2 kk\ 95. številka. Izdanje za četrtek 8, avgusta 1895 (v Trstu, v četrtek zjutraj dne 8 avgusta 1895.) TtH-.il XX „EDINOiiT" uhnjrt po trikrat ti* hm), n » Hi-«tiii i7-iunjih oh torHIh, e^tptk IH in iiobotHh. /jutrf.nj" j 7 <1.-«it i«* linjft ob H. uri zjutraj, večerno |>u <>li 7. ,iri »d('er. — Oluijito isilaujc »tml* : r« |f>.!i?n n.«fi: . t. —.rti, Htv»n Avstrij« f. 1,-ti /• tri nif«« . . , i!.l»J , , . 4.— /K pol let« . . , ">.— . , „ K,-, m vs* l*io ... 10 — . . .]*.— Na narocbe hrez priložene naročnino su ne jemlje o/tr, PoHutnitilui št«vi!k« »d (iubivnjn v |iro-fUjaltiirah lolmkii r 'Irnfii po 2 nv . iCTOll Trd t a pu 3 n»i. Sobotno »cfnno ■jilatijo v Irutn 4 nt., izven Trata S nl-.. EDINOST (>i(la*i »r> r t ii" t- ("i t irit»i * ;>■ t tu / . n »<1.P» • 7. I l -i mi fr< : :lt ».' p!,l"ii| [•rnstor, k Vik »r ijl»« tri .»»!■;(: ir'.•• Vii il»p)»i iitij •• t pn! lilijo -j* t liti *tvi» ' ii»<-:i ( !»»(,t"ni it. 1:1. V |> •»•» m. '■iti fratiUorvi-i. 1. t u.-f iif k »» in 1 «' n.-i|»ri>; Mrt* 10. ri'A'»[ini »■■ (i-< >n' 1 -i. N'urm'iiin'i. r >'* '»••» totj > in v ■■ j»Mtin II firuniUtro u lici Mulin > i • r.tlo hit. it, II n iiNt. ""Ijni- r.'!.»!•»• j. ••> pro«te poštnin«. Glaaiio slovenskega političnega društvi« xrx Primorsko. ,, V eiIUm'1 J' t««!3'. Deželnozborske volitve na Goriškem. Bližajoči se dogodki na Goriškem že mečejo svojo senco na pot pred-se: že liani je opažati raznih pojavov, ki so vidna znamenja bližajočih se volitev. Prihodnjega mesena se bodo vršile volitve v deželni zastop Goriški. Ničesar konkretnega nam sicer Se ni znano o pripravah za te volitve, ni na tej, ni na oni strani, ali prihajajo nam na pol jasna in tajnostim poročila o izvestnih kandidaturah, iz kojih vesti bi se dalo sklepati, da bode morda letošnja doba med najzanimivejimi, kolikor jih je doživela do sedaj našu lepa Goriška. Pri tem pa ne mislimo toliko na napetost med Italijani in Slovenci, kajti tudi 11a Goriškem je ona slovita volilna geometrija Schmerlin-govega kroja srečno vse tako uredila, da je Italijanom zagotovljena njih „narodna posest", sloneča na stari krivici ter da večina slovenskega prebivalstva niti ne sme misliti na to, da pride po sedanjem volilnem redu v d oglednem času do one veljave, kakoršne bi smela zahtevati toliko po svojem številu, kolikor po svoji važnosti za vso pokrajino v narodnogospodarskem pogledu. Tudi deželni volilni red goriški kaže nam v vsaki svoji vrstici ono tendenco, kakoršno imajo volilni redi vseh drugih dežela z mešanim prebivalstvom, tendenco namreč: Slovan ne sme priti d o p r i m e r n e veljave! S tega jedinega stališča so nam nekdaj krojili volilne rede, ne zmene se za to, da so temu namenu na uslugo po nekod zasnovali prave nestvore volilnih okrajev, katerih sestava je uprav v zasmeli zemljepisnim od-nošajem in praktičnim gospodarskim potrebam in celo — priprostemu človeškemu razumu. Tako torej je prirejeno tudi 11a Goriškem, da je italijanski tretjini prebivalstva zagotovljenih II mandatov, slovenskim dvem tretjinam pa le 10. Isto kričeče razmerje imamo tudi v Istri, kjer pa zagovarjajo tako krivično nadvlatlje italijanskega življa nad slovanskim z dejstvom, da so kapital, blagostanje in inteligencija v italijanskem taboru. Mi smo se in se bodemo vsikdar upirali takemu sklicevanju na žep in pa na 0110 glasovito „kulturo", ki se nain ravno v Istri kaže v svojih naj-gnuHiiejšili vzrastkili; kajti mi imamo povsem drugačne pojme o človeških in narodnih pravicah, ter o državljanski svobodi in ne bi mogli nikdar privoliti v nasilno teorijo, da je bogataš človeško bitje više vrste in da ima kot tako „vzviSeno" bitje kakoršnosibodi pravico do prednosti in posebnih svoboščin. Ne da bi hoteli torej pripoznati opravičenost argumentiranja istrskih Italijanov, recimo za PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veku. SpiHiU A. Š o n o a. li:j (Dalje.) „Molči, zlato, molči l* segel jej je mladenič živahno v besedo; a jaz sem možka glava, meni je misliti in, vere mi, mnogokrat sem v brezHitu premišljal o tem. Domislil se nisem ničemur, kakor da te ljubim dušoj, srcem, življenjem. Moj oče! Da! Nadejal sem se, da mu popusti jeza, a vidim žulibog, da neče. JCaklinjal sem ga, zastonj. Padel sem predenj, odbil me je. Nisem se jaz odtrgal od očeta — materina smrt me goni od njega. Oj, Dora, molči, ker tužne slike tu budiš v mojej duši. Jaz ne smem, ne morem, da bi te ne ljubil. Ne razmišljuj o tem, kajti hladna pamet je ljubezni, kar je mraz roži. Pa kaj hočeš več? Mar ni tvoj oče gorje žaljen nego moj ? A nisem-li jaz danes, da navajajo Istrski Italijani vsaj 11 a-v i (leze 11 razlog za svoje nadvladje nad slovansko večino. Goriški Italijani pa nimajo niti takega navidez neg a razloga za svoje krivične zahteve, kajti tam je italijanska tretjina tudi v gospodarskem pogledu skoro brez važnosti za ukupno pokrajino in so oni doli deželi, v kateri bivati naši dve tretjini prebivalstva, jedini vir gospodarskim silam vse pokrajine: ves trgovski i 11 gospodarski promet v deželi sloni na Slovencih. Slovenci so, ki s pridom svojih rok oživljajo promet z raznimi poljskimi pridelki, Slovenci so, ki vzdržujejo prvega goriškega trgovca do zadnjega obrtnika. Slovenci so, ki z jedne strani preživljajo se svojimi pridelki vso pokrajino Goriško in Slovenci so, ki na drugi strani se skupljenim denarjem oživljajo trgovino ter preživljajo trgovca in obrtnika. Kdor pozna razmere na Goriškem, ta nam pritrdi izvestiio, da ne pretirujemo ni za las, kajti notoriška istina je, da bi morali v Gorici zapreti vse proda-jalnice, ako bi le za mesec dni Tolmiuci, KraSevci in Vipavci obrnili svoj hrbet mestu goriškemu. Lahko rečemo torej, da slovenski živelj na Goriškem ni le po številu v dvotretjinski večini, ampak je tudi njega gospodarska važnost za ukupno pokrajino najmanje 5krat tolika, kakor pa važnost italijanske tretjine. In vendar ima v gospodarskem pogledu šibka tretjina 11, gospodarski močni dve tretjini pa le 10 poslancev. ('nt ogorčenja nas prešinja, kadarkoli mislimo na to krivično razmerje; ali pokoriti se moramo, ker je to razmerje uzakonjeno in je vsakemu državljanu vrlina dolžnost — pokoriti se zakonom. Stvari stoie torej tako, da niti ne more priti do pravega volilnega boja med Italijani in Slovenci, ker je Italijanom že po volilnem redu zagotovljena njih posest. Vendar pa vse kaže, da bode predstoječa volilna borba med najzanimivejimi, kolikor jih je doživela do-sedaj Goriška in sicer po dogodkih, na katere moramo biti pripravljeni v n a š e m lastnem t a b o r u Med nami samimi, bojimo se, utegne priti do volilnega boja. Že se menda giblje ona tajnostna roka, ki bi hotela gasiti, kjer ne gori, že se gibljejo oni zakulisni uplivi, ki si žele, da pridejo od strani Slovencev zmernejši življi v deželni zbor. Kakor da smo mi, ki smo v manjšini v zbornici, delali krivico Italijanom, kakor da smo mi jednostran-ski delili ugodnosti in dobrote obema narodnostima ! Kakor da smo mi hoteli malone vse prihodke dežele na klanjati svojim ljudem! Dogodki iz zadnjega zasedanja deželnega Gregorijančev sin ? Pa glej; dobri starec pozabil je ljuto zlo, iu ko je videl, da se midva ljubiva od srca, da bi počilo srce jed-nemii in drugemu, ako bi naju razstavila zla sreča, tedaj je'privolil tudi on. Ni-li tako; 110 reci sama, ni-li ?u , Je ! Hvala Mogu!" vzdahnolo je dekle, spustivše glavo ua Pavlove prsi. „I11 reci, marne moram?" nadaljeval je Pavel. „Plemič sem, a poštenje diči vsakega človeka, kanio-li ne plemiča. Ali bi jaz smel pokazati pred svetom svoj starinski grb, ali bi ne bila črna nehvaležuost, ako bi te zapustil tužno, ko si radi mene pretrpela toliko gorja, ko so lajavi jeziki hudobno klevetali nate ? Uognie nevrednež bi bil, in črn nevrednež. Kvo vidiš, dolžnik sem ti. A tudi ti si meni dolžnica!" „Jaz?" „Se ve da. Mar ti nisem reSil življenja? Glej, dekle, 111 se je treba poravnatA takšen dolg vrača se samo — srcem, dnšoj. Zato ne modruj! Božja volja je!" zbora goriškega govore pač tako glasno in razumno, tla more biti jasno vsakomur, da so italijanski poslanci, ki bi hoteli, da se malone vsi deželni dohodki investirajo za namene, od katerih ne l>i imela slovenska večina prav nikake koristi in o katerih niti to ni gotovo, da bi bili v resnično korist italijanskemu ljudstvu samemu, ampak so jih porodili le italijansko-jedstranski p o 1 i t i š k i smotri. Fulanska železnica je kričeč svarilen vzgled. In kako "je v jezikovnem iu narodnem pogledu ? Kako se reže jezikovna ravnopravnost pri deželnih uradih ? Mar ui vendar tam skoro izključni vladar jezik manjšine prebivalstva, v tem ko je raba jezika slovenske večine omejena na najskroinnejžo mero? Na kateri strani je nestrpnost? Odgovora nam menda ne treba dajati, vsaj je gotovo na jeziku vsakomur. Iu ako motrimo stvari ter se vprašamo, kako je moglo priti do tega, pripoznati moramo — britko je to, ali resnično — da je na tem žalostnem razmerju mnogo kriva p o p 11 s 11 j i v o s t in nekaka dobrosrčnost naših dosedanjih p o s 1 a n c e v. A sedaj naj bi prišli še zmernejši, še popustljivejSi iu še dobrosrčnejši Slovenci v zbornico! Ni zadosti torej, da število naših poslancev ni v nikakem razmerju se številom prebivalstva; ni zadosti, da italijanski poslanci na najbrezobzirnejši način izkoriščajo sebi ugodno iu Slovencem krivično razmerje, ni zadosti, da so slovenski poslanci hodili do sedaj ob skrajni meji popustljivosti — ne, vse to ni še zadosti: še zmernejši Slovenci naj pridejo v zbornico, da se itak slabotni slovenski odpor stopi do — ničle. Potem bode seveda „mir" v deželi, mir — na slovenskih grobovih. In potem postane Goriška res „un ballnardo di coiitiiiuita latina", o čemer je sanjal lanskrga leta naš „Indipemlonte*, gotovo ne iz ljubezni do Avstrije. Ali mislijo na vse to oni, ki bi hoteli poslati v goriško zbornico — zmernejših Slovencev ? In bode-li zavedno slovensko ljudstvo res sledilo tem sirenskim glasovom. NaSa vera je trdna, da ne bode! Ne „zmernejših", ampak odločnejših žlvljev potrebujejo goriški Slovenci v zbornici, ako hočejo vsaj deloma paralizovati posledice sedanjemu volilnemu redu. llojaki Goriški! Pokažite se može v tej resni dobi, pokažite, da nočete stopiti s poti, na katero vas silita narodna zavest in pa skrb zu svoj dušni in gmotni blagor! Slušajte le one, o katerih ste uverjeni, da vam hočejo dobro! Držite se trdno narodne discipline, da pridete vendar enkrat vsaj približno do one veljave, kakoršne sme zahtevati slovenski živelj na Goriškem po svojem številu iu po svoji veljavi v gospodarskem pogledu. Krepko dvignite zastavo narodne ideje, kajti „Božja volja!" ponovila je Dora in žarke i nje oči uprle so se v mladenča. „Ne maram modrovati, Pavle moj, ne ruaram. A kakšna je tudi pomoč o.I tega? Kadar sem tako sama za opravkom, čudno mi je pri srcu. Je li prav, kar delaš, vprašam se mnogokrat. Pa potem se mi porajajo po glavi čudne zmešnjave. Ni prav, pravim večkrat, evo koliko od tega jada in nemira! Pa da bi bilo treba odreči s^ Pavlu ? Njemu? Nikdar, (tli nikdar, veli mi srce. Ker prej bi umrla. Ali vidiš, Dora, pravim si zopet, po tebi je Pavel nesrečen !" — „Nesrečen, jaz? Po tebi? Neumna glavica !" tikoril jo je Pavel nežno. „No jaz samo tako po svoji pameti mislim. Nesrečen je, si pravim. (»11 je gospod, 011 je bogat, a ti si jadna sirotica; on bi dobil plemenito gospo — di ugo! Oh, ne, ne drugo; tega ne bi potrpela," vskliknolo je dekle, živo prijemše Pavlovi roki, »da drugo ljubiš. Pa potem, ko 4e zamislim, potem vidim, kako sedim, kako sedim v tvoji hiši in treba, da vsaj (»1» periferiji zajezimo pot oni struji n a r o .1 u e 1111 a 11 o s 1 i, ki toli p o g u b n o t! e I u j e s e d a j v naši o -srednji pokrajini! Politiške vesti. V Trutu, ilno ?. uvgiistu tsn.*«. Tirolski Italijani proz«''! Tirolsko-iia-lijanski poslanec Salv ado re govoril je včeraj pred svojimi volilci v Pinzolo. Glede na taktiko italijanskih poslancev za bodočnost rekel je govornik, da isti toliko časa ne pojdejo v deželni zbor, dokler jim vlada ne pride naproti s konkretnimi predlogi za ločenje italijanskega dela pokrajine od nemškega. Ako vlada ne stori tega, p o t e m bodo vedeli italijanski poslanci v deželnem in državne m z b o r u, kaj j'mje storiti! Dobro jo je zakrožil gosp. Salvadori — stolz lieli ich den Spanier! I,e škoda, da niso dosledni italijanska gospo la v svojem nastopanju: njim ne zadošča, d.t je izborno preskrbljeno za vse njih kulturne potrebe in jim je z ezikovna jedna- kopravnost, ampak zahtevajo tudi pop..lno samostojnost, v tem pa ne bi hoteli privoščiti Slovanom niti mrvice politišKega in narodnega prava. Visoka gospodu v l.šlu. Včeraj so napravili cesar, kraljeva dvojica rumunska iu druga visoka gospoda izlet ua Hchafberg. Po vseh postajah je ljudstvo prirejalo prisrčne ovacije Veličanstvom. Vreme je bilo ugodno. Svoboda na Mniljarskem. S prva, doznavši o namenu nemadjarskih narodnosti, sklicati narodni shod v Budimpešti, lilinili so se Madjari hladne do dna duše, češ,: naj delajo, kar hočejo, mi se jih ne bojimo. Ali ta lili njena ravnodušnost jih je minula kmalu, kajti madjarski listi že zahtevajo sedaj, naj vlada kar prepove omenjeni shod. to bi bila lepa ilustracija toli slavljene madjarske svobode, ali to odurno sliko bi si želel poslanec Pazmandy v še bolj kričečih barkah : ta mož predlaga namreč, da mora vlada dati zapreti vse udeležence na o 111 e n j e n e m s h o d u. Živela svoboda na — Madjurskem! General liaratieri je že na polu v Trident. Ako je res, da so mu mestni očetje tridentinski že v Kiiu poslali svoje, čestitke, potem pa že sme računati, da najde v Trident u odprta srca. I/ Vatikanu. Včeraj je sv. Oče vspre-jel v avdijenciji odposlanika pruskega, Bik-lo\va, in je v pogovoril z istim izjavil svoje posebno zadoščenje, da na Vstoku lepo na prednje misel združenja cerkev. — V prihodnjem kou/.istoriju. ki bo le prve dni me- vežem vezenje, lep pas. In čakam, da !i Pavel skoro pride. A ti se prikradeš polaliko, do meno; ti misliš, da jaz tega ne vem. A j da, kako ne bi vedela! Ni mi treba očij. Srce vtriplje živalmeje, srce zna, da si blizo. A jaz ti skočim, jaz li se ovijem okolo vrata, jaz te po ... — ha, ha, ha!" udarilo je dekle v smeh iu jok ; „je-li, da sem neumna, zelo neumna! Ne, ne, ne, to ne more biti, to bi bilo prelepo, prelepo!" in ganjena pokrila je Dora lice rokama. „Bode, mora tako biti, deklica moja!" vskliknol je Pavel blažen in pritisnol dekle k prsim, Na stezi v vrtu zaškripal je iznenada pesek. Dora je skočila l/za grmovja pokazal se je mrki Uadak. „Gospodar, čas je! Tvoja četa osedlala je konju. Zapoved je, da kreneš preko Save v banov tabor na Odri." „Dobro je, Radak! Hvala ti." In šel je Radak, a mladenič poljubil je zaručnico živo in kreniti k ^voji četi. (Dalje prih ) 11678226 seča oktobra, poda i»apež slovesno izjavo povodom 25Ietuice, odkar je laška vojska /4 Slovencev in 131 Nemcev, v Ptuju pa (>1 Slovencev in 41 Nemcev. Pri vsej umetni štetvi je torej na spodnjeStajerskih gimnazijah 592 Slovencev in 204 Nemcev, ali na jeden razred pride povprečno 30 slovenskih in 15 nemških dijakov.— Še očitnejša je pa „krivica", ako se pomisli, da je na Spodnjem Štajerkem 305.353 Slovencev in 47.743 Nemcev. Vsega neposrednega davka se plačuje na Spod. Štajerskem 1,141.147 gld., od katerega spada 005.064 gld. na deželo, ki je skoro izključno slovenska, in 236.083 gld. na mesta in trge. Ako bi bila torej mesta in trgi popolnem nemški, plačujejo vendar Slovenci, kojih ju vsaj osemkrat, toliko, kakor Nemcev, skoro štiri krat toliko davka kakor Nemci. Ubogim Nemcem ne kaže torej drugega nego izseliti se iz dežele, v kateri so tako zatirani. Celjski Germani, na čelu jim sodni pristav dr. Wokauu, se hote dobro okoristiti z gim-nazijem, na kateri se bodo poučevali slovenski di jaki v treh piedinetih na slovenskem jeziku. Izdali so oklic na nemški narod, v katerem z ginljivimi besedami prosijo miloščine, da ei ustanovo v Celju svoj „Deutsches Haus" in ,Deutsches Stuđeutenheim". Samo tedaj, pravi oklic, ako jim sorujaki uslišijo to prošnjo in pošljejo dosti denarja, se upajo še rešiti. To je nujno potrebno v hudem, „vsiljenem" jim boju za njihovo sveto stvar. „Z vašimi darovi", zaključuje oklic, „kujete krog nas jekleno vez, katera nikdar ne pusti odtrgati naših src, vsega našega mišljenja in čuvstvovanja od velike duševne in idealne lastnine našega velikega nemškega naroda, kateremu hočemo zvesti sinovi biti ter ostati sedaj in vekomaj!" — Zares ginljivo! Kateri kamen naj bi se ne omečil ? Iz JeUan nam pišejo dne 5. avgusta: Gospodarska zadruga, kije bila pred desetimi leti ustanovljena za Podgrajski sodni okraj, zborovala je včeraj prvikrat pri nas. Slišali in čitali smo prej večkrat o njenih lepih zborih v Materiji in Podgradu in želeli smo si, da bi tudi pri nas tako bilo. Ali tisti, kaieremu smo vedno, leto za letom skazo-vali zaupanje in se zanašali nanj, da nam bode pomočnik in voditelj v vsaki stvari — on se ni zmenil za to prekoristno zadrugo, on jej bil proti ven zato, da se ne zameri svojim prijateljem izven naše občine. Letos pa se je odboru zadruge posrečilo — hvala mu za to! — prepričati nas in poučiti in pristopili smo k zadrugi v velikem številu. Včeraj bil je pri nas pravi narodni, kmetski praznik. Iz vsega okraja zbrali so se zadružniki, največ se ve naših občinarjev. Zborovali smo pri g. Tskri in z veseljem poslušali nagovore, poročila in pouke gg. odbornikov. Z navdušenjem smo pozdravili iste. Povedali so natn mnogo, mnogo. Poučili so nas, kako moramo delati in napredovati, da bodemo dohajali za drugini, ki si že prav lepo pomagajo, ko mi — spimo! Po zborovanju razdelili so nam raznega kmetijskega orodja v veliki množini in v vrednosti kacih 200 gld. Najbolj zadovoljni bili so oni, ki so prejeli pluge, katerih seje 12 razdelilo. Konečno razveseljevali smo se prav na kratko. Kajti bila je pozna ura. Vendar smo tudi pri kozarcu vina izražali še zahvalo vsem gospodom, ki so prišli iz sosednjih jako oddaljenih občili k nam, da nas združijo in in nam pokažejo pravo pot do napredka in zboljšanja naših žalostnih razmer. Živeli! Iz Ljubljane, uam pišejo dne 6. avgusta 1895.: Velikonočni potres pregnal je bil iz Ljubljane okolu 10.000 ljudij in v tekn treh mesecev se jih je le malo vrnilo zopet v mesto, ki se, odkritosrčno povedano, — dolgočasno počasi in mrtvo popravlja in prenavlja. Ljubljana je zdaj mesto — tramov in barak, brez znatnega števila kapitalistov in podjetnih krogov! 825 „hišnih" posestnikov prosi za 900.000 gld. državne nevračljivo podpore in 3 milijone 4 sto tisoč gld brezobrestnega posojila! — Milijona proti vračljivega v 4 letnih obrokih, pričenši z 1. 1897, se vse ogiblje, a vlada bode morala premožnejše posestnike-prosilce nakazati na ta denar, če bo hotela izhajati! — „Narodni dom" se pridno lika in snaži m bo jeseni izvestno dogotovljen, o otvoritvi se še nič ue ve. — Nova deželna bolnica bode to jesen tudi gotova. Novo poštno poslopje je dospelo že 1 m. nad temelj. Privatna poslopja se polagoma popravljajo; novega se skoro nič ne zida; cerkvene poprave čakajo pomladi. — Letos so napravile sledeče učiteljske kaudi-datlnje maturo z odliko: Ktnilija Hold, Kranja Kališ, E eonora Krem/ar, Karolina Selilfler, Sidonija Stuhec, Kranja Vovk, Sofija Vrbic in Ana Langer pl. Podgoro. — Jesenske vojaške vaje so pobrale tudi letos večinoma že vse tukajšnje vojaštvo, dijake počitnice, tu tako je Izubijana — dvakrat dolgočasna. —n.— Oarovi za Ljubljano. „Osaervatore Trie-stino* z dne 0. t. priobčuje IX. izkaz milo-darov za Ljubljano, d oš ili tukajšnjemu tia-mestuištvu V tem izkazuje navedena svota 1652 gld. 11 >/■ nvč., nabranih po okrajnem glavarstvu Goriškem; 1186 gld. 06 nvč. Iz Gradiške, 120 gld. 90 nč. iz Sežane, 47(1 gld. 28 nvč. iz Voloske, 81 gld. 85 nvč. iz Kopra, 54 gld. 5(1 nvč. iz Tolmina, 40 gld. 25 nč. iz Pulja. 466 gld. 12 nvč., iz Poreča, 203 gld. 84 nč. iz Vodnjana, itd. Skupno je v tem izkazu objavljenih 5.3(53 gld. 36^ nvč, vsega pa je prišlo tržaškemu iiamest-ništvu za Ljubljano 18.082 gld. 877a nvč., 240 frankov in 15 lir. Nova brzojavna postaja. Z dnem 5. t. ni. odprla se je v Begnjah na Kranjskem brzojavna postaja z omejeno dnevno služoo Ta postaja je spojena s tamošnjim poštnim uradom. (V Begnjah je kaznilnica za ženske. lT redn.) Selitev. Z dnem 24. t. m. preseli se urad načelnika okraja Harrriera (IV. mest- nega okraja) iz hiše št. 1 v ulici S. Zaccaria v hišo št. 14 ulice Kar neto. Kolera Karespondenčni urad javlja dne 6. m. z Dunaja: ,Wienerpost" poroča na temelju službenih vestij, da se je kolera pojavila in napreduje v ruski guberniji Voliti-nija. Posamični slučaji da so se pojavili tudi v ruskih selih tik gališke meje. Zdravstveni poročevalec pri gališkem namestništvu obiskal je obmejni okraj Zbarac, toda konsta-toval je, daje ljustvo povsodi zdravo, vsaj kar se dostaje kolere. Odredil je vse potrebno, da bi se kuga ne zavlekla preko meje v Galicijo. — Lvovski „Dziennik Polski" pa javlja dne 6. t. m. iz Przemysla, da se je med tamošnjim vojaštvom pojavila epidemična bolezen, podobna koleri. Povprečno oboli na dan kakih 60 oseb. Posledice te bolezni so : mrzlica, krč v želodcu in bljuvanje. Vojaške oblasti menijo, da se je ta epidemična bolezen pojavila med vojaki vsled uživanja nezrelega sadja. Vendar pa to ne more biti pravi vzrok, kajti oboleli so tudi vojaki, ki sploh niso jedli nikakoršnega sadja. Tudi med prebivalci mesta Perzemysla obolelo je že par ljudi. Vojakov posadke obolelo je doslej 400 Izginola lenska. Miroli torek ob 8. uri zjutraj šla je z doma 271etna Goričanka, soproga knjigoveze Z., stanujoča v ulici deli' Olmo, hšt. 7, ostavivša doina dva nežna otročiča in ni se vrnila več. Kakor govorijo ljudje v omenjenem okraju, zabredla je dotična ženska (po darnače „Tiučole") kljubu skrbi svojega soproga in izdatne podpore nje sestre in brata v take dolgove, da si ni znala več pomoči. Bati se je, da si je zdvo-jena žena storila zla na življenju. Pisma ni ostavila nikakoršnega, a tudi poslovila se ni pri nikomur, ostavivša svoj dom in otročiča. Tedenska statistika triaika. V tednu od 28 min. do 2. t. in. rodilo se je v tržaški občini 96 otrok (53 možkih in 43 ženskih); razven teh bilo jih 5 mrtvorojenih. Umrlo je 75 oseb (44 možkih in 31 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 24 25 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja ošpic, 10 slučajev jetike, 8 si. vnetja sopnili organov, 3 si. kapi in 3 samomore. Pomiloiten morilec. H kratki vesti, objavljeni med najnovejšimi vestmi v poslednjem izdanju našega lista, dodajemo še to-le : Dne 11. februvarja t. I. bil je pred porotnim sodišč em v Zadru 29letui brodar Pavel Mje-kovič zaradi roparskega umora obsojen na smrt. Mjekovič je bil dne 25. aprila 1889. leta med vožnjo iz Paga v Karlopag umoril in oropal na svoji ladiji 3oletno trgovko Jelo Cotič. Obsojenec prijavil je proti smrtni obsodbi ničevno pritožbo, toda vrhovno sodišče jo je zavrglo. Te dni pa ga je cesar po-inilostil iu vrhovno sodišče spremenilo mu je smrtno kazen, kakor je že omenjeno, v 20-letiio težko ječo. Sodnijsko. Dne 3. julija t. 1. hotel je 3Hletni postopač Jurij Kupei s Prošeka na lesnem trgu odrezati branjevki Josipini Novak vrečico z denarjem, katero je imela bra-njevka obešeno pod predpasnikom. Postopal je pri tem poslu tako spretno, da ga bra-njevka niti ni opazila. Drznega tatu pa je zagledal stražar Kirali in ga prijel, predno je isti še mogel izvršiti svojo nakano. Sodišče obsodilo ga je z oziroin na okolnost, da je bil že večkrat kaznovan, na 18 mesecev ječe. — Dne 8. junija t. 1. napadli so kmeta Antona Bubniča v Vodicah : 551etna Marija Kozič, 661etua Helena Ribarič, 72-lutni Peter Kozič, 55letui Ivan Kozič iu 18-letni Ivan Kozič. Vzrok teinu napadu bila je okolnost, da je sodišče prisodilo Bubniču košček zemljišča, preko katerega so smeli prej hoditi sosedje. Bubuič je pričel dotično zemljišče obdela vat i, ko je prišla nanj omenjena vojska, oborožena s kosami itd., grozeča mu smrt. Bubuič moral je pobegniti, toda pozneje prijavil je napadalce orožnikom Predvčerajšnjem dobili so pred tukajšnjim sodiščem zaradi javnega nasilstva in nevarnega pretenja: Marija Kozič 6 mesecev ječe, Helena liibarič 5 mesecev, Peter Kozič 6 mesecev, Ivan Kozič stari 5 mesecev in Ivan Kozič mladi 6 tednov ječe. Policijsko. Posestnik Avgust Malombra vstopil je predsiuočnem v pivarno „AH'Adria" v novej ulici, ostavivši svoj voz in konja pred hišo. Ko je izstopil iz gostilne, ni bilo več ne voza, ne konja. Drzen tat se je jednostavno odpeljal. — Iz dvorišča hiše št. 14 ulice Stadion ukradli so nepoznani tatovi dva soda, jednega držećega 100, dru-zega 102 litra. Soda bila sta vredna kakih 16 gld. — 3yletno brezposelno deklo Antonijo Michelon iz Benetk so zaprli, ker se je vrnila v Trst, dasi je bila že izgnana od tu. Koledar. Danes (8) : Cirijak, Larg in Smaragd, m u čenči. — Jutri (9.) : Roman, mučenec; Dominicijan, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 56 min,, zatoni ob 7. uri 15 min. — Toplota večeraj: ob 7. uri zjutraj 22 stop., ob 2 pop. 29.5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunsj 7. „Wiener Zeitungu objavlja cesarski patent iz Išla od dne 5. avgusta 1895, s kojim se razpušča deželni zbor gališki in se zaukazuje, da je takoj uvesti nove volitve. Cowes 6. Danes ajutraj ob 9. uri podal se je cesar Viljelm na krov tu zasidrane la-dije „Worth". Povodom obletnice bitke pri \V6rtliu izustil je govor, da je bilo že s to bitko izraženo združenje vseh nemških plemen. GlatZ 6. Spomenik, postavljen v Maria Griin na avstrijski meji v letu 1870 padlim Prusom in Bavarcevm, odkrili so danes ob udeležbi avstrijskih in nemških vojaških društev. 8redec 6. Vladno glasilo „Mir*, govoreče o ruski izjavi, priobčeni v dunajskih listih, pravi, da je to ali kak zloben manever, ali pa da je ista dela izvestnih ruskih krogov, sovražnih Bolgarski. „Mir* priznava, da je Bolgarska hvaležna Rusiji in da je ravno zato bolgarski narod trpel moralno pod Stam-bolovem. Zato se je bolgarski narod požuril po padcu Stambulovljega, da ponudi svojo roko Rusiji. Ali te želje Bolgarov po spravi ni smeti smatraii kot znamenje popolnega podvrženja. „Mir* ue verjame, da je bila ona ruska izjava v dunajskih listih avtentična. Tr||ovlnalto br>ojnvka. Bndltnpeita. Pšenica *a »pomlad 6.76—6-77 Psei i ii xu september i89H 6.32 .1«» 0 33. Ovc h ca jesen 6 05—5.67 It* za jesen ft 38-5.39 Koru-a t.a juli-avgBt 5-65— B-H7 za mftj-Juni 1896 4*51—4.53. PAnnicn nova od 1H kil. !'. 6 10-rt 20 od 79 kil. f. «20 6.25-, o.l HO kil. 1. H.25 -6 30 od 7» kil. f. 0 85 0 40, o.l sa kil. f..r K.45-6.50. le*mt>n rt-70 - 7 —: pr»R<> 6*---6 «0 ti. nova 5.40-5.50. Trg v obče nilačon. Pšenica silno ponujena, kupci rezervirani. Prodalo ne jo 20000 met. Bt 5—7'/, n6. ceneje. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor /.n avgust f. 12.90 nuva letina 13-10 staln i. Praga. Centiitunal novi, po.itavljou-v Trst hi carino »rod odpoSU jatev precoj 1,28 50—. — . avgust iept. f. 28.75--.— Concussd 29.--Četvorni ---.. .. V glamli (sodih) SO 25 . Ilavr«. Kava Hanlos good avorajie avgust93.75 za november H2.50. mlačno. Hamburg. 8»uton goo.l avoragosin september 75 50 december 74.25 mare 73 'J5 mirno Duna)»kH bona 7 nvguatK ISOft včeraj da-cs Državni .lolg v papirju .... 100-95 100.85 „ » srebru .... lOl 05 100.ft5 Avstrijska rento v zlatu . . . 12340 123.15 v kronali ... 101 30 101.15 Kreditno akcijo.......399-75 ?98.50 London lOLst........121.10 12145 Napoleoni......... f>.62 »•«»'/, 20 mark ........11.80 11.87 100 itihlj. lir . . ..... 45.75 45 65 B Zahvala. ■ Podpisana zahvaljujeta 8» u«j topleje gg. ■ pevcem „Sto anskega pevskega društva" v H Trstu in slavnemu obeitis vu, prvim na H prelepih nugrobnicali, p. n, slovenskomu ob- ^^ činstvu pa na pojavah pre»r£n> g» ► oeutja, i kazanegu povodom smrti nenadomestljivega ^H našega brati gg. ^H § JANKA DRAČČEKA. I H V Trstu, dno 8. avgusta 1895. H ■ Brata Draiiek I Priporočilo. Gosp I v a n K r e g a r, izdelovalelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta, napravil je za župnijsko cerkev v Poiujami novo, jako lepo raostranco. Delo je res krasno izvršeno, a primeroma jako ceno. Dolžnost mi je toraj, da imenovanega gospoda na tem mestu za njegovo lepo delo javno pohvalim ter ga ludi vsej duhovščini po Istri in d rit, od toplo priporočam. Držimo se tudi v tem slučaju načela: „Svoji k svojim' — V Pomjanu dne (i. avgusta 1895. Joi. Tomiič župnik. Podpisani išče spretnega pisarja za svojo odvetniško pisarno, katero odpre v kratkem v Trstu. Plača po dogovoru; ponudbe naj se pošljejo v Sežano. 5Dp. Otofiap JRy6ai>. Lastnik političnu druslvo .KdinnstV Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.