232. številka. Ljubljana, v torek 10. oktobra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja VBak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., "za pol leta 8 glđ., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gM 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko veC, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Telefon št. 34.
Vojna moč Boercev.
V Pretorijj, 16. septembra 1899.
V sedanjem času, ker preti Trans-vaalu od strani Anglije vojna, ali ker se je skoro gotovo že vnela, kadar pridejo te vrstice bralcem v roke, je gotovo zanimivo nekaj izvedeti o boerskem vojaštvu.
Stalne armade, v smislu evropejskih držav, Transvaal nima. Stalno je samo topničarstvo, ki je popolnoma po evropejskem značaju, recimo avstrijskem vrejeno. Vse drugo pa sestoji iz oboroženih Boercov, ki pa niso nikakor vrejeni v polke ali kompanije.
Glavno vojaško povelje v državi ima „Comandant-Generaal", že precej stari in v mnogih bojih izvežbani Pieter Joubert. Pod-poveljniki so v vsakem okraju, distriktu, katerih je 22. Zabeležbo „burgherjev", sposobnih za boj, pa vodijo „veldkorneti", katerih je v vsakem okraju po 2 ali 3 To je cela organizacija vojne moči. Vsak veldkornet dobi ob času vojne povelje od svojega di-striktkomandanta, da obvesti svoje „burg-herje", da so pripravljeni, da med nje razdeli streljivo in — če potreba — tudi puške, ali pa da zameni stare puške za nove kakor je bilo na pr. sedaj. Navadno pa ima vsak Boerec svojo puško, konja in vse druge potrebne reči doma. Če je vojska razglašena, se spravi vsak Boerec sam na noge, in se na najbližnji poti združi s veldkornetom. Pomisliti je namreč, da so Boerci zelo oddaljeni drug od druzega, kar se tiče svojega stanovanja, in da se združijo le ob času vojske, ali pa javnih shodov, volitev itd. K službi ob času vojske primorani so vsi državljani od 14. do 60. leta, nedržav Jjani, če so več nego šest mesecev v deželi. Oboroženi so bili Boerci popred z Martini-Henry puško, sedaj pa so te puške zamenjali za Mauserjeve karabine, ki so bile posebej za te kraje naročene. Kar se tiče konstrukcije, je puška repetirka jednaka prejšnji nemški puški (model 1887); ima torej magacin pod cevjo, in se mora vsaka pa-
LISTEK.
„Smiljana".
(Opera u četiri čina. U duhu narodne glasbe glasbo-tvorio F. S. Vil h ar.   Spjevao Milan Krek ovi č.)
II.
Koncem III. dejanja je videla Marta, kako se je Smiljana za zlato verižico prodala Marku, dasi je prisegla Nikoli zvestobo do smrti. Marta se veseli, da bode mogla pri kolu zabavati soplesalke z zanimivo novico. Tu pride Marica in Božo, ki gresta z drugim ljudstvom v cerkev. Tema pove natanko vse, kako se je vršilo Smiljanino izdajstvo.
Marica pa neče tega verjeti, ali Božo jej odgovori, da je pač mogoče, ker „zle so sedaj v nas devojke, zavrgle so stid in poštenje, s svilo se bahajo, da zakrijejo nagoto duše!"
Ljudstvo je odšlo mej tem v cerkev. Tedaj prihiti tudi Smiljana vsa zbegana in in hoče mimo Boža in Marice naravnost k maši. Marica pa jo ustavi in hjče zvedeti od nje, je li res, kar je ravnokar slišala. Smiljana priseže, da je dala Marku verižico nazaj. No, lagala je! Izdala ni samo Nikole — sedaj je, „kako Juda izda spasa", izdala tudi Boga; — s tem je njena dramatična krivda dovršena. To uvidi sama in v obupnem samospevu izrazi željo, da
trona posebej nabasati. Razloček je samo ta, da drži magacin samo pet patron, in da je kaliber 7 mm, in da so patrone nabasane z brezdimnim smodnikom. Puška ni posebno moderna, a za streljanje Boercem popolnoma zadostuje, kajti ta ne zahteva, da naj puška hitro strelja, ampak samo, da daleč in dobro streli. Patronov ima vsak Boerec 100 pri sebi v pasu, ki ga nosi čez ramo.
Boerci so nekaka infanterija na konjih. Njih taktika jim ne pripušča poslužiti se konja kakor orožje, kakor je to pri evropski kavaleriji. Ne poznajo boja na konjih, konj jim ni v drug namen, kakor da jim podeli večjo hitrost se premikati. V boju samem zasedejo Boerci griče in se skrijejo za kamni, konji stoje" par korakov za njimi, ne da bi kdo za nje skrbel. Se privezani niso, kajti na to so že navajeni. Boerci so zelo dobri strelci, zelo hladnokrvni in previdni. V bitkah z Boerci je navadno malo ranjenih, skoraj vsakdo, ki je zadet, je tudi mrtev. Vzrok temu je, da Boerci ne merijo na prsi sovražnika, kakor je pravilo v evropskih armadah, temveč na čelo, in — da malo-katerikrat cilja ne zadenejo Naskokov Boerci ne ljubijo, najraje se umikajo in zvabijo sovražnika v kako zanjko, katerih je tukaj v deželi zelo veliko. Artilerija jim ne more veliko škoditi, kajti Boerci se tako daleč jeden od druzega za skale vsedejo, da artilerija nima pravega cilja. Najboljši dokaz temu je bitka pri Doornkopu, kjer so Angleži leta 1896. strašansko s topi streljali in vendar niso ne jednega Boerca zadeli. Dežela je vrhu tega povsem različna od evropejskih, prav nič z drevjem obraščena, in vsled tega se človek zelo moti pri daljavah. Griči so na vznožji samo s travo obraščeni, na vrhu pa leže velike skale, za katerimi se lahko dva moža skrijeta. Boerci nimajo nikakega trena, jedila vzame vsakdo toliko s sabo, da ga imajo za nekaj tednov zadosti, obstoji pa ta hrana iz koruzine moke in iz na solncu sušenega mesa „bil-tong". Vse to pa imajo v torbah na konju.
bi umrla: „črna zemlja, poči, zini, požri me mladenko!" Tu pride Nikola, priskoči in jej od zadaj z rokama zatisne oči. Smiljana misli, da je Marko in zakliče: „Marko, Marko!" Nikola ostrmi in zahteva pojasnila, ali ona se mu laže, — pravi, da se je bila Markota ubranila. Nikola pa ji očita, da laže
Tu sledi glavni motiv, katerega je skladatelj porabil v overturi: „S Bogom srečo, s Bogom, nado oj!"
Krvavo se hoče Mikola maščevati nad Markom . . .
Od maše se vrača ljudstvo in najde Smiljano in Nikolo pred cerkvijo. Marica priskoči skoro jokaje k Nikoli, ki je pripravljen za odhod k vojakom, ker je žalostna, da jih zapusti. Ta prizor vporabi intrigantna Marta in reče: „Ubogi Nikola! Ta plače, a ta (Smiljana) ni da trene!" Pridejo še drugi vojaški novinci, pojo in zaplešejo kolo, med katerim tudi pevajo. Vsi plešejo, le Nikola in Smiljana sedita. Marta se roga Nikoli in mu pove, da je Smiljano obdaril z zlati Marko. Ko Nikola to sliši skoči kot razjarjen ris med plesalce, zgrabi Marto in pravi: „Dokaži to !■■ Marta priskoči k Smiljani, potolče jej na nedra in ji iztrga ondi skrito verižico — djerdan, češ: .Zvoni, izdajniško zlato!"
.Končano je", vzdihne Smiljana, a Nikola kažoč jej verižico vsklikne: „Zmija! za to si se prodala?   Drhtiš — ali ne boj
Lahko je toraj uvideti, da se zamorejo Boerci zelo hitro pomikati, kamor se jim ljubi, ker jim manjka onega trena, ki je „že dosti bitk zgubil, a še ne jedne dobil". V boju je vsak Boerec več ali manj samostojen, in ravna, kakor se mu najbolje zdi. Višji poveljniki so samo v to svrho, da pravočasno ljudstvo o vojni obvestijo, in da mu nakažejo glavne črte pomikanja. Ta taktika, katero sem ravnokar opisal, naredila je Boerce močne in ona je, katera je že večkrat provzročila pravo paniko med sovražniki. Tako je bilo pri Amajubi leta 1881., in tako je bilo pri Doornkopu leta 1886. Angleži so bili obkoljeni najedenkrat od vseh strani, vse njih streljanje je bilo zaman, kajti vedeli niso, od kod prihajajo kroglje, pri Boercih je sledil strel za strelom, in pri Angležih je padal mož za možem.
Topničarstvo je organiziral avstrijski stotnik Spofil popolnoma po avstrijskem vzgledu, celo obleka je zelo podobna avstrijski. Sedaj imajo 16 baterij, ki pa imajo različne topove. Nekatere baterije so dobile topove od francoske tvrdke Schneider v Creuzotu, druge zopet od Kruppa. Končno je tudi nekaj baterij oboroženih z Maxi-movimi mitrailleusami, ki so baje zelo pripravne za te dežele. O vrednosti trans-vaalskega topničarstva nisem imel prilike se prepričati; vendar pa po sodbah drugih nimam prepričanja, da je nekaj posebnega, kajti ne jeden častnikov ni služil kot tak v Evropi; tudi do sedaj topničarstvo ni imelo prilike se pokazati, kajti pri Doornkopu so prepozno prišli.
V Oranje-Vrijstaatu je topničarstvo od nemškega častnika organizirano, in tam so tudi vsi častniki skoraj Nemci. Slišim, da je tam topničarstvo izvrstno.
Razun poljskih baterij ima Transvaal tudi še oddelek topničarstva na fortih okoli Pretorije in oddelek poljskih brzojavcev. Fortov okoli Pretorije je 4, 3 so sezidali nemški inženerji in jednega francoski. Forti so sicer stali ogromno veliko denarja, a vendar niso posebno veliko vredni, kajti
preblizu so mesta, tako da ga je mogoče bombardirati, ne da bi bili forti sovražniku nadležni. Sploh pa je mnenje, da fortov okoli Pretorije ni treba, kajti ako pride sovražnik enkrat do Pretorije, potem je itak že vse izgubljeno, kajti manjka glavnega faktorja, namreč ljudij, ki bi bili v stanu Pretorijo braniti. Boerec se namreč nikoli ne bo vsedel v kakšen fort.
Končno naj še izračunam, na koliko mož imajo Boerci v slučaju vojske računati. Najprej moram omeniti, da je po zadnjih poročilih Oranje Vrijstaat solidaren s Trans-vaalom v slučaju vojske z Angleži. Kako se bo kapska kolonija držala v slučaju vojne, je že iz tega razvidno, da je prvi minister Kapa pred kratkim še pripustil, da se je uvažalo orožje v Transvaal skozi Kap. Ako Angleži mislijo, da jim bodo Boerci v Kapu pomagali, se zelo motijo, nasprotne smo pa tukaj prepričani, da bodo Boerci iz Kapa Transvaalu pomagali. Istotako je tudi v Natalu.
V Transvaalu je toraj oboroženih državljanov 30.000, Oranje-Vrijstaat 25 000, v Kapu 60.000, v Natalu 5000, skupaj 120.0000 mož.
Razun tega se je tukaj še ustanovil prostovoljni nemški kor, ki šteje okoli 6000 mož in holandski kor, ki šteje 3000 mož. Bilo bi toraj vsega skupaj okoli 130.000 mož, dobro vajenih orožja in odločnih braniti se do zadnje kapljice krvi. Kolikor se zve od Angležev, je sedaj okoli 10.000 mož v južni Afriki, 10.000 naj jih pride iz Indije in 30 000 iz Anglije. Nočem se tukaj baviti z vrednostjo angleških vojakov, od katerih je znano, da so najslabši v Evropi, ne vzamem ozira na to, da Angležem ne bo prijalo podnebje, posebno v sedanjem toplem in deževnem času, primerjam naj samo števila in naj vprašam: Ali bodo zadostovali?
Končam naj pa z besedami, ki jih je pred nekaj dnevi prineslo holandsko glasilo „Volksstem"; če se vname boj, ne bodo šli niti Chamberlain niti   Salisbury, niti
se! Z žensko krvjo si ni umazal še nikdar junaških rok junak. Pojdi mi izpred očij, nesramnica!"
In vrže jej verižico pred noge.
Iz množice v ospredje stopi Marko. Nikola ga zgrabi in ga hoče ustreliti, a Marica priskoči in vdari Nikolo po roki, tako da se sproži strel v zrak — Marko se mu izvije in hoče Nikolo s palico naskočiti — a množica mu to zabrani, ter ga odpelje. Božo pripelje Smiljano pred Nikolo, da ga prosi za odpuščenje. Odpusti jej ali videti je noče več. Obupana Smiljana se vrže zato v bližnji propad. Ljudstvo poklekne in poje v sedmeroglasnem mešanem zboru z odgovarjajočim čveterospe-vom (Nikole, Marte, Marice in Božota) opero zaključujoči zbor: „Majka božja, ti se srni-luj", to isto molitev, katero je v 3 dejanju pela Smiljana sama.
O pesniški vrednosti libreta „Smiljane" bi se kateri naših literarnih kritikov ne izrekel posebno pohvalno. Vender ne gre soditi libretov s strogo pesniškega stališča
Glasbenik sodi libreto bolj s stališča, glas-botvorjenja in ga ceni toliko više, kolikor bolj ima dramatično, kratko, a jedrnato besedilo, situvaciji primerne, kolikor možno menjajoče se zanimive prizore, ki mu nudijo priliko, da razvrsti in spravi v pravilno ali dobro glasbeno sliko, v odstavke, v dejanje njega posamezne dele:   recitativo seceo,
obligato, arije, solo, duet, t-rcet i. t. d. do ensemble prizorov.
„Es ist ein Irrthum — piše Lobe — in die Operngesange eine hohe Poesie der Sprache, Bilder, Vergleiche u. s. \v. legen zu wollen ... in dalje: \Vas in dem Kunst-merke nicht bemerkt \vird. und nicht zur \Virkung kommt, ist unnutz und oft hin-derlich. Unter die unniitzen und oft hin-derlichen Dinge in der Oper gehort auch der Reira. Die Alliteration (Stabreim) bietet
gesangliche Vortheile--ist durch Rich •
Wagner in die deutsche Oper eingefiihrt bisher aber wenig nachgeahmt \vorden." (Lehrbuch der Musik. Composition der Oper von I. C. Lobe — Leipzig).
Libreto „Smiljane" ni slab in nudi skladatelju v precej dobri obliki priliko, da vporabi različna glasbena sredstva, s katerimi doseže, ako so na mestu, s tem za-željeni uspeh in pripomore tudi manj dobrim odstavkom libreta do veljave. Gotovo je tudi v tem libretu kaj tacega, ki računi le na efekt, in bi se lahko izpustilo, ne da bi trpelo dejanje samo na sebi, ali to nahajamo v operah sploh, in jim je v okrasek, ako je lepo vpleteno, in se ne protivi zdravemu razumu. Libreto pa mora biti ne samo na to stran za glasbenika pripraven, marveč tudi zanimive vsebine: Kolikor bojj, originalen je libreto po vsebini, in kaJH^f^ bolj dramatično v posamezne priz^rtfJ^Rr^^ razdeljena snov, tem boljši je uspehr ^^|fp*||
Rhodes na bojišče in tudi onih voditeljev Uitlandcev, ki so sedaj tako hrabro pobegli iz Transvaala, ne bo videti; na bojišče pa bo Šlo 6 sinov predsednika in nad 50 njegovih vnukov; in sledil jim bo podpredsednik, general Joubert sam s 7 svojih sinov; in tako vsi drugi visoki in nizki činovniki vlade, da s svojo krvjo ohranijo narodu domovino!*
Egon Mosche.
V Izubijani, 10. oktobra. K položaju.
„Wiener Ztg." tudi včeraj še ni objavila nobenega odloka nove vlade glede jezikovnih naredeb. Baje se prekličejo naredbe dan pred sestankom državnega zbora, t. j. 17. t. m. „Reichswehr° poroča, da grof Clary nikakor ni zahteval, da se naj dr. Ferjančič ne voli več podpredsednikom, češ, da ga levica ne mara. Kakor se v parlamentarnih krogih govori, — piše „Reichs-\vehr" — je dejal grof Clary drju. Ferjan-čiču samo to, da vlada na levici proti njemu radi dogodkov v Celju velika napetost in razdraženost; glede predsednika drja. pl. Fuchsa je grof Clary naglašal, da ustajajo proti Fuchsu sicer posamezni pomisleki, ker je bil člen prejšnega predsedstva, a da je radi svojega simpatičnega in konciliantnega značaja tudi na levici precej priljubljen. Grof Clary je poročal torej samo o nazorih levice, izražal pa ni nobene svoje želje. Tako „Reichswehr". — Značilno piše o tej točki „Vaterland", ki hoče drja. Ferjančiča — kakor kaže že oni zloglasni dopis o Celju — vsekakor pokopati. „Vaterland" trdi namreč, da ima vse pisarjenje o drju. Ferjančiču samo ta spletkarski namen, da bi pomagali Ferjančiču obesiti se na suknjo Fuchsa ter tako dokopati se na prejšnje mesto. S takimi sleparijami pa se položaj desnice nikakor ne olajša! Tako piše nesramni „Vaterland". — „Politik" pa pravi: Kar se tiče vprašanja predsedstva državnega zbora, mislimo, da je najboljša taktika ta, ako prepusti grof Clary strankam državnega zbora, da se dogovore" same med seboj v tem internem vprašanju. — Vodstvo štajerske nemške narodne stranke je sklenilo, da naj se nadaljuje najstiožja opozicija proti vladi, kateri Nemci nikakor ne morejo zaupati. Onemogočili je pred vsem volitve delegacij ter delati obstrukcijo dotlej, da se s prestol-nim nagovorom avstrijskemu nemštvu zajamči, da je nemščina državni jezik, ter da se § 14. ne bode rabil nikdar več proti ustavnim pravicam Nemcev. Nemška narodna stranka hoče torej v družbi s Scho-nererjanci nadaljevati obstrukcijo. Položaj postaja čim dalje zanimivejši!
Razmere v Srbiji
se vzlic temu, da je oblegno stanje za Beli-grad in okolico odpravljeno, in da je preki sod svojo nalogo dovršil, nočejo izboljšati. Vlada Milanistov ni nič milejša, finančno gospodarstvo in uprava neizpremenjeno za-nikerna, nasilstvo vladnih organov vedno enako. Na papirju vlada Aleksander po ustavi iz 1. 1869., v istini pa je gospodar Srbije Milan. Milan upa, da mu bode Pasid pomagal uničiti radikalno stranko, toda Pasic" je za radikalce prav tako mrtev, kakcr Pera Todorović, ki je bil še 1. 1896 pristaš radikalcev, a je danes poleg Milana najbolj sovražen človek v Srbiji. Radikalna stranka je vzlic formalni razpustitvi danes močnejša in organizovanejša kakor kdaj prej, in vse druge stranke so le stranke egoistov. Demoralizacija in korupcija v vseh srbskih stanovih je strašna. Več šol, tudi srednjih, je zaprtih, na visoki šoli manjka več profesorjev, akademija je izgubila glavne svoje učeče sile. In vsega je kriv Milan.
Ministrska kriza v Bolgariji. Med bolgarskim ministrskim predsednikom Grekovim, in tovariši je nastal razkol, čegar posledica je demisija vsega kabineta. Grekov pojde v Varno h knezu Ferdinandu, da mu izroči demisijo celega ministrstva. Bržčas bode poveril knez sestavo kabineta znova Grekovu. Knez pa bode naročil Grekovu tudi, naj razpusti sobranje, v katerem ima Radoslavov sedaj večino. Razpišejo se potem nove volitve. Po srbskem sistemu se izvrše hkratu na važnih uradnih mestih velike spremembe. Ali je morda vsega tega krivo zadnje knezovo potovanje na Dunaj?
Dopisi.
Iz učiteljskih krogov, 7. oktobra. Ni moja navada, da bi pisal v javne liste, niti nisem politik, vendar pa zasledujem delovanje in stremljenje domačih časopisov. Niso me presenetili različni pojavi v domači politiki, tek časa jih je prinesel na dan, pač pa me je presenetil najnovejši boj med učiteljstvom samim Verjeti nisem mogel, da se dobe med učiteljstvom še taki, ki slepo derejo v pogubo. — Kaj je storila klerikalna stranka za učiteljstvo na Kranjskem? — Ničesar. Poglejte vse letnike „Slovenca" od 80. leta dalje (to je glasilo klerikalne stranke), kolikokrat najdete v njem članek, vrstico ali magari samo stavek, da bi se branilo ali razgovarjalo v njem učiteljstvo? Ni ga! Ali najdete v njem le trohico besedi za učiteljski stan? Ne, ničesar ni. Skoraj v vsakem listu pa se dobi hujskanje, natolcevanje, žuganje, ali pa se še celo imena naravnost imenujejo, z namenom, škodovati. To je krščanska ljubezen tistih, ki vsaki dan Boga v rokah drže\ —
No pa klerikalci so se potegnili za poboljšanje plač ubogemu učitelju. O, kaj še! Nikjer niso njih glasila, kaj o tem povedala. Modro se je molčalo, češ, če prode-remo mi, pade stvar, če smo pa premagani, pa napišemo nekaj vrstic, med koji mi se bode bralo, da smo proti temu. — Vprašaj katerega učitelja hočeš, vsak ti bo povedal kako afero, ki jo je imel z duhovščino. No, poreče kdo, ste pač učitelji krivi. Le počasi, kdor pozna te ljube duhovne, ve, da se človek zameri, če ob pravem času ne kihne. Takoj Ti postanejo hladni, začno Te črtiti, kmalo je nevihta nad Teboj. Jaz sam, pisec teh vrstic, imel sem radi jedne same nepremišljene besede v pričetku svojega stanu od strani duhovščine toliko nasprotnikov, da bi človek ne veroval. Hoteli so mi uničiti eksistenco; a naklepi so se jim ponesrečili. Trpel sem za to več let, in gotovo še sedaj niso izbrisane vse črne pike. To je krščanska ljubezen, gospoda! (Da bi to afero pojasnil, trebalo bi celo knjigo popisati). Seveda če učitelj na katoliški podlagi sedi, (smešno, drugi smo pa gotovo kake druge vere) temu se ni bati ničesar. Tak učitelj je vzor, čist kakor solnce, če se tudi valja v blatu nemoralnosti. Tudi v tem vem za slučaje. In kar je še najhujše, tudi brez-veren učitelj (pravi pravcati ateist) je lahko na katoliški podlagi pravo solnce, ki se oživlja. Spomin imam dober, zato prav odkrito povem, da poznam učitelja, ko je se veda prava luč na oltarju klerikalizma. Ta me je učil ali bolje hotel zapeljati v brez-verstvo. Mej drugim mi je tudi dokazoval, da je imela gotova svetopisemska oseba devet otrok . . . Gospoda klerikalna, kaj ne, to je grozno, ali vender le res; poznam ga tega katoličana in v vaši sredini stoji, ali sedi prav na pristni katoliški podlagi. Gšeft je gšeft! To je tedaj nekaj. — Sedaj pa, čemu so se klicali gosp. učitelji na duhovne vaje? Odgovarjam: Če so se poklicali samo z namenom, da bi opravili prav mirno in dostojno svojo pobožnost, bil je to lep namen. Vse hvale vredna vnema in skrb od gotove strani, ali zakaj se ne kličejo sodniki, oficirji, trgovci? — Ali jaz sem druzega mišljenja, ki je pa gotovo jedino pravo. Hočem stvar razložiti: Jaz sem odločno veren katoličan, ki rad s pravo vnemo spol-nujem cerkvene dolžnosti. Pripomnim, da sem phranil vero po svojih ljubih stariših. Če bi pa hotel vero dobiti od naših duhovnov, ne imel bi jo več trohe. Slišal nisem prave božje besede, pač pa veliko zmerjanja in psovanja raz lečo. Videl sem le malo vzornih in za svetost vnetih, pač pa veliko slabih duhovnov. Čul sem strastne politične govore, čul mnogo slabega; O Kriste! Kje pa je ona krščanska ljubezen, kje ponižnost, kje one čednosti, ki jih je priporočal in učil Bog sam! Videl sem lakomnost, čutil zatiranje na sebi samem, videl sem vso podlost na tistih, ki bi morali biti vzori morale in svetosti ter krepostnega življenja. — K stvari tedaj. Bili so povabljeni v semenišče. Čemu? Mari se je skrb za duše učiteljev res tako prirastla v srcih naših klerikov? Dvomim, ker nimajo niti toliko ljubezni, da bi jim vitalne potrebe privoščili. Sicer je duša več, kakor telo. Morebiti pa so bili povabljeni radi tega, da se nauče* svetih resnic, da se nauče krščansko živeti. Zopet dvomim, gotovo imajo gosp. učitelji toliko krščanskega nauka, kakor uradniki.
Bolj potrebni bi bili povabila v tem oziru oni nesrečni prebivalci naše dežele, ki nimajo prilike šole obiskovati, da bi se naučili potrebnih resnic sv. vere. — Gori dva omenjena vzroka tedaj ne veljata. Kaj pa dalje? Sklepali so menda, učiteljski stan je svet, gojiti mlado deco je vzvišena naloga, zato pa morajo biti tudi učitelji vzvišenih misli- To bi bilo lepo, le žal, da ste sedaj gospodje kleriki skoraj nesposobni za vzvišene misli, jaz vsaj ne vem, če bi se mogel vaših idej privaditi. Vzroka pravega, brez druzih namenov, tedaj ni bilo za tiste duhovne vaje. Upam, da vsak g. učitelj je toliko krščanski, da spolnuje svoje cerkvene dolžnosti. Opravi pa to lahko brez stroškov doma, ravno tako ali še bolje, kakor v semenišču. Ali naj se gre Človek s svojo po-božnostjo bahat v Ljubljano? Farizejstvo! — Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram. . .. Kaj ne gospoda? Seveda, kdor se ne priduši in bije na prsi, da je učitelj na katoliški podlagi, ta je v vaših kalnih in od starosti otemnelih očeh pravi lucifer. Oh le tako dalje! — 0 Kriste, usmili se nas! — Sovraštvo do učiteljstva privrelo vam je že do vrhunca. „Domoljub" štev. 19. kar sika liki gad na učiteljstvo. Vzemite vi 30teri v roke ta list in premišljujte ga in drugi tudi! Jeli to krščansko? Vi Kristovi namestniki, vi veste, da ste iz hudobije tako pisali, a greh vam ni. Sram vas bodi, da se hočete tako maščevati! Vi veste predobro, da naš kmet šole ne ljubi tako, kakor drugje, ker ni še povsem udomačena; veste pa tudi dobro, da taki članki delujejo, kakor alkohol — in vi, vi Kristovi namestniki, vi to delate, ko vendar veste, da je hujskati nekrščansko. Ne, ne! Vas boli, roko na srce, vas boli, ker je učiteljski stan samostojen, vas boli, ker ima mnog učitelj več ugleda kakor duhovnik. Vas boli, ker niso učitelji več hlapci, vas boli še mnogo, mnogo, vas boli, da učitelj tudi misli.
Gospoda, nehajte, drugače se bode poskrbelo, da bode tisti zavedni kmet (kakor ga vi imenujete, saj je seveda bolj zaveden kakor učiteljstvo, to se iz „Slovenca" lahko povzame) postal res zaveden.
Poznam učitelja, ki je v fari zatiral „Rodoljuba", samo zato, da vsled člankov, ki so bili naperjeni proti duhovščini, ljudje duhovne ne sovražijo. Zatrl je vse „Rodoljube", dasi je sam pravi narodnjak.
Pa taki koraki se ne bodo delali več, ako bodete vi tako pisali. Tudi mi bomo naročili liste, liste, ki vas bodo tepli; saj tudi mi znamo pisati in misliti, če nam tudi kak domišljav blagoslovljenec očita, da misliti ne znamo. Dosti. Gosp. učitelji, strni mo se v falango.
Dosti nas je, v vsaki fari smo.
Če gospodje kleriki hočejo, pa začnimo makari na življenje in na smrt. — V miru bi lahko živeli, da nosite v svojih srcih vsaj trohico krščanske ljubezni, trohico onih naukov, ki jih je učil Bog sam. — A ker nečete, pa bodi boj!
Učitelj-katoličan brez farizejstva.
Naše barje.
(Dalje.)
Jez v Vodmatu se je zopet iz podrtij dvignil, istotako v Hrušici, če je tudi bil z 24.000 gld. odkupljen. Po 181etni borbi barjanov z ljubljansko tehniko moral se j e leta 1895. podreti. Taista stranka, ki je imela presleplenega barjana na svoji strani, da je z njegovo pomočjo strmoglavila blage namene cesarjevega in dvornega stavbenega vodstva, provzročila je, da pritožbam interesovanih posestnikov nikdo nič verjel ni, kmet naj bo tlačen, da le industrija dobro izhaja. Leta 1816 bi se bilo s 700000 gld močvirje temeljito osušilo, ker bi se vsi jezovi s fužinskim podrli, in Ljubljanica poglobila, da bi se po strugi vode s potoma odtekale. Cesarski graben naj bi se bil pa v prvotnem stanu pustil. Ta svota zdela se je za povzdigo kmetijstva v okolici ljubljanski prevelika, saj se je ugovarjalo, da vse barje toliko vredno ni, kakor se to tudi dandanes godi, da se ugovarja z izmišljotami, da barijska ravnina ni vredna denarja, kateri je v zboljšanje namenjen. Seveda ti ve-ščaki ne pomislijo, da svet samo umno obdelovanje v ceni povišuje, da še tako dobra zemlja v kaluži nikake vrednosti nima.
Vsled zopetnih pritožb dovolilo je ministrstvo, da se leta 1880 zopet prično posvetovanja o povečanju strmeča v obeh
odtokih cesarskega grabna in Ljubljanici. Dognalo se je toliko, da je močvirski odbor načrt po izvedencih sestavil, s katerim bi se velika voda za 2 metra potisnila.
Inženir Ivan Podhagsky je izdelal leta 1891. načrt za uravnavo obojih odtokov za Ljubljanico in cesarski graben. Ta načrt ni bil raben zaradi raznih pomanjkljivosti posebno, ker se je v projektu izročila glavna naloga cesarskemu grabnu in ker se je iz vseh potez videlo, da tega projekta glavna naloga ni bila toliko osuševanje barja, kakor odstranitev jezov pod mestom. Ministrstvo je zaukazalo, naj Podhagsky sestavi drug načrt in to na podatkih c. kr. stavbenega urada ministr stva notranjih del. Po tem bi Ljubljanica v mestu o povodnji požirala 260 m5 cesarski graben pa 210 m3 v eni sekundi.
Leta 1882. bil je tudi ta alternativni načrt izdelan in od c. kr. poljedelstvenega ministrstva potrjen. Stroški za odtok ali požiralnika za ureditev cesarskega grabna in Ljubljanice od iztoka Malega grabna do Fužin znašajo okroglo svoto 1,378.600 gld.. od teh troškov pripade Ljubljanici 973.600 gld., cesarskemu grabnu 405.000 gld. Do leta 1889 vršile so se obravnave od kod denar vzeti, in po katerem načrtu naj bi se delalo, pri tem se je predlagal tretji načrt, po katerem naj bi se troški s tem zmanjšali, ker bi po tem načrtu le 400 m' ne 470 m3 Ljubljanica in cesarski graben odpeljavala. Ta načrt je bil pokopan, ko je beli dan zagledal, ker že o sedanjih povodnjih odteka veliko več vode v sekundi skozi mesto in skozi cesarski graben.
Leta 1889 je deželni zbor sklenil za-željeno postavo, da se delo za osuševanje prične in da spada prispevka na držav.) 50%, na deželo 12%, na barjane 38%, na mesto 10%. Postava se je nepotrjena vrnila z dostavkom, da je treba prej, ko se ta sklepa, da se v tej zadevi vodopravm-obravnave zvrše, da se vidi, kaj bodo hišni posestniki in tovarnarji pod mestom k temu rekli. Vlada kranjska je pozno koncem leta 1891 ta odlok močvirskemu odboru naznanila. Vodopravne obravnav, so se pričele šele leta 1893, končane so pa bile leta 1897! Zanimivo je, da so te obravnave dvema uradnikoma modro polje prinesle, zakaj, vsakdo ve. Kakor prej. tako je c. kr. deželna vlada tudi zdaj najbolj spretnega tehnika k tem za Kranjsko velevažnim obravnavam poslala.
Proti odredbi zadnje instance mini strstva sta vložila močvirski odbor kako: tudi grajščina Fužine ugovor na c. kr. najvišje sodišče.   Načrt se pa  sprehaja mej Dunajem in Ljubljano.
Kaj bo, se danes še nič gotovega povedati ne more, pravijo da — denarja ni (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. oktobra. — ..Slovenec" in izdajalski dopis v ..Vaterlandu". V sobotni svoji notici je „Slovenec" izjavil, da nista ne on in njegova stranka v nobeni zvezi s tistim dopisom v „Vaterlandu", s katerim se je storilo narodno veleizdajstvo, in da se „Slovenec" ne strinja s tistim dopisom. Koliko je vredno to slovesno zatrjevanje časti vrednega „Slovenca", zato imamo klasičen dokaz. Znano je, d? je ljubljanski župan g. Hribar v seji obč. sveta dne 19. septembra dal krepkega izraza silnemu ogorčenju, ki ga je po vsem Slovenskem obudil dopis v „Vaterlandu", in da je v tistem govoru po zasluženju ožigosal „Va-terlandovega" dopisnika kot kukavico. Kaj je storil „Slovenec" takrat? Zamolčal je popolnoma ta važni, sestavni del županovega govora. Vse drugo, kar je župan v dotičnem govoru povedal, je „Slovenec" rekapitulira! samo o kukavici in o dopisu v „Vaterlandu" ni črhnil besedice, samo o tem je molčal kakor grob. Če bi „Slovenec" in njegova stranka ne bila v nobeni zvezi z onim dopisom v „Vaterlandu", bi bil „Slovenec" gotovo tudi tozadevni odstavek županovega govora priobčil ali ga vsaj omenil. Toda tega ni storil, dasi bi bil s tem lahko dokazal, da vsaj „Slovenec" „Vaterlanđovega" dopisa ne odobrava. Prav iz tega, da je ta odsta vek županovega govora popolnoma zamolčal in ga skušal prikriti svojemu občinstvu, izhaja z vso jasnostjo, da „Slovenec-sam odobrava dopis v „Vaterlandu",
da izhaja ta dopis iz klerikalne stranke, in da sobotna izjava „Sloven-čeva" ni druzega ko pesek v oči!
— Gertscher predsednik tržaškemu nadsodišču? Poroča se, da bi imel znani nekdanji predsednik celjskega okrožnega sodišča, dr. Gertscher, zasesti predsedstvo tržaškemu nadsodišču. Ako se to uresniči, udarec bode krut v lice Slovanov v Primorji in Istri, katerim je Gertscher hud nasprotnik v političnih in jezikovnih stvareh. Ko so svoje dni Italijani v Piranu slovanski napis na sodišču šiloma odpravili in — čudno demostrirali, izrekel jim je mestni odbor v Celji, kjer je Gertscher tedaj predsedoval sodišču, svoje sočutje, kar je povzročilo glasen upor Slovencev. Ko je Gertscher potem slavil svojo odhod-nico, rekel je nemškim Celjanom v slovo: rdass Sie nichts thun, was Sie nicht thun sollen." Temu gospodu naj bi Slovani zaupali ?!
— Učitelji — pozor! Iz učiteljskih krogov se nam piše: Klerikalnega zmaja so spustili z verige. V prihodnjih dneh bo divjal v družbi podivjanih farizejskih hlapcev od sela do sela ter vohal in stikal za Vami. svobodno mislečimi učitelji. Njihovo orožje bo pobožna laž, obrekovanje, hujskanje in farizej-sko- zavijanje resnice. Kot sove za svojim plenom, prežali bodo v Vaše službovanje, vtikali svoje dolge sumljive nosove tudi v Vaše zasebno in tiho družinsko življenje. V teh hudih dneh ohranite mirno kri, postopajte taktno, bodite celi možje v šoli in zunaj šole, da Vam nihče ne more blizu. Ostanite zvesti svojemu prepričanju, ne ustrašite se nikogar in povejte resnico vsakemu v brk. O preganjanju od strani nahujskanih tolp zbirajte material, da si poiščemo zadoščenja ter prosimo naše šolske oblastnije, da čuvajo nas in naš ugled!
— Iz Dolenje Tribuše. Udano pod-pisanca naprosita slavno uredništvo, da objavi imena onih gospodov učiteljev, kateri so se udeležili duhovnih vaj. Poznati je treba take — može. — Se spoštovanjem Josip Rakovšček, učitelj; Ivan Trebše, učitelj.
— Sin celjskega župana Stigerja obsojen. Iz Celja, 9. t. m., smo dobili to-le poročilo: Danes se je končala pred sodnij-skim tajnikom Erhatičem kazenska razprava zoper sina župana Stigerja, ker je večkrat opoludne ob godbi v mestnem parku slovenskim damam zasramujoče žvižgal, namreč gospej dr. Dečko, gospej dr. Karlovšek, gospicam Zimniakovim in damam notarja Baša, ter enkrat celo, ko so vsled žaljivega žvižganja črez brv v mesto
odhajale, v družbi drugih za njimi kričal : RAbzug, pereat, hinaus, marsch itd." Obsodba nalaga mlademu Stigerju 30 gld. globe. Znamenito pri razpravi je bilo, da je sin našega župana na sodnikovo vprašanje izjavil, da je videl že v tem samem in edinem, da so žaljene dame Slovenke, čisto dostipovoda, izžviž-gavati jih iz parka. Obtožencev zagovornik in stric, dr. Schurbi pa je v svojem zagovoru razvijal, da bi on, dr. Schurbi, ?ko bi bil Slovenec, v onih dneh (po bivanju Čehov v Celji) si ne bil upal iti v park. Tukaj je torej zrel mestni odbornik in svak župana Stigerja javno potrdil, da Slovenci opoludne na najbolj obhojenih javnih prostorih in potih celjskega mesta niso varni. Županov sin je prepričan, da ima pravico zasramovati slovenske dame zato, ker so Slovenke, županov svak pa izpoveduje, da so njegovi pripadniki taki, da bi on kot mož slovenski ne imel poguma iti med nje. In ljudje takega mišljenja in prepričanja imajo v rokah celjsko policijo! — 11. avgusta, ko se je Celju iz Gradca zagrozilo, da se razpusti mestni občinski odbor, ako ne nastopi nemudoma mir in red v Celji, videli smo posebno drja. Schurbija pogajati se z znanimi razgrajači, med katere iti bi dr. Schurbi kot Slovenec ne imel poguma in — nastopil je mir! Dva dni pozneje zopet izžvižgava županov sin Slovenke v parku, samo ker so Slovenke. Kar mačka rodi, . . .
— Praznuj nedelje in praznike. Piše se nam: Bil sem včeraj dne 8. t. m. v Radovljici. Kot dober kristijan sem šel v cerkev. Pri prepovedi je g. dekan naprosil ljudstvo, naj bi šlo opeko nosit za žup-nišče in to v nedelj o, na Gospodov dan. Ali ni to čudno?   Mi, kar nas prisega na
.Slov. Narod", in katere proglašajo za brezverce, praznujemo nedelje!
— 5 dni zapora za „Tukaj". Pri
kontrolnem shodu v Gor. Logatca dobil je g. Karol Puppis iz Gor. Logatca pet dnij zapora, ker se je oglasil mesto s „Hier" s slovenskim „Tukaj44.
— Iz šmartna na Paki se nam poroča: Naš kaplan Doberšek je bil slično kakor rečiški kaplan M. Zorko nenadoma premeščen, ravno v času, ko je nameraval srednjo Savinjsko dolino osrečiti s prepo-trebno konsumno štacuno. Skoraj bi rekli, da je kranjski boj proti konsumnim društvom gotovim krogom v Mariboru pokazal, kam bi zašli, če se ta boj zaneti tudi na štajerskem.
— Konsumno društvo na Rečici ob Savinji. Dete prenapetega slovenskega kaplana naročilo je večje število oglednic od firme Weiss & Drevfuss na Dunaju. To je seveda domača ali slovanska ali vsaj kristi-janska? Kaj še! Nemška je in židovska ! Na oglednicah bo v lepih barvah naslikana hiša štev. 51., potem načelnik in uslužbenci!
— Slovensko gledališče. Danes se vprizori prva izvirna drama v tekoči sezoni, Jo s. Stritarjeva igra v štirih dejanjih „Logarjevi". Dejanje je zajeto iz slovenskih kmetskih — menda laščanskih — in dunajskih velikošolskih krogov. Glavna vloga je v rokah g. rež. Ine man na.
— Koncert v ,,Narodnem domu". V nedeljo zvečer po velezanimivi dirki je bil v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" koncert, katerega se je poleg kolesarjev udeležilo tudi jako mnogo narodnega občinstva iz vseh krogov. Udeležba je pokazala, koliko simpatij vživajo kolesarji v narodnih krogih. Pri koncertu je novomeška godba marljivo svirala in je zlasti ugajalo, da ni štedila s slova nskimi komadi. Bilo je seveda tudi navdušenih govorov. Podpredsednik kluba „Ljubljana", g. dr. Jenko je napil raznim društvom, ki so se udeležila dirke, in zbranemu občinstvu, predsednik kluba „Ilirija" pa je po primernem ogovoru razdelil darila členom tega kluba. Govorili so nadalje gg. Nolli, D. Vernik, pl. O r š a n i 6 in G o m b a č. Ves večer je vladala animirana zabava in velika navdušenost.
— 2000 gld. je „Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu" daroval slovenski rodoljub Fran K a 1 i s t e r v Trstu. Slava mu!
— Dobra letin a. Z Rakeka se nam poreča: Letos je tu jako dobra letina, da se dobe krompirji po 90 dkg. do 1 klg. težki. Kaj tacega ljudje že dolgo ne pomnijo.
— Posojilnica v Ribnici. V mesecu septembru t. 1. vložilo je 104 strank 18.703 gld. 38 kr., vzdignilo 91 strank 15 575 gld. 31 kr., posojil pa se je izplačalo 22 strankam 10 f>49 gld. 16 kr. — Promet za mesec september iznaša 50.060 gld. 70V2 kr., od 1. januvarja do 30. septembra t. 1. pa 523.730 gld. 84Va kr.
— Nesreča. V nedeljo je padel devetletni učenec Štefan Vadnov pred izlivom P ivke v Postoj i nsko jamo v silno naraslo vodo. Skoro do mostu segajoča voda je bila prinesla seboj bramorja. Deček ga zagleda in vrže kamenček za njim, v tem pa izgubi ravnotežje ter pade v vodo. Še jedenkrat so se pokazale roke iz vode, potem pa je deček izginil v — jamo. Včeraj so dečka našli v Postojinski jami seveda mrtvega.
— Podjeten dečko je Kari Herman Grill,  13 let star, šolski učenec v Draž-danih. Branje raznih pomorskih dogodeb ga je tako navdušilo, da je sklenil pobegniti z doma in se podati na morje. Dne 27. sept. je zapustil Draždane in se podal čez Prago in Dunaj v Gradec. Tukaj mu je zmanjkalo denarja za vožnjo in šel je peš naprej. V Ljubljano je prišel še z jedno krono premoženja. Hotel je iti v Trst, da bi se ukrcal« ali manjkalo je drobiža za pot Polotil se g a je kes in ves skesan je pisal svojim sta-rišem, naj mu pošljejo denarja, da se vrne domov. To je tudi storil, obljubivši, da ne bode več bral vznemirjajočih pomorskih dogodeb.
— Slepar. V Ljubljani in v ljubljanski okolici klati se neki slepar, ki sprejema naročila na knjigo .Bilz, NaturheilverfahrenB in predplačila. Slepar si je na nepošten način pridobil naročilne listke tvrdke Moric Toemel na Dunaju, katerih listkov se sedaj pri slepariji poslužuje. Dosedaj je bilo Ee
več oseb ogoljufanih. Slepar si prideva ime Ferdinand Baner, Bernhard Stangel in Ferdinand Stangler, in pravi sam, da je Gra-čan. Oškodovanci naj bi se zglasili pri var nostnem oblastvu in mu dali podatkov, da bi se prišlo sleparju na sled.
— Nezgoda. Pri stavbi v Špitalskih ulicah je včeraj popoludne konj posestnika Valentina Ingliča iz Stepanove vasi vgriznil delavko Lizo Janež v koleno.
— Na semenj dne 9. oktobra je bilo prignanih 676 konj in volov, 497 krav in 115 telet, skupaj 1288 glav. Kupčija z voli je bila prav živahna, ker sta bila prišla dva kupca z Mora ve in sta jih veliko nakupila in dobro plačala. S konji in s kravami je bila kupčija srednja.
— Razpisane službe. Pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu mesto kanclij-skega predstojnika. Prošnje z dokazom popolnega znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi do 24. oktobra t I. prezidiju ces. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. — Na trirazrednici v Dra-gatušu mesto nadučitelja, definitivno ali provizorično. Prošnje do 20. oktobra t. 1. c. kr. okr. šolskemu svetu v Črnomlju. — Na jednorazrednici v Božakovem mesto učitelja-vo ditelja, definitivno ali provizorično. Prošnje do 15. oktobra 1.1. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju.
* Čemu so cerkve tudi dobre. V
„Leip. Neueste Nachrichten" se neki „katolik" jezi, da zahaja v draždansko katoliško dvorno cerkev toliko slabooblečenih delavcev poljskega in češkega rodu, da se morajo „odlični pobožnjaki" te cerkve ogibati. Včasih ni bilo tako. Včasih je naprav-Ijala namreč „krasota religioznih ceremonij in eleganca vernikov, zlasti dam, impo-nujoč v tisk". Danes je to drugače. „Mesto elegance povsod zoperno beraštvo". Včasih je stala „cela vojska" najfinejših gospodov pred cerkvijo, ki so občudovali pobožne krasotice najboljših krogov. Danes pa se zbirajo pred cerkvijo delavci in delavke, elegantno občinstvo pa beži takoj domov. Obleka delavcev je namreč strašna; te kričeče barve naravnost žalijo oči. Zato pa se ogiblje elegantno občinstvo cerkve in okolice!, kajti s „privandranimi" delavci noče biti nihče v dotiki." Tako piše katolik. Radi slovanskih delavcev in delavk je torej izginila draždanska „inteligenca" iz dvorne cerkve, kjer so se vršili včasih tako imenitni sestanki, kjer je bila razstava toalet, in kjer se je dvorilo lepemu ženskemu telesu. In „katolik" plaka!
* „ Janus", vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji. Nj. eks. g. nadoskrbnik Ivan pl. Chlumeckv je sklical sporazumno z vodstvenim svetovalstvom izvanredni občni občni zbor na ponedeljek, dne 6. novembra 1899. ob 10. uri dopoldne, v kon certno dvorano etablissementa Ronacher, vhod I., Schellinggasse št. 4; na dnevnem redu so vsi predlogi, ki so jih stavili nekateri društveniki, kameri zahtevajo, da se statut spremeni.
* „Hamlet" — ženska uloga. Te dni bo gostovala v Karlovem gledišču slavna francoska tragedinja Sara Bernhard t v „Hamletu", — in istodobno tudi slavljena Adela Sandrock v isti ulogi v Raimundovem gledišču. Imenovani igralki se lotita uloge princa Hamleta. Uloga princa Hamleta ima morda v svojem pasivnem značaju marsikaj ženskega, a da bi Shakespearovi drami podali glavnega moškega junaka ženski, zdi se mi vsekakor greh proti umetnosti. Senzacijo naj vzbuja to, a za to je Shakespeare vender predober! Ben Akiba pa je s svojim znanim izrekom „Nič novega pod solncem" pogodil tudi glede ženskih predstavljalk Hamleta. Čudno, da jih je baš ta vloga, o kateri je rekel Goethe, da se je naj lotijo le naj izbornoj ši igralci — imela zanje toliko privlačne sile. Kakor s pominjajo listi povodom najnovejšega eksperimenta, je gostovala 1869 Italijanka Felic. Vestvali v Nemčiji kot Hamlet z velikim uspehom. Leta 1867. ga je igrala Francozinja Judith v Parizu, a ni uspela; 1898 Dudlav v Tuluzi. Na Angleškem se je pojavil že 1785 prvi ženski Hamlet: Powell. V Ameriki je nastopila kot Hamlet 1819 Bartlev in za njo več posnemalk. G—1.
* Dve leti v temni kleti zaprta. Iz Milana poročajo: V vasi Chignolo Po pri Paviji sta ae zaljubila pred 2 letoma 301etna hči črevljarja Rossija, Josipina, in
mlad človek iz iste vasi. Kmalu na to pa je Josipina izginila. Govorilo se je, da je dekle zaprto v hiši, in da ne sme na ulico. Strogost očeta se je zdela v očigled 301etne Josipine vsakomur smešna, toda dekletu vendar niso mogli pomagati. In tako ni bilo dekleta dve leti na pregled. Policija pa je te dni preiskala hišo in našla dekleta v temni kleti na borni postelji. Nek daj bujnocvetoča Josipina je postala okost-nica; razen tega pa je malone bebasta. Bila je tako slaba, da ni mogla vs tati sama.
Književnost.
— „Die VVerttheorie bei Aristoteles und Thomas von Aquino".   Von Dr. I.
Žmavc (Prag). Sonderabdruck aus dem Archiv fur Geschichte der Philosophie . .. herausgegeben von Ludv/ig Stein. Berlin. Tako se zove učena filozofska razprava, ki jo je spisal naš rojak.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celje 10. oktobra. Celjsko drž. pravdništvo se hoče postaviti pred vsem svetom To c. kr. državno pravdništvo hoče tožiti občinski zastop občine celjska okolica in pa celjski okrajni zastop zaradi razžaljenja celjske policije, storjeno s tem, da sta ta dva zastopa zahtevala podržavljenje celjske mestne policije.
Dunaj 10. oktobra. Uradna „Wie-n e r Z e i t u n g" prij avlj a danes cesar-jevo lastnoročno pismo, s katerim se zaključuje 15. zasedanje državnega zbora. Pismo je datirano z dne 8. t. m. .lutri priobči „\Viener Zeitung" cesarski patent, s katerim se skliče državni zbor na dan 18. oktobra.
Dunaj 10.oktobra. Tudi gospodska zbornica imela bo 18. t. m. sejo. Pred sejo se zbere desnica, da namesto grofa Hohemvarta izvoli novega predsednika. Izvoljen bo dosedanji podpredsednik grof Schonborn, če bi ta odklonil, pa knez Alfred Liechtenstein.
Dunaj 10. oktobra. Vodja ministrskega predsedstva je danes nadaljeval svoja posvetovanja z voditelji raznih strank. Danes so bili pri njem slovenski poslanec Berks in poslanci Stiirgkh, Grabmavr in Lueger. Povabljen je tudi poslanec Robič.
Dunaj 10. oktobra. „Politik" in „Narodni Listy" se bavijo z vprašanjem o volitvi novega predsedništva. „ Politik" meni, da naj se desnica ne razburja, češ, če bodo v predsedništvu samo Nemci, bodo tudi oni imeli skrb, kako vzdrževati red. „Narodni Listyu zastopajo stališče, da zahtevata čast desnice in interes konstitucionalnega principa, da pridejo v predsedništvo zaupniki desnice, a posebno žalostno bi bilo, če bi se žrtvoval Ferjančič.
Dunaj 10. oktobra. V Tahošu je imel poslanec I r o shod, na katerem je izjavil, da njegova stranka ne odneha od obstrukcije, dokler ne dobi jamstev, da se premeni ves sistem, in da se bo v Avstriji vladalo nemško.
Lvov 10. oktobra. V procesu radi gališke hranilnice je bil danes zaslišan Szczepanowski. Rekel je, da je vse njegove nesreče kriva njegova politična delavnost. Vstop v drž. zbor, v dež. zbor in v delegacijo ga je pokopal, češ, da ni vedel, da kupčija in politika se ne strinjata.
Budimpešta 10. oktobra. Tukajšnji listi beležijo v aristokratičnih krogih že dlje časa znano vest, da se hoče nadvojvodinja Štefanija poročiti, in sicer z atašejem pri avstrijskem poslaništvu v Londonu, grofom Eleme-rom Lonyayem. Nadvojvodinja bi se v tem slučaju odpovedala vsem pravicam, kar jih ima kot člen cesarske rodbine. To se baje že v kratkem ofi-cialno razglasi. Nadvojvodinja je z grofom Lonyayem že dlje časa znana ter se je v zadnjih letih opetovano, a v popolnem inkognitu mudila v Londonu in v raznih morskih kopališčih na Angleškem. i ■
I Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I \
Darila.
Uredništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Namestu venca na krsto umrle g. matere g. Juha njegovi prijatelji 8 K. — G. Kljuka v Kamniku nabral v veseli družbi v gostilni pri „Sokolu" v Kamniku 5 K mej petjem domače pesmice: „Mi pa ostanemo, kakor smo bli, slovenskega srca, slovenske misli". — Skupaj 13 K. — Živeli vsi darovalci!
Za Prešernov spomenik: Gosp. Janko Ži-r ovni k, Dadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano 30 K; (darovali so: si. pevski zbor v Št. Vidu 24 K, g. Janko Žirovnik 4 K, g. Viktar JakliC 2 K.) — Prijatelji g. J. Juha namesto venca na krsto umrle njegove matere 9 K. — Skupaj 39 K. — Živeli vsi darovalci, posebno vrli pevski zbor Št. Viški, ki naj bode v vzgled drugim!
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Meiusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedim*. aBulojjti (19—41)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Iz uradnega lista:
Izvršilne aH eksekutlvne dražbe:
Posestvo (hiša št. 6 v Gameljnih) kat. obč. Gameljne, cenjeno 630 gld., dne 11. oktobra v Ljubljani.
Zemljišče vlož. štev. 611 in 776 kat. obč. Kašelj, cenjeno 1469 gld., dne 14. oktobra v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. oktobra: Jera Ipavec, zasebnica, 57 let, Radeckega cesta št. 11, pljučni edem.
Dne 6. oktobra: Elija Krašovec, pekov sin, 3 mes.T Florijan8ke ulice št. 31, vodenica v glavi. V otroški bolnici:
Dne 6. oktobra: Alojzij Jovan, delavčev sin, 4", mes., oslabljenje.
Meteorologično poročilo.
Viiinn nad morjem S0(l*2 m. Srednji srečni tlak 736-0 mm.
j Stanje Ćas opa- ; baro-zovanja \ metra
s.*
!s i
Vet -OV»
Nebo
•■S
is u
9. 9. zvečer
10. 7. zjutraj ..   2. popol.
7456     4"2 sr.svzhod j  jasno g
745 3 —0-5 brezvetr. ! megla ° 7431 !   10-9 I  si. jug  I   jasno g
Srednja včerajšnja temperatura 5 3°, nor-Liale : 1160.
XD"CLn3.jslr3. borza
dne" 10 oktobra 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 99 gld. 20 ter.
SJrapni državni dolg v srebra   . 99 „ 10 „
Avstrijska zlata renta   .... 116 , 75 „
A vstrijska kronska renta 4°/0.  . 98 , 35 ,
Ogerska zlata renta 4*/0.   .   .   . 115 „ 20 m
Ogerska kronska renta 4°/0   .   . 93 , 90 f
& vstro-ogerake bančne delnice   , 900 „ — »
Kreditne delnice....... 362 75 ,
London vista........ 121 „ — 3
N omfiki drž. bankovci za 100 mark 69 , 021/. „
•20 mark.......... 11 „ 78 ,
SO frankov......... 9 „ 681/, ,
italijanski bankovci..... 44 „ 60 „
C. kr. cekini........ 5 „ 70 „
..JT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—IO gld.
in privatne osebe
katere imajo znanja, išče za prevzetje naročil povsod neobhodno potrebnih novih patenti-ranih predmetov neka nova tovarniška trgovina, katera jamči veliko provizijo, oziroma stalno plačo. — Ponudbe naj se pošiljajo na: HllmcHrh »V to., Praga, 1134 H. 1790-5
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1809. leta.
Odhod lz LJubljane jat. kol. Proga čez TrblZ. 0t> 12. uri 5 m. po noči osobni vl*k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; t&e. Selzthal v Ausie, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v L'.nc, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; č^z Selzthal v Solnograd, čez Am3tetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljck, Celovec. Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Hcb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 64 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob G. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 4G m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L:pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograd.i, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Frauzensfeste — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. lnomosta, Zella ob jezeru, L^ud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata, Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Dunaj*. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprdu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri (0 m. in ob 10. uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob G. uri 5H m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, posle Inji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (120G)
FRAN OGRIZEK
v Planini pri Bakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve, mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrstna, naravna, nova
bela in črna vina, muška-telca, šilharja in refoška
po cenah od 16Va do 20 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
P0F~   Za pristnost vin se jamči.
Vzorci se sedaj kot mošt še ne morejo dopošiljati, pozneje kot vino pa radovoljno, pošt-ntne prosto. (1840—2)
Priporočava
(21—232;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
i Ljubljani,; Prešernovih ulioah.
Razpis službe.
Na podlagi ukaza deželnega odbora Gradec z dne 7. septembra 1899, št. 35483, je
služba tiamm zdravnita
za občine: Velenje, Št. Ilj, Št. Janž, Št.
Andrej in skale oddati, z letno^ plačo po 450 gld., od okrajnega zastopa Šoštanj pripoznana subvencija pa znaša 200 gl d. Prosilci imajo dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika zmožni in da vsitn v postavi navedenim lastnostim za loitujej o. Prošnje se imajo vlagati do 30. oktobra t. I.
Okrožni odbor Velenje
dne 28. septembra 1899. (1837—3) Načelnik: Ježovnik.
Učenec za dimnikarstvo
se vsprejme takoj. — Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (1844—2)
Jeden ali dva učenca
se vsprejmeta s hrano v HT. Scli«,flelii€3t"-jtt, izdelovalnici pil v Ljubljani, Martinova cesta št. 68.    (i85i—2)
Kraj ačica!
se priporoča damam v hišo.
Študent o vske ulice št. 3, III. nstr.
Krtače za pode
iz ciMtili ri/oiili   koreninic in l>i«*J». dalje       (158.;-11
krtače za obleke, za likanje
in podobne ponuja najceneje
Alojzij P a v list a.
Velik postranski zaslužek
si lahko vse osebe, ki imajo mnogo znanja, zagotovć ob lahkem delu. poMle roMlantc kIuviiu puHtu Dunaj proti potrdilu.
Ponudbe pod: €'. It. 'iit (1867;
JANU S", vzajemna zavarovalnica na Dunaju.
V smislu §. 27. pravil z dne 1. oktobra 1885 sklical je Nj. ekscelenca gospod nad kurator sporazumno z ravnateljskim svetom na dan G novembra 1899 ob 10 uri dopolu dne v koncertni dvorani pri Ronacherju, vhod L, Schellinggasse št. 4, I. nadstropje izvanredni občni zbor vzajemno zavarovalne družbe „Janus" na Dunaju.
Dnevni red:
Sklepanje o raznih preminjevalnih predlogih nekaterih članov k pravilom, sklenjenim v rednem občnem zboru z dne 26. maja 1899 (vključno onih sprememb, katere je visoko c. kr. ministrstvo notranjih zadev z ukazom z dne 12. julija 1899, številka 23.201, odredilo in katere je ravnateljski svet na podlagi mu v zgoraj omenjenem občnem zboru danega pooblastila sprejel).
Po §. 25. pravil z dne 1. oktobra 1885 se smejo udeležiti občnega zbora vsi za glas >vanje apra vičeni členi, ki se udeleže osobno ter se legitimujejo z vstopnico. Vstopnice, katere izdaja zavod, se izročajo v zadnjih 14. dneh pred občnim zborom vsakomur, kdor se izkaže, da je še člen.
Glasovno in akt. vol. pravico ima vsak samoupraven člen moškega spola, pri jurističnih osobah, korporacijah in javnih zavodih pa njih pooblaščeni zastopnik, ako dotični člen že od konca zadnjega minulega upravnega leta (g. 15.) pripada zavodu. Samoupravni členi ženskega spola smejo izvrševati svojo glasovno in aktivno volilno pravico, ako so isto prej naznanili, sicer ne osobno, pač pa po druzih členih moškega spola, katerim pa je treba v to svrho posebnega pooblastila. V svojem in v takem pooblastilnem imenu sme člen oddati kvečjemu 10 glasov.
Glasovna in volilna pravica se izvršuje v razmeri zavarovalne udeležbe, in sicer imajo: = do vštevši gld.  1.000 kapitala ali gld.   100 rente zavarovani član l glas,
S. od gld.   1.001 do vštevši   „    5.000      „       .    „    101 do   500 „ „2 glasova.,
M   „     „    5.001 „      „        „   10.000       „        „    „    501  „ 1000    „ „ „3 glasove,
*   „     „   10.001 „       „ 20 000        „        „    „  1.001   „ 2000     „ „ „    4 glasove,
od tu nadalje daje vsaki previšek na kapitalu od gld. 1 do gld. 10.000 ali na renti od gld. 1 do gld. 100 po jeden nadaljni glas, in sicer, dokler se ne doseže najvišje število lo glasov.
Brez vstopnice ni dovoljena udeležba pri občnem zboru.
Preminevalni predlogi, katere so stavili častiti člani, kakor tudi v rednem občnem zboru dne 26. maja 1899 sklenjeni in od vis. ministrstva notranjih zadev z odlokom z dne 12. julija 1899, št. 23.201, moditicirani statut se bode p. n. členom, ako to zahtevajo, od 23. oktobra 1899 naprej, to je, 14 dnij pred izvanrednim občnim zborom, raz poslali brez stroškov in se jih more vrhu tega od tega dne naprej dobiti pri centrali na Dunaju in pri vseh podružnicah.
Dunaj, oktobra meseca 1899. Ravnateljski SVČt.
(Ponatis se ne honorira.)
Za udobnost čestitih p.
n. odjemalcev odprla sva xr ponedeljek^ dne 2. oktobra t. 1.
na Dunajski cesti št. 6, zraven lekarne g. G. Piccoli-ja
še jedno trgovino z modnim in manufakturnim blagom.
Pri tej priliki si štejeva v dolžnost,  da vsem svojim častitim p. n. odjemalcem izrekava zahvalo za veliko zaupanje, katero so nam izkazali vzlic vsem možnim nasprotovanjem od gotove strani, ter si bodeva prizadevala, da si isto ohraniva.
Vsled prav ugodnih velikih nakupov, moreva v zimskih predmetih postreči kakor še nikdar doslej, kar je razvidno iz nastopnega izvlečka iz cenika.
Z velespoštovanjem
Gonrad Schumi & Co., trgovina z modnim in man u fakt urnim blagom
„Pri novi tovarni"
Izubijana, Dunajska cesta štev. 6 In Sv. Petra nasip štev. 2.
Izvleček lz cenika.
T i Nk u 11 i tmrlienti za obleke od 10 kr. naprej, la flmielni burhenti za obleke, na obe
strani vzorcani, pristne barve, meter 26 kr. In modni tkani barhenti, pristne barve
meter od 25 kr. naprej. »O cm široko novo lilnjco za obleke, od
28 kr. naprej. 130 «•■■■ m i rok. pristen tlrolftkl loden
v vseh barvah, meter 1 gld. 1*0 «•■■■ široko volneno »lajco, meter
od 45 kr. naprej. IVO em široko damsko sukno, meter 1 gld. Vrhu tejen velika Izber seeesUskegra blair«.
Hautes-Hoveautes vzorcani žameti
za obleke, meter 75 kr.
Vrl vet za damske obleke, meter od
1 gld. naprej. Prlnrhr v vseh barvah,  meter od 95 kr. v naprej. — pameti v vseh barvah, meter od 95 kr. naprej. Čista Nvllnn Hlolreband v vseh barvah
in širokostih, od 6 kr. naprej.
Podslvno blago.
f oulardln, meter 10 kr. . Kirtlng, meter 12 kr.
Volneno platno, Ia blago, 90 cm Široko,
meter 15 kr. Crolse la, meter 20 kr. Žimnasto blag*, meter 14 kr. Orjrantin, meter 4 kr.
Kvonrasto blago, meter 11 kr. Reithoferjevl podložiti za potenje,
par 8 kr. -
Vlago za moške, tudi angleško po
vseh cenah. 9Ioške srajee, komad od 90 kr. naprej. Ovratniki, komad 11 kr Manšete, par od 16 kr. naprej. IHaške kravate, komad od 5 kr. »bel, komad od 2 kr. naprej.
naprej.
FinI batlstastl damski robei,
naprej.
od 10 kr.
Mallka odej na podšlv. meter 13 kr. Iflauthnerskl C'loth, izboren za damsko
perilo, meter 18 kr.
(1794-4)
Ve« p rr t irt« it HnmbiiNiii, meter 25 kr.
Vajfinejši K Cliillon. neapretiran, meter 27 kr. _
^eresljska zagrinjulu. meter 35 kr. CipkoHln zujcriiijuln. Ia izdelek, meter
od 16 kr. naprej. Ntepane odeje, komad 2 gld. Matin odeje, komad 3 gld. 50 kr. Svilnato-atlasne odeje, najfinejše v vseh
barvah, komad 7 gld.
Kavnotako tudi vsi drugI manufakturni   predmeti  po čudovito nizkih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
TiMtnina in tisk .Narodne Tiskarne".