občinske skupščine, uiro kasneje pa veliko zborovanje na ro- kometnem igrišču pri Papežu. Zbranim poslušalcem bo govoril nekdanji komandant brigade Vid Jerič. V kulturnem delu programa bodo nastopile šole in kulturne skupine ter godba iz Radeč. Že od 6. oktobra naprej se bodo vrstile šahovske in športne prireditve,- Te-, ga dne se bodo pomerili šahisti Krmelja in Sevnice, naslednji dan kegljači, 8. oktobra pa še strelci obeh krajev. Zadnji dan bodo tekmovali tudi rokometaši Krmelja in Tržišča. Posebno privlačen bo nastop celjskega gledališča, ki so ga prireditelji povabili, da se bo enkrat predstavil tudi Krmelj ča-nom. nje V JCarlnvr ■» V nedeljo dopoldn 0. uri bo v Karlovcih pod T ško goro pri Novem mestu :~ir-tizansko slavje. po>v'^’o 25. obletnici ustanrvi v<' Ž3-lezniškega komiteja KPS v Novem mestu. O gani :i or srečanja je aktiv ZB NOV novome ke^a žel z škegi vo- • lišča. VABLJENI! Največja letošnja proslava borcev v Beli krajini je bila v nedeljo, 10. septembra, v Črnomlju — Srečanje Belokranjcev z nekdanjimi borci slavne brigade SNOUB Ivana Cankarja je bilo zelo prisrčno in tudi dež razpoloženja ni mogel pokvariti — Med približno 1000 udeleženci proslave so bili tudi: predsednik republiškega združenja Zveze borcev Franc Leskošek-Luka; predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik; general Dušan Švara-Dule in Ciril Kočevar; nekdanji komisar Cankarjeve brigade Jože Borštnar in še več drugih znanih osebnosti pa sem le ,zaveznik*...?« Na vprašanje mu nisem znal odgovoriti. FRANCE GRIVEC Na srečanje z borci Can karjeve brigade, ustanovljene v Beli krajini, so se v domicilni občini Črnomelj dalj časa skrbno pripravljali, žal pa je dež zadnji hip organizatorjem prekrižal nekaj načrtov. Tako so pripravljene klopi in mize v dolini pod hotelom Lahinjo ostale prazne, prire ditev pa je bila v prosvetnem domu. Za uvod v veliko slavje je v soboto zvečer gostovala v Črnomlju Drama SNG s Primorskimi zdrahami. Precej gostov je prišlo že na to prireditev, v nedeljo zjutraj pa so z vseh strani vozili v Črnomelj avtobusi in osebna vozila udeležencev. Več kot 1000 ljudi je bi lo na črnomaljskih ulicah pred začetkom proslave. Stari znanci so si segali v roke. Mnogi so se našli šele po dolgih letih in se komajda prepoznali. Točno ob 10. uri je pred ploščadjo prosvetnega doma zaigrala godba na pihala, v dvorani se je začel program, množica ljudi pa je ostala zunaj in kar pod dežniki pre- Na proslavi v Črnomlju je govoril tudi predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Franc Leskošek-Luka JOŽE SELIČ Delegacija borcev je nato položila vence pred spomenik padlega komandanta Franca Rozmana-Staneta in na Gričku, sledil pa je kulturni spored. Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca ni tokrat nič manj navdušil občinstva kot na mitingih med vojno, še posebno pa je segla do srca pesem »Jutri gremo v napad«, ki je leta 1944 veljala za najpriljubljenejšo skladbo. Nekaj pesmi je recitiral še priznani dramski umetnik Janez Rohaček, nato pa so zbrani borci skupno z domačim prebivalstvom odposlali pozdravno brzojavko maršalu Titu. 8. oktobra V Ribnici je bilo v nedeljo, 10. septembra, že v jutranjih urah veliko ljudi. Kljub krmežljavemu vremenu je bilo povsod slavnostno vzdušje. Na srečo je dež v dopoldanskih urah prenehal. Mesto je bilo polno zastav, sredi Ribnice pa je bil postavljen visok mlaj. Srečevali so se znanci iz vojnih dni in se toplo pozdravljali. Levstikovci so prišli med Ribničane in preživeli z njimi nekaj ur v iskrenem prijateljstvu. K razpoloženju pa je precej prispevala godba milice iz Ljubljane. Ob 9.30 so dvorano v domu Partizana napolnili odborniki - na svidenje občinske skupščine, gostje iz sosednjih občin, poslanci, predstavniki političnih in družbenih organizacij ter bivši borci VIII. SNOB Frana Levstika. Predsndnik občinske skupščine Bogo Abra-hamsberg je začel slavnostno sejo, v daljšem govoru opisal zmagoslavno pot Levstikove brigade in njen delež v bojili na ribniškem področju, nato pa so odborniki soglasno sprejeli odlok o podehtv. micila. Po seji se je sprevod z udeleženci proslave vil proti ribniškemu gradu, kjer je že čakala množica ljudi. Med preživelimi borci Levstikove v Kremlju! brigade je bilo tudi nekaj partizanov, ki zdaj žive v zamejstvu; prišli so iz Trsta, Koroške in celo s Češkega. Po slavnostnem govoru predsednika občinske skupščine, ki je ob tej priložnosti izročil domicilno listino predstavniku brigade, je govoril predsednik OO ZZB NOV Janez Picek. O bojih in na-gah Levstikove brigade je nato obširno- spregovoril nekdanji komisar inž. Janez Pr^rov-šek. Sledil je še kulturni program, v katerem so sodel . ..li ribniški moški pevski zbor, učenci glasbene šole in pripadniki domače garnizije. Tovariško srečanje se je nadaljevalo v pravem part banskem vzdušju K. O. Partizansko sre^- navdaja ponos, da se tudi Bela krajina počasi, toda nezadržno razvija in da njeni delovni ljudje razumejo osnovno vodilo socialistične družbe, da je namreč vsak razvoj in napredek odvisen od zagona, požrtvovalnosti in dela lastnih rok.« V nadaljevanju govora je nekdanji komisar Cankarjeve govoril o vključevanju bivših borcev v javno in družbeno življenje, o gospodarski reformi ter o vlogi Jugoslavije v današnjem svetu in njenih prizadevanjih za ohranitev miru. POGLED NA SLAVNOSTNI POHOD borcev Levstikove brigade po Ribnic Uo tamkajšnjega gradu, kjer je bil zbor brigade. (Foto: Drago Mohar, Ribnica) Partizansko slavje v Ribnici V nedeljo, 10. septembra, so na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica sprejeli odlok o podelitvi domicila VIII. partizanski brigadi Frana Levstika — Zatem je bila slavnost pred ribniškim gradom, kjer so se zbrali preživeli borci Levstikove brigade in številni domačini — Na proslavi je govoril tudi nekdanji komisar Levstikove brigade inž. Janez Perovšek V nedeljo bo v Metliki praznik cvetja in grozdja (Nadaljevanje s 1. str.) posebno prikupno podobo, ki ni ostala skrita številnim tujcem. Za vsem tem cvetnim bogastvom pa je skrita ljubezen in trud posameznikov, ki si prizadevajo, da po svojih močeh olepšajo hiše in s tem celotno podobo mesta. Da se jim za njihovo prizadevanje vsaj skromno oddolži, je pred meseci Turistično društvo v Metliki razpisalo nagrade za najbolj vnete kra-silce mesta. Komisija res ni imela lahkega dela, pripomniti pa je treba, da njeno priznanje ne velja samo bodočim prejemnikom denarnih nagrad, ampak prav vsakemu, ki je tako ali drugače pripomogel, da je letos Metlika dobila lep naslov — mesto oleandrov in cvetja. Da skupno ocenita olepševalna in turistična prizadevanja v Metliki, bosta Turistično društvo in Hotelsko gostinsko podjetje v Metliki priredila v nedeljo, 17. septem- bra, praznik cvetja in grozdja. Ta dan bo ob 9. uri dopoldne pred hotelom koncert domače godbe na pihala, nakar bodo ob 10. dopoldne na Pungartu po pozdravnih besedah predstavnikov Turističnega društva in občinske skupščine javno podeljene nagrade tistim, ki so v tekmovanju za okrasitev posamezne hiše in njene okolice dosegli najlepše uspehe. Nato se bo na Pungartu nadaljeval praznik grozdja oziroma vinska trgatev, na kateri bo sodeloval ansambel Ljubljanske garnizije s pevcema Ireno Kohontovo in Ninom Robičem. Vsi Metličani in prijatelji Metlike — prisrčno vabljeni! PRIPIS: uredništvo Dolenjskega lista se glede članka »Metlika — mesto oleandrov in cvetic« v prejšnji številki opravičuje, ker je bila naša sodelavka S. Kunej napačno informirana, da so bile nagrade za najlepše okrašeno hišo že padeljene. Tekmovalcem in vsem Metličanom želimo, da bi letošnjim uspehom v krasitvi Metlike v prihodnjem letu pridružili še nove! Moskva - Budimpešta in - Čateške Toplice! Prijetno novico, da bo novi olimpijski bazen v Čateških Toplicah pri Brežicah podaljšal kopalno sezono kar za tri četrt leta, nam je v torek dopoldne potrdil projektant novega bazena, inž. arh. Franc Vehovar iz Ljubljane, ki je med drugim dejal: »Razen Moskve in Budimpešte, kjer že imajo zimske odprte kopalne bazene z naravnim ogrevanjem zraka z vročo vodo, bodo zdaj Čateške Toplice tretji kraj v Evropi s takim bazenom.« Zimski bazen v Čateških Toplicah bo podaljšal sezono za tri letne čase. Zgradilo ga je SGP PIONIR iz Novega mesta. (Foto: J. Teppey) tu PTT podjetje Novo mesto! Konec leta bomo imeli v sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občinah žo 18 avtomatskih telefonskih central, 28 central s polavtomatskim telefonskim posredovanjem in samo še 8 central z ročnim posredovanjem — Trenutno študira izredno kar 71 delavcev podjetja — Novi uspehi po uvedbi 42-urnega delovnega tedna Poročali smo že, da je bil 27. avgusta na Sremiču pri Krškem IV. zbor delavcev PTT podjetja Novo mesto. Udeležili so se ga delavci vseh pošt iz sedmih področnih občin, prav tako pa tudi mnogi njihovi svojci in upokojenci podjetja. Na zboru je o delu, uspehih in načrtih' podjetja govorila direktorica podjetja Dragica Rome. Iz njenega govora in zanimi/vih podatkov objavljamo naslednje poročilo. Prvo polletno obdobje modernizacije in avtomatizacije TT prometa na področju širše Dolenjske je za nami in kolektiv delavcev podjetja za PTT promet je že sredi uresničevanja gospodarskega programa 1966 — 1970. Zdaj Čaka podjetje marsikaj novega, zlasti pa: — sodelovanje pri izgradnji magistralnih telefonskih in telegrafskih zmogljivosti, — povečanje medkrajevnih TT zvez na področju podjetja. — razširitev glavne centrale ter vozelnih in končnih ATC, — sodobnejša tehnična opremljenost v PTT in v teh-nično-vzdrževalni službi, — nadaljnja avtomatizacija telefonskega in telegrafskega prometa, — vključitev izven dostavnega področja v redno dostavo, — povečanje števila dostavnih obhodov v širšem dostavnem področju, — zagotovitev večje strokovnosti zaposlenih in — prehod na 42-umi delovni tednik. Ob vsem tem pa bo podjetje seveda tako uspešno kot doslej še poglabljalo oblike neposrednega upravljanja. Namen tako širokega programa je posredovanje PTT storitev, zagotovitev večjega dohodka, izboljšanje delovnih pogojev in dvig življenjske ravni vseh zaposlenih PTT delavcev in njihovih družin. Kaj tare delavce pri PTT? Gospodarska reforma je postavila tudi ta kolektiv pred pogoje gospodarjenja. PTT PTT stroka občuti zdaj predvsem naslednje težave: ■ predpisi in pogoji za investiranje so mnogo ostrejši kot prej; ■ v okviru JPTT in ZP je še vedno neurejen problem plačila za vzdrževanje magistralnih TT kapacitet; ■ pričakovanega in ekonomsko utemeljenega dviga tarife za pisma, dopisnice, časnike in mednarodne storitve še ni; | stroški poslovanja stalno naraščajo, prav tako pa tudi vrednost zaloge materiala; olooo* s opravili kar 22 odst. več PTT storitev, pri tem pa porabili 11 odst. manj norma minut, število delovnih ur so zmanjšali za 25*.000 in. tako-dosegli 18 odst. večje dohodke, čeprav so hkrati stroški narasli kar za 14 odst. V teh številkah je skritega ogromno prizadevanja iz prejšnjih let, ko je kolektiv vložil v avtomatizacijo in modernizacijo poslovanja ogromno denarja in truda. Pokazana prizadevnost je omogočila tudi povečanje osebnih dohodkov za 33 odst. v primerjavi z lan- skim prvim polletjem. Zdaj ima podjetje precej več prometa z znamkami, s prodajo razglednic, močno se je razširila hranilna služba, pošta uspešno posluje tudi pri zamenjavi tujih valut, izboljšala je čas dohoda in odprave poštnih sklepov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi. Dostava pošte je precej boljša,vedno več je hišnih predalov v večnadstropnih hišah, 60 pismonoš pa uporablja na dostavnem obhodu kolesa ali mopede. Lepe uspehe so dosegli tudi mehaniki in monterji telefonov, telegrafski promet pa se je prav tako povečal. Najbolj narašča telefonski promet, pri čemer so zabeležili za 38 odst. več storitev, povečanje dohodov pa za 26 odst. Letos še 180 milijonov Sdin za telefonske centrale V preteklih letih je PTT podjetje Novo mesto vložilo za avtomatizacijo telefonskega prometa na področju širše Dolenjske nad 700 milijonov Sdin, od tega za IT naprave kar 160 milijonov. Najpomembnejše investicije so razširitev glavne telefonske centrale v Novem mestu, povečanje zvez z vozelno centra- Na IV. srečanju delavcev PTT podjetja iz Novega mesta so se na Sremiču nad Krškim spomnili tudi vseh tistih svojih tovarišev, ki delajo v stroki že 25. oz. 30 let. Na sliki: direktorica podjetja Dragica Rome čestita enemu izmed zaslužnih nagrajencev. (Foto: Tone Gošnik) lo v Črnomlju in Krškem ter nabava visokofrekvenčnih kanalov za relacijo Novo mesto — Krško in Novo mesto — Črnomelj. Novi ATC v Dobovi se je pred kratkim priključila še ATC Straža in ATC žužemberk, ta mesec pa pride na vrsto Krmelj. V oktobru Yf>do najbrže dobili ATC še v Mokronogu. Konec leta bomo imeli na področju podjetja že 18 ATC, 28 central s polavtomatskim posredovanjem in samo še 8 central z ročnim telefonskim posredovanjem. Razveseljivo se spreminja tudi sestav dohodkov: leta 1961 je imelo podjetje od IT službe 49,6 odst. dohodkov, letos pa že 85,13 odst. dohodkov. Stalna skrb za dvig strokovnosti: pogoj slehernega napredka! V podjetju se dobro zavedajo, da je nadaljnje izbolj-šonje poslovanja odvisno tudi od strokovne ravni zaposlenih, ne pa zgolj od novih in sodobnih PIT naprav. Ce kje, potem so lahko v novomeškem PTT podjetju zadovoljni s prizadevanji svojih delavcev za pridobitev formalne in dejanske strokovnosti. Zdaj se šola na srednji PTT šoli razen rednih dijakov že 55 izrednih slušateljev s področja 7 občin, 8 delavk pa je že uspešno končalo izredni študij na tej šoli Na tehnični srednji šoli študirajo izredno 4 delavci, na ESS pa 6 delavk. Na višji PTT šoli v Zagrebu študirajo izredno trije delavci, na ekonomski fakulteti druge stopnje pa je en delavec končal študij, en delavec pa še študira. Na višji pravni šoli študirata izredno dva delavca podjetja. 2al je precej slabša šolska kvalifikacija pismonoš in monterjev v ekipah. 1. junija letos so v podjetju vpeljali 42-urni delovni teden. Delovni pogoji so se s tem znatno spremenili, močno pa so spremenjeni tudi vsi drugi pogoji za delo v podjetju. Kolektiv je na dobri poti, da s prizadevnostjo vseh še naprej uspešno dosega svoje načjO, ki so izredno pomem ben in sestavni del gospodarstva vseh področnih občin. (Nadaljevanje s 1. str.) prostem in z 88 sedeži v zaprtih prostorih. Pod isto streho bodo še kuhinja, delikatesna trgovina in sanitarije za avtokamp. Konec septembra bo iztekel tudi rok za dokončanje kavarne, bara in banketne sobe v stavbi nekdanje zdraviliške restavracije. V njej bodo v drugi polovici meseca odprli frizerski, kozmetični in pedikerski salon. Na voljo bodo zdraviliškim gostom in obiskovalcem iz Brežic. Vsi našteti objekti z ureditvijo okolice vred bodo veljali 280 milijonov Sdin. Urejanje poti, športnih igrišč in avtokampa je preloženo Zdravilišče je zasedeno do zadnjega kotička. Minuli četrtek je prišlo na zdravljenje 58 gostov iz švedske; v Toplicah bodo ostali šest tednov! To so revmatiki, ki jih pošiljajo sem švedske bolnišnice. Med njimi je tudi nekaj nepomičnih bolnikov, ki bodo potrebovali veliko nege. Sodeč po prvih vtisih, so švedski gostje v čateških Toplicah izredno zadovoljni, če bodo ob koncu zdravljenja zapustili zdravilišče s tako ugodno sodbo o njem, potem lahko pričakujemo še več skupin iz te dežele. Vse je torej odvisno od tega, kakšno oceno bo dobil zdraviliški kolektiv. Trenutno je v Toplicah zelo veliko prehodnih velese j em-skih gostov. Avtobusi se kar vrstijo drug za drugim. Vsaj 300 postelj bi potrebovali za ta čas, toliko interesentov se je med tem oglasilo. November in december sta v glavnem že oddana, za drugo polovico oktobra pa imajo še precej prostih sob. Zdaj, ko ni zavarovancev, prihajajo na zdravljenje predvsem samoplačniki, precej mest pa je rezerviranih za člane delovnih kolektivov, ki jim odobrijo bivanje v toplicah delavski sveti. Zdravilišče je sklenilo letos že več takih pogodb z delovnimi organizacijami v Sloveniji in na Hrvaškem. JOŽICA TEPPEY Seja 10 občinske konference SZDL Na zadnji seji občinske konference SZDL v Novem mestu so razpravljali o bližnji konferenci občinske konference, na kateri bodo govorili o delu krajevnih skupnosti. Poleg tega so razpravljali o poslovniku delavne organizacije vodstva občinske organizacije SZDL in o ustanovitvi sociološko raziskovalne skupine, ki bi opravljala raziskave na terenu. Kje bodo Stražam še lahko zidali? V sobi krajevnega urada v Straži so pred kratkim razstavili dopolnilni zazidalni načrt prometnega omrežja za severni del Straže Od dopolnilnega načrta je razvidno, kje bodo prebivalci še lahko zidali hiše in kako bo urejeno severno pobočje naselja. Načrte je izdelalo novomeško Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij, občani pa si jih bodo lahko ogledovali do konca septembra. Straški zasebniki zadnja leta precej zidajo, zato jih bo nedvomno zanimalo, kje si bodo še lahko postavili hiše. Dopolnilni' zazidalni načrt pa bo predvsem temeljni dokument, na podlagi katerega bodo preganjali tudi 6me gradnie. PISMA UREDNIŠTVU Počastili so spomin Baldomira Sajeta S sobotnega slavja v Piranskem pomorskem muzeju, kjer so ob 25. obletnici ustanovitve JVM in pomorstva Jugoslavije odkrili spomenik pokojnemu majorju Baldomir ju Sajetu, novomeškemu rojaku: na desni Sonja Saje, pokojnikova vdova, za njo hčerka Miša. V Piranskem pomorskem muzeju, ki so ga ob proslavljanju 25-letnice ustanovitve mornarice in pomorstva Jugoslavije preimenovali v muzej Sedge-ja Mašere, je bila v soboto dopoldne večja sloves-nost. V prisotnosti številnih občanov Pirana, javnih in kulturnih delavcev, mornariških oficirjev, prijateljev in svojcev padlega mornariškega majorja No-vomeščana Baldomira Sajeta so temu sinu revolucije odkrili doprsni kip. Svečanost je začel ravnatelj muzeja dr. Miroslav Pahor, za njim pa je v imenu mornarice govoril in odkril doprsni kip kapetan vojne ladje Slane Valenčič. V svojem govoru je opisal življenjsko in revolucionarno pot sina Jadrana, ki je umrl pri opravljanju težkih in od- govornih nalog na Cerkljanskem, malo pred osvoboditvijo — 1. aprila 1945. »Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je 11. julija 1945 odlikoval majorja Baldomira Sajeta z medaljo zaslug za narod III. stopnje. Tri leta kasneje so na grobu, v katerem leži komandant Saje s štirimi junaki, postavili spomenik v znak hvaležnosti in spoštovar nja.« Tako je pri odkritju doprsnega kipa med drugim govoril njegov soborec in prijatelj Slavko Kavšek, direktor višje pomorske šole v Piranu. V imenu občinske skupščine in druzbeno-politič-nih organizacij občine Novo mesto se je prirediteljem zahvalil za trud in pozornost predsednik občinske skupščine Franci Kuhar. Pri odkritju doprsnega kipa majorja Baldomira Sajeta (levo v ozadju) je govoril o pokojniku in njegovem junaštvu njegov soborec in dolgoletni prijatelj Slavko Kavšek, direktor višje pomorske šole v Piranu. (Foto: Slavko Dokl) Zgodba mornarja, ki je padel na kopnem računu. Jasno je, da se takih ukrepov poslužujejo samo slabi gospodarji. Dovolj kulturne sramote nam povzroča že cerkvica sv. Duha, ki služi za nepomembno ropotarnico. V stavbi se sedaj nahaja tudi ljudska knjižnica (vest o njeni preselitvi objavljate v isti rubriki) in mladinski klub. Knjižnica je zelo lepo vpeljana. Ima tudi čitalnico, kamor hodi vedno več mladih ljudi brat časopise. V zimskem času bo čitalnica še posebno dobro obiskana, ker je zakurjena in je razen gostiln edini prostor, kamor mladina lahko zahaja. Sedaj pa naj bi vse to Hrvovali trgovcem, knjižnico in čitalnico pa preselili nekam na periferijo mesta? To se ne sme zgoditi! Stavba naj ostane to, kar je. če se lahko kdo izseli, naj izpraznjene prostore dobi knjižnica ali pa mladinski klub. JANEZ KURE, Svibnik 5 pri Črnomlju Nove prodajalne »Preskrbe« v Leskovcu in Kališevcu Minuli ponedeljek je trgovsko podjetje PRESKRBA odprlo v Leskovcu na novo o-p remi j eno trgovino, v kateri razen živil prodajajo tudi najnujnejše šolske potrebščine. Zraven trgovine so tudi skladiščni prostori. Obnova trgovine je stala okoli 5 milijonov S din. »Preskrba« je prejšnji mesec odprla za potrebe prebivalcev Bohorja tudi novo trgovino z mešanim blagom v Kališevcu. Gradnja te trgovine je stala 11 milijonov. Razen tega bodo verjetno že drugi teden odprli v Krškem nasproti samopostrežne trgovine dva nova lokala, v katerih bo stalna razstava kuhinjskega in oblazinjenega pohištva. Oktobra bo na Vidmu začela poslovati nova trgovina tipa market. Tu bo samo-•Dosfcrežna trgovina, bife in delikatesa. »Breza« ob 10-letnici kina v Krškem Jutri, v petek, ob 19. url bo v kinu DPD Svobode v Krškem slavnostna predstava novega Jugoslovanskega filma BREZA. Kino krške Svobode bo s tem hkrati slovesno počastil deseto obletnico svoje ustanoivitve in dosedanjega kulturnega poslanstva. Baldomir Saje je bil rojen 26- januarja 1909 v Novem mestu kot sin železniškega poduradnika. Oče mu je zgodaj umrl in mama je ostala sama s petorico otrok. Le stežka so se preživljali. Baldomir in brat Rado sta se zaradi pomanjkanja denarja odločila za študij na vojno pomorski akademiji v Dubro-brat Miro, ki je padel 1943 kot partizan na Mokrem Prt Šentjerneju, pa je končal medicino. Baldomir Saje je bil član društva Sotkol; bil je odličen telovadec in vaditelj. Njegova dejavnost je bila zelo vidna med leti 1924 in 1932, ko je vzgojil več vrst odličnih telovadcev. Zelo uspešen je bil tudi pri nogometnem društvu ELAN, kjer je bil odličen napadalec in je veljal hkrati za najboljšega nogometaša v Novem mestu. Kot dijak je bil član in delovni odbornik naprednega dijaškega društva Prosveta. — Saje Je prvi v Novem mestu uvedel tudi veslaški šport. Po opravljeni akademiji je Balir-mir Saje od 1930. služboval v vojni mornarici. Tam Je opravil tečaj za podmorske oficirje in izpit za komandante podmornic. Bil je I- oficir na podmornici »Osvetnik «, vojna pa ga je zatekla v kopenski službi kot Poročnika bojne ladje I. razreda v podmomiškem oporišču v Tivtu. Ko je italijanska vojska za sedla jugoslovanska obalo, je bil Baldomir Saje izgnan v Novo mesto. S pomočjo Koširjeve družine se je tu takoj povezal z OF. čeprav je bilo takrat precej nezaupanja do aktivnih oficirjev, je bil Baldomir že 1941. med prvimi ^tivisti OF v Novem mestu Bil je tudi vodja novomeške mornariške trojke »Mornariške skupine Jadran«, ustanovljene iz naprednih mornariških oficirjev septembra 1941 v Ljubljani. V novomeški trojki so delovali še Janez Tomšič in Slavko Kavšek. V pripravah na odhod v partizane So Jih prehiteli Italijani, ki So jih marca 1942 polovili in odvedli v internacijo v Gonars. Med mnogimi oficirji in Podoficirji, ki so bili izpuščeni iz internacije, ni bilo Baldomira Sajeta, ker se je tudi v taborišču udejstvoval * organiziranjem vojaških internirancev. Ostal je v internaciji vse do prihoda Nemcev. Med prevozom preko Brpnnrvrin Avstrije, Madžar- Negostoljubna postrežba Uredništvu DL! ske in Zagreba v Ljubljano je 1. oktobra 1943 pobegnil v Zagrebu iz transporta in s pomočjo partizanskih zvez prišel v Novo mesto, že po treh dneh je, čeprav močno izčrpan, odšel v partizane. Najprej je bil v Cankarjevi brigadi, proti koncu 1943 pa je kot mornar odšel na Vis. 23. decembra 1943 je postal komandant brodovja na Braču, sredi februarja 1944 načel nik štaba IV. pomorskega sektorja NOV, 24. maja 1944 pa komandant II. pomorskega sektorja, ki je imel sedež na Dugem otoku. •* 9. septembra je na ukaz Štaba mornarice NOV odpotoval v Slovenijo, kjer bi moral postati delegat tega štaba pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Po slovenskih enotah NOV je zbiral mornarje in jih pošiljal v IX. korpus, kjer je Janez Tomšič snoval mornariško skupino. V okviru te skupine je nastal štab mornarice z zaščitnim bataljonom, mornariški odred, Koprski odrad in mornariška obveščevalna skupina »Ratko«. Ko je Janez Tomšič februarja 1944 odšel v Dalmacijo, je postal komandant mornariške skupine IX. korpusa Baldomir Saje, v tem času že major NOV. V drugi polovici marca 1945 se je štab IX. korpusa v eni izmed zadnjih večjih nemških ofenziv umaknil najprej v Trnovski gozd, nato pa v Mrzlo rupo. Tu se je štab iznenada znašel med sovražnimi četami in preostal je samo proboj navkreber proti Vojskem. Med prebojem je sovražno strojnično gnezdo razbilo mornariško skupino na dvoje in del skupine je zašel še globlje med Nemce. Major Baldomir Saje je sklenil pomagati izgubljenim tovarišem za vsako ceno. V mrtvem kotu strojničnega gnezda se je prebil do njih in jih odvedel na varno. Med nadaljevanjem pohoda ga je med tem, ko je kril umik, zadela dumdumka nemškega ostrostrelca, ki mu je raztrgala bok. To je bilo 1. aprila 1945 zgodaj zjutraj, štab IX. korpusa se je medtem prebil na šentviško goro in bitka je potihnila. To- variši so pred odhodom skušali najti Baldomira, ki je brez sledu izginil. Našli so ga med petorico popolnoma golih trupel, med katerimi je bil tudi Sašo Štempihar, propagandist IX. korpusa in trije neznani partizani. Vseh pet so pokopali tam, kjer so padli. Baldomir Saje je skupaj s tovariši omahnil na pragu svobode, mesec dni prej, kot so enote IX. korpusa vkorakale v osvobojeni Trst, Gorico in Tržič. »Beseda ni konj« v Krmelju 7. oktobra zvečer, dan pred praznovanjem dvanajste brigade in sevniškega občinskega praznika, bo v Krmelju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Domačinom in gostom se bo predstavilo s humorističnim delom 2arka Petana »Beseda ni konj«. EDEN IZMED ŠTEVILNIH PRIZOROV, ki smo jih videli v nedeljo, 3. septembra, na Trebelnem in v Mokronogu: skupina starih borcev je obstopila tega ali onega voditelja brigade ali bataljona gubčevcev — in že so se vrstili spomini šale in krepko rokovanje. »Po toliko letih se spet vidiva!« — neštetokrat ponovljen star vek ob srečanju. Med bivšimi borci Gubčeve brigade smo tokrat videli tudi sedem od osmih še živih herojev te brigade; na slavje so prišli Viktor Avbelj, Franc Avbelj-Lojko, Franc Rojšek-Jaka, Mirko Jerman, Janez Hribar, Franc Krese-Čoban in Stane Potočar-Lazar — Na sliki: skupina starih borcev in aktivistov je na vrtu Devove gostilne v Mokronogu po kosilu obstopila narodna heroja Franca Kreseta-čobana in generala Staneta Potočarja-Lazarja (drugi in tretji z leve proti desni na sliki). — Foto: Tone Gošnik 7. septembra sem bil s prijateljem, ki dela v Kovačičevem mlinu, v kavami hotela Metropol v Novem mestu. Natakarici sem naročil dve pivi, prijatelj dve hrenovki, nato pa jaz še dve turški kavi. Vse to sva sproti pošteno plačala. Ko sva pred odhodom spila turški kavi, je natakarica ponovno zahtevala plačilo za dve pivi. Sram naju je bilo, da bi se tam prerekala, zato sem ji še enkrat izročil 500 Sdin. 8. septembra sem se zaradi tega pritožil pri direktorju hotela in pri šefu kavarne, ki mi je svetoval, naj se v soboto spet oglasim, da bom dobil denar nazaj. To sem 9. septembra res naredil in stopil k natakarici, ki je bila ponovno neprijazna. Mislim, da bi gostinski lokali kmalu izgubili vse goste, če bi delali tako, kot se je zgodilo nama v kavami hotela Metropol, čas zahteva, da se strežniki v lokalih gostoljubno vedejo do ljudi, ne pa tako, kot se je zgodilo nama v kavami hotela Metropol! JOŽE VEHAR, Smolenja vas 5 pri Novem mestu Premislimo, preden prodamo! V Dolenjskem listu št. 16 z dne 7. septembra ste v rubriki »črnomaljski drobir« objavili novico, da je občinska skupščina Črnomelj svetovala vodstvom občinskih družbe-no-političnih organizacij, naj se preselijo. Stavbo, v kateri poslujejo sedaj, pa naj bi prodali interesentom — trgovcem. Gre za nekdanjo posojilnico, sedaj stavbo družbeno-po-litičnih organizacij. To je reprezentativna stavba sredi mesta, ki tvori z drugimi okoliškimi zgradbami središče mesta in samostojno arhitektonsko oblikovano celoto. Obenem je to edina stavba v Črnomlju, ki ima lepo izdelano in ohranjeno fasado. To stavbo menijo sedaj nekateri kratkovidneži na občini prodati. Dovolite, tovariš urednik, da ostro protestiram. Govori se tudi (vest ni potrjena), da menijo na občini z izkupičkom poravnati primanjkljaj v občinskem pro- V ZDRAVSTVENEM DOMU IŠČE OBČAN LE DOBREGA ZDRAVNIKA! Namesto samoupravljanja - poplava besed! V zdravstvenem domu Črnomelj so se razplamtele podobne razprtije kot pred dvema letoma, čeprav je tedanji direktor odšel — Na zunaj spet kaže, da gre za uveljavitev samoupravnih pravic, v resnici pa se zatem skrivajo osebna nasprotja — Ker razen tega manjka še denarja (zdravniki imajo tudi polovico manjše osebne dohodke), je ozračje v kolektivu naelektreno! Na nedavnem sestanku sveta zdravstvenega doma so hoteli zadeve razčistiti, toda očitno je bilo, da ima v tej ustanovi še vedno glavno besedo pomočnik direktorja, čeravno se nenehno sklicuje na samoupravne organe in zakonska določila Sodu je izbilo dno, ko je letos poleti v okviru sanacijskega programa semiška ambulanta začela delati samo trikrat na teden namesto vsak dan; zato je več odbornikov na seji občinske skupščine 12. avgusta zahtevalo, naj zadeve v zdravstvenem domu razišče komisija za družbeni nadzor. Komisija se je dela lotila in ugotovila: — da je zdravstveni dom s sanacijskim programom precej prikrajšal bolnike v Semiču in Črnomlju; — da je bistveno poslabšana specialistična služba; — da je zdravstveni dom prihrani) zelo malo denarja, ko je zmanjšal zdravnikom delo izven delovnega časa ter uvedel dežurstvo in obiske na domu v rednem delovnem času; — da so v zdravstvenem domu precejšnje rezerve v nižje kvalificirani delovni sili (administraciji, reševalni postaji in bolničarskem kadru) in da bi lahko odpustili vsaj 5 zaposlenih; — da bi z odp^s 0.11 odv č ne delovne s 1_* ^opol.ioma &a nirali finan:nj stanje, ne da bi to bolniki k ko^kol obču tili. Medtem so se v Kolektivu vrstili sestanki organizacij in samoupravnin organov, 4. septembra popoldne pa je zasedal svet zdravstvenega doma. Kdo je odgovoren? Predsednik sveta Albin Remškar je že na začetku sestanka prosil, naj bi rar pravi j ali samo o točkah dnevnega reda in da naj bodo govorniki v izjavah kratki in jasni. Rekel pa je tudi o; to: — Naelektreno je vse, m če se bo kdo preveč razburjal, ga bom moral prositi, naj zapusti sejo, kajti iseb-nih obračunavanj ne želimo. In vendar nista minili dve minuti, ko sta se navzoči di-rektor dr. Pavel Slamay in na sejo poklicani pomočnik direktorja zdravstvenega doma Vladislav Seni čar v besednem dvoboju spopadla, kdo je odgovoren za delo v ustanovi v času direktorjevega dopusta! Navadno se skušajo ljudje otresti odgovornosti, tu pa seno dobili vtis, da je biti odgovoren dan-vse prijetna stvar. Direktor je menil, da je v času odsotnosti še vedno odgovoren, če ne drugače, vsaj za medicinsko delo ustanove, pomočnik pa je navajal statut, člen ta in ta, ki mu nalaga vso pravico in odgovornost med direktorjevo odsotnostjo. Vmes je tudi večkrat poudarii, da je lepo prosil direktorja, naj se ne udeleži te seje in da naj prisotni vso stvar gledajo samo »pravno, skozi statut in po dokumentih«. Že tu je bilo očitno, da sploh ne gre za zdravstveni dom in njegovo poslovanje, temveč samo za prestiž — kdo bo koga? Strokovni kolegij obstaja, a nima veljave Končno se je začela prva točka dnevnega reda — obravnava sanacijskega programa. Namesto da bi iskali praktičnih rešitev za bodoče delo ustanove, ki je imela ob polletju precejšen primanjkljaj, so lovili za besede direktorja in iskali krivca za začasno okrnjeno delo semiške ambulante, ki pa je medtem že spet uvedla normalno poslovanje. Tudi informacija o specialistični službi ni bila točna. Slišali smo, da so v okviru sanacijskega programa uvedli drugačno organizacijo dela specialistov, ker so ti, razen dveh izjem, zdravstveni dom »okoli prinašali«. Baje so bili plačani za 6 ur, delali pa so mnogo manj. Kdor ni seznanjen z delom in s plačilom specialistov, je lahko dobil vtis, da so ustanovo goljufali zlasti še zato, ker je zdravstveni dom že ob polletju porabil celoletna sredstva za potrebe specialističnih služb. Te navedbe pa so brez osnove. Zdravniki specialisti so plačani po norma urah. V 6 urah mora specialist pregledati na primer 30 bolnikov; za toliko je plačan, če je specialist izkušen in ima dolgoletno prakso, bo svoje delo opravil prej, če pa je po izkušnjah mlad, mu morda tudi 6 ur ne bo dovolj. Tovariš Kolbezen, član sveta, je nato menil, da bi moral o organizaciji ambulant ne in specialistične službe reči odločilno besedo strokovni kolegij in da to ni stvar samoupravljanja. Dregnil pa je v osje gnezdo! Špet je predsednik seje poklical na pomoč pomočni-' ka direktorja, ta pa je razlago znova podkrepil s statutom in pravom: — Po statutu, člen ta in ta, mora direktor 5 dni pred sejo kolegija razposlati pismena vabila, a to se doslej še ni zgodilo. Torej kolegija sploh ni! Tudi zdravniški sestanki se morajo odvijati po strogem pravnem redu, — je še pribil. ‘ Dve strokovni '• m komisiji: »lari-fari« Nekateri člani so nato hoteli vedeti, kdaj bo urejen razpon med plačami. V zadnjem času so bili namreč zdravniki pri osebnem dohodku zelo prikrajšani, tudi za polovico zaslužka, medtem, ko drug medicinski in administrativni kader zelo malo ali nič. Predlagali so, naj bi določili datum, da se zadeva ne bi zavlekla do novega leta, a spet jih je pomočnik Seničar prekinil: — To je pravna stvar! O njej je treba razpravljati v vseh samoupravnih organih. Povedal je tudi svojo formulo za izračun razpona plač, ki je nihče ni razumel, in opozoril, da lahko svet ZD samo prosi sindikat, naj o tem razpravlja, in nič več, ker bi bile sicer kršene pravice samoupravljalcev. Pri tem je ostalo. Ker je pomočnik direktorja medtem odpovedal službo, je navedel med drugim kot razlog tudi to, da ne more delati z direktorjem Ckot ni mogel s prejšnjim itd.), ker ne spoštuje odločitev samoupravnih organov. Nadaljnja razprava je dobila zatem še bolj osebno smer. Vladislav Seničar je zahteval izvolitev še ene komisije za ugotavljanje direktorjeve krivde, čeprav je dr. Slamay pojasnil, da sta zdravstveni dom že obiskali občinska in strokovna komisija zdravstvenega centra, zato nima smisla imenovati še tretjo, laično komisijo. Nič ni pomagalo, pomočnik direktorja se z nekaterimi somišljeniki vred s tem ni zadovoljil; pripomnil je celo, da je vse to »lari-fari« (strokovne komisije namreč!). S težko muko izglasovano imenovanje tretje komisije pa zadeve ni privedlo h koncu, ker so predlagani članstvo v komisiji odklanjali. Kot pravljica o jari kači... Po triurnem sedenju smo bili še zelo daleč od ugotovitev komisije za družbeni nadzor in priporočil občinske skupščine, ki bi jih vsekakor morali obravnavati, če je bil sestanek sklican zato, da bi privedel do reševanj finančne in organizacijske problematike zavoda. moda o tem nič — še vedno je šlo za osebe! Prerekanje se je stopnjevalo. Kdorkoli je hotel kaj reči, je bil utišan s pomočnikovo pripombo: »Glejte pravno!« ali »Samo po statutu in zakonih!« Z opravičilom je zapustil sejo najprej tajnik občinske skupščine, za njim pa še sodnica Antonija Geltar. Ver- jetno je imela pomembnejše delo kot poslušati prepir o imenovanju članstva tretje komisije, za katero je menila, da sploh ni potrebna. Kmalu je vstal še Vinko Horvat ter izjavil: »Tovariši, jaz grem! Tega ne bom več poslušal!« In je res tudi šel, vrata pa so se za njim glasno zaprla. Ko pa je nato pomočnik Seničar še šestič pozval direktorja, naj zapusti jo (pri tem sta stala vsak na eni strani mize na pol stoje in se besno gledala), sem šla s sestanka še jaz, kajti konca ni bilo mogoče predvideti. Dotlej pa so »sejali« že štiri debele ure! Smilijo se mi le bolni občani, ki so ob takih razmerah v zdravstveni ustanovi prav gotovo tako ali drugače prizadeti. Zdravniki v Črnomlju so prisiljeni poglabljati se v pravne, samoupravne in druge akte, da bi lahko svojo službo opravljali po statutu in po zakonih, za študij strokovne literature pa jim ob tem najbrž zmanjkuje časa. Po mojem mnenju pa bolan človek od zdravnikov pričakuje predvsem dobro in učinkovito zdravniško pomoč! RIA BACER Eden izmed »samoupravljavskih dokumentov« v črnomaljskem zdravstvenem domu oziroma »SESTAJANJE ZABRANJENO!« Zdravstveni dom Črnomelj Kolodvorska cesta 34 Telefon 76-188 Štev. 201—2/67 Datum: 30 . 8. 1967 KVASIĆ dr. ANTON, MARINA dr. NIKOLA, MIHELIČ dr. ZLATKO, STRMEC dr. ALENKA v zvezi s funkcioniranjem sistema samo- Zadeva: Pojasnilo upravljanja Zveza: Statut ZD Ugotovljeno je, da vam niso jasni principi funkcioniranja našega samoupravnega mehanizma. Način vašega sestajanja namreč, da obravnavate določene probleme, ni usklajen z določili statuta zdravstvenega doma Črnomelj Vaši sestanki, ki jih sklicujete, so neprimerni in tudi nedopustni, ker na njih obravnavate zadeve, za katere niste pristojni. S takim svojim sestajanjem motite in vznemirjate delovno skupnost. Predvsem je bila nedopustna vaša razprava na sestanku zdravnikov dne 28. 8. 1967, ko ste govorili o tem, da iaj bi občinska skupščina Črnomelj uvedla prisilno upravo v ZD. Za tako razpravo niste poklicani zdravniki, temveč bi o tem lahko razpravljala le celotna skupnost ZD. Opozarjamo Kvasič dr. Antona, ki je po izjavi direktorja vodil ta sestanek, naj preneha s tako nezaželeno aktivnostjo v ZD, v nasprotnem primeru bo izveden postopek kršitve statuta ZD. Po določilih statuta v ZD Črnomelj je uveden naslednji sistem samoupravljanja: zbor delovne skupnosti ZD, štirje zbori delovnih skupnosti delovnih enot, svet ZD, upravni odbor, sindikalna konferenca vseh članov delovnih skupnosti, izvršni odbor sindikalne organizacije in aktiv Zveze komunistov. To je vsekakor dovolj široka platforma našega delavskega samoupravljanja, kjer lahko sleherni član naše delovne skupnosti realizira svoja samoupravna hotenja in aktivnost. Poleg teh samoupravnih organov je po statutu ZD predviden še strokovni organ: strokovni kolegij in s sklepom delovnih skupnosti splošne ambulante določen strokovni konzilij. Sestanke strokovnega kolegija lahko sklicuje samo direktor in od njega pooblaščena oseba, a sestanke strokovnega konzilija sklicuje vodja delovne enote splošne ambulante ali od njega pooblaščeni zdravnik in razumljivo tudi direktor ZD, Vsako drugačno sestajanje delavcev v zdravstvenem domu je zabranjeno. Kršilci tega bodo poklicani na odgovornost! V vednost: direktorju in komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti Pomočnik direktorja: dipl. ekonomist Vlado Seničar, 1. r. KDAJ BO SAMOUPRAVLJANJE POVSOD POŠTENO? Kako odmeva „Zlata jama na pokopališču” Naš sestanek o zlati jami na novomeškem pokopališču v zadnji številki Dolenjskega lista je sprožil val ogorčenja in začudenja ne samo v Novem mestu, ampak tudi v krajih, ki razmer v novomeškem zavodu ne poznajo nič bolj podrobno, kot so lahko prebrzi v tem skromnem poročilu. Najprej seveda vsak obsoja moralo trojke, ki je imela monopol nad pogrebnimi storitvami v naši občini, potem pa se nehote vpraša: »Kako je bilo to sploh mogoče?« Res je primer novomeškega zavoda za upravljanje pokopališč izrazito »šolski primer« in ga nikakor ne gre posploševati, vendar ljudje, ki poznajo samoupravljanje samo površno in vidijo še nekaj takih »zavodov« in »pod- druga plat ZVONA Mrliška veža je lepo pre-1 beljena v Šmihelu, dotičnaj OS€,*?fr Se spotaknila v] mrliško vežo, da ni prebelje-4 na, bi bila bolj pametna, da J bi ta oseba to mrliško vežoj i ie pred nekaj leti prebelili* ne pa, da je to moralo na-1 rediti žele novo vodstvo Zavoda ra upravo pokopališč, Novo mesto. DIREKTOR: V. d. Jože Panjan PAVLIHA -5. septembra 1967 jetij«, upravičeno lahko govore: »Tole naše samoupravljanje pa res nič ne velja!« Tako pravijo in tako je ponekod tudi res. Toda samoupravljanje vendar ni zakon, ki bi sekal ljudem glave! Samoupravljanje je samo sistem, ki mora — med drugim — omogočati vsem proizvajalcem za pošteno delo pošten zaslužek. Prav okrog te poštenosti pa se suče vsa Jugoslavija: nihče ne oporeka poštenosti sistemu — vsi namreč trde, da smo premalo pošteni mi sami. Sicer pa prisluhnimo ljudem, ki so te dni komentirali visoke dohodke v zavodu in napake v sistemu samoupravljanja nasploh! | Gospodinja: »Ne morem razumeti, kako so mogli ves denar porabiti zase in kako jim je mogla banka odobriti toliko denarja za plače. Čudim se tudi, da je občina to mimo gledala... Niti ne * o Ji s .• 1 z a ni soi q * vem, kdaj je šmalčeva delala za tri, ko si jo lahko videl vsak čas v mestu?« ■ Trije obrtniki: »Gre za absolutno izkoriščanje samoupravljanja. Nekaj pa tudi pri samoupravljanju ne velja, če se kaj takega lahko zgodi! Morali bi biti organi, ki bi to nadzorovali. Če nekdo proizvaja, naj zasluži toliko, kolikor naredi; tile pogrebci pa so samo izkoristili monopolni položaj, ker umreti mora končno vsak. In ko so še zavohali, da bo zavod likvidiran, so si na hitro razdelili dediščino, kot se je v Novem mestu pri raznih likvidacijah že dostikrat zgodilo ... Pozabili so samo, da je to družbeni denar in ne — zapuščina!« ■ Vodilni uslužbenec v podjetju z več kot 200 zaposlenimi: »Naš direktor ni nikdar dosegel niti toliko skupnega mesečnega dohodka, kot ga je imel zavodov delavec s štirimi razredi osnovne šole povprečno vsak mesec! Pri tem pa moram povedati, da našemu podjetju dobro gre V primeru zavoda sploh ne moremo govoriti o samoupravljanju. Tam, kjer je možen absolutni dogovor med ljudmi, ki tvorijo kolektiv in imajo po drugi strani jam stvo, da jih ne bo nihče dr žal za to, si lahko razdele denar, kakor jih je volja. Svojci so plačevali v korist pokojnih, ne pa za kopičenje denarja pri treh brezdušne-žih, ki so si ga hiteli razdeliti, preden bi še kdo pri šel...« H Student strojništva: »To je ogabno izkoriščanje samoupravljanja in monopolnega položaja. Jaz bi tu^oj pustil šolo in šel jame kopat, če mi kdo lahko zagotovi službo pri kakem pogrebnem zavodu! O morali v našem samoupravljanju pa je sploh škoda govoriti, ker je v mnogih primerih čisto na psu. Kaj naj si potem študentje mislimo o naših bodočih službah in prizadevanjih za dobro kolektiva, če lahko tak grabež ostane brez posledic? Svinjarija je to, da jim nihče nič ne more, čeprav so se okoristili z družbenim denarjem. Nekje bi moral biti kakšen ventil za uravnovešenje delitve dohodka!« | Zdravnik: »Dober del krivde je na sistemu, ki je sicer lepa stvar, ljudje pa še niso povsod zreli zanj. Potrebovali bi svetovalca ali pa inšpektorja, skratka, posvetiti bi morali temu bistvu naše družbene ureditve več ne- Občinska skupščina in njeni organi že dalj časa ugotavljajo v manjših delovnih organizacijah različne nepravilnosti, ki izhajajo v pretežni meri iz čisto napačnega pojmovanja samoupravnih pravic. V takih delovnih organizacijah hočejo za vsako ceno spraviti pod samoupravni plašč vso svojo anarhijo, predvsem pa vso bedo svoje miselnosti, ki se kaže v grobem izrabljanju zaupanih jim pravic na škodo občanov in celotne družbene skupnosti. Občinska skupščina se zaveda svoje odgovornosti ob takih pojavih; zaradi tega je in bo izkoristila vse svoje pravice, da jih bo preprečevala in odpravila. V tem smislu je po* trebno razumeti njena prizadevanja za integracijo nekaterih manjših komunalnih delovnih organizacij, pa tudi sklep o likvidaciji Zavoda za upravo pokopališč Novo mesto. FRANCI KUHAR predsednik občinske skupščine Novo mesto posredne pozornosti. Premalo je, da nekoga samo moralno prizadenemo, čez štirinajst dni bodo namreč že vsi pozabili na to. Tako »pozabljanje« pa je pri nas že kar družbe na praksa. če našega povprečnega člo veka spustite k -skledi, bo najprej jemal zase, saj ne more razumeti ekonomskih potreb in zakonov. Napaka je v tem, da so naši vodilni ljudje (tudi samoupravljavci) na odgovornih položajih premalo politično in ekonomsko razgledani. Se toliko slabše tam, kjer nimajo niti trohice zavesti in poštenja ...« ■ En sam človek iz naše male anonimne ankete je rekel: »Njihove plače se mi zdijo velike, toda če so imeli tak pravilnik ...? Ker sva z Ružinim možem velika prijatelja, ne bi hotel reči več, čeprav si mislim svoje .« | Zavodov pravilnik o delitvi dohodka je sestavil diplomirani ekonomist Vladislav Seničar, pomočnik direktorja v zdravstvenem domu v Črnomlju. Za mnenje in stališča smo zaprosili tudi predstavnike družbenih organizacij in občinske skupščine: ■ Slavko Dokl, predsednik občinske konference SZDL: »če bi bilo njihovo vloženo delo resnično toliko vredno, potem bi bila tudi delitev tako visokega osebnega dohodka upravičena. Prepričan pa sem, da to delo ne velja toliko! Zato takšno delitev obsojam. če bi se vsi proizvajalci navzeli takšne prakse, bi postali .grobarji’ svojega lastnega razvoja. Mislim, da bi morala družba v tem in podobnih primerih krepko poseči v takšno .samoupravljanje’.« ■ Slavko Zirkelbach, politični sekretar občinskega komiteja ZKS: »,Zlata jama’ lahko nastane v primerih, ko imamo na eni strani monopolni položaj .proizvajalca’ storitev, na drugi pa neelastično povpraševanje po teh storitvah in naključju, da se v zelo majhnem kolektivu znajdejo samo delavci s (kratkoročnimi) osebnimi interesi. Na žalost še nimamo izdelanega učinkovitega sistema družbene intervencije In kontrole ter si lahko pomagamo samo z javnim mnenjem ..•« M. M. >prodate najlon srajco, ^ografski aparat, zlato verižico, večilni gumi?« so nas nekateri omuni ustavljali kar na cestah. ® stvari so pri njih precej dra-p® m šele takrat smo se dodo-ra zavedli, zakaj je bilo treba c£nVstopu v državo vse popisati. d»i smo’ kako dobro bi se ai° preprodajati tovrstno bla-na relaciji Trst—Temišvar. za fSm° k*1* že prepozni, zakaj J: te stvari že dolgo vedo Ba-atčani z naše in romunske stra-■ romunski cariniki pa tudi.. Dežela je bogata... ^ Delno je bil naše nejevolje tudi romunski vodič. Med-Urn lco se Je Bolgar Panev ne-zavzemal za naše dobro Ve9utje ter razlagal, kolikor je na?-- .*n znal. je bil sicer sim Pr« ji Konstantin Pascaru še rj. eeejšen začetnik v teh stvareh. .. Jec ima z jezikom v Romuni- precejšnje težave. Romunska Štei°nca latinskega izvora in 8ta£-med romanske jezike. Kon \n govoril angleško, nje-besede je bilo treba še pre vesti v slovenščino. bpn° velikem rudnem bogastvu, Vihreg^ednih karpatskih gozdo- » Po živinoreji in žitu je Ro- munija že dolgo znana. Okoli 12 milijonov ton nafte načrpajo v okolici Ploestija, Pitestija in na drugih nahajališčih ter jo predelajo v rafinerijah v Giurgiu in v Konstanci. Nemci so se v zadnji vojni do zadnjega krčevito oprijemali teh važnih nahajališč energije. Romunija ima tudi skoraj neizčrpne količine zemeljskega plina in šteje med prve dežele sveta. Močno ima razvito težko in kemično industrijo. Romunija ima približno toliko živine kot Jugoslavija, čeprav ima malo manjšo površino in malo manj ljudi. Pridela skoraj toliko pšenice in ne dosti manj koruze, od industrijskih rastlin pa je pomembna predvsem sončnica. Pomembna je tekstilna in dustrija, blago pa je navzlic temu za naše razmere precej dra go, ljudje pa so še slabše oble čeni kot pri nas. Resda mi nismo bili poklicani, da bi svetovali državnemu in partijskemu vodstvu, naj več narodnega dohodka nameni za povečanje osebne porabe prebivalstva, menili pa smo, da bo prej ali slej to potrebno. Posebno zadnja leta so v Romuniji zgra dili že toliko velikih industrijskih objektov in imeli tolikšen porast proizvodnje in narodnega dohodka, da bodo tudi lahko več namenili sedanjim rodovom. ...draginja pa preceišnja! Kot pravi Jugoslovani, ki se ne izneverijo tradiciji in kupujejo s tujo valuto, kolikor jim dovoli jugoslovanska denarnica, smo hlastali tudi po romunskih leih. Toda to pot smo se ušteli. S prvega ogleda smo se razočarani vračali v hotel, saj ni nihče odkril stvari, za katero bi lahko rekli, da se jo izplača kupiti, v trgovinah pa tudi ni bilo več romunskih spominčkov, pri katerih seveda cena ne bi bila tako važna. Naenkrat je bilo de narja preveč! Kako redek občutek zadnjih reformnih let... Preden greste z nami po širo: kih bukareštanskih ulicah prodajat zijala in kupovat romunsko robo, ponovimo še enkrat: romunski lei je vreden približno toliko kot naš novi dinar. Kot so nam povedali domačini, zasluži romunski delavec ali zadružnik okoli 1400 leiov na mesec, visoko šolani strokovnjak pa 2000 in več leiov. In cene: dobre cigarete stanejo 7,5 leia, maslo 40 leiov, lepa moška obleka 1600 leiov, patentni svinčnik pa 8,5 leia. V hotelu stane prenočišče od 50 leiov navzgor. 2ivila na splošno niso dražja kot so pri nas, če izvzamemo žvečilni gumi, za katerega pri nas ne vem kam naj ga vtaknem, v Romuniji pa pomeni pravi luksus. Nedelja popoldne na glavni bukareštanski ulici, ki nosi ime po preminulem prvem sekretarju romunske komunistične partije Gheorghe Gheorghi u-Deju. Na steni stavbe sta dva reliefa, ki predstavljata dva važna mejnika romunske preteklosti: leto 1877 — osvoboditev izpod turškega jarma in leto 1945 — zmaga in proglasitev ljudske republike. Imate žvečilni gumi? Prodate žvečilni gumi? če bi te stvari prej vedeli, bi k avtobusu pripeli priklopnik, poln teh izdelkov gumarske ali prehrambene industrije in samo še UNICEF bi se lahko kosal z našim poslanstvom. Kjerkoli smo se ustavili, so nas, kot mi nekdaj Amerikance, obstopili stari in mladi in prosili za »sladke cigarete«. Niti nismo zamerili fantiču, ki je pred univerzo v Craiovi, kjer imajo ocene izpitov posameznih slušateljev javno razobešene, namesto ene ponuđene cigarete zgrabil celo škatlo in jo ucvrl med hišami, zakaj te dobrote ni na spisku uvoznih predmetov. Iz Romunije pa tudi iz Bolgari, je ljudje precej teže potujejo v druge dežele in se šele zadnje čase te stvari vidno izboljšujejo. Prestolnico smo prehitro ocenili le po tržnici človek ne živi samo od kruha (ko smo že pri kruhu: Romuni ga ne pečejo vsak dan!). Drugi dan bivanja v glavnem mestu, ki šteje 1,3 milijona prebivalcev, smo ugotovili, da ima razen tržnice, na katero je bolje da ne zaidete, tudi veliko stvari, ki si jih je vredno ogledati. Da, mestu smo naredili krivico, ko smo ga obsodili po prvih vtisih. Res so tisto julijsko noč pometli vse bukareštanske ulice, ker so pričakovali avstrijskega kanclerja, toda tudi sicer je središče me. sta čisto, lepo, rekel bi veličastno. Žal nam ga vodič ni znal predstaviti. Ko smo križarili po njem, smo prav po naključju zašli v čudoviti muzej starih romunskih hiš in kmečkega orodja, kar so tja pripeljali iz različnih pokrajin dežele. Tudi nam ni priporočil ogleda bogatega bu-kareštanskega muzeja umetnosti, kjer hranijo dela slovitih slikarjev in kiparjev, ki so bila nekdaj zasebna last romunske kraljeve družine, zdaj pa si jih lahko ogleda vsak ljubitelj umetnosti. Vodič nas je opozarjal predvsem na velike stavbe, ki so bile zgrajene v zadnjem obdobju: razne upravne palače, šole in tovarne. Med njimi, so res ogromne stavbe, hiša tiska Scan-tea je podobna moskovski univerzi Lomonosov, pred njo pa stoji velik Leninov kip. Ko smo že pri tem velikem možu svetovnega delavskega gibanja, naj opozorim še na tole drobtinico, ki pa ni tako nepomembna. Znana je romunska samostojna politika, ki jo krmarijo tako, da se ne zamerijo ne Kitajcem in ne Sovjetom. Njihov položaj je prav edinstven. Nekaj podobnega je moralo biti tudi v preteklosti, saj si drugače ne znam razložiti, zakaj so v Sovjetski zvezi spremenili Stalingrad v Volgograd, v Romuniji pa so taka imena še ostala (Regiune Stalin, Orasul Stalin). Na obisku v Agrohazenu Točnejših svežih podatkov o romunskem kmetijstvu ni bilo mogoče dobiti. Pred sedmimi leti je 16.000 majhnih zadrug in veliko število manjših državnih posestev obdelovalo 83 odstotkov vse zemlje. Do leta 1962 so tudi preostalo odvečno zemljo velikih kmetov dodelili zadrugam in državnim posestvom. Od takrat ni v deželi več pravih zasebnih kmetov, večino zemlje obdelujejo v zadrugah in posestvih, plačilo za delo pa dobijo delno v pridelkih, delno v denarju, če ljudje niso zadovoljni, imajo teoretično možnost izstopiti iz zadruge, vendar se, kot zatrjujejo, kaj takega ne dogaja. V bližini glavnega mesta smo si ogledali večje posestvo — Agrobazen, ki oskrbuje prebival-, stvo z zelenjavo in mesom. Pravzaprav sem v zadregi, kaj naj napišem, če imajo Romuni tako navado, kot jo imamo mi, da razkazujemo le najboljši agrokombinat, potem bi za Agrobazen veljala ocena slabo, če pa so nam pokazali povprečno kmetijsko gospodarstvo, pa bi bila ' ocena višja. čeprav je bila nedelja, sta nam predsednik zadruge in glavni agronom rada razkazala del posestva — vrtnarijo in goveje hleve. Začudili smo se podatku,-da posestvo zaposluje kar 2200 ljudi, od tega pa le štiri visoko-šolane kmetijske strokovnjake. Kar čedna armada, vprašanje pa je, kako je z delovno storilnostjo. Ne v Romuniji ne v Bolgariji ni bilo dosti slišati o tem; v Bolgariji so nas na to stalno opozarjala gesla, v Romuniji pa jih je bilo precej manj. Živinorejci vedo, kolikšna je storilnost, če en krmilec skrbi za ducat krav. V hlevih so napeljane cevi za strojno molžo, vendar so to kasneje opustili in spet molzejo na roke. živino imajo še kar lepo, le okolica prebivališča spominja na naše odprte hleve. Z ljudmi je treba živeti, če jih želite dodobra spoznati. Bežni vtisi lahko varajo, preveč so slučajni in površni. Podatke je težko preveriti, zato tudi lahko niso najbolj točni. Toda vseeno naj še enkrat primerjam obe deže^ li, nam premalo znani vzhodni sosedi. H V Bolgariji smo vseskozi občutili veliko prizadevnost in željo po napredku, nezlomljiv narodni ponos, prijateljstvo, dobrotno slovansko dušo, privrženost novi družbeni ureditvi. V Romuniji, kjer smo se vozili po boljših cestah, kot jih imamo pri nas ali v Bolgariji, se nam je zdelo, da je teh čustev čutiti manj. Mogoče je delno kriva tega tudi govorica in naše nevšečnosti, ki so se nam dogodile. Za obe deželi pa obiskovalec lahko ugotovi: hitro napredujeta in se želita izkopati iz bede in zaostalosti, po čemer sta bili znani v preteklosti. Ustvarili sta si že solidno osnovo in prehaj jata v čas, ko ljudem ne bo več treba stiskati pasov. (KONEC) Značilna romunska kmečka hiša, obdana z lesenim plotom. Na zadnji steni, ki meji na soseda, ni ne oken ne vrat. Znamenitost Bukarešte je muzej Satului, kjer so razstavljene originalne hiše in kmečko orodje iz različnih predelov dežele in iz različnih zgo« devinskih obdobij. PIERRE JEAN JOUVE: MitSMESEK Hodil je pod vročim marčnim soncem po tisti nesrečni ulici, kjer so vse hiše, visoke in nizke, nekako enake in umazane, brez barve, brez stila, kjer so delavnice označene z obrabljenimi izveski iz starih časov, kjer so na zidove že neštetokrat pribijali in spet pulili najrazličnejše napise, kjer so kavarne prazne, kakor da bi jih zajela melanholija, hodil je po tej ulici, in ko je iskal, ne da bi vedel kaj, in ko je tu in tam zagledal ozadje kake tovarne, kjer je bilo vse majhno, vse brez smisla, neurejeno, kjer je vse kazalo na pusto, enolično in neokusno življenje, je stopal mimo neke razmajane terase, ki je bila v višini sosednjega bulvar a. Lahko si prišel gor po stopnicah. Ko je prišel v ta konec te prežalostne četrti, je začutil nad seboj prisotnost nekega bitja in čisto slučajno je dvignil glavo in zagledal ženo, ki se je naslanjala na ograjo tiste terase. Videl je, da je lepa in primemo oblečena. žena, ki je s terase lahko nadzorovala vso ulico, ga je gotovo videla prihajati, ko je bil še daleč in majhen kot pika. In v prvi četrtini sekunde se mu je zazdelo, da je tako zrasel v njenih očeh; v drugi četrtini sekunde je videl, da ima bled, mlad in še ljubek obrazek; v tretji četrtini sekunde je pomislil, da je to najbrž žena kakega uradnika, mati majhnega otroka; toda že v četrti sekundi mu je ona sama zaupala bistvo svojega življenja, kajti njene ustnice so se rahlo odprle, se našobile in napele, kakor da bi hotele nekaj sesati — in njene oči so se prav tako odprle in vrgle nanj vročo in sladko svetlobo — prav zares, ogrela je vso ulico — in to bi lahko prevedli z besedami: »Saj veš kaj, saj se razumeva ...« In potem je še in še razločno namigovala na isto stvar. Vsak njen gib je kazal to njeno nadarjenost. Končno so se njena usta začela sladko, po žensko smejati. Si razumel, moj ljubi? Toda mož je, brž ko se je zavedel, da ga je to dekle vznemirilo ob treh popoldne, z veliko častivrednostjo pogledal stran. Ah da, časti-vrednost — v teh okoliščinah. Se en korak ali dva pod ograjo in pod dekletom — in že je bil izven pasti; toda moral je še enkrat po-gledati gor. Razširila je svoj nasmeh. Nenavadno lah- koten nasmešek, pa oster kot nož Skoraj kriminalno nežen nasmešek. Zločinski nasmešek, ki bo moža, ki je častivredno pogledal stran, vznemirjal kdove kako dolgo. Nasmešek, ki ga ne pozabiš kar tako. Poklicni nasmešek? Ah ne! Mož je bil že mimo, in ljubezen, ljubezen je bila rojena. Ah da, to je bila prostitutka. A tem huje, kajti ljubil jo je. In bral je v svojem lastnem jazu, kaj vse bi počenjal z njo; ne akta, ne (bolezen), ampak golota, igranje, ljubkovanje, uživanje in dolgo dolgo skupno življenje. Tako bi bil počenjal z njo mož, ki je korakal dalje po ulici, se od nje oddaljeval, pa je vedel, da se bo vrnil in spet prišel k njej. Vrnil se bam po bul varu, si je dejal. Presenetil jo bom s te strani. Mož je prišel do velikega trga, poklical taksi in povedal naslov svojega doma, ko je dvesto metrov od tam deklica ob ograji videla, da prihaja drugi, starejši, in se je nasmehnila. 'J JOŽE GORJUP: priloga k dijaškemu listu »Mlada misel« (št. 1 — 1925). — Iz rokopisne zbirke Študijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu ART BUCHWALD: Starši in matematika Zadnja leta je bilo mnogo razprav v ameriškem sistemu šolskega izobraževanja in v teh razpra-.. vah je vsakdo po svoje razlagal, zakaj Johnny ne zna računati. Jaz pa vem, zakaj Johnny ne zna računati — zato, ker starši ne razumejo šolskih nalog. V dobrih starih časih, ko še ni bilo »modeme matematike«, so učenci delali svoje domače naloge doma, starši so popravljali njihove napake, jih karali in hvalili. Sedaj pa so domače naloge postale takšne, da niti učenec niti njegovi starši ne vedo, kako jih naj rešijo. Naj navedem primer. Prišla je k meni hčerka in izjavila: — Očka, odšteti moram 179 od 202. — To pa ni težko. Napiši število 202, pod njim pa 179. — Kaj pa naj storim z desetico? — Kakšno desetico? — Z desetico pod 202. — Kaj mi je mar desetica pod 202. Kratko malo odštej 179 od 202! Izposodi si desetico, tako da dobiš 12, od tega odštej devet, pa boš dobila tri,, nato pa od 9 desetic odbij 7, pa ti bosta ostali dve desetici. Rezultat je 23. — Nas so drugače učili Uporabljati moramo dese tiče. Desetica je temelj de cimalnega sistema pri ra čunanju. — Dobro, naj bo, ampak rezultat bo vseeno 23. — Kako pa to veš? — Odštel sem devetko od dvojke, nato pa sedem desetic od devetih desetic — Naša učiteljica pa pravi, da se ne smeš zadolžiti, če nimaš s čim vrniti. — Čakaj, takoj bom telefoniral tvoji učiteljici in bom videl, kako v šoli odštevate 179 od 202. Učiteljici sem po telefonu pojasnil, da sva s hčerko naletela na majhno težavo pri domači nalogi. Učiteljica je bilo zelo prijazna. — To je zelo enostavno, mi je pojasnila. — Dvojka v desnem stolpcu so eni-ce, tj. število enic, ničla pa pomeni nič desetic. Le vo število je število stotič. Torej imamo dve stotici, nič desetic in dve enici. Pričnimo s stoticami! Ena stotica je deset desetic, toda še tedno ne moremo odštevati pri enicah. Zato bomo številke še enkrat pregrupirali. Prenesli bomo eno desetico v kolono enic in nam ostane deset desetic in dvanajst enic. Vam je zdaj jasno? — Popolnoma! Vse mi je jasno. Ali vas lahko na koncu vprašam nekaj čisto zasebnega? Ali bo rezultat 23? — V tem primem da! Če pa bi delali po drugem matematičnem sistemu, ki se razlikuje od decimalnega, bi bil tudi rezultat drugačen. Odložil sem slušalko in pogoltnil prgišče aspiri- JOZE GORJUP; SENCE Ne vem, zakaj je sonce tako žalostno sijalo. Nebo je bilo jasno, tako daljno se mi je zdelo in tako visoko, kot še nikoli poprej. Le tihi, srebrno beli oblaček je plaval na njem visoko, in njegova senca, ki je padala globoko v dolino, se mi je zdela tako tiha in žalostna, kot so sence, ki prihajajo iz vseh kotov v teh večernih urah. Ne vem, kaj je lepega v teh temnih sencah. Tudi ne vem, zakaj jih tako ljubim in zakaj so se tako priklenile na srce, da brez njih ne bi mogel živeti. Zdi se mi, da je v teh temnih sencah hrepenenje po soncu večje, in ko bi jih ne bilo nad nami, bi hrepenenje, ki ga nosimo v dušah, ne bilo tako žareče in živo. Nekoč sem sanjal, da je bila vrh klanca postavljena v temni noči žareča luč. In romarji so hodili po klancu navzgor k luči, da bi dosegli svoj cilj in našli uteho svojemu hrepenenju. Toda vsakdo, kogar je obsijala ta žareča luč vrh klanca, je obstal kot okamenel in se ni vzdramil več. Včasih sem pomislil: »Joj, ko bi prišel veter in odgnal oni oblak in bi sonce posijalo v te temne globeli naših duš. Joj, ali ne bi mi vsi zakrili oči z dlanmi in zaklicali velikemu soncu, ki bi sijalo na nas: »Pojdi! Naše oči niso vajene svetlobe, zakaj naše duše so navajene hoditi v temnih sencah. O, ti veliko sonce, pojdi od nas. usmili se!« Listje kostanja je šuštelo, temne veje so pre-prezale druga drugo, in ko si vstopil v njihovo senco, si čutil, kot da si vstopil v gotsko katedralo, in mrak je bil zaprt v te veje.. Pa se je sonce na vzhodu zdramilo in poljubilo tudi te temne kostanje. Svetli žarki so planili v ta mrak in ga pregnali. Joj! In takrat sem spoznal, da listje teh dreves ni več zeleno, kot je bilo nekdaj. Vsak list, ki je ovenel in padel na rosna tla, se mi je zdel krvava kaplja bridkega spoznanja. In tako je padal list za listom.. Misli o ljubezni PAUL HERVIEU: Ljubezen je naselbina nas samih, ki jo hočemo imeti v srcu tistega, ki smo si ga izbrali. PASCAL: Ljudje smo rojeni za ugodje; čutimo ga; za to niso potrebni drugi dokazi. Ko se torej vdajamo ugodju, ravnamo po svojem razumu. Toda večkrat čutimo strast v svojem srcu, ne da bi vedeli, kaj jo je povzročilo. ROUSSEAU: Strgajte ljubezni njeno krilo z obraza, vrnili boste človeštvu mir. žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake prikazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so tovarne, kjer »cvete« ona »velika obrtnija«, s katero se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim ženskim svetom: ali ga niso obhajale enake misli? Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospo da v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blago-srčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovčicam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim podjetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Posamezen človek ni da bi jezove postavil splošni povodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse poučevanje in svarjenje! še neka čudna bolezen se je bila v tem času prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zanemarjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta glas se je bil hitro raznesel po vsej okolici; kdor je utegnil, začel je iskati ta čudni kamen po gozdih, dasi ga morebiti še nihče m videl svoje žive dni; samo to so vedeli, da je črn in da gori. Pravi apostol te nove vere je bil Ndsan; njemu se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko bi ga našel, četudi na tujem zemljišču, to je vedel, da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil NOsa mož, da bi se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim gospodom, kako se govori z Ndsanoip, ki ga zdaj tar ko prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zemlji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomagače: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začmelo kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v Sddnikovo hišo, kjer se je bil zdaj lahko stalno ustanovil. SOdnik ni kazal posebnega zaupanja, da bi bilo iz tega kaj; ali Ndsan mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli v kuhinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar se je bilo naneslo čaz dan. Okrog ognjišča so bili zbrani NOsan, SOdnik, učitelj, ki se je jako zanimal za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje — pekli. Kamen za kamnom je moral v ogenj, kakor se hlebci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za kamnom v roko, ogledoval ga in obračal ter primerjal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se mu zopet ni prav ujemalo. SOdnik je nekaj časa potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: »Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj pravite?« To je bilo nekaj, vsi začno vohati. »Meni se tudi zdi,« pravi NOsan vesel; »kaj pa vi, gospod, ,ludi magister’?« NOsan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, ki jo je bil kje pobral. »Jaz sem nahoden,« odgovori učitelj, bodisi da je res ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ne čuti nič posebnega. Sđdnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže N0-sanu v ogenj: »Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč je že!« »NOsan mu mimo odgovori: »Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako naglo.« »Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega dne«, reče SOdnik. »Veste kaj, možje, za nocoj bodi dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo na kozarec vina!« To je bila modra beseda; vsi so bili njegove misli; kdo bi se ustavljal SOdniku, zlasti kadar je klical na vino! Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali NOsan se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in preiskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj drugi dan potem je NOsan kolovratil zopet po gozdih, da bi prišel na sled blaženi premogovi zeli. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. i MATEJ BOR: Skoz mesečino, veter, sneg... Skoz mesečino, veter, sneg ko mornarji plovete v neznana obzorja: »Morda nas viharna morja naplavijo na čeri časa. Naša telesa bodo bratom stopnice v svobodo. Nekoč bodo legli pod sončna drevesa, gledali v spomladne oblake, in vodo, pojočo pod vrbami, poslušali. Morda bodo v travah zaspali, rastočih iz naše krvi, in sanjali o nas ki smo pali zanje ...« Skoz mesečino, veter, sneg ko mornarji plovete v neznana obzorja: — Nocoj gremo v napad. Glej, kako globoko je nebo! Sneg naš beli brat, razlij se v temo! Veter potepuh podaj nam roko! Mesec lenuh, hitreje za nami! Mi gremo, gremo s puško na rami v napad za svobodo, za kruh! — Tako ste šli in z vami mesečina šumela je v valove belih njiv, jaz vrnil sem močan se, ko da vina čarobnega iz vaših src sem pil. (1941) 25 let Borove zbirke „Previharimo viharje44 6. septembra dopoldne je predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Franc Leskošek-Luka sprejel partizanskega pesnika Vladimira Pav-šiča-Mateja Bora in mu ob 25-letnici izida pesniške zbirke »PREVIHARIMO VIHARJE« izročil spominsko darilo. Zbirka »Previharimo viharje« je izšla, kot je znano leta 1942 v Ljubljani v ilegalni partizanski tehniki, njen pojav na Slovenskem pa je bil sila pomemben tako za propagandno kot organizacijsko delo v našem narodnoosvobodilnem boju. Borova zbirka pa je bila in je hkrati tudi dragocen prispevek poeta v zgodovino slovenske književnosti, saj je kot umetnik in revolucionar pozival množice na boj za svobodo in srečo naših narodov in vsega sveta (Foto: Ljubljanski dnevnik) PARTIZANSKI ROG je izšel! Pred Gorjupovo razstavo v Novem mestu Dolgo pričakovana knji-ga Dolenjske založbe in založbe Obzorja iz Maribora je te dni izšla: v torek dopoldne smo imeli v rokah prvi novomeški izvod PARTIZANSKEGA ROGA izpod peresa prof. Janka Jarca, ravnatelja Do lenjskega muzeja v Novem mestu. Knjigo, ki sta jo založili omenjeni založbi, tiskala pa Blasnikova tiskarna CP Delo v Ljubljani, je oikusno opremil Uroš Vagaja, ima pa 267 strani. Kostanj eviška Gorjupova galerija in Dolenjska galerija v Novem mestu pripravljata zanimivo razstavo Gorjupo-vih de) v Novem mestu, šestdeset let je preteklo od slikarjevega rojstva in trideset let od njegove smrti: tako kratek čas je bil dan umetniku. Gorjup je začel ustvarjati v Novem mestu pod Jakčevim vplivom. Zanimivo je, da pada razstava v čas, ko v Kostanjevici na Krki restavrirajo freske v Miklavževi cerkvici na otoku> delo Jožeta Gorjupa, slikarja velikih ploskev ter svoj čas veliko obetajočega freskanta. V Dolenjski galeriji bo zbranega veliko: razstavljena bodo slikarjeva olja, lesorezi, jedkanice, plastike ter tudi dve freski. Razstavljenih bo tudi nekaj fotografij obnovljenih fresk. Slikarjeva umetniška zapuščina je velika in le redkokdaj se zgodi, da ostanejo skoraj vsa dela v eni galeriji. Galerija, kjer so Gorjupova dela, nosi njegovo ime. Med umetnikovo zapuščino Pa sodijo tudi literarni poizkusi. V Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu hranijo v rokopisnem oddelku Gorjupovo pesniško zbirko z likovnimi prilogami ter novomeško gimnazijsko glasilo Mlada misel, kjer se je za urednika podpisoval Jože Gorjup, študijska knjižnica v Novem mestu hrani dva izvoda prve številke iz leta 1925. Skromen zvezek je bila Mlada misel> vendar je že na zunaj viden’ vpliv posebnega okusa: domala kvadratasta oblika, zelene platnice ... Jože Gorjup je bil takrat v četrtem razredu gimnazije. V zvezek, pisan z roko, je prispeval pesmi ter kratko prozo Sence, katere odlomek objavljamo v tej številki. Kot je v zgodnjih Gorjupovih delih, nastalih še v Novem mestu, viden vpliv Jakčevega liričnega ekspresionizma, tudi v njegovih literarnih poizkusih zasledimo vpliv struje, ki je bila na Slovenskem zasidrana zlasti v ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dclenjski ’ist no svo| naslov! Novem mestu. Zdi se, kot da so Gorjupove skice, priložene Mladi misli, kot narejene za ilustracije k Jarčevim ekspresionističnim pesmim. P. BREŠČAK Naj zaradi pomanjkanja prostora naštejemo tu samo naslove poglavij, ki sledijo avtorjevi uvodni besedi in prvemu delu, ki pripoveduje o Rogu v preteklih stoletjih: Partizanski Rog kot zbirališče dolenjskih partizanov, Partizanska spomlad 1942, Prvi znanilci viharja. Roška ofenziva, Ponovni vdori na Rog in boj za Suho krajino, Rog — srce svobodne Slovenije, Spopad pri Rajhenavu in zadnji italijanski vpad na Rog, Itali- ja položi orožje, šest tednov svobodne jeseni 1943, Oktobrsko neurje, Zavarovanje Roga in boj za dolino Krke, Vdor v Belo krajino, Zadnji boji za Krko in Rog, Slovenska centralna vojnopartizanska bolnišnica, Tehnike, tiskarne in delavnice, Pomembnejši kraji na območju Rjpga. Knjiga, ki smo jo dolgo pričakovali, bo te dni naprodaj v vseh knjigarnah. V kratkem bomo o delu obširneje poročali. Tg. pillll!llllll!lllllllllilllllllllHillllllll!ll!IIIIIIIIJjllUIIIIIIIIII!llllilll!illllillllillllllljllll!lllillllllllllllll!UIIIIIIW gg. (: f r v .r *\k *> . • 1 LADO SMREKAR Ustvarjalni nemir in konec Jožeta Gorjupa Letos poteka šestdeset let, odkar se je rodil kostanjeviški rojak, slikar in kipar Jože Gorjup. Prerana smrt pa je povzročila, da se v istem mesecu in istem letu spominjamo tudi 35-letnice umetnikove smrti. Ob tej priložnosti bi rad povedal nekaj besed o tem neugnanem ustvarjalcu, čigar del umotvorov smo izbrali za posebno razstavo, ki zdaj kroži po slovenskih mestih. Ne pričakujete od mene nikaršnega visokega letečega razpravljanja o umetniku in njegovem delu, marveč le nekaj besed o tem, kakšna je bila njegova življenjska pot, kaj nam naš Gorjup pomeni in zakaj smo se odločili, da ga posredujemo široki slovenski javnosti, ki naj ga s tem spozna in mu pripiše tisto mesto, ki mu kot dragoceni umetniški osebnosti pa vsej pravici pripada in ki mu jo je dalo tudi najvišje strokovno mnenje, pri čemer mislim na oceno akademika dr. Franceta Steleta — patriarha umetnostnih zgodovinarjev na Slovenskem. Jože Gorjup je izšel iz uradniške družine, ki se je ukoreninila v do-lanjski Kostanjevici. Rodil se je 20. aprila 1907, doživel kot učenec nižjih razredov domače osnovne šole prvo svetovno vojsko, kot gimnazijec rojstvo kraljeve Jugoslavije, kot študent likovnih umetnosti in svetovljan pa svetovno in našo domačo gospodarsko krizo. Po končani osnovni šoli je šel v novomeško gimnazijo, ki je dala s svojim življenjem in v stoletni praksi preizkušenim redom slovenski kulturi vrsto odličnih tvorcev. Tu je na mah stopil sredi dijaškega vrveža, na mah postal iskalec novih poti in kaj kmalu pokozal ne samo svoje zanimanje, marveč tudi resničen dar za gledališče, likovno umetnost in literaturo. Tako je kot dijak najprej urejal literarno glasilo »Zarja«, ki ga je nadaljevala »Mla- da misel«. Pri obeh glasilih je deloval kot urednik, kot ilustrator in kot literat. To živahnost je ob vsakih počitnicah ponesel tudi v redno Kostanjevico, kjer Je priredil in recitiral zdaj večer Kosovelove lirike, drugič spet pripravil Cankarja, Zupančičevo »Veroniko«, pa še in še. Bil je poln idej, neutruden v iskanju novih spoznan j, poln nekega izrazitega ustvarjalnega zanosa in navdušenja. V tem času so čudoviti lesorezi Božidarja Jakca, ki jih je vrezal za Gradnikovo pesniško mojstrovino »Pisma«, vzbudili v Gorjupu vrsto lastnih poiskusov v lesorezu in linorezu, od katerih se jih je nekaj ohranilo in jih nekaj predstavljamo Jože Gorjup, nadarjeni slovenski slikar, fotografiran 24. marca 1930 v Firencah. tudi na tej razstavi. V tem času je Gorjup tudi že kiparil in že v začetnih plastikah opozoril na melan- holično razpoloženo naturo, ki je vsa dovzetna za svetle vzore, od katerih je bil v tej dobi najmočnejši Jakčev lirični ekspresionizem. Pod vplivi Jakčevega mojstrstva in pod vtisi Jakčevih stvaritev je Gorjup ilustriral svoje lastne verze in 1924 že pripravil svojo pesniško zbirko. Verzi, ki so se ohranili, kažejo vse značilnosti ekspresionizma in so — čeprav zelo mladostni — moderno občuteni. Novomeško gimnazijo pa je predčasno zapustil in šel na zagrebško akademijo. Tu je začel s študijem kaparstva pri Kršiniču in Meštrovi-ču, ki ga je, kot pravi akademik Stele, »popolnoma osvojil«. »Me-štrovič je bil tedaj na višku svoje ustvarjalne moči in njegov lirično ekspresivni formalizem, ki je bil naslonjen na južnjaško renesančno razpoloženje, je mladega Gorjupa prvsem prevzel in veliko bolj zanimal kot severnjaško orientirani ekspresionizem Franceta Kralja. Tako razpoložen zapusti Gorjup 1927 zagrebško akademijo in se preselili v renesančne Firence, kjer se posveti slikarstvu in grafiki. Tu je kot slikar zgleduje pri mojstru Careni, kot grafik pa se nasloni na Celestina Celestinija. V Firencah je Gorjup strastno vsrkaval utrip renesančnega mesta z razkošnimi kulturnimi spomeniki in drugimi znamenitostmi. Večina Gorjupovih najboljših jedkanic je prav iz te dobe, saj so nastale v Firencah in so tako tudi signirane. Nobenega dvoma ni, da kažejo ti listi značilnosti Celestlnijevega mojstrstva, vendar tudi Gorjupovo močno lastno ustvarjalno silo, ki je oplemenitena in obravnava z »romantično narodno nastrojeno« Gorjupovo dušo. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) DREVI V KOSTANJEVICI NA KRKI Razstava Rudija C? • v • v bimcica Jesenski del letošnjih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala se bo nadaljeval drevi: s samostojno razstavo se nam bo predstavil slikar in grafik Rudi Simčič iz Ljubljane. Rudi Simčič se je rodil v ljubljanski delavski družini 10. marca 1920. Obiskoval je takratno obrtno šolo in živel v Ljubljani do 1942, ko so ga Italijani zaradi sodelovanja z OF internirali v Gonarsu. Po razpadu Italije je padel v nemško internacijo, od koder se je vrnil bolan. Nekaj časa za tem je delal kot uradnik, kmalu pa je našel pot v ustvarjalni svet slikarstva. V dveh desetletjih se je razvil v slikarja nadrealista in interpreta poetične grozljivosti, ki sega nazaj v svet internacije in trpljenja. »Danes pa je Simčič v svojih delih tisti, ki opominja na grozečo nevarnost in kot sam pravi: ,Iz teh slutenj in spoznanj, ki so se bridko uresničile že nad Hirošimo, hočem usmeriti psihično zaskrbljenost ljudi v svetlejše sfere!’« (Iz uvodne besede Andreja Pavlovca v razstavnem prospektu). Prvič bo Simčič na razstavi (doslej se je že enajstkrat predstavil občinstvu v Ljubljani, Kranju, Zagrebu, na !llllllllillllll!!llll!lllllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilillill|l|[! RUDI SIMCIC Bledu in drugje) pokazal tudi svoje plastike v lesu, razen njih pa lep izbor slik v oljni tehniki, več monotipij in grafičnih risb. Razstavo bodo odprli ob 19. uri v Lamutovem likovnem salonu. Hkrati bo recital dramatika Ivana Mraka, ki bo bral odlomek iz svoje nove tragedije »Van Go-ghov Vidov ples«, medtem ko bo spregovoril uvodno besedo Andrej Pavlovec, ravnatelj muzeja v Škofji Loki. Pokrovitelj prireditve je tokrat veleblagovnica MERCATOR iz Ljubljane, Razstava bo odprta do 27. septembra. Tg. Nove pridobitve kosta-njeviške galerije Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki je te dni dobila novo delo Jožeta Gorjupa, plastiko, ki predstavlja portret mlajše žene. Delo je iz mavca ter je le malo poškodovano. V galerijo ga je prinesla Gorjupova hči. V Kostanjevici so nam povedali, da bodo verjetno dobili tudi umetniško zapuščino slovenske slikarke Karle Bulovčeve-Mrakove. Ker vseh umetnin v galeriji v šoli ne morejo razstaviti, jih veliko hranijo v depojih. Od časa do časa del razstavljenih slik zamenjajo ter razstavijo nova dela in tista, ki že nekaj časa niso bila razstavljena. Harry Houdini med enim izmed svojih slavnih pobegov, potem ko se je dal ukleniti v verige in rešilne pasove. Znal je uiti tudi iz dvanajstkrat zaklenjene železne kletke, ki so jo vrgli v deročo, ledeno mrzlo reko... Houdinijeve čarovnije naprodaj Milenin prvi vzpon: naravnost na Trigiav Milena Plut, 18-letna trgovska pomočnica iz Črnomlja, je bila med 100 izžrebanimi ženskami pil časniku TT, ki so se udeležile nedavnega pohoda na Triglav, zato smo jo obiskali. — Ali se že dolgo ukvarjate s planinstvom? — Sploh ne! Bila sem trikrat na Mimi gori, gorenj- Harryja Houdinija, enega izmed najbolj znanih čarodejev na svetu ni več med živimi. Nekaj njegovih najbolj znanih predstav smo videli tudi pri nas v ameriškem barvnem filmu »Houdini«. Slovitega coprnika je igral Tony Curtis. Pripomočki, ki jih je uporabljal pravi Houdini pri svojih čarovnijah, so zdaj, kot poroča agencija NYT iz Fort Washingtona v Pensilvaniji, naprodaj tistemu, ki bo ponudil primerno vsoto. Velik del opreme in pri-pomočnikov, ki jih je 35 let uporabljal Harry Houdini pri svojih čarovnijah, leži v zaprašenih kovčkih in pletenih zabojih, ki so shranjeni v nekem skladišču v New Jer-seyu. Vse to je sedaj naprodaj. To pa je le del ogromne zbirke čarovniških pripomočkov, ki jih je uporabljalo več slavnih čarovnikov, med njimi tudi Harry Kpllar in Howard Thurston. To zbirko sedaj prodaja Bruce Gi-melson, trgovec z avtogrami in znamkami. Po njegovi oceni je v celotni zbirki približno 5000 predmetov. Ti predmeti po večini niso taki, da bi jih lahkopostavili v dnevno sobo ter z njimi presenečali in varali svotje prijatelje. Valvasor o gradovih v dolini Krke »—* SOTESKA Neprimerno ime gradu Soteske. Kje leži. Kdo je dal grad prvi zgraditi in zakaj. Nadaljnje zidanje sedanjega gradu. Sloves tega gradu. Opis gradu. Ptičnica. Lepe sobane. Odličen odmev na gradu Soteski. Lep vrt. Globoka klet in veliki in veliki sodi. Sijajna konjušnica. Most in mlini. Brez primere prijeten kraj. Pristava Kulo-va sela. Gorski izvir. Posebno ljubek studenec. Na hrib speljana pot. Ahati. Na hribu najdeš lepe ahate. Župna cerkev sv. Erazma v Soteski. Spomenik v spomin na uboj poslednjega gospoda iz Loža. Ta sijajni in čudoviti novi grad nosi po krivici ime Ainodt (t. j. pušča), ker tako razkošna zgradba pač nima ničesar skupnega s puščo, temveč se lahko s svojim prelepim poslopjem ponaša bolj kot katerikoli grad na vsem Kranjskem. Grad si je dozdevno svoje popolnoma neprimerno ime pri. vzel po bližnjem starem gradu Aindot, ki se kaže očem takoj onkraj reke Krke ter si je to ime izposodil v prejšnjem stoletju. Opis starega gradu pa bo sledil kasneje. Prelepa grad, ki ga Kranjec imenuje Soteska, leži na Dolenjskem ob bistri reki Krki, prepolni rib, oddaljen od Ljubljane sedem, od Črnomlja pa tri milje, in sicer ob deželni cesti, ki teče med obema omenjenima mestoma. Od Soteske do trga in gradu Žužemberka štejejo eno miljo, do Novega mesta miljo in pol, do toplega vrelca Toplice, ki so po vsej deželi znane, pa pol ure. Prve temelje za ta prečudoviti grad so položili gospodje Scheier. Ko so ti spoenali, kakšno lepo lego ima kraj na naši strani Krke in das svojo ravnico in različnimi drugimi ugodnostmi naravnost vzbuja v njih željo zgraditi si na njem lepo graščino, in ker je grof Herman Celjski (kar bomo omenili pri opisu Stare Soteske), stari grad razrušil, so neudobno Staro Sotesko zapustili, si izbrali sedanjo za svojo novo prebivališče, postavili prve zidove, jih utrdili s stolpi, nato pa ga sčasoma izboljševali, tako da je mogel po vsem Kranjskem nositi ime dobro utrjenega gradu. Grad je kasneje z dedovanjem prešel na grofe in gospode Gallenber-ške. Sedanji gospod lastnik, njegova ekscelenca gospod Jurij žiga grof in gospod Gallenberški, deželni upravitelj m deželni oskrbnik na Kranjskem, je staro grajsko stavbo skoraj porušil in tako se je iz starega prahu dvignil nov feniks, ki po svoji dragocenosti in umnih gradbenih načrtih toliko prednjači staremu, kolikor svetel dan temni noči in vsa dežela skoraj ne more pokazati lepše zgradbe. (Nadaljevanje prihodnjič) ^ prodajnem katalogu piše, da bo kupec Houdinijeve zbirke našel v kovčkih na tisoče verig, ključavnič, ključev, raznih priprav za mučenje, prisilnih jopičev in celo električni stol. Vse to je u-porabljal Houdini pri svojih neverjetnih umetnijah. Houdini je bil vnet zbiralec srednjeveških priprav za mučenje in uklepanje, ki jih je često uporabljal za svoje grozljive predstave. Ti predmeti so večinoma pristni, drugi pa so spretno ponarejeni. Videti so strašni, zapirajo se s težkimi zapahi, štirimi ključavnicami ter še s posebnimi vezmi ali sponami, toda če jih natančno pregledamo, vidimo, da ima vsak od njih kakšno skrito pomanjkljivost. Houdini je zaslovel s svojo točko »Mleko lahko uide«. Ogromno galvanizirano železno posodo na odru so skoraj do vrha napolnili z vodo, nato pa so ga zaklenili vanjo. Očitno je bilo, da se bo v njej utopil. Toda kakor hitro so spustili pred gledalci zaveso, je Houdini z rameni odrinil vrh posode. Lažni obroč okoli posode mu je omogočil, da je odrinil pokrov skupaj s ključavnicami. »Zbirke ne bomo pod nobenim pogojem drobili,« je deja g. Gimelson, »ker spada v muzej ali pa v kakšen drug znanstven zavod.« »Pravzaprav pa bi lahko že iz nje same naredili muzej.« je dodal. Zbirko je ocenil na manj kot 100.000 dolarjev, vendar cene ni natančno določil, ker zbirke ne bodo prodali na dražbi. »Tu je tudi mnogo velikih prevar, kot na primer Houdi-nijeva jeklena posoda, v katero se je dal zapreti in vreči v vodo, poleg tega pa še blizu 1000 zapestnih okov (lisic) in kjučev. Će bi jih hoteli prepeljati, bi rabili dve avtomobilski prikolici,« je dejal g. Gimelson. Lastnik zbirke je Joseph Dunninger, čarovnik in bralec misli, ki meni, da je v zbirki 90 odstotkov Houdini-jevih manjših ter 40 do 50 odstotkov njegovih večjih pripomočkov. Nekaj teh reči je uporabljal tudi sam pri svojih predstavah. »Nekateri predmeti so tako stari, da jih ni mogoče več uporabljati,« je pripomnil g. Gimelson. »Tisti predmeti, za katere Je potrebna posebna odprtina v odrskih tleh, če jih hočemo rabiti, tudi niso več uporabni, ker današnji odri nimajo več te odprtine. Nekaterih pa ni vredno uporabljati, ker je njihova skrivnost sedaj že splošno znana.« »Vse to je spadalo v dobo magije, ki pa je že minila,« je dejal g. Dunninger. »Z medeninastim loncem, ki ga je uporabljal Alexander Her-rmann, da je v njem izginil zajec, ne bi danes nikogar več preslepil. Vsi bi vedeli, da je zajec v lažnem pokrovu.« G. Dunningier je povedal tudi, da so Houdinijeve pripomočke zbirali skoraj <0 let. »Nekatere sem kupil od njegove družine, druge mi je zapustil, nekaj pa sem jih dobil od ostalih čarovnikov.« (Intem. Herald Tribune) skih hribov pa doslej od blizu še nisem videla. Uredništvu TT sem kar tako pisala in poslala prijavo, pa sem dobila odgovor, da sem izžrebana. — Kako ste se znašli med toliko tujimi ženskami? — To me je malce skrbelo, a sem že na kolodvoru v Ljubljani dobila družbo. — Ste bili za izlet dobro opremljeni? — Čevljev nisem imela primernih, drugo opremo pa sem spravila skupaj. — Ali ste, nevajeni takih pohodov, lahko vzdržali naporno turo? — Iz Ljubljane smo se peljale z avtobusi do Bohinja, naslednji dan do Rudnega polja, od tam naprej pa smo šle peš. Hodile smo od 8. zjutraj do 11., ko smo prispele v žagarjev dom. Po počitku smo nadaljevale pohod do koče Planika; tam smo prenočile. Vreme je bilo lepo, a nad Bohinjem je bala megla, tako da razgled ni bil posebno lep. Najbolj mi je ostal v spominu pogled na Aljažev dom, ki smo ga videle v dolini pod seboj. Hodile smo počasi, v skupinah po 6, med seboj pa smo bile navezane. Naša skupina je bila najboljša, ker smo bile njej same mlade. Nesreče ni bilo nobene, le neka 78-letna Zagrebčanka je ostala v žagarjevem domu, ker nadaljnje poti ni zmogla. — Vas pohod ni utrudil? — Bilo je nekaj žuljev, mene pa so noge še dva dni bolele. — Boste še kdaj obiskali Triglav? — Verjetno že prihodnji teden z družbo iz Črnomlja! Ra. Oglašujte v DL! Nedeljske dirke v Momai pri Milanu so veljale za prvenstvo Italije, za prvenstvo Evrope in se štejejo za prvensifcvo sveta v kategoriji F1 dirkalnih avtomobilov. To je hkrati tudi najbolj dirkalna kategorija na najbolj slovitem dirkališču in ker so bili tu zbrani še vsa najboljši dirkači sveta, ni dvoma, da je bila — naj dirka! Skoraj 400 kilometrov dolgo progo dolgo časa v vodilni skupini, je morajo avtomobili v 5,75 km dol- moral v 54. krogu zaradi okvare gd pentlji prevoziti kar 68-krat! odstopiti. Jun Clark z I/3TUS- Italijani so vse upe polagali v FORDOM, ki je od začetka vodil, svoj FERRARI in Chrisa Amona v potem pa zaradi okvare na mo- njem (6lika desno), čeprav je bil tor ju zaostal za en krog v (11 krogu) je med tem meter za me- trom divje lovil »čelo« — Grahama Hilla (LOTUS,FORD), Jacka Brabhama (REPCO-BRABHAM) in Johna Surteesa (HONDA). Večkrat je voeil več kot 300 km na uro in dosegel tudi največjo povprečno hitrost dirke v enem krogu: 234 km na uro, kar je hkrati tudi novi rekord proge v Monzi. Hill je zaradi okvare odstopil v 59. krogu, potem pa se je začela tako dramatična borba, da Je vsa večdesettisočglava množica planila POLJE »OMEGA« m na sPet v°- dil .'Startna štev. 20), takoj Ml Surtees'(14), ki s® »®tji Prebil na drugo mesW« irhu Pa Brabham (slika pr^JlficrrsC številke na stolpu poin^liuiiT,.1^ in čase). Gledalci *Lp ^ (r*arku. ge en krog! Tod^’a/ko ^ ovinka pričako-vali so bili nemalo PreS^dl ^UrteJ,110 Crfco je prvi prevoj (HONDA), za 111 nato s kihajo- f ^»a! : zmanjka' to seveda navzlic vsem Pff& in vojske vclr njO^^ga »i!1 °dnesli Clarka. f Sfnii j^agovalca dirke hu5?2r'» 113 ramah! sr^«S ^ v odlični Anglež SUJf eltj- ^redi levo) in z njuf ^;*> ^"Japoncev (HONDA)., t Jom^ «k° sloviti dirki nofJ160 111 P°ln P°’ kai S^^jc^^oljšega franco- 3. Zdrava kozmonavtova obraza je pobelila smr • na bledica. Neznana sila iz večno skrivnostnih globm kozmosa je grobo vdrla v sleherni vijak ladje, v P slednje vlakno pretresenih vesoljcev! ,«„«m Jean je kriknil. Človeški glas je v tem grozljiv en trenutku prvi pretrgal tesnobo; vesoljca sta plani a k instrumentom. Čakalo ju je več poraznih “S0.1.®/1' tev! Zveza z Zemljo je bila prekinjena. Orientacija in krmilne naprave so odpovedale. d» 1’! 0,rba elektronskih možgan za ugotovitev, nj9 toLteSa trenutka dalje v neznano! Posled- - je bila točka, kjer se je zgodila ne- rtiev Ostala je zapisana na mrtvih instru- gesf [ bilo ^ ^ vedno mrzlično preverjal. Ni- { *la njih, kar bi pojasnjevalo karkoli. * bodlo v oči, je bil rahel ntfrnik od za-J !*’ j °da prav rahel. £ sPustil v spodnji del ladje, k pogonskim energetskemu viru ladje, k reaktorju. Rakete niso kazale okvar, reaktor pa je bil hladen, skoraj brez moči. Ko se je Jean vračal v gornji del, je tudi drugače občutil, kako zelo je oslabelo srce ladje; v njene prostore se je prikradlo breztežnostno stanje. Jean je splaval skozi odprtino v gornji prostor. To zoprno visenje v prostoru — kozmonavta je spominjalo na mučne dneve prvih treningov — je še povečevalo občutek negotovosti, izgubljenosti. — Se da kaj storiti? je vprašal Peter. — Prav ničesar! je suho odvrnil Jean. skrivnost izrezljane skrinjice »Saj je res čudno: koža je potemnela, balzamirana, trakovi pa čisto novi...« »Morda je pošiljatelj s tem poslal neko sporočilo. Morda prav tisti, ki mu je bila roka odsekana, adi pa kdo drug v njegovem imenu.« »Zdi se mi nesmiselno...« »Pa ni! Odsekana roka je polkovniku Morelandu nekaj sporočila. Saj je stvar res grozna, vendar zdrav človek ne bo omedlel samo zato, ker vidi odsekano roko. če mu to ne pomeni še nekaj drugega.« »To so zgolj ugibanja.« »No, pomisli,« je r«kel Ponče, »mar se polkovnik Mo-reland ne vede kot človek, ki se zaveda, da mu je življenje v nevarnosti?« »In da ta nevarnost prihaja iz Malaje,« sem pripomnil. »Poglejva ladijski register, preden se vrne Flora Mo-reland v najino sobo. Poglej: v zadnjih petih dni ni nobena ladja iz Malaje pristala v angleških pristaniščih.« Ko se je Flora vrnila, je Ponče zaprl register in rekel: »Gospodična Moreland, ko se je vaš stric zbudil iz omedlevice, ali je rekel ali naredil kaj takega, kar vas je presenetilo?« »Rekel ni nobene besede. Bil pa je zelo bled. Pogledal je skrinjico in se kar oddahnil, ker je bila spet zaprta. Takoj jo je vzel. Vprašala sem ga, če mu je že dobro. Dejal je, da se mu malo vrti v glavi, zato naj ga pustim samega. Odnesel je skrinjico v svojo spalnico, nato pa se zaklenil v delovno sobo. Dve uri kasneje je prišel njegov advokat, gospod Harris. Stric je bil nekoga poslal ponj, saj drugače se advokat ob tej uri ne bi oglasil.« »In kako ste našli skrinjico, gospodična Moreland?« »Stric ima v spalnici ne samo pisalno mizo, ampak tudi star mornariški zaboj; zelo mu je drag, ker ga je spremljal na mnogih potovanjih. Preden je stric stopil v službo pri zunanjem ministrstvu, je bil nekaj časa v kraljevski mornarici. In zaboj ima še od takrat. Vedela sem, da bo skrinjica nekje na treh krajih. Našla sem jo v zaboju, ko je stric govoril v delovni sobi z advokatom. Sinoči, okrog enajstih, sem jo vzela iz zaboja, da jo zjutraj odnesem vam, preden se stric prebudi.« »Ali je stric skrinjico komu omenil?« je vprašal Ponče. »Ne vem, res ne. Mislim pa, da tudi z advokatom Harrisom, ni govoril o nji, saj bi mu jo bil pokazal. Pa je ni ,ker je bil ves večer v delovni sobi, skrinjica pa v spalnici.« »Mislim da je samo ena pot, gospodična Moreland: vprašati moramo strica, da odgovori na vprašanja, na katera vi niste dobili odgovora.« V očeh ji je zasijal strah, ko je rekla: »Oh, gospod Ponče, bojim se tistega, kar lahko pove.« »Veste,« je dejal Ponče, »mislim, da je življenje vašega strica v nevarnosti. Gotovo bo naju s Parkerjem sprejel, vam pa bil hvaležen, ker mu hočete pomagati.« Obupano je povesila roke. »Prav, pa pojdimo.« Ponče je pogledal na uro. »Zdaj je devet. Na Baker Streetu še lahko ujamemo metro in bomo čez eno uro že v Wattfordu.« , »Prav, gospod Ponče. Stric me bo nemara hudo ozmerjali, pa nič zato.« Izstopili smo iz metroja, vzeli taksi in se odpeljala proti hiši polkovnika Morelanda. Ponče je bil zamišljen. »Gospodična Moreland, bojim se, da bomo prepozni,« je rekel nenadoma. . , _ »Zakaj tako mislite?« je prestrašeno vprašala Flora. »že štirje policijski avtomobili so nas prehiteli. Kar mislim, da bomo v Moreland Parku našli policiste.« Flora si je na usta pritisnila robec. Ponče se ni bil zmotil. Pred visoko živo mejo polkovnikove hiše so stali policijski avtomobili. Pred vrati je stal policaj. »To je Meoker,« je rekel Ponče, ko ga je zagledal. Ko se je naš taksi ustavil, je Meoker pokazal z roko, naj nadaljuje vožnjo, ko pa je spoznal Ponceja, je roko povesil. »Kako ste pa že zvedeli, gospod Ponče?« je vprašal in pogledal Floro. »Ali je to morda gospodična Moreland?« »Morda je res,« je odgovorila Flora. »Povejte mi, prosim, kaj se je zgodilo?« »Išče vas inšpektor Jamisson. Pojdite z menoj, prosim.« »že dobro, Mecker,« je rekel Ponče. »Bo šla kar z nami v hišo.« »Prav, gospod Ponče, in hvala,« je odgovoril policaj in stresel z glavo. »Grozen, prizor, gospod! Strahota.« Flora Moreland je za trenutek obstala. Začela se je tako tresti, da se je morala nasloniti detektivu na ramo. »Bojim se, gospodična, da se je zgodilo tisto, česar se je vaš stric bal.« V hiši smo našli inšpektorja Jamissona iz Scotland Yarda. Govoril je s policajem, se naglo obrnil, ko smo vstopili, in namrščil čelo. »Tole je zasebni detektiv Ponče Solar,« je povedal drugim. »Le kako ste že zavohali, kaj se je zgodilo? Ste pa res od vraga, Ponče!« Nato je pogledal dekle. »Aha, gospodična Flora Moreland, kajne? Iščemo vas.« »Kaj se je zgodilo, povejte!« je zaprosila. »Ali ne veste?« »Ne.« »Polkovnika Morelanda so davi našli mrtvega v postelji. Hiša je bila zaklenjena, nobeno okno s silo odprto, vas pa nismo našli doma. Rad bi se pogovoril z vami.« Skupščina je zaprosila za posojilo Občinska skupščina v Brežicah se je obrnila na republiko z prošnjo za posojilo za zidavo novega trakta osnovne šole v mestu. Razmere na tej šoli so nevzdržne. Tako ne more biti več dolgo. Toda letos še kljub temu ni možnosti, da bi napravili vsaj temelje. Akcija za zbiranje denarja po delovnih kolektivih ni uspela, zato trenutno ni kje dobiti začetnega kapitala. Občani bodo o prispevku za gradnjo nove šole najbrž še enkrat odločali na referendumu. Na Čatežu zmanjkuje vode Z otvoribvijo povečanega motela na Čatežu se je pojavila zaskrbljenost glede vode. že prej se je dogajalo, da je je včasih zmanjkalo, zdaj pa je direktor restavracije na Griču prepričan, da sedanje zajetje ne bo imelo dovolj vode za restavracijo in vas obenem. Na Čatežu so štirje izviri, a voda je povsod neprimerna. Nazadnje so vzeli vzorce iz izvira pri Vrančičevi gostilni. Od tam bi jo s tlačilko potiskali po ceveh do sedanjega rezervoarja in jo nato speljali v obstoječe omrežje. Vprašanje vode bi bilo tako rešeno za daljše obdobje, če bodo strokovnjaki ugotovili, da je užitna. Restavracija je poslala predlog krajevni skupnosti Čatež, v katerem se obvezuje za financiranje zajetja pri Vrančiću, za nakup črpalke in polaganje cevi do višine starega rezervoarja, če jo krajevna skupnost oprosti plačevanja vode za 5 let. Omenjena inve-. stici j a bo veljate okoli 8 milijonov Sdin. če krajevna skupnost s tem predlogom ne bo soglašala, bo motel povečal vodovod le zase. Vodovod v Mrzlavi vasi Prebivalci Mrzlave vasi še nimajo vsi vodovoda. V šest ihdš bo pritekla voda ta mesec. Ljudje so trdo delali in zdaj je njihov trud poplačan. S ponosom bodo proslavili ta svečani trenutek in povabili medse predstavnike občinske skupščine in družbenih organizacij. Komunisti v septembru Osnovne organizacije Zveze komunistov bodo ves september porabile za to, da bodo temeljijo pretresle predlog za organizacijske spremembe v občini, ki ga Je dal v razpravo občinski komite. Komunisti na) bi bili odslej vključeni v terenske organizacije, v delovnih kolektivih pa bi se sestajali le kot aktivi, če je članstvo dovolj Številno. Odslej ne bo več majhnih organizacij s štirimd ali petimi člani in tudi dejavnost bo širša v okviru krajevne skupnosti. Matični urad Artiče V avgustu ni bilo rojstev, mtl porok. Umrli so: Prane Levak, soc. podpiranec iz Artič, 54 let.; Zdravko Šekoranja, soc. podpiranec iz Zgornjega Obreža, 18 let in Marija Urek, družinska upokojenka iz Trebeža, 72 let. TOVARNA POHIŠTVA POVEČUJE IZVOZ NA ZAHOD „Nevesta z dolarji” v zagati V denarni stiski se je brežiška tovarna pohištva zatekla nazaj k poslovanju s posredniki — Ponovno se želi osamosvojiti — Banke so jo pustile na cedilu, podjetja, ki tonejo, pa kljub temu rešujejo — In tako ostajajo mnogo obetajoči kolektivi brez dinarja Za brežiško tovarno pohištva je značilno, da dela pretežno za izvoz, da se je specializirala in prilagodila izvozne izdelke željam določenega sloja ameriških odjemalcev. Specializacija je prinesla tovarni ugled v tujini in doma. To je bil tudi naj-razumnejši izhod iz krize, v kateri se je znašlo podjetje pred leti. Vrednost izvoza se skokovito povečuje. Pred dvema letoma je dosegla 200 milijonov S din, lani 585 milijonov, letos pa se bo približala milijardi starih dinarjev. Direktor tovarne inž. Janez Jerman je prikazal tudi senčno stran teh uspehov in naštel težave, ki kolektivu grenijo ure. V začetku leta se je podjetje odločilo za samostojen uvoz reprodukcijskega materiala. Izognilo se je posrednikom, da bi tako prihranilo nekaj milijonov. Računov pa ni moglo sproti po- Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah upa, da bo do konca leta prebrodil finančne težave in da bo novo leto začel z rezervo q en jBlx5ojiaiiq od v blagajni Mladinci pred novo sezono 23. avgusta so se v Brežicah na razširjeni seji sestali člani občinskega komiteja in predsedniki mladinskih aktivov. Predstavniki aktivov so poročali o poletnem delu. Pohvalili so mladinski aiktiv iz Dobove in Bizeljskega za aktivno delo, mladinci iz čreš-njic pa bodo pomagali pri gradnji vodovoda. V drugem delu seje so se pogovarjali o. pripravah aktivov na redne letne konference in o sprejemu mladincev v Zvezo komunistov. ravnati, ker je v stiski za obratna sredstva. Dolžnikov ima tovarna trenutno za 180 milijonov S din, to pa nujno pelje v nelikvidnost tudi njo. S krediti bi si lahko pomagali, a teh ni od nikoder. Banke so tovarno s poslovnimi partnerji vred pustile na cedilu. Medtem ko marsikje še rešujejo potapljajoče, ostajajo mnogo obetajoča podjetja brez dinarja. Nad tako bančno politiko se v tovarni pohištva upravičeno pritožujejo. Banka sicer kreditira izvoz, toda samo tisto, kar je že vkrcano na ladji, ne pa tudi priprave izvoza in proizvodnje. Razdobje od nabave materiala do prodaje izdelka traja v tej tovarni devet mesecev. Vse to je pripeljalo podjetje do tega, da se je ponovno obrnilo na uvoznika in da spet uvaža in izvaža z njegovim posredovanjem. V sili se je zateklo k poslovanju iz časov pred gospodarsko reformo. , Letos je nakopal podjetju kopico nevšečnosti tudi zastoj na ameriškem tržišču. Ta stagnacija je značilna za maj, junij in julij. Povzročili so jo politični razlogi, predvsem kriza na Srednjem vzhodu. Kljub dogovorjenim dobavnim rokom do konca maja kupci niso odpoklicali blaga in v reškem pristanišču je obležalo za okoli 250 milijonov S din izdelkov. Za podjetje pomeni to mrtva obratna sredstva, katerih posledice kolektiv močno občuti. Na banke se, žal, ne more nasloniti, čeravno te na drugi strani »snubijo nevesto z dolarji«. Kreditiranje je pri nas poslovnosti lahko prebrodili take ovire. Tovarna pohištva ima napeljanih že veliko poslov za prihodnje leto. Dela bo imela dovolj. Trenutno je njen edini cilj ta, da se čimprej otrese posrednikov in da spet nastopi kot samostojen izvoznik. S posredniki ima namreč slabe izkušnje, ker ti poslujejo preveč uradniško. J. TEPPEV Kolektiv Tovarne pohištva bo konec meseca slavil 20-letnico obstoja podjetja. Pot od skromne obrtne delavnice do moderne tovarne sta nam opisala Franc Peterkovič in Martin Kopine. Pogovor z njima bomo priobčili v eni naslednjih številk. (Foto: J. Teppey) NOVA MERILA ZA SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV Posluh za ustvarjalni nemir mladih Poziv občinskega komiteja družbeno-političnim organizacijam — Pazljivo naj bi preučile vsebino odprtega pisma in izbrale za vstop v Zvezo komunistov ljudi, ki to zaslužijo. Vrata ZK so na stežaj odprta vsem prizadevnim družbenim delavcem, zlasti pa mladim ljudem Občinski komite Zveze komunistov v Brežicah je razposlal odprto pismo družbenopolitičnim organizacijam na terenu in v podjetjih, v katerem jih seznanja, da so vrata v ZK na stežaj odprta vsem prizadevnim družbenim delavcem, zlasti mladim ljudem. Do sedaj so zaradi zastarelih meril ori sprejemanju ostali zunaj Zveze komunistov mnogi izmed njih. Zveza komunistov bo tudi v novih pogojih ostala pretežno kadrovska organizacija, vendar ne več tako zaprta vase. V svojih vrstah želi zdru- Šolstvo ne sme biti prikrajšano V drugim polletju dotekajo dohodki v občinski proračun bolj redno, zato porabniki upajo, da ne bodo več prikrajšani. Neredni priliv dohodkov se je pokazal tudi v blagajni šolskega sklada. Ta je v prvem polletju najel posojilo za manjkajočo vsoto 150.000 Nidn. Od tega zneska Je vrnil 42.700 Ndin, 110.000 Ndin pa je po sklepu občinske skupščine zadržal in prenesel v rezervo sklada temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1968. Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti za brežiško občino je že prejel ifnančni načrt za fi- nanciranje vzgoje in izobraževanja. Pretežni del dohodka ustvarjajo stalni viri, med katerimi je največji prispevek od osebnega dohodka zaposlenih (1,271.000 Ndin) in prispevek od prometnega davka (1,024.000). Udeležba pri prispevku iz kmetij, stva je precej manjša v končni številki, zato pa izpad ne bo bi-števno vplival na finančno zmogljivost šolske blagajne. Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah upa, da bo ta uspešno prebrodila težave in si že letos ustvarila rezervo za leto 1968. Sklad temeljne izobraževalne skupnosti bo imel predvidoma 2 milijona 982.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. V tej vsoti je upoštevana dejavnost osnovnih šol, otroškega vrtca in glasbene šole, prispevek Zavodu za prosvetno-pedagoško službo, posebno šolstvo, štipendije, regresi in razne obveznosti za lansko leto in letos. ževati najnaprednejši del družbenih sil, ljudi, ki so sposobni in pripravljeni uveljavljati družbeni napredek Zaradi tega naj družbeno-po litične organizacije in samoupravni organi pri predlaganju v ZK upoštevajo merila, ki jih je izoblikovala nova vloga Zveze komunistov. To so ustvarjalna družbena aktivnost, idejno-politična usposobljenost, samostojnost, družbena odgovornost, pravilen odnos do samoupravljanja in do demokratičnih pravic delovnega človeka, sposobnost za spodbuden vpliv na okolje in ugled med delovnimi ljudmi. Predloge za sprejem v Zvezo komunistov sprejemajo osnovne organizacije in občinski komite. Tovarišice in tovariši, ki jih bodo v kolektivih in terenskih organizacijah predlagali v organizacijo ZK, se bodo v razgovoru s predstavniki komiteja seznanili s programom Zveze komunistov, z dolžnostmi in pravicami članov in se šele potem odločili za vstop v njene vrste. Občinski komite pričakuje, da bodo družbeno-politične organizacije pazljivo preučile vsebino pisma in izbrale za vstop v ZK tiste ljudi, ki to zaslužijo. Pomoč Socialistične /.veze, sindikata, Zveze mladine in drugih organizacij je za Zvezo komunistov lahko zelo dragocena. Z razvojem samoupravne družbe se mora namreč vpliv Zveze komunistov vse bolj krepiti v samoupravnih organih, ker bo medalje manj mogoče z državiimi sredstvi neposredno vplivati na odločitve delovnih ljudi in s tem na naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Sedanja razvitost samoupravnih odnosov zahteva sodobno, prožno, odprto in demokratično organizirano idejno silo, ki bo sposobna na znanstvenih spoznanjih usmerjati družbeni napredek. Demokratizacija Zveze komunistov pomeni, da se mora preoblikovati v žarišče najnaprednejših pogledov in stališč do bistvenih vprašanj socialističnega razvoja. Zaradi tega želi ZK zagotoviti več posluha za tehtno besedo delavcev in ustvarjalni nemir mladih. Iz socialnega in starostnega sestava članstva izvirajo mnoge dosedanje slabosti in enostranosti, zato se bo Zveza komunistov zdaj otresla škodljive zaprtosti. NOVO v BREŽICAH ■ ČLANI OBČINSKEGA SVETA zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Brežic so se na četrtkovi seji nadrobneje pogovarjali o delu v prihodnji sezoni. ■ VELIKO ŠTEVILO nekdanjih borcev in udeležencev bojev za severno mejo iz prve svetovne vojne se je v petek, 8. septembra, zbralo v dvorani Narodnega doma. Na shodu so se pogovarjali o priznavalninah in imenovali odbor za proslavo 50-letnice borb za severno mejo, ki bo prihodnje leto. ■ TE DNI JE občinska gasilska zveza Brežice poslala vsem društvom sklepe zadnje seje o požarno varnostnem tednu in o občinskem tekmovanju pionirskih desetin, ki bo v nedeljo, 17. septembra. Štirinajst dni zatem bo posvet starešinskega kadra. ■ V SOBOTO, 16. septembra, bodo v Cateških Toplicah odprli olimpijski bazen, v katerem se bo mogoče kopati tudi pozimi. ■ NA IZLET Z MIKAVNIM NASLOVOM »POT V NEZNANO« vabi turistična poslovalnica vse tiste, ki bi si v veseli družbi radi ogledali lepote »neznanih« krajev. Potovanje bo trajalo dva dni. Odhod je napovedan za ‘23. september. ■ OBISK TRSTA RAZPISUJE SAP Brežice prav tako za 23. september. Potovanje bo zanimivo za vse tiste, ki bi radi kar največ nakupili. Trgovine imajo v razprodaji vse sezonsko blago, ki ga je moda črtala iz kolekcij za leto 1968. ■ V MOTELU POD CATE&KIM HRIBOM imajo vsak dan ogromno gostov. V nedeljo popoldne so bila malone ves čas zasedeno vsa omizja v pokriti restavraciji, čeprav je povečana. Le zunaj na terasi nd bilo zadrege za prostor, ker je bilo vreme deževno in hladno. ■ V CATEŠKIH TOPLICAH SO priredili v soboto zvečer konert domačih viž in napevov. Za to priložnost je zdraviliška kuhinja pripravila dobre domače jedi in s tem gostom izredno ustregla. Tudi med Brežičani je bilo za koncert veliko zanimanje. Glasbeniki na pragu šolskega leta Spet je tu začetek šolskega leta. Učilnice glasbene šole v Brežicah bodo ponovno zasedene. Sola ima za seboj pomemben mejnik: dvajseto obletnico obstoja. Zdaj stopa v tretje desetletje. Njen ugled je rasel iz leia v leto. Precej učencev je nadaljevalo glasbeni študij na višji stopnji. Veliko zmed njih je pomagalo ustano/iti brežiško godbo na pihai3, drugi pa so se spet zbirali po skupinah in se predstavili občinstvu kot zabavni ansambli. Organizacijsko se je šola lani zelo utrdila. Poveča’a je krog slušateljev v vseh oddelkih in ustanovila nove. Svoje delo je šola odprla širši javnosti s številnimi produkcijami za odraslo občinstvo in šolsko mladino. Koliko zmore družina sedanjih in bivših učencev, so lepo prikazali na jubilejni akademiji, kjer so poželi navdušeno priznanje občinstva. Tudi v prihodnje ne bodo nikogar Učenci glasbene šole med jubilejnim nastopom. Ob-razočarali, vendar pa kolektiv v, * . m želi, da bi še naprej dobil činstvu se bodo se večkrat predstavili in pokazali, finančno pomoč skupnosti. koliko so se naučili in kaj zmorejo. NA OBISKU PRT DIREKTORJU JOŽETU POGAČARJU Sremič stopa v 2. desetletje Letošnja sezona zaostaja za lansko — Denar, kolikor ga je v občini na voljo za turizem, se preveč drobi — Vseh krajev ni mogoče hkrati razvijati — Hotel SREMIČ razvija lahko le dejavnosti za prehodne goste — Letos je povabil skupine izletnikov iz Italije in razkazovali so jim zanimivosti dolenjske pokrajine »Tovariš direktor, kako pri vas ocenjujete sezono v mednarodnem turističnem letu?« »Za nas je bila za spoznanje slabša od lanske. Za primerjavo imam pri roki nekaj podatkov iz prvega polletja. Lani smo zabeležili v tem času 4750 nočnin, letos komaj 2160. Pri številu gostov je razlika manjša: lani v istem obdobju 1767, letos 1522. Med tujci je bilo največ Italijanov (60), Nemcev (42) in Francozov (26). Razen tega je pri nas prenočevalo še 15 Angležev, 8 Švicarjev, 7 Avstrijcev, 6 Turkov in po 2 Čeha in Belgijca. Prometa smo imeli v prvem polletju za 180 milijonov S din, to je za 40 odst. več kot lani, a dohodek je bil kljub temu manjši.« »Zakaj?« Samopostrežnica v bivši tiskarni Prostore krške tiskarne je po izselitvi odkupilo :eljsko trgovsko podjetje MERX. Prihodnje leto jih bo preuredilo in obnovilo ter odprlo v njih samopostrežno trgovino. Krško bo tako pridobilo še en sodoben trgovski lokal. Kruha ni dovolj niti za Brestaničane V zadnji številki Dolenjskega lista je t>ilo objavljeno, da bi lahko brestaniški pek prodajal kruh tudi na Senovem. Od brestaniških potrošnikov smo dobili pismo, v katerem prosijo omenjenega peka, naj napeče dovolj kruha vsaj za njih, ker ga zdaj včasih zmgnj’ljubila strokovno pomoč, s^j so si njeni delavci pridobi v nekaj letih precej praktičnih izkušenj. Prve dni septembra so ljudje že lahko kupili svež cekinček iz Male Loke. Na mo-Kronoški proslavi je šel kar dobro v prodajo, jedli pa so lahko tudi obiskovalci ljubljanskega vinskega sejma. Da so s peko lahko začeli, je bilo treba prostore delno Preurediti, da bi čimprej Ustrezali zahtevam inšpekcije- Precej težav bo še z vodo 111 elektriko. Letos se je očitaj0 pokazalo, da stiški vodo-°d ne oremore dovolj vode 2. avgusta so vselili nekaj čez 6.000 enodnevnih piščancev pasme Nichols. Po enem mesecu je že mogoče ugotoviti, da so prostori zelo primerni, rejca pa vestna in sposobna. Kdor se kaj spozna na farmsko rejo, bo vedel, kaj pomeni imeti v enem mesecu pogin celo pod enim odstotkom. 2ivali zelo lepo priraščajo, poraba močne krme pa je v skladu s predvidevanjem. »Piščance in krmila da kombinat, midva pa prispevava delo. Pri živalih dežurava vsak teden eden. Oba imava veliko veselje s tem delom. če bo mogoče še pred zimo vgraditi centralno kurjavo, jih bova redila tudi č^zr zimo. Z Emono, predvsem pa z inž. Zabricem, ki vodi kooperacijo, lepo sodelujeva, čeprav je vse težje prodati piščance in cena pada. K nama večkrat prihajajo tudi predstavniki trebanjske zadruge in zmajujejo z glavami, češ zakaj se sami kot najemniki stavbe niso spomnili kaj takega. Res sva sprva imela nekaj težav z dovoljenjem, toda kasneje se je uredilo, pri čemer nama je veliko pomagal predsednik trebanjske občine,« je povedal Milan Ilič, ko je razkazoval preurejene prostore. M. L. STARI TRG: dokončen obračun za cesto Veliko ugibanja, koliko je stala nova cesta skozi Stari trg pri Trebnjem, je povzročila ta gradnja, ki je bila v glavnem končana že pred dvema letoma. Prejšnji teden so se sestali predstavniki trebanjske občine, novomeškega cestnega podjetja in medobčinskega cestnega sklada, da bi prerešetali dokončen obračun. Ugotovljeno je bilo, da je asfaltna cesta skupaj z odškodninami in nedokončanim vsekam stala 134 milijonov starih dinarjev. Cesta je bila razmerama draga predvsem zato, ker je speljana po novi trasi, ki je zahtevala precej (zemeljskih del. Nadur je še vedno veliko Nekako za četrtino se je letos zmanjšalo število nadur v delovnih organizacijah v trebanjski občini, vendar jih je skupno še toliko, da bi dale 17 novih delovnih mest. Seveda jih povsod ni mogoče odpraviti, vendar je v času pomanjkanja delovnih mest preveliko število nadur škodljivo za celotno gospodarstvo, ki mora vzdrževati tudi nezaposlene. O tem bo treba tudi pri nas resneje razmišljati. Prosta sobota na občinski upravi že nekaj časa delajo na trebanjski občinski upravi od pol sedmih zjutraj, s tem pridobijo toliko delovnega časa, da imajo lahko vsako drugo soboto prosto, ne da bi zmanjšali število delovnih ur na teden. Da bi ob sobotah stranke ne bile prizadete, je naenkrat prostih le polovica delavcev. Uradni dnevi so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure, ob sredah pa ves dan, podobno, kot je bilo tudi doslej. Na zadnji seji občinske skupščine je bil sprejet nov odlok, ki vključuje opisane spremembe in nadomešča prejšnji odlok, ki je veljal štiri leta. Namesto na prostem - v dvorani Veliko zanimanje je v Trebnjem prejšnji teden veljalo gostom iz Brestanice, ki so hoteli na prostoru pred osnovno šolo uprizoriti ljudsko igro Mlinarjev Janez. Žal je deževno vreme pokvarilo načrt, zato so se gostje zadnji hip odločili, da bodo nastopili kar v prosvetni dvorani. Ker se na pretesnem odru niso takoj znašli, je predstava potekala s precejšnjimi vmesnimi odmori. To pa ni motilo gledalcev, ki so napolnili dvorano, da ne bi dela sprejeli z velikim navdušenjem. Mladi režiser Niko Ga-leša, ki ga Trebanjci poznajo še iz otroških let, je v uvodnih besedah spodbudil gledalce, naj bi v tudi Trebnjem oživili amatersko igralsko dejavnost, ki je bila pred leti že precej znana. Drobne iz Mokronoga ■ VLAGA ŠKODUJE ZDRAVILOM. Skoraj dve leti bo, odkar je bila v stari stavbi urejena sodobna lekarna, ki so je bili Mokronožani zelo veseli. Toda še vedno je v prostorih čutiti močno vlago, ki škoduje nekaterim zdravilom. Krivec je pač stara stavba, ki tesno meji še na druge zgradbe, tako da se vlaga, ki jo zidovi vlečejo iz ne-izoliranih temeljev, ne more posušiti. Izolacija temeljev bi bila edina, toda draga rešitev. ’■ NA POSTAJI MILICE so povedali, da so bili samo na njihovem območju tovornjaki cestnega podjetja udeležena v treh nesrečah. Med ljudmi se je v času modernizacije mirenske ceste že k&r uveljavilo pripričanje, da je nabolje bežati s ceste, če prihaja nasproti težki FAP, posebno velja to za mopediste in kolesarje, saj se vozniki tovornjakov obnašajo, kot da jih ni na cesti! ■ S PROSLAVO 25-LETNICE ustanovitve Gubčeve brigade je Mokronog marsikaj pridobil; med temi Je najvažnejša cesta. Pridobil pa je tudi prijetno sprehajališče na gradu, kjer se obiskovalec lahko usede na nove klopi v prijeten hlad zelo redkega drevesa — dvo-krpega ginka, ki ga sicer gojijo le v botaničnih vrtovih. ■ NA PUŠČAVI PRI MOKRONOGU je v nedeljo, 10. septembra, Karel Boh odprl novo gostilno. Ker je tik ceste, bo lahko imela dosti obiskovalcev, če bo znal lastnik goste dobro postreči. TEEBANJSKiSOVICE Po novem zakonu o notranjih zadevah so v trebanjski občini ustanovili eno samo postajo milice z oddelkom v Mokronogu, kjer je bila do- slej samostojna postaja. Za vodilne delavce so bili imenovani: za komandirja postaje Viktor Franko, za nje-vega pomočnika Miha Marš, za komandirja oddelka v Mokronogu pa Alojz Brunček. Kako potrebno je okrepiti to javno službo v občini, zgovorno pove podatek, da je bilo v zadnjih treh letih samo prometnih nesreč v občini 327, ki so terjale 11 smrtnih žrtev in povzročile 110 milijonov S din škode. Pri vzdrževanju jadrnega reda in miru so morali miličniki posredovati 419-krat, velike pa so tudi številke o drugih nalogah, ki jih je morala ta služba izvrševati. Po teh in drugih podatkih je v soglasju z republiškim sekretariatom predvideno, da bi imeli v občani 18 delovnih mest za miličnike. Medtem ko je v Mokronogu vseh pet mest tudi zasedenih, jih je v Trebnjem od 13 samo 7, kar pomeni, da so sedanji delav- oi dvojno obremenjeni, če hočejo izvrševati srvoje naloge tako, kot zahteva varnost ljudi. za vse odjemalce, priprava krompirjevih rezin pa zahteva veliko vode. Tudi električna napeljava ne bo zadostovala za več pekačev. Tov. Vovk je prepričan, da se bo prebil skozi začetne težave in uveljavil izdelek, ki bi ga morale imeti naprodaj vse prehrambene trgovine in gostišča, podobno, kot je to v sosednih deželah. Rodine: samo družno bi šlo »Od vseh nesreč se nam je najbolj bati ognja, če bi se on pokazal na naših strehah, nam ne bi bilo pomoči. Vode nimamo!« nam je povedal skupno mnenje vaščanov Rodin in Gor- Dobrave njihov odbornik IVAN PAKI2, ki si že dolgo prizadeva, da bi napeljali tekočo vodo. Pred nekaj leti so že zajezili en izvir, naredili skupen izlivek in napajališče, vendar so imeli s to nestanovitno vodo že čez glavo sitnosti. Ko so si vodovodarji ogledali druge izvire, so ugotovili, da bi se dalo napeljati vodo le s prečrpavanjem. To pa bi napeljavo precej podražilo in bi moral vsak vaščan kar glo-kobo seči v žep. Ker pa se ob takih priložnostih veliko naredi s prostovoljnim delom in z drugimi prispevki, bi gotovo šlo, če bd vsi sodelovali. Bliža se čas, ko na polju ne bo več toliko dela, zato bi se kazalo čimprej lotiti priprav, da ne bi spet zgubili eno leto. Rezervni major Milan Ilić kot rejec piščancev. (Foto: M. Legan) Nepričakovan promet V prvih dveh mesecih so v novi samopostrežni trgovini v Kočevju zabeležili za četrtino večji promet, kot so v upravi Trgoprometa pričakovali. Ljudje se na novi način nakupovanja šele privajajo, zato pri Trgoprometu pričakujejo, da bo trgovina dosegla v naslednjih mesecih še občutno večji promet. Vodovod grade Prebivalci starega dela naselja Trate pri Kočevju bodo v kratkem dobili vodovod. Precej dela za napeljavo vodovoda so opravili sami s . prostovoljnim delom, Vodovodna skupnost pa je priskrbela material in opravila strokovna dela. Skupno je položeno okoli 650 m vodovodnih cevi. Za vodovod na Trati je prispevala Vodovodna skupnost okoli 13.000 Ndin. Nova trgovina v Livoldu Trgopromet Kočevje je že dal delati načrte za gradnjo nove trgovine v Livoldu, ki bo stala v bližini sedanje, će bodo imeli dovolj denarja, jo bodo začeli graditi že v prihodnjem letu. Sedanja li-voldska trgovina je namreč neprimerna in zastarela. Osnutek plana izdelan Strokovne službe občinske skupščine Kočevje so pred kratkim izdelale osnutek družbenega plana razvoja občine v letih od 1966 do 1970. Osnutek bo v kratkem dan v široko razpravo, ki bo trajala predvidoma do decembra, do konca leta pa naj bi občinska skupščina, upoštevaje vse pripombe in priporočila, plan dokončno sprejela. Nezaželena glasba Po radiu pogosto poslušamo glasbo po željah, stanovalci hiš v okolici nove kočevske klavnice pa morajo poslušati nezaželeno glasbo — mukanje krav, ki v klavniških hlevih čakajo na zakol. Za stanovalce je mukanje mučno posebno ponoči, saj jim ne da spati . Mukanju se ne da izogniti, vendar bi ga bilo vsaj čez leta manj slišati, če bi okoli klavnice zasadili drevje. Klavnici je že bilo naročeno, naj drevje zasadi, vendar doslej naročila še ni izpolnila. Nova zelenjavna trgovina Trgovsko podjetje »Trgopromet« namerava v stavbi poleg kina »Jadran« v Kočevju (bivši prostori Pletilstva) urediti prodajalno s sadjem in zelenjavo. Načrte za prenovitev so že dali izdelati. Ce bo šlo vse po sreči, bo Kočevje dobilo novo trgovino do 1. maja. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,78 N din, sveže aelje 1,40 N din, fižol v zrnju 4,95 N din, stročji fižol 2,60 N din, čebula 1,48 N din, solata 2,56 N din, paradižnik 2,08 N din, paprika od 1,40 do 1,87 N din, Jabolka 2,75 N din, hruške 3,60 N din, pomaranče 5 N din, limone 5,55 N din, grozdje 3,75 N din, slive 1,60 N din, breskve 2,80 N din, lubenice 0,95 N din — vse za 1 kg. Jajca so bila po 0,64 N din. Priprave za proslavo so se začele Okvirni program proslave občinskega praznika je že sprejet, dokončni program pa bo sprejet v kratkem 3. oktobra bo občina Ko- se je prvič sestal odbor, ki čevje spet praznovala svoj ob- bo pripravil program prosla-činski praznik. 6. septembra ve. 2e na prvem sestanku je Mrtvila smo sami krivi! Zavod za spomeniško varstvo Slovenije se je dogovoril z založbo Mladinska knjiga,da bo še naprej izdajala poljudno literaturo v zbirki Vodniki po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije. Knjižice bodo žepnega formata in bodo imeli povprečno 32 strani. V njih bo bralec dobil strokovne podatke v lepi besedi, ki jo bo razumela večina naših ljudi. Vsebovale bodo zemljepisni in zgodovinski pregled krajev, znamenito- Dve samopostrežnici Prebivalci stolpnic v Kidričevi ulici v Kočevju pravijo, da imajo pred nosom kar dve samopostrežnici: prva je Trgoprometova, druga pa je na terasah stolpnic, kjer stanovalci suše perilo. V tej drugi »samopostrežnici« pogosto izginja perilo. Neznani storilec (ali storilka) opravi delo temeljito, saj včasih ne izgine samo vsa žehta, ampak celo ščipalke za pripenjanje perila. sti in zanimivosti ter njih nastanek in razvoj. Doslej je izšlo 13 knjižic, med njimi tudi ena o naši bližnji okolici — Rog — izpod peresa Janka Jarca. Založba pripravlja še čez dvajset takih knjižic, med njimi tudi delo Toneta Kneza — Novo mesto. 2al pa je naše področje pri tem premalo ali celo nič zastopano. Ali res ni človeka med nami, ki bi sodeloval v tej lepi akciji in znal pred-satviti Kočevje, dolino Kolpe, Ribnico, Sodražico in še druge kraje? Mar so res vsi ti kraji tako brez vsega, da o njih ni dosti slišati in brati v podobnih izdajah. Kaže, da smo le precej sami krivi, če ne sodelujemo pri takem delu. Premalo smo domoljubni in ponosni na svoj kraj ter preveč brezskrbni do dejavnosti, ki so nujno potrebne, če nočemo zaostati za drugimi kraji. Zdi se, da smo se le preveč usmerili na gostinstvo in spominke, na vodniško literaturo pa smo pozabili. A. ARKO odbor sprejel okvirni program slovesnosti, vendar še ni dokončen. Po tem programu naj bi v prazničnih dneh organizirali tudi sindikalne in pionirske športne igre, ki bi se začele že v zadnjih dneh septembra in trajale teden dni. Likovno razstavo naj bi odprli 30. septembra. Na predvečer praznika, 2. oktobra, bodo povabili v Kočevje neko dramsko skupino iz Ljubljane. 3. oktobra bo slavnostna seja občinske skupščine, združena z ogledom enega izmed podjetij, razen tega bodo na ta dan položili tudi vence na grobišča padlih v NOB in pred nekatere spomenike. Med praznovanjem bo filatelistična razstava na temo iz NOB. Razen tega bodo v program slovesnosti vključili tudi nastope rudniške godbe. " t”; 'V t- - Predzadnji prekop ceste v Kočevju zaradi 10 kilovolt-ne kabelske zanke je bil opravljen na Trgu svobode. Zadnjič pa bodo zaradi krožnega napajanja Kočevja z elektriko prekopali cesto pri Roškem mostu. (Foto: Primc) Gasilci dobili novo brizgalno Krstili so jo za »Olgico« — Veljala je skoraj 3 milijone Sdin, kupil pa jo je rudnik V nedeljo 10. septembra so člani industrijskega gasilskega društva pri rudniku rjavega premoga Kočevje dobili Avgusta rekorden obisk tujcev Na Kočevskem je spet lovil princ kneževine Liechtenstein — Avgusta v hotelu 400 tujih nočnin Avgusta letos je Kočevje obiskalo rekordno število tujcev. Samo hotel »Pugled« je zabeležil kar 400 nočnin tujih gostov in 583 nočnin domačih gostov, v lanskem avgustu pa 339 nočnin tujih gostov in 545 nočnin domačih gostov. Avgusta vedno prenoči v hotelu »Pugled« največ tujcev, vendar smo v hotelu zvedeli, da so letos prvič zabeležili 400 nočnin tujih turistov. Do te številke je pripomogel z eno nočnino tudi princ Aleksander Liechtenstein, ki je spet Irišel na Kočevsko na lov. Princ prihaja na lov že več let, letos pa je prišel že drugič, vendar običajno prenočuje v lovskih kočah. V avgustu so prenočevali v hotelu Pugled največkrat Av- KTK namenila 22 posojil študentom in dijakom Letos so dodelili na novo 9 posojil — Kdor se po končanem študiju zaposli v KTK, mu posojilo črtajo novo gasilsko brizgalno. Kupil jim jo je Rudnik; z vsemi novimi priključki je veljala skoraj 3 milijone Pdin. Na prisrčni slovesnosti, Ki jo je motil le dež, je direktor rudnika Franc Korelc izročil brizgalno predsedniku društva Francu Kendi, ta pa jo je predal poveljniku Lojzetu Tomažinu. Na slovesnosti — sodelovala je tudi rudniška godba — so govorili: direktor Franc Korelc, predsednik gasilskega društva Franc Kenda in po- veljnik občinske gasilske^ zveze Alojz Lesar. V zaključne® delu slavja so gasilci izvedu krajši program (usmerjaaie vodnega curka v cilj Gasilci so brizgalno krsto" za »Olgico« v spomin na Par’ tizanko Olgico Tršič, ki so J° Italijani 1942 ujeli, mučili 1« ubili. Slovesnost je bila zdrU" žena s praznovanjem tedna gasilstva (zadnji teden v sep; tembru), ki pa ga v kočevsffl občini praznujejo ves mese september. . Gasilsko društvo pri R}1*^ je bilo ustanovljeno že leta 1924. Danes šteje 47 članov, od tega 36 operativna, ostali pa so rezervni (starej gasilci) in častni. Kratke o delavski univerzi uradih Pr*‘ Kemična tovarna »Melamin« iz Kočevja daje trenutno posojila za študij 22 študentom in dijakom. Devet posojil je začela tovarna DROBNE IZ KOČEVJA ■ GOBARJI VELIKO PRIČAKUJEJO od zadnjega dežja. Zatrjujejo, da je bila zemlja pred dežjem segreta kot malokatero leto doslej, zato obstaja možnost, da bodo gobe kmalu vzklile. Ker so bili že v pomladanski in poletni sezoni prikrajšani, naj bi se jim to izpolnilo. V Kočevju najde v nabiranju gob razvedrilo precej ljudi. ■ V NEDELJO SO PRIŠLI v planinsko kočo pri Jelenovem studencu na Mestnem vrhu angleSki turisti kar s tremi avtomobili. Bill so mladi, posebno pozornost pa so zbujali njihovi avtomobili, ki niso imeli vrat. Čeravno so bili vsi kufttravl dolgolasci, domačih planincev to ni motilo, saj so se dostojno obnašali. Motila pa Jih je njihova zanikmost. Angleži so sami povedali, da zunanjosti ne pripisujejo nobene važnosti in da se sploh ne umivajo čez potrebo. To Je bilo tudi čutiti, saj so zaudarjali kot premočene ovce. ■ KOT SE PRIT02UJEJ0 upravniki gostinskih obratov in gostilničarji, se Je pojavila skupina otrok, ki jemlje prazne steklenice iz embalažnih zabojev in jih po- tem prodaja. Prav bi bilo njihove starše opozoriti na to početje. ■ V KOČEVJU JE VELIKO zbiralcev starega denarja — numizmatikov — vendar je zbiranje premalo organizirano. Dobro bi bilo, da bi se zbiralci združili in začeli sistematično in redno izpopolnjevati zbirke. Potrebno bi bi- lo navezati stike z drugimi numizmatičnimi društvi in se povezati z domačimi filatelisti, ki imajo precej izkušenj. Majhna zbirka starega denarja Je tudi v kočevskem pokrajinskem muzeju. Potrebno bi jo bilo sistematično urediti, saj bi lahko bila /vzor drugim zbiralcem. ■PREJŠNJO SOBOTO SO IMELI v Domu Jožeta Seška koncert Rdeči dečki iz Maribora. Ta precej znani ansambel je sestavljen iz električnih kitar, orgel, saksofona in bobnov, zraven pa nastopajo tudi trije pevci. Dvorana Je bila nabito polna mladine. Nastop je potekal brez izgredov, tako da Je bil to lep večer mladinskega razvedrila. ■ SIFONSKE STEKLENICE SO SE IZKAZALE kot učinkovito orožje proti mladim razposajen-cem v gostinskih lokalih. Pred kratkim so bili mladi gostje v nekem gostišču zelo tečni in nesramni z dekleti, ki so stregle. Obranile so se Jih tako, da so Jih pobrizgale s sifonom in Jih tako hitro ohladile. Počesali so si mokre, kuštravo laso in z dolgim nosom odšli. Kratek postopek je bil učinkovit, hkrati pa dobra šola za dostojno vedenje. dajati letos, ostala pa že v prejšnjih letih. Kemična tovarna tako omogoča izobraževanje 10 študentom na visokih šolah in 12 dijakom na srednjih šolah. Za študente znaša mesečno posojilo od 24.000 do 28.000 starih dinarjev, za dijake pa 21.000 do 24.000 Sdin. Kdor se po končanem študiju oziroma šoli1 zaposli v »Melaminu«, mu posojila ni treba vrniti. Ostali morajo posojilo vrniti, vendar jim v skladu z doseženim učnim uspehom del posojila odpišejo: odličnjakom 50 odstotkov, prav dobrim 40 odstotkov, dobrim 30 odstotkov in zadostnim 20 odstotkov. Kemična tovarna daje vsako leto tudi posojilo enemu dijaku, ki konča gimnazijo, za nadaljnji študij. Dijaka izbere profesorski zbor gimnazije. Razen tega pa podele še eno posojilo učencu, ki je končal osemletko, za šolanje v srednji šoli. Letos je v kemični tovarni zaprosilo za posojilo 27 mladih. Tovarna je razdelila posojila devetim, ki so doslej dosegli najboljše učne uspehe in ki so najbolj uspešno prestali testiranje. V podjetju pravijo, da Je to njihov prispevek za investicije v kadre, ki se bo njim ln komuni bogato obrestoval. V prejšnjem šolskem letu je ko čevska delavska univerza organizirala vrsto oddelkov za izobraževa nje odraslih. V novem šolskem letu nameravajo dejavnost še po večati, saj so potrebe po izobra ževanju odraslih vedno očitnejše, šolo za organizatorje proizvodnje večerno kovinarsko, osnovno šolo ter razne tečaje in seminarje je obiskovalo okrog 300 ljudi. ■ Na podlagi 8. člena republiškega zakona o varstvu pri delu morajo vsi vodilni ljudje v pod jetjih opraviti ustrezen tečaj. Do slej so številna kočevska podjetja že pripravila skupaj z DU program tečaja.' Do junija je uspešno opravilo tečaj že precej tovarišev, ki so za predavanja strokovnjakov iz Kočevja, Novega mesta in Ljubljane pokazali veliko zanimanje Jeseni bodo tečaje o varnosti pri delu nadaljevali. ■ Delavska univerza Je organizirala tudi tečaj za tuje jezike (nemščina) za trgovce. Podoben tečaj bo Jeseni za gostince. Tečaj (vključiti bi veljalo tudi druge tuje Jezike) je nedvomno potreben že zaradi vedno večjega števila turistov, najbolj pa Je znanje jezikov potrebno prav gostincem ln trgovcem ■ Za ljudi, zaposlene v administraciji, so nekoč že poskusili s tečajem uporabne slovenščine, pa ni uspel. Iz Izkušenj še predobro vemo, da mnogim po uradih P manj kuj e osnovnega znanja venščine, pa bi veljalo o razmisliti Tečaji slovenščine Slovence bi marsikomu k°r;ldne-predvsem prenekateremu ur«**** mu spisu! j ■ V marsikaterem P°d*‘£ir!!jfr ra uspešnejše poslovanje ne na skladiščna služba. je diščnikov ni niti malo celo precej odgovorno! oP . ^ je bil uspešno zaključen teo ^ skladiščnike, ki zdaj o bto. pa lu nedvomno več vedo, J^jajje-bodo s podobnimi tečaji m* VaH , „ „kros ■ V Kočevju Je to vedno ^ 3.000 zaposlenih bre* „invoeH5 osnovne šole! Podjetja » 8 še vedno premalo skrbe *». v no izobraževanje ^poslej«* lsl£e akciji za pridobitev °sn° „i0 s o* izobrazbe sta doslej P j"® zve*8 delovali tudi Socialistična in predvsem sindikat, r .,jCjran® skl univerzi deluje ve ^tere osnovna šola za odrasle. ^ program Je precej soli, vendar prilagojen t0 dni» Peti in šesti razred traja«^ sedmi in osmi pa dve ,eD. K« vanja pa so trikrat na . ^0t Str je še precej ljudi z m«Je najne-rimi razredi osnovne šole, Jese„i rava šola zanje organlz _red, d poseben pripravljalni , eje de'8” bodo potem lahko uspešna 11 od potega razreda Olepšajmo okolico hiš! »Teden čistoče« pred občinskim Praznif°k \ep-Vsak občan bo po svojih močeh prispe* ši podobi mesta kov in sploh po sVPgf jiaJ' Ceh prispevajo *a lepšo podobo je J Skrb za čistočo me Jj0t- posebej poverjena ju »Komunal*« Jf1 pos^ Krajevna skupnog ^ 5® bela, da bo zelenJe * ^tr* enkrat pokošeno W Tfcpo v«™ * do poskrbeli tu^J to5e (Pjg bodo v tednu čtetoce ^ praznikom) pomaga« mesto. V kratkem bo občina Kočevje praznovala svoj občinski praznik. Posebna komisija krajevne skupnosti sd je že ogledala mesto in opozarjala lastnike hiš in zastopnike hi&nih svetov, naj urede in olepšajo okolico stanovanjskih zgradb. Olani komisije so posebno opozarjali, naj občani predvsem sežagajo in pospravijo skladovnice drv, ki jih je precej okoli hiš, urede okolico stanovanjskih hiž inblo- strijci (127 nočnin), Amerikanci (94 nočnin)' in zahodni Nemci (60 nočnin). Od začetka leta do konca avgusta so v hotelu Pugled zabeležili 6068 nočnin (4792 domačih in 1276 tujih), v istem obdobju lani pa 5560 nočnin (4354 domačih in 1206 tujih). Hotel bi lahko zabeležil avgusta še več nočnin( saj so morali odkloniti prenočišče dvema skupinama, ki sta šteli okoli 100 ljudi. Hotel ima namreč le okoli 50 postelj. Večina jih ni upoštevala odločbe Občinska skupščina Ribnica je že spomladi izdala lastnikom hiš ob javnih cestah in poteh odločbe o namestitvi zadrževalcav snega na strehah. Redki pa so občani, ki so odločbo upoštevali. Posebna komisija občinske skupščine bo v kratkem ponovno pregledala hiše in vse, ki zadrževalcev snega niso na-niestili, prijavila sodniku za Prekrške. Razen tega namerava občinska skupščina v bodoče stalno skrbeti za čim-lepšo podobo Ribnice. Z OBISKA ITALIJANSKE DELEGACIJE V RIBNIŠKI OBČINI Ogledali so si več podjetij in ustanov Zanimali so se za samoupravljanje, oblikovanje občinskega proračuna, zdravstvo in socialno zavarovanje, šolstvo, domačo obrt in drugo — Tudi Italijanom so fašisti in nacisti prizadejali precej gorja Uradna delegacija italijanske občine Arcevia je bila na obisku v ribniški občini od 3. do 5. septembra. Prva dva dni so bili stiki v glavnem neuradni, tretjega dne pa predvsem uradni. v navilo in da bi v bodoče skupno preprečevali vojne nevarnosti. Poudaril je tudi, naj bi v bodoče krepili poslovne, kulturne in turistične etike med obema občinama. . r ■■ . »tv * i v ik . i:: v;--- asimtm ^upan italijanske občine Aroevia (desni na sliki) je izročil ribniški občini in nje-emu predsedniku Bogu Abrahamsbergu (za sliko) panoramo pobratenega italijanskega mesta. (Foto: J. Primc) Predstavnik združenja partizanov Ancone Alberto Polenta, ki so mu fašisti med vojno ubili sina, pa je poudaril, da je sodelovanje partizanov Italije in Jugoslavije potrebno zato, da bi skupno preprečili ponovne vojne grozote. Potem so si ogledali postajo. Italijanske goste je posebno zanimalo, koliko so razširjene razne bolezni (želodčne, jetika itd.), kako je poskrbljeno za specialistične preglede, kako je z zobozdravstveno in babiško službo, odnosi med socialnim zavarovanjem, zdravstveno službo in zavarovanci itd. Italijanski gostje so povedati, da imajo v njihovi občini 4 zdravnike (8000 prebivalcev) — v ribniški jih je 5 (12.000 prebivalcev). Zvedeli smo tudi, da v Italiji ni kontracepcijske službe, ker je proti njej cerkev. Ze pri vhodu v sodraško osnovno šolo so goste spet pretresle fotografije o med vojno porušeni Sodražici. V razgovoru s predstavniki šole so se gostje predvsem zanimah, kako je sestavljen šolski odbor in za njegove pristojnosti, za šolski program (kdo ga sestavlja in kako učno osebje lahko vpliva na njegovo vsebino), za roditeljske sestanke in drugo. Obiskali so še Pletsilnico žičnih mrež, kjer so spraševali največ o samoupravljanju, delitvi dohodka, občinskih, republiških in zveznih prispevkih oziroma proračunih, kako je z osebnimi dohodki, če blago ne gre v prodajo itd. Na kosilu so bili člani delegacije v gostilni »Majolika« in so bili s hrano in postrežbo zelo zadovoljni. 5. septembra so si po uradnem sprejemu, o katerem poročamo posebej italijanski gostje ogledali prostore občinske skupščine Ribnica, podjetje INLES, novo šolo, ki je še vedno v gradnji, in muzej. Razen tega so obiskali razstavo amaterja domačina, bivšega borca Slavka Felicijana. Odkupili so tudi nekaj njegovih slik. Pred odhodom so gostje povedali, da so doživeli veliko lepega in da bodo o svojih vtisih poročali tudi doma. Kasno popoldne so se gostje poslovili in odpotovali: nekateri domov, nekateri pa na dopust, ki ga bodo preživeli v Jugoslaviji in nekaterih sosednjih državah. Pintarji: prizadevni vaščani Pintarji, Zadniki in še ne-J drugih vasic na pobočju |emen je bilo skoraj odrezali od sveta. Pot je bila sla-in malone neprevozna. V oltarjih pa imajo dobrega ° inskega odbornika Dolšča-a* ki se je stvari resno lotil, Pomagala pa je tudi krajev-skupnost Sv. Gregor s 000 Sdin. Pot, dolga 4 km, p Začela spreminjati podobo. ^r©bivaUci vasi so prispevali po 100 prostovoljnih • °vnih ur. Potrebno bo le e nekaj dela in cesta bo *°nčno urejena. Predstavniki občinske skupščine, družbeno-poliitičnih organizacij in nekateri ostali občani so dva popoldneva in večera izkoristili za medsebojno spoznavanje in prijateljske razgovore. Člane delegacije so obiskovali v Domu na Travni gori, kjer je bMa delegacija nastanjena. 4. septembra so predstavniki občine Ribnica in Sodražica razkazali italijanska delegaciji Sodražico. Najprej so jim pokazali zdravstveno postajo, ki je hkrati spomenik 166 padlim iz Sodražice in okolice. Njihova imena so vklesana na spominski plošči pri vhodu. Člane italijanske delegacije je to obvestilo močno pretreslo. Predsednik občine Arce-via je taikoj izrazil željo, da se kaj takega ne bi več'po- Z URADNEGA SPREJEMA DELEGACIJE IZ ARCEVIE Gradimo most trajnega prijateljstva Prihodnje leto se bosta predvidoma pobratili občina Ribnica in Arcevia — Osnova za pobratenje sta, skupna borba proti fašizmu in nacizmu ter krepitev prijateljstva med vsemi narodi sveta — Predstavniki obeh občin so zmenjali med seboj darila — Predstavniki italijanskih partizanov so položili venec pod spomenik v Ribnici 5. septembra je predsednik občinske Skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg skupaj s predstavniki Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze borcev, Zveze mladine in ostalih predstavnikov svečano sprejel delegacijo italijanske občine Arcevia in predstavnike nacionalne zveze partizanov pokrajine Ancona. Sprejem je bH v prostorih občin- ske skupščine Ribnica. V pozdravnem govoru (ki ga objavljamo v celoti) je posebno poudaril, da medsebojno spoznavanje ki obiski ustvarjajo most, ki bo predvidoma že v prihodnjem letu pripeljal do pobratenja med Arcevio in Ribnico. Predsednik občine Arcevia Paolo Rossa je naglasil, naj bo pobratenje, ki bo skle- „Kar storile so rokey to z nogami potepta si.. “ se iz osnovne šole — dolgo je že vega — se spominjam pesmi o div-Joni možu, ki je nenehno delal, pa jnč napravil. Ogradil si je vrt in Sa hotel obdelati, toda kar je storil 2 rokami, je z nogami poteptal. Zanimiva prispodoba, ki bi jo lahko “Porabili marsikje, celo v našem gospodarstvu. Prebral sem: »Ribnica se je v fe-tivalskih dneh polepšala, pomladi-> da bi čista in prijazna sprejela evilne goste.« Tudi go6te iz Itali-• daljne Arcevie. n^iedam to lepo, čisto in pom la j e-o Ribnico, vso dolino, odeto v šte-ne zastave. Od meje do meje ob-e šopi zastav, številni mlaji s ^‘apoiajočimi zastavami na vrhu, vpim?1oJc1 °b vhodih v Ribnico in Oia*® krošnjo sredi trga. In vedno lepa in čista, predvsem čista, vho?1 Zdi' Sredi struške ulice ob skpfrU na glavno cesto kup konj-HjT®8 8n°Ja. ob Bistrici za zad ružna do tržnice čistoča ni sti j ’ po Biavni ulici — po ce-n pločnikih — polno prahu, kot hi ?aplrJev’ majhnih in velikih, na 1 fe nekaJ dni ne bila pomete-haih/1? teri gostinski lokali niso stičnr Nodavno je turi- nau .društvo razdelilo nagrade za okolic? ^ei?ne hlše in nJihove je no i, J temu se mi zdi, da nekato° 5e vse Premalo cvetja, 16 ™Se in dvorišča ne v naj-ggfcm redu m bi v prihodnje ve-nnnrrad vpeljati tudi kazni za nesnago. Na ta način bi tudi zbrali mtfcaj denarja za nagrade! Turističnim delavcem gre vsekakor naj lepše priznanje. Storili so vse, da bi Ribnica pričakala goste lepa in čista. Vendar pa me je ob kratkem spJbhodu skozi Ribnico nekaj posebno zbodlo v oči — obnašanje mladine v gradu. Tu seveda turistični delavci ne morejo storiti ničesar, saj so celo miličniki brez moči, kakor mi je eden priznal. V gradu je kavama, ki pa ne zbuja prevelikega zaupanja. Včasih je slovela kot mladinski kvartaški klub. MOti se gost, če misli, da bo dobil na mizi pred kavarno prt in pepelnik; vesel naj bo, če bo dobil sedež, na katerega otroci ne bi nanesli nekaj prgišč peska. Tudi sicer se zdi, da mladina tu lahko počne, kar hoče, in po svoje zabava — tuje in domače — goste. Opazoval sem skupino mladincev — najstarejši so imeli okrog 14 ali 15 let — ki je odnesla kavarniško mizo in stole na oder letnega gledališča in Junaško »ajncala« (ali ta-rokirala, ne vem natančno!). Celo pravi prepir se je vnel, kakor med pravimi kvartopirci. Potem so skočili v kavarno na Šilce tega ali onega, v glavnem močnega, pokadili cigareto in se pričeli loviti po odru, po kamnitih arkadah nad odrom, skakali z njih na oder in skakali po klopeh v gledališču. Ce so se klopi prevračale in leteli kavarniški stoli po odru, ni nikogar motilo, najmanj pa mladince. Potem so se zapodili po nasadih in zelenicah po gradu, ki so jih delavci domače Komunale pred kratkim uredili, teptali travo in cvetje, kričali kot Indijanci in sploh vzbujali videz skrajne nevzgojenosti in nekulturnosti. Komaj si upam predstavljati, kaj bi bilo, če bi v gradu že uredili park kulturnikov s kipi številnih pomembnih mož iz Ribnice!? Ob Bistrici napol v vodi leži prevrnjena klop Iz letnega gledališča. Festival je pred nekaj leti odštel za te klopi nekaj sto tisočakov. Opeka na zidu okrog gradu je mestoma razbita ah pa je sploh ni. Dvomim, da bi vse to uničili odrasli ali pa gostje v gradu! Malo kasneje , sem govoril z miličnikom. Obupano je zavzdihnil, češ kaj pa jim moremo! Ce so premladi jih ne moremo prijaviti niti sodniku za fl ekrške. šola ... Toda — ali res samo šola? Vsi vidimo šolo, staršev nihče. Staršev, ki dovoljuje otrokom vse, jih zagovarjajo in tako posredno sami zakrivijo marsikatero pobalinstvo otrok. Kar so naše roke v dvajset in več letih zgradile, teptamo z nogami mladine. Tiste mladine, ki naj kmalu začne sama graditi, ki naj kmalu za starejšimi nadaljuje njihovo delo. Kakor tisti velikan v pesmi iz osnovne šole... P. Grivec njeno prihodnje leto, plod skupne borbe proti fašizmu med vojno in prijateljstva med obema občinama. To 'prijateljstvo naj bi bilo del skupnega prijateljstva Italije in Jugoslavije in hkrati del prijateljstva med narodi vsega sveta, ki ga je potrebno doseči. Predsednika sta nato obdarila obe občini s slikama. Predsednik občinske skupščine Ribnica je podaril predsedniku občine Arcevie sliko Ribnice, le-ta pas predsedniku ribniške skupščine sliko Arcevie. Nato je predsednik občine Arcevie predstavil člane svoje delegacije, ki jih je predsednik občine Ribnica hkrati obdaril z ribniškimi spominki. Predstavnik nacionalne zveze partizanov za pokrajino Ancona Alberto Polenta' je nato predstavil zastavo ene izmed partizanskih enot in razložil, da vsaka zvezdica na njej predstavlja padlega partizana. Predstavnik nacionalne zveze partizanov je nato obdaril nekatere predstavnike občinske skupščine Ribnica in političnih ter družbenih organizacij s knjigo »La Resi-stenza nell’ Anconi tato«, v kateri je opisana partizanska vstaja v pokrajini Ancona, v kateri je sodelovalo tudi več Jugoslovanov, med njimi Stane Nosan iz Ribnice. To knjigo so podarili budi Ljudski knjižnici. Po slavnostnem sprejemu so predstavniki italijanske nacionalne zveze partizanov položili tudi venec pred spomenik v Ribnici. V Gradbeniku ob polletju izguba Na nedavnem sestanku predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Ribnici so obravnavali gospodarjenje podjetij v prvi polovici letošnjega leta. Obračuni kažejo, da je večina podjetij dobro gospodarila, vendar so bila med njimi tudi slaba. To velja predvsem za GRADBENIK, ki je imel v prvem polletju 17 milijonov S din izgube. Lep uspeh je dosegla Pletilnica žičnih mrež v Sodražici, ki je nakupila za 42 milijonov S din strojev. S tem je omogočila zaposlitev nekaj novih delavcev. V Kovinskem podjetju so se kar dobro prerinili, vendar so se težave začele v drugem polletju, ker zmanjikuje dela. -r Sodražica: dobro skrbijo za vodovod Sodraška krajevna skupnost posveča veliko skrbi urejevanju potov, saj jih je popravljala že pri Sodražici, Zimairicah, Jelovcu, Lipovšči-ci, Globelu in Podklancu. Vrednost teh del ocenjujejo skupaj z gradivom in prevozi na 1,400.000 S din. Pri gradnji pokopaliških vežic je zmanjkalo denarja, saj so zanje porabili vso girabarino za več desetletij naprej. KS ima v načrtu tudi gradnjo mostu čez Bistrico za Pakižem, delati pa ga nameravajo začeti že letos. -r Gora: raje farovž kot vodovod! Krajevna skupnost na Gori si prizadeva, da bi zbrala potrebnih 6 milijonov S din za dograditev šole, v katero je bilo vloženih že okoli 5 milijonov S din. Za šolo so prebivalci sami prispevali milijon dinarjev, ker se dobro zavedajo, da so tudi njim prostori nujno potrebni. Zal zaenkrat ne kaže, da bodo dobili denar. Na Gori so imeli tudi načrt zgraditi vodovod, toda ker je vaškim možem bolj pri srcu gradnja faro vža, ki zahteva precej denarja, bodo ljudje še naprej pili vodo iz kaonic. Velike Poljane k ort-neškemu vodovodu Dolgotrajna suša je prizadela tudi prebivalce Velikih Poljan. Vaščani sicer imajo vodovod, vendar to kaj malo pomaga, če izvir vode presahne ob vsaki večji suši. Zato so se dogovorili, da bodo napeljavo priključili na ort-neški vodovod. Vaščani bodo prispevali 650 m3 lesa in .računajo, da bodo začeli na-peljavati vodovod še letos. S tem bodo za zmeraj uredili preskrbo z vodo. Podobne težave imajo tudi v sosednjem Žlebiču, zato so se Zlebičani odločili, da bodo pod vasjo Gorenji Lazi zajezili vodo in jo napeljali v svoje domove. Kopati so že začeli in računajo, da bodo še letos pili vodo iz svojega vodovoda. Nekaj denarja jim bo prispevala tudi KS Sušje. Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne oene: krompir 0,90 N din, sveže zelje 1,20 N din, čebula 1,90 N din, česen 5,20 N din, solata 2,20 N din, paradižnik 2 N din, paprika 1,50 N din, jabolka 2,30 N din, hruške 2,30 N din, pomaranče 5,30 N din, limone 5,40 N din, grozdje 3,12 N din, slive 2 N din, lubenioe 1 N din — vse za 1 kg. Jajca so bila po 0,56 N din. f REŠETO Kdaj vse knjige pravočasno? Črnomaljska knjigama je letos v glavnem dobro založena s šolskimi knjigami. Kljub temu pa ji še vedno manjka nekaj učbenikov: čitanka za 2. razred, računica za 3. razred, angleška vadnica za 5. razred in učbenik za slovenski jezik za 6. razred osnovne šole. Te knjige še niso izšle. Predvidevajo, da bosta čitanka za 2. in računica za 3. razred v prodaji že 1. septembra, medtem ko za drugi dve knjigi še ne vedo. Ker doslej vsako leto spremlja začetek šole pomanjkanje šolskih knjig (ne samo v Črnomlju), se upravičeno lahko vprašamo, kdaj bodo takšne pomanjkljivosti odpravljene in bo delo v Šoli lahko normalno potekalo že od vsega začetkp Spominki gredo dobro V črnomaljskem turističnem biroju so povedali, da so letos prodali zelo veliko spminkov, tako da nimajo skoraj nobene zaloge. Najbolj gredo v promet tipični belokranjski predmeti (prtički, pisanice, narodne no še, sejalnice iz slame itd.). Na dan prodajo za okoli deset tisoč starih dinarjev raznih spominkov, in to največ tujim turistom in izseljencem i Veliko zanimanje za turistične kredite Letos je v črnomaljski občini dobilo 105 občanov turistične kredite, ki jih je banka dala na priporočilo turističnega društva. Občani so dobili največ milijon Sdin kredita, ki ga morajo vrniti v 5 letih z 8 % obrestmi. Ko dobijo kredit, morajo ljudje po šestih mesecih oddajati sobe, in to 46 dni na leto. Preden začnejo sobe oddajati, jih pregleda komisija, ki jih razdeli po kategorijah in določi cene; vendar lahko lastnik sobe tudi sam postavi ceno. Goste pošilja v te sobe turistično društvo, ki za to dobi 10% provizije in 80 Sdin takse. Občani pa oddajajo sobe j tudi brez vednosti društva. Zato pride večkrat do nesporazuma, ko pošljejo goste k njim. V bodoče bodo proti kršilcem pogodbe ostreje nastopili. Predlagani za sodnike porotnike Občinska konferenca SZDL v Črnomlju je predlagala za sodnike porotnike pri okrožnem sodišču naslednje občane iz svojega področja: Vinka Babiča, tehnika iz Kanižarice; Andreja Petka, ravnatelja osnovne šole iz Črnomlja; Antona Vajsa, delovodjo iz ZORE; inž. Vlada Vardijana iz Črnomlja; Vojislava Veljka iz BELTA; Blaža Pahuljo, upokojenca iz Črnomlja; Jožeta Vajsa, gozdarskega tehnika; inž. Malko Stefanič, agronomko iz zadruge; Lojzeta Kočevarja, kadrovika iz tovarne ISKRA, ter veterinarja Danila Rusa iz Črnomlja. Navedeni tovariši bodo postali sodniki porotniki takoj, ko jih bo izvolila republiška skuošiVn'’ NEKATERE ZADEVE BI MORALI DOKONČNO RAZČISTITI Krvodajalstvo in zbiranje zelišč: slabo Na razširjeni seji občinskega odbora RK v Črnomlju so ocenjevali polletno delo organizacije, naredili načrt za bodoče obdobje, razen tega pa razpravljali o krvodajalstvu in še nekaterih stvareh V poslovnem poročilu so naglasili, da je pri sklicevanju skupščin RK vse več težav z udeležbo. Medtem ko so prejšnja leta člani z veseljem hodili na sestanke, je za delo RK v zadnjem času vse manj zanimanja. Navzoči so sicer delo v letošnjem prvem polletju zadovoljivo ocenili, zahtevali pa so, da bi marali nekatera nerešena vprašanja krvodajalstva dokončno rešiti, sicer uspešnejšega dela na tem področju ni mogoče pričakovati. »Moram res svojo kri plačati?« Tako še vedno ni razčiščeno vprašanje, ali mora krvodajalec v primeru, da sam potrebuje kri v bolnišnici, plakati. O tem je bil govor že na letni skupščini RK, vendar še zdaj ni znano, kako postopajo. To bi morali urediti enotno za področje vse Slovenije ali države, ker res gi dosedanjih izkušenj bi se morali na prihodnje zeliščne akcije drugače pripraviti, sicer jih že vnaprej lahko proglasimo za neuspešne. Ker pa je v Beli krajini zelišč dovolj, šole pa se pogosto za organizacijo izletov brezuspešno obračajo po denarno pomoč k podjetjem, je res škoda, da zbiralne akcije za zelišča propadajo. šole bi lahko z njimi zaslužile precej, denarja. Da je bila letošnja zbiralna akcija slabo organizirana, pove primer na Sinjem vrhu. Otroci so nabrali na kupe bezgovega cvetja, ki ga je zadruga nameravala odkupiti. Toda ker šola nima primernega prostora za skladiščenje, se je cvetje, zmetano na kup, pokvarilo. ne gre, da morajo zdaj krvodajalci, zlasti odlikovanci, kri v bolnišnici plačati. Vnovič so predlagali, naj bi le-ti plačali samo stroške za predelavo krvi. Da krvodajalske akcije ne uspevajo tako, kot bi lahko, je vzrok tudi dejstvo, da po-samezne delovne organizacije različno obravnavajo krvodajalstvo. Ponekod plačujejo krvodajalcem ia kolektiva na dan odvzema krvi delovni dan, ponekod ne, tako so nekte-ri prikrajšani pri zaslužku. Slaba organizacija zbiralnih akcij Na seji so ugotovili tudi, da letošnja akcija za zbiranje zdravilnih zelišč ni dosegla pričakovanega uspeha. Sezona za zbiranje zelišč je največja v letnem času, med počitnicami, tedaj pa prosvetni delavci nočejo prevzeti nobenih obveznosti. Na podla- Ker je bil na tečaju, je rešil življenje Pri obravnavi delovnega načrta za naslednje mesece so sklenili okrepiti predvsem področje zdravstvenovzgojnega dela in organizirati še več tečajev za nudenje prve pomoči. Kako so taki tečaji potrebni, se je izkazalo letos julija v Podzemlju. Neki kopalec se je utapljal, in ko so ga neizkušene priče potegnile iz vode, mu niso zna- li pomagati, če ne bi slučajno prišel zraven neki tovariš iz Belta, ki je obiskoval tečaj prve pomoči, ponesrečencu ne bi bilo mogoče rešiti življenje. Organizacija RK bo morala razen tega do konca leta zbrati še 120 krvodajalcev za potrebe novomeške transfuzijske postaje, sodelovala pa bo tudi v pripravah na teden boja proti TBC, ki bo od 24. do 30. septembra Ali domače sadje ni dobro? Letos je sadje tudi v Beli krajini izredno obrodilo. Pri vsaki hiši imamo jabolk in drugega sadja, da ne vemo, kam z njim. Ljudje bi radi vse to prodali, saj marsikje težko plačamo davke, vendar tovarna BELSAD od nas ne odkupi toliko, kot bi lahko. Sami smo kopali temelje lje za tovarno, saj so nam obljubljali, da bodo imeli tudi kmetje od nje korist, toda večkrat smo bili že razočarani. Letos nam plačajo jabolka po 25 S din kilogram, kar je smešno nizka cena, obenem pa tovarna dovaža sadje s Hrvaškega, medtem ko bo naše, domače, zgnilo. Tega prebivalci bližnjih vasi ne moremo razumeti in menimo, da nam delajo krivico. V imenu prizadetih Frančiška Gršič, Rodine 5 V gimnaziji težave s predavatelji Črnomaljsko gimnazijo obiskuje letos 134 dijakov ali trije manj kot lani. Ravnatelj gimnazije prof. Janez Kambič je povedal, da bodo tudi letos organizirali na šoli razne krožke. Lani so ti pokazala ze- lo dobre uspehe. Posebno se je izkazal pevski zbor, ki je nastopil na festivalu zborov v Celju in na gimnaziadi v Novi Gorici. Gimnazija v Črnomlju je ena redkih šol, ki nima težav s prostori. Imajo posebne Učilnice za tuje jezike, fiziko in kemijo, biologijo, pevski zbor itd. Težave imajo samo s telovadnico, ker gostujejo v osnovni šoli. V šolskem letu 1966/67 so na gimnaziji dosegli zelo dober učni uspeh, saj so od 137 dijakov padli samo trije. Torej jih je izdelalo 98 odst. Pred dvema letoma je s popravnimi izpiti vred izdelalo samo 76 odst. Tudi disciplinskih kazni razen nekaj manjših ukorov ni bilo. Zaključni izpit je napravilo 37 rednih in 2 izredna dijaka. Ker je nekaj profesorjev nenadoma odpovedalo sodelovanje, nekaj pa jih je zbole- lo, so se znašli na gimnaziji K napredku, s katerim se zadnje čase v Semiču lahko pohvalijo, sodi tudi pred kratkim odprti prenovljeni brivsko-frizerski salon. Lokal so sodobno uredili in je odprt vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne ter od 14.30 do 18.30 popoldne. Ob nedeljah delajo od 7. do 11. ure, ob ponedeljkih pa je zaprto. Pomočnica in hkrati po-slovodkinja Tončka Lukšič opravlja vsa dela v moškem in ženskem oddelku. Pomaga ji stalna vajenka, ob sobotah pa dobijo strokovno pomoč iz Črnomlja. (Foto: Ria Bačer) Ambulanta v Semiču spet vsak dan dela Na zahtevo Semičanov in na priporočilo občinske skupščine Črnomelj je uprava zdravstvenega doma spet uvedla vsakdanje delo v semiški ambulanti. Do konca septembra je ambulanta odprta: ob ponedeljkih od 7. do 14. ure; ob torkih samo popoldne od 14. do 17. ure; ob sredah dopoldne od 7. do 12. ure (popoldne od 14. do 17. ure posvetovalnica); ob četrtkih samo dopoldne od 7. do 10. ure; ob petkih popoldne od 14. do 18. ure in ob sobotah dopoldne od 8. do 11. ure. Nov delovni čas bo začel veljati od oktobra dalje, o čemer pa bomo občane pravočasno obvestili. Za-zdaj pa dr. Anton Kvasič spet vsak dan dela v Semiču, razen ob ponedeljkih od 19. ure zvečer do torka 7. ure zjutraj in ob četrtkih od 19. ure zvečer do petka zjutraj, ko dežura v zdravstvenem domu Črnomelj. v težkem položaju, saj jim je manjkalo kar 6 profesorjev-Najbolj se je izkazal neki profesor psihologije, ki je že nekaj dni prebival v Črnomlju in bil tudi na konferenci profesorjev. Zadnji dan pred začetkom pouka pa je ne^na-no kam izginil. Ravnatelju je pustil lepo napisano pismo, v katerem se opravičuje, ker ne more učiti na njihovi šoli itd... Na gimnaziji so prepričani, da bodo v naslednjih dneh rešili težave s predavatelji ter da se bo pouk odvijal normalno. Nepozabni kulturni užitek Odbor za proslavo 25-letai-ce Cankarjeve brigade je mogočil 9. septembra zvečer gostovanje narodnega gledališča iz Ljubljane. Cmomalj-čanom, številnim drugim Belokranjcem iz okoliških krajev in gostom so zaigrali Goldonijevo komedijo »Primorske zidrahe«. Občinstvo v nabito polni dvorani črnomaljskega svetnega doma je z navdušenim ploskanjem spremlja10 predstavo, ob koncu pa so se Črnomaljci umetnikom zahvalili s šopkom nageljnov. P predstavi so se gledalci z* dovoljni razhajali z željo* ' bi bili deležni še več kulturnih užitkov. K. W- Preproge na 8-mesečno brezobrestno odplačilo nudi Oeletekstil% ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ AVTO MOTO DRUŠTVO Črnomelj je pred kratkim končalo v Semiču tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Za izpit se Je prijavilo 42 kandidatov, od tega 16 žensk, toda vsi niso bili dobro pripravljeni. Teorotični de) izpita je opravilo 33 kandidatov, praktično vožnjo pa samo 21 voznikov. Konec avgusta se Je šoferski tečaj začel tudi na Vinici, kjer ga obiskuje 14 moških in 1 ženska. H 171 JIH JE UREZ DELA — Pri podružnici zavoda za zaposlovanje v Črnomlju je bilo v začetku septembra pripravljenih 171 ob- čanov brez dela. Podatki kažejo, da brezposelnost sicer zelo počasi vendarle narašča. Med temi, ki še iščejo službo, je 27 kvalificiranih, 8 polkvalificiranih, 11 z nižješol-sko izobrazbo in 10 z visokimi, višjimi ali končanimi srednjimi šolami. ■ FOLKLORNA SKUPINA IZ Starega trga Je 3. septembra z uspehom nastopala na prireditvi »Dan narodnih noš« v Kamniku. Belokranjci so bili zelo lepo sprejeti. Starotrški plesalci so so seznanili tudi s folklorno skupino iz Trsta ter so dogovorili za sodelovanj«. Po prirodltvl so se Starotr-šci z žičnico odpeljali na Veliko Planino in se pozno zvečor z lepimi vtisi vrnili domov. ■ UČENCI 6., 7. IN 8. RAZREDOV že hodijo k pouku v novo poslopje osemletke na Loki. Večino pouka imajo v dopoldanskem času, kar so si učenci in njihovi stnršl že dolgo želeli. Nedeljsko srečanje borcev Cankarjeve brigade v Črnomlju bi bilo lahko prijetnejše, če hi se prireditev odvijala na prostem, kot je bilo predvideno. z£V dežja pa je bila slavnost v prosvetnem domu, kjer je bilo premalo vse, ki so želeli prisostvovati. Množica ljudi je poslušala program Kar po« ^ pred stavbo. Na srečo je bilo poskrbljeno za ozvočenje. (Foto: Mirko V - KZ Metlika komajda rentabilno letošnje prvo polletje je metliška zadruga prebrodila brez izgube, toda šlo je za las! V prihodnje so nujne nekatere spremembe, med katerimi bo najbolj boleča premestitev oziroma odpust odvečne delovne sile Pred kratkim je zadružni svet kmetijske zadruge Metlika razpravljal o polletnem g°.yrodarjenju, ki se je izkazalo prav na meji rentabilna poslovanja. Pretresali so podatke, da je zadruga dosegla 53. odst. letnega plana p °dst. več kot lani v prvih B mesecih), ustvarila 4,063.730 Nam celotnega dohodka, da so porasli zaslužki za 20 odst. jj1 da. ima zdaj 78 zaposlenih Povprečno 65.800 S din na mesec. Največ je vrgel trgovski Promet, kjer izkazujejo celo Ndin ostanka dohodka, medtem ko lastna proizvod-Ja’ živinoreja in strojni park so rentabilni. Ker so že la-Ugotovili, da se jim pita-je živine ne izplača, je zače-zadruga po sklepu zadruž-Ja sveta zmanjševati stalež vme ter to dejavnost pola-eoma opušča. Zadruga je razen tega v pr-® Polletju odkupila in pro-v ^ glav živine (pretežno J****. razmeroma dober OKup pa je dosežen tudi z/l- fižolom, kožami, zr^vilnimi zelišči in mlekom tro? S° odkuPilil 183.892 li- a(* ra^° izgubo, ki jo tre-izkazuje tudi vinska no * , Plani zadružnega sveta se >!!! ° skrbi» saJ vedo, da zafiZ? v nJeJ prava dejavnost 7 a šele proti koncu leta. aaružni svet je polletno poslovno poročilo potrdil, hkrati pa sklenil, da je treba v prihodnje še bolj varčevati z vsakim dinarjem. Ker se v vinogradniški in lastni proizvodnji pojavlja višek delovne sile (gre za okoli 10 ljudi), so sklenili, naj jih premestijo na druga delovna mesta. če teh ne bi bilo, bi morali posameznike odpustiti, čeprav s težkim srcem. Nekatere delavke so na posestvu že od ustanovitve. Doslej so jih tudi čez zimo lahko obdržali v rednem delovnem razmerju, čeprav vselej niso imele dela. Letos deloma zaradi novega načina proizvodnje, deloma zaradi varčevanja, ne bo šlo več tako. Prav tako bodo prodali odvečna osnovna sredstva, ki pomenijo finančno breme. Namesto dveh starih traktorjev in kombajnov, ki ju nameravajo prodati, bodo kupih le po en tak stroj, toda večji in sodoben. člani zadružnega sveta menijo, da izgube tudi konec leta ne bo, če bodo uresničeni sklepi ter priporočila glede nadaljnjega poslovanja. Med 71 je bilo le 26 izbranih letnik, kolikor jih lahko sprejmejo. Letošnje novinke so iz raznih krajev: 14 jih je iz Metlike, 4 iz Črnomlja, 3 iz Semiča, 1 iz Vinice, 1 iz Mirne peči in 3 iz občine Ozalj. Tudi letošnji javni razpis za vpis v poklicno šolo tovarne BETI je naletel na velik odmev: prijavilo se je kar 71 deklet. K sprejemnim izpitom iz slovenščine in matematike jih je prišlo 60. Med temi je samo 16 kandidatk pravilno rešilo matematične naloge, izpit iz materinega jezika pa jih je uspešno opravilo 46. Tiste, ki so zadovoljivo naredile izpit vsaj iz 1 predmeta, je uprava šQle povabila še na testiranje (preizkus umskih in ročnih sposobnosti) ter na pregled vida. šele, ko je bilo vse to opravljeno, so izbrali 26 kandidatk za prvi r sL* 'v ; Mladež vedno rada obiskuje novo Mercatorjevo trgovino v Metliki. Obenem, ko kupujejo zvezke, si lahko ogledajo še vsakovrstne igrače, punčke, avtomobile... (Foto: Ria Bačer) Vzor humanosti in dobrih odnosov Letos je v zgodnji pomladi kmetovalcu Marku Matjašiču v Metliki rdeči petelin uničil gospodarsko poslopje. Najbližji sosed Kapušin mu je v zadnjem trenutku rešil živino in otroka, ki je bil sam doma. Letos je prišlo veliko prvošolcev Otroke vozijo v šolo s kombijem — Varstvo otrok izven šolskega pouka tudi letos — Topli obroki v šolski kuhinji za 20 Sdin dražji ne £«Wj metliške osnov-je tov. Ivan 2ele nam kot i Ve^a^> da toliko otrok Sgji že dolgo niso vpi- ip.;' .Prihodnje leto pričaku-Mofv VeC Prv°šolcev. aklHo , o osnovno šolo obi-jo ^ *®tos 580 otrok, ki ma-Dnirt v dveh izmenah; do- S uCer*i od 5. do 8 raz-jih i. ^^^Poidan učenci niž-Čanp 5 redov- Ko bodo kon-do* j^j^tiri nove učilnice, bo-UČPm«' dopoldan pouk tudi iTT 4‘ razreda. Ker ni bi-Za, 7 . suhorju dovolj otrok u 50 vozij° iletiijA ^ dveh razredov v la ^tos je osnovna šo- ^‘ a tudi nov kombi, s katerim vozijo v šolo in domov otroke s Suhorja, iz Dra-šičev in Božaikovega. Ker nimajo dovolj denarja, so se že spomladi odločili, da bodo letos dokončali šolo, drugo leto pa uredili okolico. Toda črnomaljsko podjetje ni pravočasno dokončalo del, tako da ni zdaj urejeno ne eno ne drugo. Letos so na metliški šoli razpisali tudi varstvo otrok izven šolskega časa. Na razpis se je prijavilo samo 7 kandidatov, zdaj pa bi staržfl kar naenkrat radi imeli otroke preskrbljene, ko so sami v službi. Na šoli so poveda- li, da bodo še enkrat povabili starše, naj pošiljajo otroke v šolo tudi izven šolskega pouka. Ce bo dovolj prijavljen-cev, bodo poskušali dobiti učiteljico, ki bo skrbela za te otroke. Lani so bili uspehi otrok, ki so bili v varstvu, izredni, saj so izdelali s 98,5%. Ker ne dobijo več mednarodne pomoči ( so morali letos podražati malico in kosilo v šolski kuhinji. Zdaj stane malica 800 S din na mesec, kosilo za učence od 1. do 5. razreda 100 S din in za učence od 6. do 8. razreda 120 S din na dan. P. P. Začetne težave bo treba prebroditi v *3* sePtemt)ra je odprl j^jV^kem gradu inž. Valt Ho elfM,,lzreclno lepo opremlje-c0. j, r°niehanično delavni- | < «m ga obiskal, se je ga je ,trudil z mopedom, ki je obf1!15^’ ^ 151 lahko hitre-Sftrn ^koval stranke. Prosil Hal naJ mi odgovori na ^ 1 vprašanj. sem, da ste iz Ko-'S Kto to. da ste . v čez Gorjance? ^aj ^ Sern se jaz malo pojmila Sv©tu, se je žena za-5* v§eAV Me«ilcl. Ker mi je .sem se odločil, da .i*1 odprl elektrome-^ n~J~elavnico. Najprej 5*1 rad£!raval Popravljati l l’ođa ^1)Urate 111 tolovizor-* ^a lu , ravno takrat ^ Popravn °dPrl delavnico !? ^azen ^ aparatov, sem sti^P°pravila gospodinj-lotil še elektro- - zSSkeRa dela- Prav , sto odprli delavni- ^ vi Rradu? S, bUo d° ne ml ponudili lokal. Skoraj vse sem naredil sam, celo parket sem sam položil. — Koliko vas je stalo vse skupaj? — Na pamet bi težko točno povedal, koliko, mislim pa, da okoli 4 milijone. Seveda tu ni vračunano moje delo. — Kako ste zadovoljni z začetkom in ali imate že kaj naročil? — V teh nekaj dneh je bilo pri meni že dosti ljudi. Toda večina je prišla samo gledat, kakšen je lokal ln kako je opremljen. Mogoče Je bil kdo razočaran, ker ni videl aparatvo in orodja. Moram poudariti, da lokal še daleč ni tako urejen, kot želim, da bi bil. Kupiti bom moral še precej orodja in instrumentov ter nadomestnih delov. Zdaj moram skoraj za vsak rezervni del posebej v trgovino. Kljub temu sem z začetkom zadovoljen in upam, da bom prebrodil težave. Zato se moram zahvaliti tudi občinski skupščini, posebno prof. Dularju, ki mi je pomagal, kjer Je mo-gel. P. P. Vest o nesreči, ki je zadela marljivega kmetovalca, kakršen je tovariš Matjašič, je žalostno odjeknila med metliškim prebivalstvom. Takoj so priskočili na pomoč sosedje, znanci in sorodniki, ki so pripeljali seno, da je pogorelec lahko obdržal živino. Denarno pomoč pa so prispevali člani ZZB in občinska skupščina Metlika. Razen teh se je z izdatno pomočjo izkazala tudi metliška zadruga. Danes pri Matjašičevih že stoji novo gospodarsko poslopje in hlev. Gospodar ganjen pripoveduje o ljudeh, ki so mu pomagali v nesreči, zlasti o razumevanju, ki so ga pokazali v zadrugi, v borčevski organizaciji in na občini. Ob tem pa je treba pohvaliti darovalce ne samo zavoljo denarne pomoči, temveč tudi zaradi humanosti in dobrih odnosov med ljudmi, kakršni so potrebni v naši socialistični družbi. Gotovo so taki odnosi malo drugačni od tistih, o katerih beremo v časopisih pod naslovom »Ljudje med seboj« ali »Naša ulica«. Včasih že dobimo vtis, da je med našimi ljudmi le še malo poštenosti in dobrih odnosov, a vidimo, da vendarle ni tako. Zgodi se, da nekdo populi ravnokar posajene trte ali poreže trte z nezrelim grozdjem, olupi mlada drevesca ali blati ime poštenega delovnega človeka, če bi raziskali, kdo'to dela, bi ugotovili, da le taki ljudje, ki imajo sami nečedno preteklost. Sreča je, da vseeno še znamo ločiti zrno od plevela. REGINA FIR V soboto na Grabrovec! Ob otvoritvi mostu na cesti Grabrovec—Bušinja vas prireja krajevna skupnost Grabrovec vrtno veselico. Prireditev bo v soboto, 16. septembra, ob 14. uri. Organizatorji obljubljajo pristno domače vino in jedila, ki bodo vsakomur všeč. Gradaški lovci zidajo kočo 2e pred leti se je lovska družina Gradac lotila zidave lastne koče na Kučarju, vendar so gradbena dela zaspala. Lani pa so na pobudo bivšega predsednika občinske skupščine Franca Vrviščarja z deli vnovič začeli. Lani so postavili vodnjak, letos pa s prostovoljnim delom zgradili pritlične prostore nove koče. 14 članov lovske družine hodi skoraj vsako nedeljo im Kučar in pridno dela. MALI OGLAS, ti ga objavite v Dolenjskem listu - /.anesljiv uspeh! Pre >ere ga ISO tisoč gospodinj, vdovcev, Kmetovalcev. dijakov. uslužbenk ln vojakov doma in po svetu! — Poskusite) SPREHOD PO METLIKI ■ Kanalizacija Vinogradniške cc-ste dobro napreduje, čeprav se morajo delavci za vsak meter jarka boriti z živo skalo. Kanalizacijo bodo potegnili do Stezi nar ja, nakar bodo uredili cestišče in ga prihodnji mesec asfaltirali. Urejena Je tudi krajša cesta Na požeg. Tako bosta z asfaltom povezana Vinogradniška cesta in Partizanski trg. ■ Uspešno potekajo dela na novi cesti med stanovanjskimi bloki, na kateri Se polagajo granitne robnike. Tudi ta cesta bo do srede oktobra asfiltirana. Za zdaj bo priključena le na Tovarniško cesto, njen spodnji priključek na Cankarjevo cesto pa bo urejen prihodnje lato. ■ Na zadnji del makadamske ceste od fcelezndike postaje do Kolpe v dolžini nekaj sto metrov so pred kratkim začeli navažati rečni prod. Cestišče bodo obnovili ln ga utrdili, nakar bodo nanj položili asfalt. Tako se bodo drugo leto številni kopalci pripeljali po asfaltu prav do kopališča. S tem bo na tej cesti konec kotanj in nevšečnega prahu, ki je mnoge izletnike spravljal v slabo voljo. ■ Nova restavracija na metliškem kopališču na Kolpi bo odprta tudi po kopalni sezoni. Domačini in tujci Jo radi že sedaj obiskujejo, saj jih je mnogo, ki si žele v popoldnevih in večerih odpočiti v miru sredi zelenja in v neposredni bližini lepe, bistre vode. Se večji obisk pričakujejo v oktobru, ko bo asfaltirana cesta od Carove gostilne pa do Kolpe. ■ V Metliki še vedno prekrivajo strehe, ki jih je pobila zadnja debela toča. Skoda je le, da so nekatere stare stavbe prekrili z neokusno cementno opeko in tako skvarili zunanjo podobo hiš. Predvsem sezonska obutev V prodajalni BOROVO v Metliki so letos prodali 7811 parov čevljev ah za 21,646.795 Sdin. Spomladi in poleti so prodali največ sandal, japonk in drugih lažjih čevljev. Za jesen in zimo so že nabavili težjo usnjeno in gumijasto obutev. V trgovini so povedali, da zdaj primanjkuje otroške obutve. Poskusili so jo nabaviti pri kooperantih, vendar brez uspeha. V tej trgovini prodajajo obutev tovarne BOROVO ter n/jenih kooperantov: NADA Zrenjanin, SOLID Subotica, VIO Varaždin, VODNO Skopje itd . V prodajalni tovarne PEKO pa so letos prodali 3667 parov obutve ah za 14,616.270 Sdin, kar je nekoliko manj kot lani. Tudi pri njih so prodali največ letne obutve. Trenutno imajo na zalogi vse vrste čevljev. Razen obutve tovarne PEKO, prodajajo še čevlje tovarne LILET Maribor, ZENIT Belina, Zagreb, JELEN Tolmin itd V Podzemlju bodo zbirali za gasilsko družbeni dom člani gasilskega društva Podzemelj so letos s prostovoljnim delom začeli graditi lasten gasilsko-družbeni dom in gradnjo prve faze končali brez vsake pomoči. Kletne prostore v stavbi so zaprli, tako da v njih že shranjujejo gasilsko opremo, orodje in obleko. Za nadaljevanje gradnje, predvsem za nabavo strešne in zidne opeke, pa je potreben denar, zato nameravajo gasilci organizirati v Podzemlju in okoliških vaseh nabiralno akcijo. Prepričani so, da bodo zbrali precej denarja, vendar računajo tudi na družbeno pomoč, potrebno za dokončanje gradbenih del. Registrirali so že 130 motornih vozil V metliški občini je registrirano okoli 550 motorjev ter tovornih in osebnih avtomobilov. Samo letos so registrirali 130 motornih vozil. Od 10. septembra dalje bodo v Metliki registrirah tudi mopede in zamenjavali potrdila o znanju prometnih predpisov za vozniška dovoljenja A kategorije. Potrdila bodo zamenjevali samo do konca leta. Občani morajo prinesti zdrav, spričevalo, ki ni starejše kot 6 mesecev in dve fotografiji 3,5 x 4,5. Letos je opravilo vozniški izpit 63 občanov metliške občine. Kopališče v Podzemlju še odprto Poslednje goste, ki so dalj časa pod lastnimi šotori preživljali počitnice na Kolpi v "Podzemlju, je pregnalo šele neurje pred desetimi dnevi. Prethodni gostje pa so še zmeraj vsak dan prihajali na kopanje, saj so 2. septembra v Kolpi namerili še 24 stopinj. Bile na podzemeljskem kopališču Je še odprt vse od 9. dopoldne do večera. Zadnje čase prireja tu zakuske tudi vse več kolektivov. meHiškislf tednik prostore v gradu. Prej so bile tu šolska jedilnica,kuhinja in skladišče. Teh prostorov že dolgo ni nihče uporabljal Inž. Valt Jurečič pred svojim obnovljenim lokalom v Metliki zato so bili zelo zanemarjeni. Moral sem krepko poprijeti, da sem uredil stanovanje in IZOBRAŽEVANJE NA NOVEM VRTILJAKU „Al’ bo kal pognalo seme...?” Izobraževalna skupnost se še ni znebila težav, ki so hromile tudi prejšnjo organizacijo šolstva in sistem financiranja — Delovne organizacije so se slabo odrezale ... ■ BARAKA ZA CIGANE — Te dni so kupili Pionirjevo barako v Gotni vasi za stanovanja ciganskih družin. Polovico barake bodo prodali družini v Gotni vasi, polovico pa družini v Žabjeku. ■ VČERAJ O ŠOLI »KATJA RUPENA« — Svet novomeške krajevne skupnosti se je včeraj spet sestal in obravnaval vprašanja osnovne šole »Katja Rupena« ter šmihel-fike šole ob začetku šolskega leta. Obravnaval je tudi delo krajevne skupnosti v letošnjem prvem polletju. ■ VEČ JAVNIH LUCI V STRAŽI — Po nedavnem sklepu krajevne skupnosti bodo v Straži še letos razširili javno razsvetljavo. ■ DANES O NALOGAH SINDIKATOV — Danes ob 12. uri bodo predsedniki in tajniki novomeških sindikalnih podružnic v sindikalni dvorani na Društvenem trgu začeli posvet o nalogah sindikatov v naslednjem obdobju. Take posvete so imele že vse podeželske sindikalne organizacije v novomeški občini. ■ V TOREK ObSS IN ODBORNIKI — V torek, 19. septembra, bo v Novem mestu skupna seja občinskega sindikalnega sveta in odbornikov zbora delovnih skupnosti ObS. Razpravljali bodo o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem polletju. ■ LETOS 12 NOVIH ODDELKOV — Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu je bil na seji 8. septembra seznanjen, da imajo osnovne šole v novomeški občini letos 12 novih oddelkov. Nove oddelke so osnovne šole odprle na podlagi določil republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V teh določilih je rečeno, koliko učencev smejo imeti posamezni oddelki. Sredstva za nove oddelke bo temeljna izobraževalna skupnost odobrila, ko bo zvedela za natančno število učnih ur in drugo obvezno dejavnost t osnovnih šolah. ■ CISTERNE SO VKOPA-LI — Na Otočcu so pred kratkim dokončno vkopali dve cdstemi velikanki. Komunalno podjetje iz Novega mesta zdaj postavlja robnike na prostoru bencinske črpalke, samo črpalko pa obnavlja. ■ VODOVODE OBNAVLJAJO — V Žabji vasi in na Trubarjevi ulici v Novem mestu so te dni začeli obnavljati vodovode. Sedanja dela opravlja po naročilu podjetja VODOVOD komunalno podjetje. ■ PROSILCEV VEC KOT ŠTIPENDIJ — Izobraževalna Skupnost je te dnri ugotovila, da ne bo imela dovolj denarja za vse, ki prosijo za štipendije. Letos bodo razpisali štipendije zlasti za študij matematike in fizike, ker ustreznih predavateljev v novomeški občini manjka. Nova topliška trafika odprta V Dolenjskih Toplicah so 7. septembra odprli novozgrajeno trafiko. Odprli so jo z zamudo sedmih dni, ker so se gradbena dela zavlekla. Ker so morali prostor, v katerem je bila trafika od srede Junija — takrat so staro trafiko podrli — ob začetku Šolskega leta izprazniti za učilnico, so bili Tbpllcani nekaj dni brez trafike. Nove trafike so veseli, pravijo pa, da ima pomanjkljivost: njeno skladišče je brez ventilacije. Zatrjujejo, da so na pomanjkljivost opozorili, ko je bila trafika Se ▼ de* hi, da pa so graditelji opozorilo Oftitno preslišali. V peftek, 8. septembra dopoldne, se je v Novem mestu sestal izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti, da bi se prepričal, ali bo dovolj sredstev do konca leta 1967, ki jih je izobraževalna skupnost dolžna preskrbeti za predšolske in šolske varstvene zavode, osnovne in srednje šole, za štipendije in prevoze osnovnošolcev in srednješolcev ter druge izobraževalne dejavnosti. Predsednik izobraževalne skupnosti prof. Veljko Troha je pred sejo povedal, da ni bilo pričakovati bistvene spremembe glede denarja za izobraževanje. Izobraževalna skupnost je mlada samoupravna tvorba, zato tudi težave, ki se pojavljajo, nikogar ne presenečajo. Izvršni odbor se je v razpravi predvsem oprl na podatke iz prvih dveh mesecev ob/.oja in delovanja izobraževalne skupnosti. V tem času je bilo 1,490.811 Ndin .dohodkov, izdatkov pa 1,660.487 N din. gole so julija dobile 80-odstotne akontacije namesto 100-odstotnih, da pa se to ne bi ponovilo tudi v avgustu, je izobraževalna skupnost najela 170.000 Ndin obratnega kredita. Dvomesečni dohodek izobraževalne skupnosti je za 9,3 odstotka manjši od predvidenega, ker se je namesto 33,3 odst. polletne (predvidene) vsote nateklo le 24 odst. denarja. Dohodkov iz delovnega razmerja (najmočnejši vir financiranja) so nabrali 28,69 odstotkov. Tudi drugi viri so bili v prvih dveh mesecih precej slabotni. Občinski prometni davek od prodaje blaga na drobno je dal 7.3 odst. manj. Tudi prispevki občin za strokovno šolstvo so bili manjši: črnomaljska občina je v juliju in avgustu plačala komaj 7 odst., metliška in trebanjska po 13 odst., gospodarske organizacije v novomeški občini pa 23 odst. — namesto predvidenih 33,3 odstotka. Da bi izboljšali odnos delovnih organizacij do financiranja izobraževanja, so začeli predstavniki izobraževalne skupnosti in občinske skupščine (zlasti podpredsednik Avgust Avbar) stalno in živahno sodelovati z delovnimi organizacijami. Plod neštetih osebnih obiskov in pismenih stikov je bil razveseljiv in obetajoč: NOVOTEKS, LABOD, PIONIR, GORJANCI so že kar vnaprej plačali prispevke za izobraževanje in s tem naj lepše izpolnili republiško priporočilo. Vrsta večjih delovnih orgnizacij (IMV idr.) in še več manjših je priporočilo, naj dajo po 1 odstotek bruto osebnih dohodkov za izobraževanje, zavrnila ali sploh ni odgovorila, še manj podpisala pogodbe o financiranju. Organi izobraževalne skupnosti, občinske skupščine, ki se jim bodo morale pridružiti tudi občin- ŽUŽEMBERK ske družbeno-politične organizacije, ne bodo nehali spodbujati delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah k pritrdilnim odgovorom na republiško priporočilo vse dotlej, dokler financiranje strokovnega šolstva ne bo uzakonjeno. Iz polletnih obračunov o dohodkih v delovnih organizacijah je razvidno, da bi bilo za šolstvo in sploh za izobraževanje dovolj denarja, če bi predvidene prispevke plačale vse delovne organizacije. Zabavajte se ob gramofonu V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu imajo veliko izbiro domačih in uvoženih gramofonov z vgrajenimi ojačevalci in gramofonov za priključitev na radijski sprejemnik. Cene gramofonov z vgrajenimi ojačevalci se gibljejo okoli 400 N din, gramofonov brez ojačevalca pa okoli 200 N din. V prodajalni lahko dobite tudi igle in kristalne vložke za vse vrste gramofonov. Na zalogi imajo še nekaj plošč po znižani ceni in veliko izbiro plošč z resno, narodno in zabavno glasbo. Jesen je tu, kmetje so začeli pospravljati poljske pridelke, sadje še dozoreva. Pred 14 dnevi so začeli obirati jabolka v sadovnjaku KZ KRKA. Delovodja Tone Vinder je povedal, da so nabrali okoli 100 ton lepih jabolk, čeprav sadovnjak še ni v polni rodnosti. Na 18 hektarov sadovnjakov imajo nasajene žlahtne sorte: jonatan, zlato parmeno, koks oranžno reneto, rdeči in zlati delišes in krivopecelj. Jabolka lahko ljudje kupijo po dnevni ceni v skladišču v Dolnji Br<'^'_ "i pri Šentjerneju. (Foto: M. Miklič) Pridite na gasilsko prireditev! Sem ter tja po Suhi krajini ■ DIVJAD UNIČUJE PRIDEM KE — V okolici Ajdovca, Lašč in nekaterih drugih krajev v Suhi krajini so se pojavili medvedi, divji prašiči, jeleni in druga divjad in začeli uničevati pridelke, ki jih kmetovalci še niso pospravili s polj. Občutno so poškodovana koruzišča ter njive s peso, korenjem in drugimi krmilnimi rastlinami. ■ ZAKE8 SUHA SUHA KRAJINA — Suša je Suho krajino hudo prizadela, zarodi česar so vsi pridelki manjši in domala v vseh krajih primanjkuje vode za življenje. Zaradi suše so nakosili zelo malo sena, kmetje pa so prodali veliko več goveda in prašičev, kot bi jih sicer. Na krajevnem uradu v Žužemberku so letos izdali že 983 živinskih potnih listov. Proti suši in drugim elementarnim nezgodam je zavarovanih zelo malo suhokra j inskih kmetov, zato so posledice hude. Ljudem primanjkuje denarja za davke in prispevke za zdravstveno zavarovanje. Na krajevnem uradu v Žužemberku imajo okoli osem prošenj, s katerimi kmetje prosijo za zmanjšanje denarnih dajatev. Veliko prošenj so poslali kmetje pristojnim organom, kd naj bi Jim zmanjšali prispevke za zdravstveno zavaroavnje. ■ VEDNO VEC KMETIJSKIH STROJEV — Razveseljivo Je, da so si suhokranjski kmetje v zadnjem času nabavili motorne kosilnice in druge kmetijske stroje, da bodo laže obdelovali kmetijske površine in povečali pridelke. Lotili so se tudi obnove domačij. Veliko gospodarskih poslopij in hiš je obnovljenih, več pa tudi novih. Zasebno gradnjo pospešujejo tudi v samem 2užemberku, kjer trenutno grade sedem hiš, deset pa so jih dozidali v zadnjih letih. ■ POLJSKIH PRIDELKOV MANJ, SADJA VEC — Pridelek žit, krompirja in drugih poljščin ie bil v Suhi lcrajmi letos ponekod polovico slabši kot v zadnjih desetih letih. Dobro pa Je obrodilo sadje in bodo zlasti jabolk pridelali več kot kdaj prej v zadnjih petnajstih letih. Letos so žužemberški gasilci zgradili nov gasilski stolp in popravili dom .To delo bi bilo treba narediti že pred leti, toda takrat ni bilo ne denarja ne volje, člani desetine so letos prostovoljno darovali po 50 vir, da je bila njihova stara želja uresničena do krajevnega praznika, 13. julija.Za gradnjo je bilo porabljenih nekaj nad dva milijona Sdin. Gasilci so denar prislužili na veselicah, del pa so prispevale tudi gospodarske organizacije in krajevna skupnost. Ob tej priložnosti se jim društvo prisrčno zahvaljuje. Dejavnosti v bodoče društvo ne bo opustilo. S pomočjo vaščanov Zafare namerava zgraditi velik vodnjak, v katerem bo dovolj vode za gašenje požarov, pa tudi za potrebe te vasi. Vodnjaka nameravajo zgraditi tudi v Bud-ganji vasi in v Gradencu, pri čemer bo pomagala tudi krajevna skupnost. r.ruštvo bo priredilo v nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri popoldne na Loki v Žu- žemberku slovesno otvoritev stolpa in zabavno prireditev — v/isko trgatev. Prireditelji bodo postregli z novim vinom, na sporedu bo bogat srečolov, nastop kulturne skupine, gasilska društva z Rebri, Dvora, iz Šmihela in Hinj pa bodo tekmovala v gasilskih vajah. Tri najboljša bo žužemberška krajevna skup- nost nagradila. Novomeški poklicni gasilci bodo ob tej priložnosti pokazali svoje sposobnosti pri reševanju ponesrečencev. Za dobro voljo bo skrbel Henčev trio, ki si ga v tem kraju že dolgo želijo. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo. J. G. Mirna peč brez pitne vode! V Mirni peči in okolišnih vaseh že dolgo nimajo pitne vode. Bližnja Temenica ni užitna, zaito morajo nekateri po vodo v oddaljene studence. Brez vode sta mimopeška gostilna in učiteljski blok. šola ima manjšo zalogo pitne vode: spomladi so ji gasilci v vodnjak načrpali vodo iz Temenice. Vodovoda Mirna peč nima. POSODOBLJEN POUK V STOPICAH ALI: Kako so poslušali Bachove skladbe Uporabo učnih pripomočkov poenostavil novomeški študent V Stopičah trdijo, da tako poenostavljenega upravljanja z magnetofonom nima nobena osnovna šola daleč naokrog. Darko Pavlin, študent elektrotehnike iz Novega mesta, je v osnovni šoli »Janez Trdina« v Stopičah poenostavil uporabo magnetofona in drugih sodobnih učnih pripomočkov na elektriko, če učitelj pritisne na stikalo pri tabli, slišijo učenci program po zvočniku. Naprave so urejene tako, da v dveh razredih lahko hkrati poslušajo različne programe, medtem ko so prej slišali vsi razredi le en program. Z magnetofonom so pouk močno posodobili. Delovanje mehanizma so javno prikazali ob otvoritvi preurejene šole. V nekem razredu so se učenci začudili, ko jim je učiteljica rekla, da bodo zdaj lahko poslušali Bachove skladbe, saj pri sebi ni imela drugega kot zvezek. Ko pa je pritisnila na gumb pri tabli in je iz zvočnika zazvenela mehka Bachova melodija, je učencem zaprlo sapo .. DRAGO GREGORC 200 let DOLENJSKIH TOPLIC V tem letu, ko je na veliki petek popoldne spet nastal velik požar, ki je uničil okoli kopališča vse hiše in gospodarske stavbe, je začel zidati veliko novo poslopje »Zdraviliški dom«, kamor sta se preselili kuhinja in go-sitlna. Gostinske prostore v kopališču so spremenili v kopalne sobe, v močvirne kopeli in grezno kopel. V zdraviliškem domu je lepa in svojemu namenu ustrezna jedilna dvorana, ki je zelo akustična. Med prvo svetovno vojno je bilo zdravilišče vojaška bolnišnica, kamor so pošiljali vojake, potrebne kopanja v zdravilni vodi. Stanovali so v vojaški bolnišnici, ki jo je že 1818 podaril knez Viljem Auersperg takratnemu cesarskemu in kraljevemu 'vojnemu erarju, v »Zdraviliškem domu«, v dveh za ta namen sezidanih barakah in v šolskem poslopju. Nekdanja vojaška bolnišnica, v kateri so bili nastanjeni bolni vojaki vsako leto vse do konca prve svetovne vojne je prešla ▼ last ministrstva za socialno skrbstvo. V njej so bili v poletnih mesecih vojaški invalidi, ki so se tu zdravili zaradi posledic poškodb in ran iz vojne. Med drugo svetovno vojno je bilo to poslopje bombardirano, po vojni pa prezidano v sodobno stavbo, ki jo uporabljajo v enake namene. 1921 je kupil zdravilišče in vse zemljišče, ki je spadalo k zdravilišču, z mlinom v Podturnu vred topliški zdravnik dr. Konvalinka, ki je kopališče preuredil in prezidal tako, kakor je še danes. Od dr. Konvalinke je 1934 zdravilišče prevzela v svojo upravo »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice«, po osvobodilni vojni pa je prešlo v last republike Slovenije. ZDRAVILNI VPLIVI TOPLIŠKE TERME 2e najstarejši narodi so verovali, da ima vsak termalni vrelec svojega »duha«, ki ima moč zdravljenja; zato so se kopali samo v izvirkih ter zidali kopališke naprave neposredno nad toplimi izviri. Niso pa verovali v učinek tople vode, ki je napeljana po ceveh. Zdravilnost oz. zdravilna moč vode je odvisna od mineralnih sestavin, ki jih terma ima. Ker je bila terma v Dolenjskih Toplicah znana že v najstarejših časih in se je v srednjem veku načela razvijati kemija, so pripisovali učinek balneoterapije samo mineralnim sestavinam posameznih kopeli-Tako lahko beremo v Valvasorjevi knjigi »Ehre des Herzogtums Krain« (1689) prvi poizkus razlaganja o učinkovanju topliškega vrelca od Johanna Baptista Burharda, doktorja in fi^iKa v Novem mestu, ki je, kakor sam Pri*' vi, raziskoval to termo nad 30 let. Bu hard pripisuje zdravilni učinek term trdi materiji, žveplu, galunu, bakru i solitru. Drugo analizo topliške terme je vedel 1777 prof. dr. Kasteliz iz L)u°a ljane. Tretja analiza je bila izvrše NOVOMEŠKA KOMUN# OB 200-LETNICI ZDRAVILIŠČA V DOLENJSKIH TOPLICAH Slavnost v Viteški dvorani Na slavnostni seji sveta zdravilišča dali priznanja zaslužnim članom kolektiva in se zahvalili dolgoletnim gostom zdravilišča V torek dopoldne je svet zdravilišča v Dolenjskih Toplicah s slavnostno sejo v Viteški dvorani proslavil 200-letnico obstoja zdravilišča v tem kraju. Navzoče člane kolektiva, sveta zdravilišča, predstavnike občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij iz Novega mesta ter nekatere dolgoletne goste je pozdravil predsednik sveta zdravilišča Lojze Kenda. V. d. direktorja zdravilišča Janko Popovič je zatem govoril o zgodovini in rasti tega zdravilišča, enega najstarejših v Sloveniji. Nekaterim zaslužnim članom kolektiva zdravilišča so na slavnostni seji dali javna priznanja in pohvale. Priznanja in pohvale so dobili: Marija Gimpelj iz zdraviliške kuhinje, zidar Jože Zanka, računovodkinja Ana Kenda, gospodar ekonomije Stane Novinec, glavna perica Pepca Senica, glavna sobarica Ana Perpar, natakarica Marija Vo-har in šofer Karlo Oblak. Javne zahvale in priznanja so bili deležni tudi nekateri dolgoletni gostje zdravilišča: Matija Wahter iz Novega mesta, iz Ljubljane pa Dane Kovač, Josip Garzarolli in Ljudmila Erzin. Tem štirim gostom je svet zdravilišča priznal tudi osemdnevni brezplačni penzion v zdravilišču. V okviru 200-letnice zdravilišča je bilo v Dolenjskih Toplicah že več zabavnih in kulturnih prireditev, organiziranih v sodelovanju z novomeškim Zavodom za kulturno dejavnost. V nedeljo, 10. septembra, je zaigralo godbeno društvo iz Novega mesta ob 6. uri budnico, popoldne pa imelo promenadni koncert. Zvečer je z zabav- nim ansamblom Orion pela na plesu z nageljčki Tatjana Gros, v Knežjem bazenu pa je bilo nočno kopanje. V ponedeljek, 11. septembra, je novomeško turistično društvo prikazovalo v viteški dvorani turistične filme in namesto navdušenja poželo razočaranje (filmi so se trgali). V torek zvečer, torej nekaj ur po slavnostni seji sveta zdravilišča, je imelo koncert pevsko društvo DPD Dušan Jereb iz Novega mesta- Včeraj pa je bil na programu spored metliških folkloristov. Danes dopoldne bodo položili venec na grobišče, zvečer pa bodo Novomeščani uprizorili igro »Ko bi padli oživeli«. Po igri je predviden večer partizanskih pesmi. Prireditve bodo do nedelje. m V petek, 8. septembra, je bila v Šentjerneju registracija mopedov. Nekaj jih je bilo zaradi tehničnih pomanjkljivosti odklonjenih, registriranih pa je bilo okoli 200. Na sliki: mopede pregleduje tehnična skupina PIONIRJA iz Novega mesta. (Foto: P. Miklič) S seje občinskega komiteja Zveze komunistov V torek dopoldne je bila 19. seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu. Razpravljali so predvsem o organiziranosti komunistov in delovanju organov ZK v občini. V razpravi je prevladovalo mnenje, da bi pripravili za bližnjo občinsko konferenco ZK dva predloga. Po prvem naj bi ustanovili 21 krajevnih organizacij in 5 organizacij v delovnih organizacijah. V drugem pa, da ne bi ustanavljali osnovnih organizacij v delovnih organizacijah. V bodoči občinski konferenci bo 67 članov, komite pa bi štel 15 članov ZK. Imenovali so tudi štiri komisije in predlagali člane, ki bi delali v teh komisijah. Poleg tega so razpravljali o poslovniku občinske konference ZK, delovnem programu občinskega komiteja do konstituiranja in o predlogu za u-stanovitev sociološke raziskovalne komisije. V Novem mestu prijeli dva žeparja Jelinič in Zorič sta izrabljala zlasti gnečo na novomeškem sejmišču Za sodoben okus... i-Šf&vS Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. 4. septembra so na novomeškem sejmišču prijeli 29-letnega Ilijo Jeliniča in 34-letnega Mata Zoriča iz Bosanskega Broda, kli so ju osumili žepnih tatvin, zaradi česar sta bila že večkrat kaznovana. 4. septembra sta na sejmišču spet poskusila krasti, pa so ju prijeli. Sodnik za prekrške ju je takoj kaznoval zaradi klateštva in brezdelja, vsakega s po 10 dnevi zapora. Jeliniča bo kasneje obravnavalo še občinsko sodišče v Novem mestu, Zoriča pa so izročili TNZ v Svetozarevu, kjer bo moral odgovarjati tudi za tatvine na svetozarev-skem območju. PO REVIZIJI SOCIALNIH PODPOR 25 neupravičenih kuvert s tisočaki bo zdaj manj Na podlagi revizije opravljene v letošnjem prvem polletju, so petindvajsetim prebivalcem v novomeški občini socialne podpore ukinili devetnajstim pa so jih povečali. Do zdaj Center za socialno delo v Novem mestu ni dobil omembe vrednih pritožb. NOVOMEŠKI JAMAR NA TIROLSKEM Ne bi verjel, ko ne bi bil videl! i _______________________________' -v __________________ Eržen: »Nekaj skupnega pa imamo z avstrijskimi jamarji: IDEALIZEM!« Milan Eržen, uslužbenec v novomeški tovarni zdravil, je bil v skupini 16 slovenskih jamarjev, ki se je pred kratkim udeležila prireditev ob 15-letnici jamarskega raziskovanja na Tirolskem. Tirolcj so želeli tej manifestaciji pritisniti mednarodni pečat, pa so razen jamarjev iz drugih avstrijskih dežel povabili tudi Slovence, ki jih je vodil predsednik DZRJS prof. dir. Franc Habe, Švicarje z dr. Alfredom B6-glijem in Nemce. Gostom niso pripravili le udobja, marveč so jim skušali pokazati čimveč zanimivosti in lepot, predvsem tiste v tirolskem podzemlju. »Tirolske jame so nekaj posebnega in naših ne gre primerjati z njimi!« je pol ure po povratku v Novo mesto še poln vtisov in svežih spominov na tisto deželo, o kateri poje tudi naša pesmica Moj fantič je na Tirolsko Ob reviziji socialnih podpor so ugotovili, da bi nekateri občani lahko živeli tudi brez nekaj tistih tisočakov, ki so jih do takrat prejemali od Centra za socialno delo, medtem ko drugi še vedno ne bodo mogli živeti, čeprav bd jim podpore dvakrat aii trikrat povečali. Pretresli so zadeve 140 stalnih socialnih in okoli 30 drugih podpirancev ter ugotovili, da dobiva 25 ljudi kuverte s tisočaki (seveda ob danih možnostih) neupravičeno. Kolikor so vzeli tem, so razdelili med 19 podpirancev, katerim so povečali družbeno pomoč za 70 do 100 odstotkov. Za tiste, ki so podpore izgubili, so poiskali druge vire za preživljanje ( za matere in očete pri sinovih in hčerah, brate pri sestrah itd.). Upokojenci - izlet! Izlet v Cerknico, grad Snežnik in Rakov Škocjan prirejajo 23. septembra novomeški upokojenci. Prijave sprejemajo do 20. septembra v društveni pisarni v čitalniški ulici. 1865 na Jožefovi akademiji na Dunaju. Prof. Ludwig na Dunaju je 1902 ponovno analiziral topliško termo ter o tem objavil članek v 23. številki »Wiener Wochenschrift«. Pri tej analizi, ki je bila precej natančna, je zasledil v termi naslednje sestavine: kalij, natrij, kalcij, litij, stroncij, barij, magnezij, železo, aluminij, klor, žveplo ter kremenčevo, fosforjevo, borovo in ogljikovo kislino. Razen naštetih kemičnih sestavin je najvažnejša primes terme radijeva emanacija, to je plin, podoben žlahtnim plinom, kot so argon, helij in drugi. Emanacija je radioaktivna substanca iz uranove skupine, ki izvira naravnost iz sprememb oz. razpadanja radija in ima možnost za izžarevanje alfa žarkov s pozitivno elektriko, ki so, kot je znano, atomi helija in se spreminjajo v radij A. V bazenih, ki so bili čez dan popolnoma zaprti, se je natančno zaznaval ozon, kar je mogoče le vsled spreminjanja kisika v ozon prek žarjenja. Da bi to domnevo utrdili, so 1912 termo in termalni plin v steklenicah poslali na Dunaj inštitutu za raziskovanje radija. Dognali so, da znaša količina ©manacije pri termi 3,2 pri termalnem plinu pa 13,6 Mach enot na en liter. Emanacijo v termi je potrdil tudi naslednji primer. Med prvo svetovno vojno so bile Dolenjske Toplice urejene kot vojaška bolnišnica, kjer so se zdravili bolni vojaki tudi pozimi. Pred božičem 1914 je padel nekemu častniku pri kopanju briljant iz prstana ter se izgubil na dnu bazena med kamnitimi ploščami. Ko je več tednov pozneje v nočnih urah neki podčastnik iskal v bazenu pozabljene stvari, je opazil v vodi svetlikanje — vzrok je bil izgubljeni briljant. Svetlikanje povzroča emanacija v fosforescirajočih substancah. Kvalitativen dokaz emanacije je tudi v tem, da je v črn papir zavita fotografska plošča, postavljena v zabojček z izrezanim dnom v stalno zaprti bazen, v treh dneh popolnoma počrnela. Večina naših zdravilišč, ki so tako rekoč svetovno znana in imajo vsako leto veliko obiskovalcev, se ne more ponašati s prednostjo, da bi bili kopalni bazeni zgrajeni naravnost nad izvirki, zaradi česar tudi ne morejo imeti tako močnega zdravilnega učinka. Po sesalkah in ceveh, ki drugje črpajo in dovajajo vodo v bazen, se izgubi emanacija. Prav emanacija pa povzroči že po nekaj kopelih reakcijo, ki se pojavi z bolečinami in oteklinami na bolnih mestih, zlasti pri zdravljenju revmatizma. Skoraj vedno je to znak izboljšan- ja bolezni in tudi popolnega ozdravljenja. S poskusi so tudi dokazali, da se reakcija ni pokazala pri bolnikih, ki so se kopali v kadeh, v katere so po ceveh napeljevali vodo iz terme ter jo segreli do potrebne temperature. Prav pri teh bolnikih pa je reakcija nastopila v kratkem času, ko so se začeli kopati v bazenu nad izvirom tople vode. To potrjuje, da pride celotna emanacija do veljave, če so kopalne naprave urejene neposredno nad izvirki tople vode in če prihaja terma z lastnim pritiskom brez črpalk in brez vodovodnih cevi v bazen. Tem zahtevam odgovarjajo kopalne naprave v Dolenjskih Toplicah. Bazeni so zgrajeni neposredno nad izvirki, ki so tako močni, da dajejo vsak dan do 30.000 1 termalne vode s temperaturo 37—38 stopinj Celzija. Terma je kristalno čista, podobna studenčnici, v bazenu pa je modrikasta. Je rezko grenkega okusa in pitna, ker ima precej ogljikove kisline in drugih raztopljenih mineralnih snovi. Iz vode se stalno dvigajo mehurčki ogljikove kisline in žveplenega plina. Mehurčke opazimo tudi pri kopanju, ko se naberejo po vsem telesu, če le malo mirujemo v vodi. Vremenske razmere nimajo na vrelec nikakega vpliva glede toplote in količine zdravilne vode. Novomeška kronika ■ NA CESTI KOMANDANTA Staneta, kjer padi jo stavbo, so delavci postavili ograjo, ki varuje prehod pešcev. Mnogi vozniki ne upoštevajo prometnega znaka, ki prepoveduje hitrost nad 30 kilometrov in vozijo zelo neprevidno. ■ MED POCITNICAMI so v novomeški gimnaziji položili parket tudi v tistih razredih, ki ga doslej niso imeli. Zato morajo vsi dijaki v šoli nositi copate. ■ UPRAVA OSNOVNE SOLE »Katja Rupena« bi lahko napis pred vhodnimi vrati zamenjala, ker Je komaj čitljiv. ■ OD 5. SEPTEMBRA je v prostorih Tekstila v Novem mestu razprodaja jesenskih modelov tovarne Ideal iz Nove Gorice. ■ V KOSOVI ULICI na Bregu so prejšnji teden delavci komunalnega podjetja položili kanalizacijo za straniščni odtok, ki vodi v Krko. ■ PO ZIDOVIH V SPODNJI delikatesi na Glavnem trgu je polno podpisov in različnih kratic. Cas je, da zidove pobelijo in pazijo, da se obiskovalci ne bodo več podpisovali. ■ ZA STAVBO NA CESTI komandanta Staneta 22, kjer je maj- hetn prostor, so po6taviii tablo. ki prepoveduje parkiranje. Kljub prepovedi pa je tam vsak dan nekaj avtomobilov. ■ ŠKARPO PRI ŠOLI »Katja Rupena« ob Cesti herojev so pred kratkim delavci komunalnega podjetja uredili. V kratkem nameravajo sezidati škarpo tudi blizu novih blokov na Mestnih njivah. ■ ZARADI NOČNEGA NEREDA, ki ga povzročajo prodajalci paprike, sadja in drugih sadežev, se pritožujejo prebivalci Prešernovega trga in drugi stanovalci v neposredni bližini živilske tržnice na tem ti^u. ■ KLJUB SLABEMU VREMENU je bil v ponedeljek živilski trg zelo dobro založen. Papriko so pro dajali po 150 Sdin kilo, kumare po 100 Sdin, melancane po 200 S din, paradižnik po 180 do 200 S din, solato po 270 do 300 Sdin, breskve po 300 Sdin, banane po 600 Sdin, slive po 180 Sdin, grozdje po 320 Sdin, hruške po 350 Sdin in pomaranče po 500 Sdin. Za jajca so ženske sprva zahtevale 80 Sdin, a ker jih po tej ceni niso hoteli kupovati, so kasneje popustile na 70 Sdin. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodili sta: Štefka Bele iz Jerebove 2 — deklico in Rada Stankovič ki Volčičeve 38 — deklico. Jelinič in Zorič sta v Novem mestu »delala« že dalj časa. Ugotovili so, da sta prav ta dva ukradla denarnico s 1.500 Ndin in dokumenti Francu Bukovcu v juniju na novomeški avtobusni postaji, da sta vzela 280 Ndin in dokumente Jožetu Jazbecu in kradla v juliju Edvarda Gnidovca, ki sta mu odnesla 4.000 Ndin in dokumente. žeparja sta zlasti rada prihajala na semenj vsak prvi ponedeljek v mesecu, za »obrt« pa sta izrabljala gnečo, fed je bila vselej precejšnja. Razen tega sta se rada sukala p6 živilskem trgu in avtobusni postaji in kradla denarnice. Karla Mežnaršiča, 65-letnega kmeta iz Vel. Lipovca, sta okradla, ko sta ga rinila v neki avtobus, s katerim Mežnaršič sploh ni nameraval potovati. Jelinič in Zorič sta večino ukradenih dokumentov in denarnic zmetala v park za staro pošto, kamor sta se umaknila po vsaki tatvini. Tri predstave igre »Otok in struga« Oder mladih iz Novega mesta bo v petek zvečer gostoval z igro »Otok in Struga« v Dol. Toplicah, v nedeljo ob 16. uri v Šentjerneju, v torek zvečer pa bo z zanimivo igro ob 20. uri nastopil na novomeškem odru. vandral,« pripovedoval Eržen. »Schraubenfallholle!« je vzkliknil Eržen, eden najbolj navdušenih novomeških jamarjev, ko sem ga vprašal, česa ne bo nikoli pozabil. Zakaj? 2e samo ime — Schraubenfallholle — ta, skoraj neprevedljiva nemška skovanka . . . »Kaj je to?« me je zanimalo. »Jama,« je rekel Eržen. »Ta jama je nekaj svojevrstnega. S svojo polžasto obliko, ki se konča z nizkim slapom, je veličastna izjema med podze-mejnimi votlinami.« »Ali Hundseisholle,« je nadaljeval, »jama z ledenimi kapniki, sicer pa mrzla, kot bi bila vdoibena v velikansko goro ledu! To jamo so Tirolci odprli za javnost prav ob našem obisku in ob naši navzočnosti.« Švicar dr. Bogli, lastnik neke jame in vnet raziskovalec podzemlja, je gostom predaval o neki jami v njegovi de- želi, ki je med najdaljšimi na svetu. Vsak, kdor ga je poslušal, je nedvomno veliko pridobil Izvir prijetnih spominov na Tirolsko ne bo usahnil. Toliko lepega in novega je bilo. Ne bi verjel, ko ne bi bil vi-- £>>»«* w Nehote‘'tisto, kar si videl in slišal, primerjaš z domačim. Tudi Eržen je to naredil. Takole: »Avstrija ima malo jam, a veliko jamarjev, pri nas pa je veliko jam in malo jamarjev. Na Tirolskem je okoli 80 jam in so vse strokovno obdelane, na Dolenjskem pa jih imamo več kot 600, a skoraj nobena še ni znanstveno raziskana. Nekaj skupnega pa le imamo avstrijski in dolenjskimi jamarji: oboji smo idealisti!« IVAN ZORAN Pogovor z zdravnikom ' m Kje in kaj bo v nedeljo? V nedeljo, 17 .septembra, bo t zahodni conski nogometni ligi zanimivo srečanje v Novem mestu, kjer se bo domače moštvo pomerilo z Ilirijd iz Ljubljane. Moštvo Bele krajine bo gostovalo tokrat v Postojni pri tamkajšnjem Taboru. — V prvi slovenski odbojkarski ligi tekmuje v III. kolu Novo mesto z Ljubljano na Loki. V drugi slovenski odbojkarski ligi ae bodo srečali: Trebnje : Jel-Sane ter Bovec : Kočevje. — Tekme v republiški moški rokometni ligi: 4. kolo Ribnica : Celje in Brežice : Piran. Republiška ženska rokometna liga: Koper : Brežice. Ljubljanska conska rokometna liga: Novo mesto : Križe, Medvode : Krmelj, Krško : Hrastnik in Grosuplje : Olimpija. NOGOMET Belokranjci so bili boljši Nedeljsko srečanje med nogometaši Bele krajine in Novega mesta je odgovorilo na vprašanje, kdo je trenutno boljši. Bela krajina je z najmanjšim možnim rezultatom premagala Novomeščane in se s *^rn uspehom povzpela v sam vrh tega dokaj zanimivega tekmovanja. — Z veseljem spremljamo tudi poživitev nogometnega življenja v Kočevju. Tako je prav, z mladimi je treba začeti! — Rudarji s Senovega so v prvenstvenem vrvežu pobrali celoten izkupiček od nogometašev Osankarice. Mladinci: ROG : Slovan 3:1 Lansko nogometno tekmovanje kočevskih nogometašev se je končalo kaj klavrno. Po nekaj srečanjih so izstopili iz lige in prenehali sodelovati. Vzroki so dobro znani, saj se ponavljajo iz leta v leto. Nogometni klub Rog je razpadel, vadijo samo še pionirji in nekaj mladincev, če spontano igra- ROKOMET Brežice: Rudar 23:20 stom pošla sapa komaj v drugem delu igre. Oba naša predstavnika v višjem rokometnem tekmovanju, Ribnica in Brežice, sta v tem kolu pokleknila pred boljšima nasprotnikoma. Slovenjgradčani so bili boljši, ravno tako tudi ljublajnski Slovan v tekmi z rokometaši iz Brežic. Slovenjgradec : Ribnica 21:14 Srečanje, ki je bilo v Velenju, ni rokometašem Ribnice, po prvem polčasu sodeč, obetalo nič dobrega. v Drugem delu igre se je stanje nekoliko spremenilo in se je tekma končala s pričakovano razliko. Seveda pri tem računamo na kvalitetno ekipo s Koroškega. Rinbica je nastopila v naslednji postavi: Kersnič, Vučemilovič, Gibal J, Mikulin, Joras, Rodič (3), Ambram, Bavdek (1), S. Ponikvar (3), L. Ponikvar (6), Matelič (1). nje sploh lahko ocenimo kot tre ning. Poznavalci razmer v kočevskem nogometu so že večkrat predlagali, naj bi v klubu ustanovili pionirsko nogometno šolo, ki bi postopoma dala dobre igralce in prave športnike. Čeravno je bil ta predlog že večkrat povedan, pri pristojnih ne moremo prodreti. Da mladi želijo tekmovati, dokazuje tudi to, da so se prijavili v mladinsko ligo, čeprav so se zbrali kar na hitro. Ce je ta odločitev koristna, bo pokazal potek tekmovanj; denar za to je bil pičlo odmerjen. V nedeljo je bila že odigrana prva tekma z mladinci Slovana iz Ljubljane. Zmagali so mladinci Roga z rezultatom 3:1 (1:1). Čeprav je bilo skoraj do konca srečanja 1:1, se je domačinom malo pred koncem posrečilo zabiti še dva gola. Igrišče je bilo od dežja razmočeno, zato na obeh straneh veliko priložnosti ni bilo izkoriščenih. A. ARKO Bela krajina : Novo mesto 1:0 V tretjem kolu slovenske nogometne conske lige sta se v Črnomlju pomerila predstavnika iz Dolenjske. V oblačnem vremenu in na igrišču, težkem za igro, so domačini slavili skromno zmago z 1:0. Tekma ni bila na visoki ravni. Novomeščani so bili večji del tekme v premoči, vendar so se spretni domačini uspešno branili in s hitrimi protinapadi resno ogrožali vrata gostov. Napadalci obeh moštev so imeli nekaj izrednih priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. Zadetek, ki je odločil tekmo, je padel v 13. minuti. Domači igralec Kopanja je poslal ODBOJKA Zadnji vlak odpeljal! IRt2 S porazom odbojkarjev Novega mesta na Jesenicah je šla po vodi še zadnja možnost, da bi ostali Novomeščani v društvu najboljših. Tako lahko danes po mnogih uspešnih nastopih Novomešča-nov obrnemo zadnjo stran uspehov odbojkarskega športa. 2al — tokrat bo treba pričeti popolnoma na novo! — Igralci iz Kočevja in Trebanjci so vknjižili dve točki v svojo korist. Igralci iz Kočevja so z veliko truda premagali Šenčur, Trebanjce pa so Novogoričani nešportno potegnili za nos. Takšna taktika ni na mestu! 6. septemDra je bila v Brežicah rokometna tekma za pokal SRS, v kateri sta se srečala domači Partizan in ekipa Rudarja iz Trbovelj. Brežičani so po izredni igri premagali lanskega člana zvezne lige z rezultatom 23:20, potem ko so ob polčasu vodili s štirimi, v sredi drugeia dela igre pa kar z devetimi zadetki. Brežice : Slovan 10:18 V tretjem kolu moške republiške rokometne lige so Brežičani že v soboto odpotovali v Ljubljano, kjer so s Slovanom izgubili z 10:18 (6:8). Za Brežice so igrali: Mars, Rovan 2, Šetinc 1, Kukoviča, Avsec, Bosina 1, Jurišič 1, Novak 1, Svažič, Pavlič 4, Berglez Zaradi težkega terena (med igro je deževalo) ekipi nista mogli pokazati pravega znanja. Brežičani so povedli in se enakopravno upirali boljšemu nasprotniku le v prvem polčasu. — Tekma je bila zelo groba. Brežice : Murska Sobota 13:10 (8:7) Rokometašice brežiškega Partizana so v drugem kolu republiške rokometne lige imele v gostih novinca v ligi: ekipo Murske Sobote. Igra je bila ves čas enakovredna. Ekipi pa zaradi mokrega igrišča in dežja nista prikazali lepe igre. — Za Brežice so igrale: Božičnik, Bužančič 3, Molan 4, Mišič 1, Slak, Engel, Kolar, Zorko, Mišič n in Stegenšek 2 Svoboda (Krmelj) : Novo mesto 12:20 V nedeljo so se novomeški rokometaši v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige v Krmelju pomerili s Svobodo. Tokrat so Novomeščani zaigrali zelo dobro in močno premagali domačine. Novomeščani so že v začetku tekme prešli v vodstvo in ga do konca tekme močno povečali. Krmelj: Kolovrat, Prosenik, Papež R., Končina, Metelko 1, Zaman 6, Papež M. 4, Mirt 1. Novo mesto: Perko, Globokar 1, Setina 4, Pelko 4, Bele, Jožef, Jaklič 1, Lozar 5, Gantar 5, Se ničar. Tekmo je sodil Kozamernik te Sevnice. JAP Domači obračun V zadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige je ves izkupiček ostal doma. Tokrat so se namreč sestali vsi štirje domača zastopniki. Novomeščani so v Krmelju presenetili domačine, Krčani pa so kot ponavadi goste iz Grosupljega odpravili % visokim rezultatom. Zanimivo je, da Je go- Novo mesto : Jesenice 3:0 Novomeški odbojkarji so v nedeljo gostovali na Jesenicah in tekmo izgubili s 3:0. Tekmo je pred sto gledalci vodil Brajnik iz Ljubljane. Jesenice; Krevseij, Bogataj, Re-sler, Kavčič, Smitek, Pristav, Prešeren, Potočnik, Bergel, Bajt. No-vo mesto: Berger, Lapajne, Primc, Goleš, Sonc, Potrč. Novomeščani so na dnu lestvice brez točk. Pred njimi so odbojkarji Izole, ki imajo šest točk. JAP Trebnje : Meblo 3:0 p.f. Tako rekoč zastonj so v nedeljo, 10. septembra, potovali odbojkarji Trebnjega v Novo Gorico, da bi se pomerili s tamkajšnjim moštvom Meblo. Gostom je šele domači zapisnikar povedal, da Igralcev ne bo na igrišče in da verjetno ne bodo več sodelovali v drugi odbojkarski ligi. To so, kot je zatrjeval, sporočili tudi odbojkarski zvezi v Ljubljano. Ker TVD Partizan Trebnje ni dobilo nobenega obvestila, bo za- htevalo povračilo prevoznih stroškov. Tekma je zaenkrat odložena v korist Trebnjega 3:0 p. f., končna odločitev pa bo odvisna od tekmovalne komisije. Kočevje : Šenčur 3:2 Na prošnjo odbojkarjev iz Šenčurja pri Kranju je bila tekma prvega kola preložena na prejšnji petek. Za to srečanje je bilo v Kočevju precej zanimanja, vendar je slabo vreme preprečilo, da bi se pomerili na prostem. Domači Igralci so v telovadnici gledalce razočarali. Zaigrali so tako nezbrano in mrtvo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi srečanje tudi izgubili. Nekateri so bili zelo slabi in bi jih bilo treba med tekmo zamenjati, če jim ta dan igra ne gre od rok. Tekmovanje se je končalo s tesnim rezultatom v korist Kočevja 3:2 (14:16, 15:2, 15:4 10:15 in 15:0). Nizi dovolj nazorno kažejo, kakšna je bila tekma. Domačini so si po nepotrebnem poslabšali razmerje, ki bo letos, kot kaže, igralo zelo važno vlogo. Gostje so igrali borbeno, vendar niso bili tako hud nasprotnik, kot kaže izid A. ARKO žogo preko vratarja v gol. Isti igralec je kasneje dosegel še en zadetek, vendar ga je sodnik upravičeno razveljavil. Zmaga Črnomaljcev je zaslužena, čeprav bi bil rezultat lahko drugačen. Pred 200 gledalci je sodil Lončina. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah. Bela krajina: Terzič, P. Zunič, Mavrin, Gverič, Weiss, Karm, Vidovič, Vipavec, I. 2unič, S. Zunič in Kopanja. Novo mesto: Vertuš, Košir, Murn, Stojanovič, Stefanič, Vela-gič, Mrvar, Macele, Aš (Kranjc), Maksimovič in Klemenčič. —LAN— Rudar Senovo : Osanka-rica 3:2 V nedeljo, 3. septembra, sta se na Senovem pomerili moštvi NK Rudar (Senovo) in NK Osankari-ca. Igra obeh ekip je bila izenačena, vendar so v tej prvenstveni tekmi 7 golom, doseženi v zadnji minuti, zmagali Senovčani z rezultatom 3:2. Zadetke za Senovo so dosegli Gaser, Zupevc in Jevšnik. NK Lončar : NK Svoboda (Ljubljana) 5:2 Pretekli teden je bila v Kočevju odigrana prijateljska nogometna tekma med mladinskima moštvoma NK Svoboda (Ljubljana) in NK Lončar (Dolenja vas). Po lepi in živahni igri so nogometaši Lončarja ugodno presenetili in prepričljivo premagali gostujoče moštvo z rezultatom 5:2 (1:1). Gole za zmagovito moštvo so dosegli: Marinšek (2), Dimitrije-vič (2) in D. Zobec (1). Nogometaši Lončarja so z doseženo zmago dokazali, da so dobro moštvo in bodo v prihodnji sezoni uspešno tekmovali v slovenski conski ligi. N. BAJDE NK Celulozar (Krško) : NK Papirničar (Radeče) V okviru celjske nogometne pod-zveze je bilo v nedeljo na stadionu Matije Gubca v Krškem srečanje med Celulozarjem in Papirničar jem iz Radeč. Tekma se je Končala z rezultatom 3:0 v korist domačinov. Strelci so bili: Jurečič v 60. m 85 minuti ter Klajič v 75. minuti. Zaradi razmočenega igrišča žoga v prvem polčasu ni hotela v gol. V drugem polčasu se je stanje spremenilo, domačini so pričeli silovito napaditi in so dosegli kar tri zadetke. Pri domačih so se odlikovali: Andjelkovič, Jurečič in Krstič; pri gostih pa Brkovič. S to zmago so se igTalci Celulozar j a utrdili na prvem me-metne podzveze. v. n. Partizan Krško : Partizan Grosuplje 20:11 Dež je tekmo oviral. Zoga je bila spolzka, zaradi slabih podaj so se napadi hitro menjavali. V prvem polčasu so bili gostje boljši, v drugem pa so domačini zaigrali živahnejše in so s hitrimi napadi presenetili nasprotnike, ki so igrali zelo neurejeno. Grosuplje: Podobnik, Košak (5), Hribar (1), Šuštaršič, Kavšek (1), Zgonc (2), Strehoveo (2), Jankovič, Zajc, Kamnikar ta Mohar. Krško: Levičar, Kovačič (1), Arh (1), R. Iskra (7), Jelen, Sulc (4), Ašič, Humar (4), Koman (3), Skoberne in S. Iskra. Tekmo je dobro vodil sodnik Štukelj iz Ljubljane. Iz Ljubljane jih ni bilo V nedeljo, 10. septembra, bi morale biti v Kočevju prvenstvene tekme mladink in pionirjev B skupine ljubljanske tekmovalne skupnosti. Domačini so zastonj čakali na moštvo Ilirije iz Ljubljane, ki ni prej ničesar sporočilo, da ga ne bo. Tako mestni klubi radi naredijo, kadnr je treba iti tekmovat na podeželje. A. A. PODPREDSFDNIK OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO PROF. JOŽE GLONAR O PROBLEMIH TELESNE KULTURE V OBČINI: Šport - za razvedrilo in zdravje Kako je z razvojem telesne kulture v občini? Zadnja leta opažamo v Novem mestu velik razvoj raznih telesno vzgojnih panog; skoraj ni panoge, ki ne bi bila zastopana. Mogoče smo šli le preveč v širino, za kar nimamo sredstev, niti ne dovolj dela-voljmh telesnokultumih delav-oev. Izven Novega mesta ni tega pojava, opažamo pa, da partizanska društva, ki so nekoč bila izredno delavna, počasi stagnirajo. Zasledujemo pa porast šolskih športnih društev, ki imajo kolikor toliko še pogoje za delo ta predvsem strokovne delavce iz prosvetarskib vrst. Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu bo skušala še pn nekaterih partizanskih društvih poživiti delo, vso pozornost pa bo po- svetila šolskim športnim društvom, ki so na pravi poti, da pritegnejo v športne vrste čimveč mladine. V statutih šolskih športnih društev Je predvideno, da so lahko člani društva tudi tisti, ki so že zapustili šolo. Kakšno je stanje kadrov in objektov? Ne moremo se pritoževati, da nimamo dovolj strokovnega kadra, v Novem mestu ga je dovolj, toda v večini stoj Ji ob strani. Potrebno ga bo vključevati v delo ta zagotoviti, da bo njegovo delo cenjeno kakor vsako drugo in tudi primemo vrednoteno. Naša občinska zveza ima predvideno za letošnjo Jesen ln zimo strokovno izpopolnjevanje kadrov za splošno telesno vzgojo, atletiko, smučanje ta za nekatere športne igre. To strokovno izpopolnjevanje bo ob nedeljah ta bomo skušali vključiti čimveč delovnih ljudi. V Novem mestu imamo zaenkrat dovolj primernih odprtih športnih objektov, za katere ne more nihče več trditi, da niso dovolj zasedeni. Cim-prej bo potrebno še rešiti vprašanje bazena in predvsem večje telovadnice ah športne hale, v kateri bi imeli dovolj prostora za udejstvovanje v vseh športnih igrah ta tudi v streljanju ta kegljanju. Koliko sredstev namenite telesni kulturi? Občinska zveza prejema sredstva lz dotacije občinske skupščine ta iz drugih virov. Na žalost Je sredstev lz leta v leto manj, izdatki pa so vedno večji. V letih 1965 ta 1966 Je zveza razpolagala skupno z 32 milijoni starih dinarjev, v letošnjem letu pa se ne bo približala polovični zgoraj omenjeni vsoti. Kaj sodite o prioriteti športnih zvrsti? Veliko se Je že razpravljalo o prioriteti športnih zvrsti. Vse so bile razdeljene v dve prioritetni skupini glede na množičnost, kvaliteto, per- spektivno itd., vendar je zaenkrat na razpolago samo 200.000 atarh dinarjev, to pa Je premalo, da bi lahko občutno pomagali eni sami panogi. V bodoče bo potrebno nameniti več sredstev in pomagati tisti panogi, ki bo to res zaslužila. Kako gledate na telesno kulturo v prihodnosti T Razveseljivo je dejstvo, da Je zadnje čase neorganizirana aktivnost dosegla najširši razmah. Poglejmo smučišča, planinske domove, plavalne bazene, obrežja rek, Jezer in morja ter športna igrišča! Vedno več Je občanov, ki se deloma občasno, deloma stalno ukvarjajo z raznimi oblikami rekreativne dejavnosti. Takšno dejavnost pa Je potrebno močno podpreti. S. D. 0 DEBELOSTI Od nekdaj je debelost delala preglavice posameznikom, posebno ženam. V večini primerov ne gre za bolezensko debelost, pač pa za debelost, ki nastane zaradi hrane, ki je prebogata na kalorijah in je telo ne more kot energijo izrabiti, pa jo zaradi tega nalaga za zalogo v različnih delih telesa. Najraje se mast nalaga v trebuhu, prsih, na obrazu in vratu, pa tudi okrog ramen, medtem ko so noge običajno suhe. Navadno se ljudje, ki predobro jedo, tudi preveč ne gibljejo, niti se duševno ne naprezajo in je zaradi tega poraba kalorij še manjša, debelost pa se razvija še naprej. Pravilno težo človeka ocenimo približno tako: težak naj bo toliko kilogramov, kolikor ima centimetrov nad 1 m višine; pri tem pa je lahko 5 kg več ali manj. Na primer: nekdo je visok 173 cm. Njegova teža naj bi bila 73 kg ter do 5 kg več ali manj, torej od 68 do 78 kg. še točneje dobimo človekovo pravilno, če pomnožimo njegovo višino s prsnim obodom in dobljeni zmnožek delimo z 240. če je kdo čezmerno težak zato, ker se premalo giblje in premalo duševno dela ter predobro je, je najbolje, da se vzdrži vseh sladkarij, poje čim manj močnatih jedil in mastnega mesa. Lahko pa je do sitega zelenjavo, sadje in pusto meso. Torej ni treba stradati, marveč samo zamenjati način prehrane! Čudeže pa naredi jutranja 10-mi-nutna telovadba; dobro je tudi, če jo zvečer ponovimo. Samo, prosim, vsako jutro in vsak večer! Za sladkosned-neže priporočajo namesto sladkorja saharin in podobne preparate, ki res nimajo v sebi kalorij, vendar sami po sebi ne povzroče shujševanja. Zdravila zoper debelost pa so dvorezen meč, zato jih v določenih primerih predpiše lahko samo zdravnik, ki njihovo delovanje tudi kontrolira Seveda je debelost lahko tudi znak nekaterih bolezni. Lahko zadebeli vse telo, lahko so zamaščeni samo posamezni organi v telesu. Tako so prizadeti srce, jetra, ledvice, trebušna slinavka in drugi organi. Vzrok za tako zama-ščenje so različne bolezni, ki imajo za posledico tako okvaro Vse telo pa se debeli zaradi okvar žlez z notranjim izločanjem, predvsem spolnih žlez, hipofize in ščitnice. Znano je tudi, da se debelost lahko razvije po hudih duševnih pretresih zaradi motenj v delovanju samodejnih možganskih središč. Splošna debelost močno bremeni srce. Debeli ljudje se nagibljejo k poapnjenju žil in zaradi tega k možganski in srčni kapi. če je kdo predebel zaradi bolezni, je seveda nujno, la se posvetuje z zdravnikom, ki bo poiskal vzrok in takega bolnika zdravil, če pa je kdo debel zaradi premajhne vneme za telesno in duševno delo, naj poskusi z navodilom, ki sem ga navedel zgoraj, in ne bo mu žal. Dr. Božo Oblak ŠPORTNE NOVICE: Novomeške delavske šporine igre V jesenskem delu tekmovanj sindikalnih podružnic Novega mesta so se najprej srečale ekipe v namiznem tenisu. Sindikalna podružnica tovarne zdravil »Krka« je osvojila prvo mesto med moškimi, sindikalna podružnica »Pionir« pa med ženskami. Rezultati: Moški: 1. Krka 50 točk, 2. Novoles 45 točk, 3. GG 40 točk, 4. Iskra (Šentjernej) 36 točk, 5. INIS 32 točk itd. Zenske: 1. Pionir 50 točk, 2. Krka 45 točk, 3. Prosveta 40 točk. Posebno so se izkazale ekipe »Krke« v sestavi Sonc, Berger ter prva ekipa »Novolesa« v sestavi Goleš, Pečar,, ki je v hudi konkurenci zasedla drugo mesto, med ženskami pa Uhl in Bračko (Pionir). Odbojka — V ponedeljek se je začelo finalno tekmovanje sindikalnih podružnic v odbojki. V spomladanskem delu so se v finale plasirali Pionir, INIS, Krka, Iskra (Novo mesto), Novoles ta Novo-teks. Rezultati prvega dne finalnih srečanj: Pionir : INIS 3:0, Iskra (Novo mesto) : Krka 3:1. V prvih srečanjih so se posebno izkazali igralci Iskre iz Novega mesta, saj Je bila »Krka« zelo močan nasprotnik in kandidat za prvo mesto. V skupnem plasmaju po konča- VI. dolenjske športne igre v Krškem 1. septembra so se začele delavske športne Igre, ki Jih Jo že šestič organiziral občinski sindikalni svet iz Krškega. V tekmovalnih igrah sodeluje tudi 10 se-novskih ekip z 72 tekmovalci. Srečanja so se začela 1. septembra na kopalnem bazenu v Krškem, 7. septembra pa so Senovčani organizirali tekmovanje v atletiki. Do srede novembra bodo končana vsa predvidena tekmovanja. R. K. Kegljaško tekmovanje v Gradcu V nedeljo, 3. septembra, Je bilo v Gradcu kegljaško tekmovanje v borbenih igrah. Nastopiti bi morale štiri ekipe: Karlovac, Črnomelj, Metlika in Gradac. Ker pa Karlovčanov in Črnomaljcev ni bdio, sta se med seboj pomerili ekipi Gradca ln Metlike. Zmagali so Gradčani z rezultatom 371:319. Doseženi rezultat je tudi nov rekord kegljišča. P. R- nih štirih panogah vodi Krka s 303 točkami, drugi je Pionir s 280 točkami ta tretji Novoles s 219 Tekmovanje v atletiki, ki bi moralo bitt v nedeljo, 10. septembra, bo zaradi slabega vremena 19. septembra ob 15.30 na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu. V tem tednu se nadaljujejo tekme v malem nogometu, kjer zanesljivo vodi Kovinar, ta v šahu. SA Krčani potujejo v Dubrovnik Plavalna zveza Jugoslavije ji je obvestila plavalce ta plavalke, da bo državno prvenstvo za posameznike v plavanju v Dubrovniku in ne v Krškem, kot Je bilo prvotno dogovorjeno. Ta odločitev ni v skladu s pravili Plavalne zveze Jugoslavije, kajti doslej je kandidiral za organizacijo tega prvenstva samo Celulozar iz Krškega. Odklonitev kandidature so utemeljili s tem, da so v Sloveniji septembra slabi vremenski pogoji. Kljub temu bo Celulozar poslal v Dubrovnik močno zastopstvo. Med plavalci bodo Čargo, Bizjak, Potočnik, Zlatič ta Žiberna. v. n. Dušan Zlatič - mladinski rekorder SRS V nedeljskem članskem prvenstvu posameznikov v plavanju, ki Je bilo v Kopru, Je Dušan Zlatič postavil nov republišikl rekord na 100 metrov prsno s časom 1,18.0 v kategoriji mladincev ta s tem postal tudi republiški članski prvak za leto 1967. Na istem tekmovanju sta Tone Bizjak in Ljubo Potočnik zasedla tretje oziroma četrto mesto. Oba tekmovalca sta popravila svoje osebne rekorde na progi 200 m prosto. Plavalec Prane Čargo pa tokrat ni dosegel vidnih uspehov. vn Obnova doma na Travni gori Dom na Travni gori bo do zime dobil centralno kurjavo. Dom bo tudi drugače polep; šan. V bližind bodo postavili dve brunarici, ki bosta imeli po dva ali tri ležišča, sanitarije, tekočo vodo itd. Vsa dela v domu je Turistično društvo nameravalo opraviti do letošnje spomladi. Dela s° se precej zavlekla in bodo končana šele do zime. NOBENIH SKRBI ŽALOSTNO DELO je čakalo v soboto in zadnjo nedeljo prebivalce Bizeljskega in okoliških krajev: grozno neurje z ledeno debelo točo jim je v petek zvečer sklestilo z drevja skoraj vse sadje! Lepa, obetajoča letina se je v nekaj minutah spremenila v žalost, solze in razočaranje. (Foto: Jožica Teppey) KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH KOČEVJE: mladinski plesi - da ali ne? V Kočevju je mladinska organizacija samo še na papirju. Mladinci sploh ne vedo, kdo je predsednik ali sekretar komiteja. Zato ni čudno, če je delo mladine skoraj zamrlo; mladinci delajo samo v raznih društvih (športnem, taborniškem, planinskem in drugih). Med kočevsko mladino se zdaj vse vrti okoli plesov. Nekateri mladinci hočejo organizirati plese, vendar nimajo kje. O tem pripoveduje Mimi Orel, ki je bila lani članica mladinskega komiteja: »Z organizacijo mladinskih plesov imamo letos velike težave. Uprava športnega doma, v katerem bi edino lahko plesali, nam tega ne pusti. Res je, da so na spomladanske plese vdrli tudi pijani mladinci, toda tega nismo mogli preprečiti. Nekateri nam tudi očitajo, da nič ne delamo in da samo pohajkujemo po mestu. Toda ali je že • kdo Poskušal sodelovati z nami? Sami smo hoteli očistiti Rinžo, ker smo mislili,da nam bodo potem dovolili prirejati plese. Javilo se je že nekaj prostovoljcev, izdati pa smo nameravali tudi razglas. Toda ko so dokončno prepovedali plese, je ta akcija propadla. Govorijo tudi, da bi ustanovili mladinski klub, vendar do zdaj ne vem o tem še nič konkretnega. Tako nam tudi v bodoče ostanejo samo Metka bar, kavama in druge gostilne. Tov. Andrej Arko, upravnik športnega doma, pa je o tej stvari povedal tole: »Mladino v Kočevju bi lahko razdelil v dva tabora. Nekateri mladinci aktivno delajo v raznih društvih, drugi pa pohajkujejo po mestu in posedajo po lokalih. Ta, druga skupina, hoče na vsak način organizirati plese, ki zame sploh niso plesi, ampak divjanje. Spomladi so lahko na plese hodili tudi otroci in pijanci, pijačo so nosili celo v dom. Tega v športnem domu, ki za plese sploh ni bil zgrajen, nismo mogli dovoliti, zato smo se na občini dogovorili, da bodo plesi šele takrat, ko bodo mladinci ustanovili svoj klub.« Kot vidimo, je prišlo v Kočevju do nasprotja med skupino mladincev, ki se hoče zabavati po svoje, in starejšimi meščani, ki so prepričani, da je prav samo tisto, kar mislijo oni. Zaradi tega trpi vsa ostala mladina, ki je nekje v sredini. Vsega ne smemo zvračati na mladino, ker so veliko krivi tudi starejši. Tudi politične organizacije niso znale pokazati mladini prave poti. F. P. Lepa cesta Sela-Straža Prebivalci Hruševca in Sel na levem bregu Krke so z zadovoljstvom pričakovali zadnji dan del na cesti proti Straži. S prostovoljnim delam in s pomočjo krajevne skupnosti so vaščani nedavno iz oake kot&njaste poljske poti naredili lepo makadamsko cesto zb promet z vprežnimi in motornimi vozili. Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! NE BOSTE IMELI, CE ZAUPATE POPRAVILO VAŠEGA AVTOMOBILA RENOMIRANI IN PRIZNANI AVTOMEHANIČNI DELAVNICI SGP PIONIR NOVO MESTO, Kettejev drevored 37 (Bršlin, pri železniški postaji) in METLIKA, pri vinski kleti. □ servisni pregledi in garancijska popravila vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM □ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst Q zamenjava motorjev po preizkušeni metodi na vozilih ZASTAVA In TAM □ avtokleparska in avtoličarska dela □ tapetniška dela, mazanje in pranje □ tehnični pregledi vozil vseh vrst NAJNOVEJŠE: v kratkem bo urejen servis za vozila VOLKSVVAGEN 20 let izkušenj in strokovnega izpopolnjevanja vam zagotavljajo kvalitetne usluge v tehnično najbolj opremljeni avtomehanični delavnici na Dolenjskem! 40 let prosvete v Krški vasi V nedeljo, 10. septembra, je prosvetno društvo »IVAN KOBAL« iz Krške vasi slaivi-lo pomembno obletnico. Letos je namreč minilo 40 let, odkar je bilo v vasi ustanovljeno prvo prosvetno- društvo. Kuharske bukvice JUHE BREZ MES/ Močnik ali sukanec-sok Deni za vsako osebo po 3 žlice bele moke v skledico, primešaj sol in ubij v moko eno jajce. Vse dobro zmešaj in sukaj zmes med rokami, da se dobro sesvaljka. V lonec vrelega kropa stresi potem počasi sesukano moko; naj dobro vre dvajset minut. Po potrebi še dosoli. Razbeli v ponvi nekaj masti, v katero deneš nekaj žlic kruhovih drobtin, da se dobro prepečejo. Ko zarumene, jih zalij z nekaj zajemalkami močnika, dobro premešaj in potem zlij vse v lonec, da še malo prevre. Krompirjeva juha Olupi dva debela krompirja na osebo in ju areži na drobne kocke ter skuhaj v slani vodi, kateri prideneš sesekljanega peteršilja ali zelene in česna. Razbeli v ponvici mast, napravi lepo rumeno prežganje in ga previdno vmešaj med juho. Lahko malo popopraš in okisaš. V takšno juho prideneš tudi nekaj pesti dušenega grahka v zrnju in malo nastrganega rdečega korenčka. Pozimi lahko prideneš juhi pol malo prekajene klobase in eno na drobno sesekljano kislo kumarico. Lahko dodaš tudi žlico paradižnikove mezge. NA DANAŠNJEM POSVETU V NOVEM MESTU Ob starih zakonih se ne da sodobno delati Socialni delavci so do zdaj uporabljali celo 20 let : aj/aoiiaubO' uioi*tioq 3 stare zakone rb ,4eonSorr Bfnfv”: r-fl