P*štnina plačana v gotovini. - ŠTEV. 132. P V LJUBLJANI, i rricueljek, 13. junija 1927. Posamezna številka Din I,—, LETO IV rfffmmmmmrn wik &*,* opo&ta«, nedelje in pua9» sujodeisftji: V LJnfeiJtttl ta po pošti: Dl» 30*-—, iaos« ‘K*tTo TH& 80-—>, itosslsen psSliitsn list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi s* m vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenira vprašanjem naj »e priloži atami* ta odgovor. Račan pri poštnem tek. uradu štev. 13.633. Rdeči teror. ^ Moskvi se je pričela zopet doba te-Iorja in kot prvi začetek je dalo G. P. U., naslednica Čeke, ustreliti 20 bivših mo-naihistov. Ta nezaslišan umor naj bi bil odgovor na atentate kapitalistov vsega a proti sovjetskim mogotcem, v res-“1C1 Pa so bili vsi ti ljudje ustreljeni že ^ atentatom na Vojkova in samo vest atentat Usnir^vi objavljena P° ^ ečina teh ljudi je bila že leta in leta .sovjetskih zaporih in zato naravno ni ,! a u^i najmanje kriva na dogodkih, mml»ienrasih in razburili sovjetske krivde (iVl^ ali ' 116 O IVI i •rali vse arelirancf^mo Z° Z'T Ssmrlitfda 'b^T ,ren"tk" sije, da ne bi niti pomislili na boi proti sovjetskemu režimu. Ker se sami Pboje •judske nejevolje, zato hočejo sovjetski niogofci s terorjem preplašiti druge. V em je vzrok sovjetskega terorja, v tem Pa tudi vsa moralna mizerija sovjetskih generalov. Je naravno, da skuša vsak režim ohra-hov;in da seže tudi po naj-ne more uWa ®.r®dstvi,h’ če se drugače niki. I, tega stalile razumljivo, ce so v prvih letih svoVo vlade sovjeti proglasili najbrezobzirnejši teror, ker je pač bil tedaj teror edino sredstvo, da so ohranili sebi moč, Toda med tem so minila leta in leta in oktobra meseca bodo sovjeti praznovali ž® deset letnico svojega vladanja. Da pa‘morajo sovjet, po desetih letih obnoviti teror da si v desetih letih vladanja niso zna i pridobiti nobenega drugega sredstva v em je največji fiasko, ki ga mora doživeti katera vladajoča stranka. To dejstvo dokazuje, da je ta vladajoča stranka sploh brez vsake ustvarjajoče sile in je njena edina opora krvnik. To dejstvo dokazuje, da so so,vjeti prav na isti višini, ko azijski satrapi in da so instalirali v .Rusiji drugo tatarsko carstvo. In v trenutku, ko imajo sovjeti najtežji konflikt z Anglijo, v tem trenutku objavljajo sovjeti svoj barbarski teror. Kakor da bi hoteli zapraviti svoje poslednje simpatije, kakor da bi hoteli vsemu sve-tu dokazati, da so imeli angleški lordi Prav, ko so dejali, da z ljudmi, kakršni so v sovjetih, ne more imeti noben dostojen človek nobene zveze. Silno slaba k Tak"^^1 KS°V^etorn’ da so se spozabili k tako slabemu in usodnemu koraku kakor je obnovitev terorja. Zakaj znak slabosti je teror in z obnovo terorja so se znašli sovjeti na isti liniji z g. Mussolinijem. Ne more sicer danes nihče v Rusiji vreči boljševikov in tudi fašisti se lahko danes še posmehujejo vsem svojim no-ranjim nasprotnikom. Toda drugo vprašanje je, kako dolgo bo še njih moč trajala, ker v isti meri ko doma, izgubljajo eni ko drugi tudi vse simpatije v Evropi. S terorjem morejo sicer doma onemogočiti vsak odpor, s prav nobenim nasiljem pa si ne morejo pridobiti simpatij kulturnega sveta. Za vsako državo pa pride enkrat čas, ko te simpatije potrebuje, ali pa doživi v svoji zunanji politiki katastrofo. Tako fašisti, ko sovjeti imajo danes dovolj vzroka, da s skrbjo gledajo v bodočnost, kako bodo rešeni konflikti, v katere so zapleteni. Zakaj, če ne bodo ti konflikti za nje ugodno rešeni, bo konec tudi njih glorije doma. Naša nota Zvezi narodov o albanskem konfliktu. Beograd, 13. junija. Naše zunanje ministrstvo je včeraj poslalo tajništvu Zveze narodov odgovor na notifikacijo albanske vlade, naslovljeno na Zvezo narodov: Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Tirani je dne 28. maja t. 1. od neke privatne osebe izvedelo, da je bil dne 27. maja popoldne ob 5. v Draču aretiran dragoman jugoslovanskega poslaništva v Tirani Djuraškovic in da se je v njegovem stanovanju izvršila hišna preiskava. Odpravnik poslov poslaništva je dognal, da so te vesti resnične in je zato odšel v Drač. Pri tem je ugotovil, i da so Draškoviču odvzeli vso korespondenco kakor tudi nekatere predmete, ki jih je dragoman po nalogu poslaništva imel s seboj ter slednjič dve pismi, namenjeni odpravniku poslov. Sam državni tožitelj je pred prefektom izjavil, da sta bili Djuraškoviču odvzeti ti dve pismi. Djuraškovic je res albaneski državljan. Toda on je bil javno v službi jugoslovanskega poslaništva, kar je bilo vsem oblastvom znano. Zato bi se bilo moralo s tem večjim obzirom postopati napram jugoslovanskemu poslaništvu. Poslaništvo ni bilo prav nič obveščeno o postopanju proti Draškoviču. Tudi ni bilo povabljeno, da bi po kakem svojem uradniku prisostvovalo preiskavi. Končno tudi naknadno ni bilo obveščeno o aretaciji dragomana in o hišni preiskavi pri njem. Tudi niso bili poslaništvu vrnjeni spisi in pisma, ki vendar spadajo niemu. Odpravnik poslov je zato osebno 6 1.Sti,d®n vložil pri notranjem ministru protest. Ta pa Je izjavil, da mu je stvar popolnoma neznana. Telefonično je potem zahteval od zunanjega ministra, da ga čimprej službeno obvesti o vsej stvari in da mu pošlje korespondenco, ki je bila zanj namenjena. Odgovorilo se mu je, da se je za odločitev o tej stvari zahtevalo sklicanje ministrskega sveta. Zunanji minister je dne 29. maja na ponovno vprašanje odpravnika poslov odgovoril, da albanska vlada Djuraškoviču ne prizna lastnosti uslužbenca jugoslovanskega poslaništva, ker ni bila o tem pismeno obveščena. Dragomana ne morejo pustiti na svobodo, ker so našli pri njem jako kompromitujoč material. 0 tem je poslaništvo obvestilo svojo vlado, hkrati pa ob 5. popoldne poslalo albanski vladi pismeno noto, v kateri protestira proti nekorektnemu postopanju in zahteva, da se Djuraškovic izpusti na svobodo. Nota je bila izročena osebno zunanjemu ministru, ki je odgovoril, da bo dal pismen odgovor, da je postopanje albanskih oblastev samo obramba življenskih interesov Albanije, ker so se pri Djuraškoviču našle zelo komprimitujoče listine. Poslaništvo pa tega Cdgoyora niti 31. maja, niti 1. in niti 2. junija se ni dobilo. Albanski pooblaščeni minister v Beogradu je 2. junija popoldne priobčil našemu zunanjemu ministru brzojavko, da je poslanik v Tirani zaradi aretacije navadnega albanskega državljana, katerega imenovanje za uslužbenca jugoslovanskega poslaništva ni bilo albanskemu zunanjemu ministru nikdar notificirano, Tedaj pa pride grozna ura obračuna, ki ne bo samo grozna za teroriste same, temveč bo moral za grehe teroristov plačati račun tudi ruski narod. In da vse neizmerno gorje, ki ga je vsled sovjetskega terorja ruski narod že moral pretrpeti, še ni oprostilo ruski narod od plačevanja tega računa, je tako silno tragično, kakor je tragična zabloda in brezvestnost ljudi, ki posegajo po terorju. poslal albanskemu zunanjemu ministru noto, v kateri so se rabili taki izrazi, kakor v mednarodnem občevanju niso običajni. Zunanji minister je albanskemu poslaniku nato odgovoril, da se ne more razgovarjati o noti, ki je bila šele peti dan izročena, ko vidi, da v tej brzojavki albanska vlada niti z enim izrazOm ne obžaluje tega, kar se je zgodilo, in vztraja uporno pri trditvi, da aretirani Dju-raškovič ni dragoman, čeprav je to dejstvo znano vsem albanskim oblastvom in tudi predsedniku republike in čeprav je pet dni pred aretacijo Djuraškoviča tajnik zunanjega ministra Vlora prišel vprašat v našo poslaništvo, ali je Djura-škovič še vedno v naši službi in je na to j dobil pozitiven odgovor. Albanska vlada tudi z ničemer ne opravičuje zagrešenih napak napram našemu poslaništvu. Albanskemu poslaništvu je bilo dalje odgovorjeno, da se bo predvsem zahtevalo, da albanska oblastva izpuste Djuraškoviča na svobodo. Odpravnikov poslov v Tirani je bilo drugi dan brzojavno ukazano, da zahteva brezpogojno izpustitev Djuraškoviča na svobodo. Če se tenui ne ugodi, naj zahteva potno listine in zapusti Tirano. Odpravnik poslov v Tirani je to zahtevo stavil 3. junija ob 10. dopoldne, torej 8 dni po aretaciji Djuraškoviča. Na zahtevo albanskega zunanjega ministra je dal tudi pismeno ta protest in hkrati zaprosil za potne liste, ako bi se zahtevi ne ustreglo. Albanski poslanik v Beogradu je 3. junija opoldne priobčil zunanjemu ministru brzojavko predsednika albanske republike, v kateri ta poroča, da je dal ukaz, Djurakoviča pustiti na svobodo, ako naša vlada zaukaže svojemu poslaniku v Tirani, da prekliče preostre izraze v svoji noti. Na to je naš zunanji minister odgovoril, da smo v Tirani že prej zahtevali, da se Djuraškovic brezpogojno izpusti. Če bo Djuraškovic izpuščen, bo naš zunanji minister po pregledu besedila note izraze, ki se nanašajo na albansko vlado, kolikor bi bili preostri ublažil. Niti 3. niti 4. junija Djuraškovic še ni bil izpuščen iz zapora. Zato je 5. junija zvečer naš odpravnik poslov v Tirani z osobjem vred zapustil Tirano. V noti se končno pravi, da naša plada ne zahteva, da bi Svet Zveze narodov razpravlzjal o konfliktu, da pa Zveza Narodov na razpolago, če bi ta smatral razpravo za potrebno. JUTRI KONFERENCA PARLAMENTARNIH SEFOV. Beograd, 13. junija. Predsednik skupščine Marko Trifkovič je za torek sklical sestanek načelnikov parlamentarnih skupin. Na tem sestanku bo zunanji minister dr. Marinkovič opisal zunanji položaj. V VARŠAVI PRIČAKUJEJO NOVO NOTO SOVJETOV. Berlin, 13. junija. Iz Varšave javljajo, da tamošnji diplomatski krogi čakajo na drugo noto, ki jo bo poslala sovjetska vlada. 'Nota je že izdelana. Kot se dozna-va, vsebuje druga nota sovjetske vlade zahtevo, da sodeluje pri sodni obravnavi glede umora sovjetskega poslanika dr. Vojkova — sovjetska vlada. Poljski politični krogi trde, da poljska vlada tej zahtevi sovjetske vlade ne bo ugodila, četudi bo radi tega prišlo do novega konflikta. Odločitve Se ni, Beograd, 13. junija. Kritičen položaj vlade se v teku včerajšnjega dne še vedno ni izboljšal. Sicer pa je vladalo v Beogradu politično zatišje. Najvažnejši dogodek je bil sestanek predsednika vlade Vel je Vukieeviea s prvaki radikalnega centruma, s katerimi je konferiral o vseh spornih vprašanjih. Javljajo, da do popolnega sporazuma med Vukičevičem in centrumom ni prišlo, zlasti radi zahtev Uzunoviča in Bože Maksimoviča v pogledu imenovanj višjih uradnikov in vprašanja kandidatur pri bodočih volitvah. Včeraj bi moral biti tudi sestanek med' zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem in predsednikom vlade Ve-ljo Vukičevičem. Do tega sestanka pa ni prišlo, ker je Velja Vukičevič prebil celo popoldne na Savi. Govori se, da se je hotel Voja Marinkovič informirati pri Vukičeviču o rezultatih pogajanj med radikalnim centrom in predstavnikom vlade, da bi potem na podlagi dobljenih informacij demokratski klub določno formuliral svoje zahteve napram radikalni stranki. Demokrati bodo s svojimi zahtevami počakali, dokler ne bodo posamezna sporna vprašanja med radikali popolnoma rešena. Za danes ob 10. je sklicana seja ministrskega sveta. Na tej seji se bodo obravnavala zunanje-politična situacija in pa odnošaji radikalnega centruma napram vladi. Pričakujejo, da bo na seji prišlo do popolnega razčiščenja v po- I gledu medsebojnih odnošajev vladnih ' grup. Značilen je bil včeraj sestanek med Vel jo Vukičevičem in predsednikom narodne skupščine Marko Trifkovičem. Oba prvaka sta nekaj časa med seboj konferirala, nato pa sta oba odšla h Aci Stanojeviču. Ta sestanek se v političnih beograjskih krogih zelo živahno komentira, ker se sestanek med Vel jo Vukičevičem in Markom Trifkovičem že dolgo ni vršil. Velja Vukičevič bi rad, da bi pašičevci podpirali vlado preko glavnega odbora. S tem bi se za Vuki-čeviča položaj znatno izboljšal, ker bi bil sedaj varen pred napadi iz radikalnega centruma. — Pašičevci so se včeraj med seboj veliko pogajali in raztovarjali. k alt o bi odgovorili na ponudbe i Velje Vukičeviča. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je ves dan konferiral z odličnimi prvaki pašičev-skega krila radikalne stranke. Politični krogi smatrajo, da se bodo rešili odnošaji med posameznimi vladnimi grupami in grupami v radikalni stranki še tekom današnjega dneva, Istotako bo rešeno tudi vprašanje novih volitev. Velja Vukičevič bo odšel v To-polo, kjer bo ostal samo nekaj časa, takoj nato pa se bo vrnil v Beograd. Govori se, da ako ne uspe njegova misija in ne reši vseh aktuelnih vprašani, da poda ostavko celokupne vlade. KLEVETE SE NADALJUJEJO. Beograd, 13. junija. Nekateri bolgarski listi so prinesli vesti, da je neka emigrantska četa, ki se je formirala na našem ozemlju, napotena v Bolgarijo. Ta vest je popolnoma izmišljena. ŠPORTNE VESTI. Split, 13. junija. Hajduk : B. S. K. 5:1. Subotica, 13. junija. Sašk : Sand 4 : 0. Beograd, 13. junija. Rezerve B. S. K. : F. S. K. (iz Sofije) 4:1. Gradjanski : Semering 2:1. Hajduk (Sarajevo) : Hajduk (Osijek) 1:1. »NARODNI DNEVNIK« 13. junija 1927. t—rB——nrwin MH———ana MM Jutrov" in dr. Žerjavov odgovor na članek g. Jeleniča in naša izvajanja. V »Politiki« sta odgovorila na članek g. Jeleniča »Na braniku — bankokratije« gg. dr. Žerjav in dr. Budisavljevič. Njiju odgovor je v bistvu popolnoma enak odgovoru, ki ga je dan popreje objavilo »Jutro«, samo da je članek obeh poslancev obširnejši in v zadevi obrestne mere tudi konkretnejši. Radi priznamo, da je v interesu naših zadrug, če znaša obrestna mera za vloge pri Državni hipotekami banki manj ko 6 odstotkov in v tem oziru tudi ni nastop obeh poslancev izzval prav nobene kritike. O tej stvari je torej debata nepotrebna, razven če bi se hotelo pojasniti, zakaj bi slovenski vlagatelji dobili za svoj denar manj ko srbski. Enako bi tudi bilo treba pojasniti, kako bi mogla podružnica hipotekarne banke pri neenaki obrestni meri v Sloveniji delovati. Kajti, če bi dobili Slovenci za vloge, ki jih v lože v zagrebški ali beograjski podružnici 6 odstotkov, v ljubljanski pa manj, potem je jasno, da v ljubljanski podružnici sploh ne bi vlagali svojih denarjev. Ravno v tej stvari pa ne govorita niti gg. poslanca in niti »Jutro«, temveč povdarjata le važnost zadrug, kakor da 'bi o tem sploh kdo dvomil. Pa kakor rečeno, je vse to le postransko vprašanje, čeprav važno, vendar pa je po našem trdnem prepričanju jedro vse stvari in vsega spora čisto drugje. Slovenska javnost tudi po dveh člankih »Jutra« in članku dr. Žerjava še vedno čaka na pojasnilo: Zakaj naj bi morala Drž. hipotekarna banka določevati obrestno mero s sodelovanjem bank in drugih denarnih zavodov in v čem naj bi to sodelovanje obstojalo. To je kardinalno vprašanje in na to vprašanje naj da »Jutro« svoj odgovor. Vsa javnost je namreč prepričana, da je tako sodelovanje absolutno nepotrebno, ker bodo tudi voditelji hipotekarne banke imeli toliko uvidevnosti in bodo tudi toliko poznali naše kreditne razmere, da ne bodo delali nobenih zmešnjav. Pač pa obstoji tu druga in prav resna nevarnost, da bi moglo sodelovanje bank onemogočiti znižanje obrestne mere za kredite, ker so banke pač interesirane na tem, da je napetost med obrestmi vlog in obrestmi posojil čim večja. Interes bank je pač v tem, da narede Sim večji čisti dobiček, ker niso banke nobena dobrotvorna podjetja, temveč pridobitna. Interes Drž. hipotekarne banke pa je ravno nasproten, da ta dobiček bank zmanjša s tem, da čim bolj zniža napetost med obrestmi vlog in onimi posojil. Tu sta torej dva čisto kontrerna interesa, kako pa naj potem postane sodelovanje bank in hipotekarne banke uspešno, pa ne razumemo niti mi in niti vsa druga javnost. Zato pa tem odločneje zahtevamo v tej stvari pojasnila. Da je tako pojasnilo zelo potrebno, uči tudi izkušnja, ker so tu danes denarni zavodi, ki silno potrebujejo visoko razliko med obrestmi vlog in posojil. Stvar je mnogo prevažna, da bi se dala odpraviti le s par besedami in splošnimi frazami. Naša trgovina, obrt in industrija danes sploh nima večjega interesa, kakor da zniža obrestno mero za kredite. Mi sploh ne pridemo iz gospodarske krize, če se to čimpreje ne zgodi in vsi vemo, da se to nikdar ne bo zgodilo, če ne bo v Sloveniji de- loval zavod, ki bo imel vsled visokih obresti za vloge čim več denarja in ki bo ta denar posojal po takt) nizkih obrestih, da 'bodo morali vsi zavodi slediti njegovemu primeru, ali pa bodo nesposobni za vsako konkurenco. Ne tajimo, da ne bo v prvem hipu situacija za vse denarne zavode lahka, toda za manj solidne zavode situacija že danes ni rožnata. V dobah inflacije je bila pač dolžnost denarnih zavodov, da si priskrbe rezerve za dobo sedmih suhih let in če nekateri zavodi tega niso znali storiti, je krivda le na njih strani. Enako je jasno, da je sedanja hipertrofija denarnih zavodov in bank nezdrava in tudi brez nastopa Drž. hipotekarne banke bi morali še mnogi denarni zavodi iskati svojo rešitev v fuziji. Nobena nesreča pa ni pri tem, če ne bo treba Sloveniji plačevati tako visokih in tako številnih direktorskih plač, ker pač Slovenija sploh ni tako bogata, da bi take izdatke zmogla. Upamo, da bodo tudi trgovci, obrtniki in industrijalci posvetili tej zadevi vso važnost in da ne bodo odnehali, dokler ne bo stvar pojasnjena, že zaradi tega, da spoznajo, kdo faktično brani njih interese, kdo pa brani interese bank. Toliko o tej svari za danes, sedaj pa še par besed »Jutru«. Samoposebi se razume, da se »Jutro« ne more oprostiti stare netaktnosti, da ne imenuje onega, s katerim se razgovarja, z njegovim pravi mimenom. Ta netaktnost »Jutra« nas pravzaprav oprošča vsake dolžnosti odgovora, če pa odgovarjamo vseeno, potem storimo to le v interesu javnosti. Z ogorčenjem zavračamo insinuacije »Jutra«, ko da bi mi nastopili v tem zmislu, da se ne bi nehali časi velikih zaslužkov. Vsa javnost ve, da je glasilo SDS najmanj poklicano se v tem oziru trkati na prsa. Sicer pa vsa naša izvajanja dokazujejo, da je »Jutrov« stavek samo demagoška fraza, namenjena za prevdarnost naivnežev, ne pa resnih debaterjev. Groteskno pa je, če »Jutro« govori o skrbi za zadruge in manjše denarne zavode. Zakaj vendar ni »Jutro« odkrilo to svojo skrb malo preje in sporočilo tem zadrugam in denarnim zavodom, da naj ne vlagajo denarja v gotovo banko? Vsaj si ne moremo misliti, da prvi in vodilni list ne bi vedel o stanju te banke! In vendar bi si »Jutro« pridobilo večno hvaležnost teh zavodov, če bi pravočasno nastopilo, mesto da odkriva sedaj svojo skrb, ko je ta že čisto odveč! Ali pa naj bo v tej občudovanja vredni skrbi zarodek neke prikrite sanacijske akcije? Ne, gospodje 1 Za nobeno kampanjo v svrho velikih zaslužkov pri podeljevanju kreditov ne gre, temveč gre samo zato, da bodo dobivali naši trgovci, obrtniki in indu-strijci tako cene kredite, da ne bodo delali samo za obresti in banke, temveč da bo tudi njim za njih pošteno delo nekaj ostalo. In samo za to gre nadalje, da bo naše gospodarstvo prišlo iz krize, v kateri se nahaja v prvi in glavni vrsti .le zaradi visoke kreditne obrestne mere. V tem oziru naj da potrebna pojasnila Jutro« in v tem oziru naj tudi nastopijo naši pridobitni sloji, če hočejo, da se bo njih delo izplačalo in da ne bodo večno delali le za obresti. Italijanska domišljavost. Pismo iz Italije. Se o debaklu delavskih voditeljev. Naša izvajanja o polomu delavskih voditeljev so zadela v živo in povzročila v delavskih vrstah zdravo in plodno debato. V vrstah raznih delavskih voditeljev pa je bil učinek naših izvajanj seveda malo drugačen, ker so ti pač spoznali, da bi moglo postati za nje zelo nevarno, če bi si delavci pobližje ogledali ne samo nekatere svoje voditelje, temveč tudi gotove zveze, ki so se v zadnjem hipu pojavile. . „ . Zato smo bili prepričani, da bodo nasa izvajanja izzvala besen odgovor pri nekaterih gospodih in zato smo tudi z veseljem vzeli v roke zadnjo »Delavsko politiko?, ker smo vedeli, da bo v njej tudi nekaj za nas. In nismo se motili, bilo je dosti za nas in sicer v tonu, kakršnega pač premore »Delavska politika«, ki misli, da je v sili takšno zmerjanje argument. Ker pa se iz vseh izvajanj »Delavske politike vidi, da ni »D. p.« naših izvajanj popolnoma razumela, ji še enkrat povemo, v čem in zakaj vidimo polom delavskih voditeljev. V Sloveniji je fabriškega in obrtniškega delavstva okrog 50.000. Če bi bilo delavstvo količkaj organizirano, bi moralo imeti na Kranjskem najmanj dva in na Štajerskem tudi najmanj dva mandata. V resnici pa nima nobenega vsled popolne razcepljenosti, ki vlada med delavstvom in to v prvi vrsti le vsled osebnih razprtij raznih »voditeljev«. Vsak bi hotel biti prvi, dočim ni niti eden teh ljudi dokazal svoje sposobnosti za tretje ali četrto mesto. Vse to je zlasti jasno pokazal vsedelavski zlet. Kakor pove že ime, bi moral biti ta zlet manifestacija vsega delavstva in če prireditelji niso mogli pridobiti za zlet vse delavske stranke in skupine, potem tudi ne bi smeli prirediti vsedelavskega zleta. Ker pa niso upoštevali te najbolj elementarne logike, je na zletu prišlo do prepira in mesto manifestacije delavske enotnosti je videla Ljubljana manifestacijo delavske razcepljenosti, ko da ta že ne bi bila dovolj znana. Vsedelavski zlet bi moral biti čisto delavska manifestacija in prireditelji bi morali skrbeti, da ne bi mogel nihče postaviti svojega piskrčka poleg. Vendar ne bodo delali delavci štafažo drugim. Sedaj pa vprašamo, zakaj so zagrebške »Novosti« — menda poznajo gospodje pri »D. p.« zvezo »Jutra« in »Novosti« — tako hvalile miting. Na vsak način zato, ker jim je šel ta miting v račun, kakor jim gre v račun, da socialistični tisk v Sloveniji — seveda le slučajno — v zadnjem času tako krepko udrihapo klerikalcih ,ia je na vse druge delavske »prijatelje« nozabil To tudi mi vemo, da delavci na Kongresnem trgu niso hoteli v nobenem oziru manifestirati za takozvani napredni blok in tudi tega ne tajimo, da so bili z delavci tudi vsi idealni voditelji, toda aranžerji zleta so bili očividno slepi, a v takih re- j čeh je slepota nedopustna in treba je z jasno besedo vse dvome razpršiti. Zakaj pa te be- j sede ni bilo? Otročje je, če piše »D. p.«, da drži naš članek, če smo mislili le na komunistične voditelje. Zalibog tega veselja »D. p.« ne moremo storiti, da bi njenemu upu pritrdili. Mi smo mislili na gotove delavske politike, brez ozira, kaleri struji pripadajo in da smo imeli prav, dokazuje izjava najboljšega govornika na mitingu, sodruga F i m m e n a , ki je jasno govoril o pustolovcih, katerim nasedajo delavci. Na iste ljudi smo mislili tudi mi in morda bo tudi še »D. p.« spoznala, da ti ljudje tudi obstoje in sicer ne le pri komunistih. Kaj bi mogli imeti delavci od delavskih strank in kaj so že včasih imeli, vedo vsi delavci. Ravno tako pa danes tudi vsi delavci vedo, da od sedanjih voditeljev nič nimajo in zato dobivajo sedanje stranke pri vsakih volitvah vedno manj glasov in so njih kandidati le še števni mandati in to celo v okrajih, kjeru so trboveljski rudniki. In na vse to si upa ».Delavska politika« biti še ponosna in se zgražati, če kdo konstatira polom voditeljev Pa o tem bomo spregovorili v kratkem še kaj več in potem bo morda tudi »Delavska politika« spoznala, da je bila že davno njena dolžnost, da je z odkrito besedo nastopila proti raznim »voditeljem«, če je seveda res pravo delavsko glasilo. Na vse ostale »duhovitosti« in netaktnosti »Delavske politike« pa seveda ne moremo reagirati, ker nam gre za stvar, ne pa za kakšne cene efekte, kakor »Delavski politiki«. Širite „Narodni Dnevnik"! Da je Italijan vobče silno domišljav, je splošno znano; ali domišljavost, kakor se je razpasla v fašistovskih krogih, odkar se je fašizem povspel na vlado, pa v resnici presega že vse meje. Danes je od prvega do zadnjega fašista vsak kar najtrdneje prepričan, da ves svet občuduje in obožuje njihovega »Duceja« kot neki nečloveški naravnost božanski pojav, fašizem kot višek vsega političnega, kulturnega in gospodarskega snovanja in delovanja, fašistovsko Italijo pa kot nedosegljiv vzor moderne države. V tej domišljavosti si potem fašizem domišljuje, ne samo da sme, temveč da naravnost mora nastopati kot učitelj napram evropskim narodom, z vso pravico, da jim daje lekcije za vse njihovo zunanje in notranje življenje. Zlasti pa si rad prisvaja to pravico napram manjšim narodom, katerim še tem rajši vsiljuje svojo modrost, ker smatra, da je v strahu pred njegovo močjo sploh ne morejo in ne smejo odklanjati. Od leta 1924 sem, odkar je bila v Rimu podpisana prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, se je prav posebno skušal usiljevati s svojo vlogo sedaj ljubeznjivo prigovarjajočega, sedaj zopet strogo karajočega preceptorja naši državi in našemu narodu, in če se dotaknemo najnovejših dogodkov, albanskega spora, vidimo takoj, kako hoče na vsak način postati edini odločujoči činitelj v sem našem javnem življenju. Od meseca marca letošnjega leta sem, ko je rimska vlada sprožila albansko vpra-sanje, pa vse do danes, ko je prišlo zopet po njenih spletkah do prekinjenja diplomatskih odnošajev med Beogradom in Tiranom, vidimo celo nepretrgano vrsto italijanskega vmešavanja v naše najintemnejše notranje stvari. Italijansko vohunstvo, ki ima svoja izhodišča in oporišča vsepovsod, kjer si je fašistovska Italija stvorila na naših tleh kako službeno ali neslužbeno postojanko, je prebrskalo in prerešetalo vse naše narodno državno udejstvovanje. Vrgli so se na našega kralja, na našo vojsko, na našo mornarico, na naše narodno predstavništvo, na naše politične, kulturne in gospodarske lju-rt-v? stvari’ sPl°h na vse, in v italijanskih listih se morejo Citati dan za dnem o našem narodu, naši državi stvari, pretirane in ne-pretirane, katere marsikedaj niso niti odda-leč znane nam samim, ki živimo in delamo med njimi in z njimi. In potem tisti, danes, če so prilike take, brezobzirno zaničujoči, sirovo žaljivi, drugič pa zopet, če so okoliščine drugačne, enako zbadajoči pomilovalno prizanašajoči ton, v katerem groze in pišejo o naših stvareh! Ali pa njihovi sladkobesed-ni, v bistvu pa naš narodni in državni čut v nič ponižujoči nasveti, kaj naj storimo vse, da si bomo zagotovili njihovo trajno, neminljivo prijateljstvo! Svoj višek je dosegla ta fašistovska igra z nami in našimi stvarmi v rimskem »II Gior-nale d’ Italia,« ki je v prvih časih albanskega spora dan na dan nakopičeval v svojih predalih cele kope najnesramnejših izmišljotin^ in najkrutejših žalitev našega naroda in naše države ter ni prizanesel niti našemu vladarju. Sledil mu je nato tržaški »Piccolo«:, ki je v dopisih svojega urednika Marija Nordia, zgrajenih zopet na izmišljotinah, pretiravanju in izprevračanju, til na najpredrznejši način iredentistično propagando za »odrešitev vedno italijanske Dalmacije izpod barbarskega jugoslovanskega .jarma«. Kot tretji pa prihaja »II Popolo di Trieste«, službeno glasilo primorskega fašizma, ki že ne-kai časa ne priobčuje neka »Pisma iz Jugoslavije«, v katerih se ponavlja in še v neskončnost razteza vse, kar se je kedaj žaljivega reklo in pisalo o našem narodu in naši državi v italijanski javnosti. V teh »pismih« so se mogle Citati najhujše žalitve našega naroda v celoti in posameznih njegovih predstavnikov, katerim se je očitalo, da polnijo svoje žepe na stroške našega sestradanega naroda. Zaničevala se je in potem zopet hvalila naša vojska. Naša skromna vojna mornarica, se omenja skoraj v vsakem »pismu« in ni je zasmehlji-ve in žaljive besede v italijanskem slovarju, ki bi ne bila izrečena na njen naslov. V enem zadnjih »pisem« so jo nazvali »kugo italijanskega Jadrana«. Vse naše Primorje od Sušaka tja doli do Bara in Ulčinja je ita-lianissimo«. V nekem drugem »pismu se je pozivala italijanska vlada, naj krsti eno svojih novih vojnih ladij z imenom našega Visa« in ta italijanska vojna ladja naj bi vsako leto ob obletnici viške bitke (1866) priplula v »italijanske« viške vode, obplula otok in tako manifestirala italijansko nadvlado nad Jadranom. Zopet v drugem »pismu« so prišli z nasveti kaj naj storimo mi vse, da dosežemo prijateljstvo fašistovske Italije. Predvsem mora opustiti naš tisk svojo »nesramno predrzno« pisavo o ravnanju fašistovske Italije z našim narodom pod italijanskim gospostvom. Dalmatinskim Italijanom se mora dati polna svoboda za vse njihovo nacionalno politično, kulturno in gospodarsko delovanje. Iz naše vojne mornarice se morajo odpraviti vsi »ostanki avstri-jakantstva«, to se pravi, vsi častniki in podčastniki, ki so služili v bivši aystro-°ff1J’ vojni mornarici, češ, ker je sedanja , na mornarica glavne leglo pr°t»ta J ' V vseh naših političnih. kulturn ^ d,,,«, i^ih m ?"S: KStiiSAPw?« ‘»'ff,™«- sebojno spoznavanje se morejo prirejati poučni in zabavni izleti iz Jugoslavije v Italijo. Za pospeševanje gospodarskih stikov mora Jugoslavija primerno preurediti, to se pravi, znižati svoje železniške tarife v prometu z Italijo in dovoliti, da bodo italijanske paro-plovne družbe mogle obavljati tudi obrežno plovbo med jugoslovenskimi pristanišči. Itd. itd. Seveda pa je treba predvsem, da Jugoslavija nemudoma ratificira nettunske kon- Voliunstvo, obrekovanje, žalitve. — Iredentistična propaganda. — Vaba za ljubezen. Z. Ž. — V Italiji, 9. junija. vencije in sklene dolgoročnejšo trgovinsko pogodbo z Italijo, s katero bo Italiji zagotovljen svoboden gospodarski razmah J»a-pram vzhodu. Več menda ni treba, da si zagotovimo njihovo prijateljstvo? Morda edino le še to, da se priznamo naravnost za italijansko kolonijo in se v narodni skupščini v Beogradu zameni slika kralja Aleksandra s sliko — Benita Mussolinija? V zadnjem »Pismu iz Jugoslavije« je govor o italijanski nacijonalni propagandi na morju. Pred kakimi meseci so namreč vrgli v svet vest, da je neki mlad italijanski inže-ner izumel ladijski motor, s katerim bodo največje ladje mogle pluti po nekih 42 milj; okoli 70 kilometrov na uro. Seveda so tu® takoj skovali primerno ime za take nove ladje, namreč »frece del mare«, »morske strelice«. Baharija s temi »morskimi strel*" ca™*5 ie bilo tolika, kakor z De Pinedovi® »sijajno uspelim« poletom, seveda kar vnaprej. In sedaj se je polastil teh »morskih streheki jih še nikjer ni, tudi »II Popolo di Trieste« v svojih pismih iz Jugoslavije«, da dela ž njimi »italijansko propagando jv Jugoslaviji.« V resnici sicer ne gre za to propagando, temveč edino le za to, da bi se na višjih mestih odprle oči, ki so precej slepe za »odrešeni« Trst, in bi se ukrenilo, i* bi se vsaj ena teh »morskih strelic« gradil® _ v kaki tržaški ladjedelnici, ker je baje določeno, da se za sedaj zdradite samo dve taki ladji in sicer ne v Trstu, kakor ste tudi določeni za plovbo iz zapadnih italijanskih pristanišč, Genove, Livorna, Napolja in Palerma, ne pa za jadranska pristanišča. »II Popolo di Trieste« meni sedaj, da bi v Jugoslaviji vse drugače sodili o fašitovski Italiji, če bi poznali razvoj italijanske industrije, njene ogromne vire in kako se je Italija bojevala in zmagala v svetovni vojni,* češ, ker vsak vzljubi Italijo, kjer zna doseči, da jo spoznajo. V Jugoslaviji pa samtJ verjamejo tistim, ki obrekujejo Italijo, k er pač v Italiji nihče ne misli na to, da bi P°~ bijal to obrekovanje z zdravo propagando fašistovsko Italijo. Sicer ga ni naroda na svetu, ki bi tako temeljito poznal Italijo m Italijane, njegovo »sijajno« industrijo, njene »ogromne« vire in njeno vojno »junaštvo«; kakor poznamo mi Jugosloveni vse to, a« vendar naj se damo poučiti še nekoliko temeljiteje po »Popolu di Trieste«, ki nam hoče pokazati brez govorniškega pretiravanja vse italijanske industrijske, trgovske, finančne, umetniške, demokratske (!), moralne (!), kulturne, vojaške (!!) in druge nedosegljive vrednote. In ker mi po njegovem mnenju spadamo med narode, ki so nekoliko zaostali v moderni omiki« nam hoče predvsem imponirati z laško industrijo: ‘a(1' jami, avtomobili, lokomotivami, kanoni, plani, zrakoplovi, stroji, vse to >joicie0o P°e' zijo«, ki si jo je znala fašistovska nmHa upogniti in pokiniti v gospodarski preporod domovine. Seveda si ne moremo vse te »poezije« ogledati na lastne oči, tudi s kinematografom ne gre lahko, a kar se more lahko doseči, je pač to, da nam Italija sama pokaže, prinese pod nos svoje ladje, da si jih ogledamo in jih otipamo do dobrega ln po njih spoznamo veličino fašistovske Italije-Italijanska zastava na krmi in označba it®" lijanske ladjedelnice pod poveljniškim mostom sta dragocena stebra italijanskega na-cijonalnega prestiža. Zato morajo največje in najlepše italijanske ladje prihajati v jugoslovanska pristanišča, in ker se tamkaj vse, kar je italijanskega, sodi večinoma po tistem, kar se dela in dosega v Trstu in Reki, kjer se nahajajo večinoma vsi dopisniki jugoslovanskih listov, je treba da ta fašistovska propaganda izhaja iz Trsta in Reke. Ker je v Jugoslaviji razširjeno mnenje, da Italija zato ne žrtvuje bogvekaj za Trst in Reko, ker je prepričana, da ne bo mogla trajno obdržati tel\ krajev, bi bilo treba, da se ravno s tem, da se dajo Trstu in Re«1 v gradnjo nove največje laške ladje, ki naj potem delajo propagando po jugoslovenskin pristaniščih, opovrže to krivo mnenje o začasnosti italijanskega gospostva na Primorskem. Zato je treba, da se »morske strelice< grade tudi v primorskih ladjedelnicah če^ne več, pa vsaj ena, in ta naj potem nosi čast in slavo Italije po jugoslovenskih lukah, kjer bo, videč tega velikana z italijansko zastavo, vse povpraševalo: »Čigava je ta ladja? Kdo jo je zgradil?« in se bo odgovarjalo: »Italija in Trst!« In treba je pomisliti, da bo n. pr. Split, ki je sedaj že zvezan z Zagrebom, tudi kmalu zvezan z Beogradom, vsled česar je nujno potrebno, da se bo italijanska »morska strelica« ustavljala zlasti v Splitu, »v onem neodrešenem morju, pred očmi Slovanov, ki so tako slabo razpoloženi za priznanje naših (laških) zgodovinsko -zemljepisnih pravic«. In italijanska »morska strelica bi tudi že vnaprej' izpodrinila vsak poizkus angleške in nemške konkurence. Stvar pa je še tem potrebnejša, ker ze vsa Jugoslavija govori o tem italijanskih »morskih strelicah« »n se celo ze pojavlja dvom 0 tem uspehu italijanske industrije, ki bo postavil Italijo na prvo mesto pred vsemi in narodi sveta. . Tako bomo spoznali temeljiteje 1 a lJ Italijane in jih vzljubili! Kaj pravite.. Smatrajo nas za otroke, katerim je treba knjižice s pisanimi podobicami, da se nam prikupijo. Zlasti našim Dalmatincem, ki se niso nikdar videli ne morja ne ladje, je tre-ba takih — podobic! Blagor ubogim na duhu--------------1 Domišljavost, tvoje ime je — Italija 1 ^ ^BRA JE TA, Predsednica ženskega društva »Zveze tlačenih zakonskih žen«, gospa Swinmlan, je objavila na ameriške žene proglas, v katerem zahteva, da bo Le Levine kaznovan, ker je brez dovoljenja svoje žene preletel ocean. Ne rečemo drugega, ko da ga zveza preganjanih žen — pihne! Kitajski problem, Mnenje Francoza. Avtor knjige o novi žolti nevarnosti, dolgoleten naseljenec na Kitajskem, v predgovoru svoje knjige odločno zavrača sum, da bi bil kinofob. Dejansko pa je vsa njegova knjiga ena sama neizprosna kritika vsega, kar se dogaja na Kitajskem. Ce sloni obstoj vsake državne ali družabne tvorbe na trojnem načelu hierarhije, discipline in pravične neenakosti — potem ni v ogromni Kitajski od vsega tega niti sledu. S padcem cesarstva so izginili vsi temelji in tisočletna načela, ki so omogočevala skozi stoletja vlado nad to ogromnostjo geografi one, khmatične, plemenske in jezikovne različnosti. Ni mogoče odrekati dobrih last-'n® ' '“tajskemu značaju (delavnost, vzdrž-” fkromnost in poštenost), toda te lastni n *?arles najti samo pri Kitajcu v tuji-> mi pri priprostem kmetu ali obrtniku, če sk 1Zun o6sega vlastodržcev sedanje Kitaj-v ni ,.e,nta'^eta novodobnih Kitajcev, zlasti niestih in predvsem mlade generacije, štu-^entov, ki so uživali evropsko vzgojo, pa je Popolnoma nasprotna. Oni so glavni nasprot-tujcev, proti katerim nastopajo s skraj- o zlo voljo. Najznačilnejše poteze njih znata so: bolno samoljubje, neodkritosrčnost, Podkupljivost in nezvestoba, ki se druži s staro napako kitajskega značaja, s pomanjšujem smisla za dobro javnosti in blagor a“žnjega. Te defekte značaja demonstrira in z dejanji in življenjem Sun-Yat-Sena P krščanskega generala Feng-Hsu-IIsienga. uministracija in vodstvo sta bila za časa !Pp!®ke vlade zelo slabi, toda danes sta še ibolj mizernem stanju. Kitajska ima sicer “ Papirju ustavo, demokratično uredbo dr-vlaa Pl s čudovitimi uspehi. Govorilo se je, da bo Italija za to, ker je sodelovala na genovski konferenci, bogato poplačana: da bo Anglija prenehala s svojo opozicijo proti osvojitvi Dodekonesa in Roda po naliji, da dala lepo kolonijsko kompenzacijo na meji Somalije in važno koncesijo pri laškem dolgu napram Angliji. Ti upi so se pa vsi razkadili v nič. G. Schanzer se je vrnil iz Londona praznih rok^ časopisi, ki so to kon-statirali, so mu dali čutiti stari rek: sic vos non vobis. Nekaj mesecev pozneje je vojaški jx>lom Grčije v Mali Aziji privedel orientalsko krizo, ki se je začela s prerodom kemalistične Turčije, do vrhunca. Nenavadno kritični položaj je zahteval skozi več tednov skoraj vsak dan pogovore med Londonom, Parizom in Rimom, da se ohranijo Carigrad in morske ožine in zabrani udar z orožjem, ki bi se končal s klanjem. Bilo je treba nujno rešiti prebivalstvo, kar ga je še preostalo in ki je živelo f>od milim nebom, organizirati izseljenje in pripravljati diplomatsko konferenco, na kateri bi se zemljevid Orienta precej spremenil. Francoska in italijanska vlada sta se znašle v popolnem soglasju, kar se tiče ciljev, ki jih je hilo treba doseči in sredstev, kako jih je doseči. Sicer ste bili l)a v istini^ v jkipolnem soglasju v orientalskem vprašanju že na tihem dolgo poprej, pred.no sta to konstatirali v tako perečih, okoliščinah. Tri leta že nista vsaka zase in ne da bi to druga drugi zaupale, odobravale angleško politiko, ki je naganjala Grško v jmstolovščmo, kateri je bil usojen žalosten konec. Če bi sl bile francoska in italijanska vlada med seboj bolj zaupale in bi bile manj boječe napram Angliji, bi si bile medsebojno izmenjale svoje nazore in začele prijateljsko akcijo v Londonu ter morda tako pravočasno odprle oči svoji skupni zaveznici, zadrzali katastrofo v Orientu, angleški poli-tiki pa prištedili mogočen neuspeh. Odpor Francije in Italije proti nesmiselnemu šču-vanju Grkov na Turke v Anatoliji se je začel že pred konferenco v San Remu. Toda prišlo ni do nobenega dogovora, do nobene skujme akcije, da bi se zavrlo usodepolno počenjanje Angležev in Grkov. To je drugi primer za že omenjeni pojav: neka vrsta franeosko-laške nezmožnosti dogovoriti se glede točk, v katerih bi se lahko dosegel sporazum in tako položil temelj skupne politike. Grška katastrofa, dogodek, ki je v svoji usodepolnosti presegal najbolj pesimistične slutnje, je v zadnjem trenutku pokazal, da ste obe vladi že več let čisto istega mišljenja. (Dalje prih.) KLIC OBUPANCEV. Društvo profesionistov državnih železnic v Ljubljani se doslej ni obračalo na javnost s tožbami proti onim, ki tirajo ne le profesio-niste, temveč vse železniško osobje v obup. Danes pa je tudi to društvo prisiljeno aa-prositi Vas g. urednik za malo prostora, da napišemo par besed o obupnih razmerah, ki vladajo pri nas in za katere delamo odgovorne vse one, ki danes vladajo v Beogradu. Profesionisti državnih železnic nismo austrijakanti, to smo že parkrat pokazali in dokazujemo ob vsaki priliki, vendar si ne moremo kaj, da se ne spomnimo onih časov, ko smo imeli vsaj to, kar nam po zakonih pripada. Danes se tudi pri nas teptajo zakoni in smo popolnoma brezpravna raja. Do leta 1923 smo prejemali službeno in delovno obleko, od takrat se nam je obleka vzela in danes si moramo ob svojih pičlih prejemkih nabavljati še plavo delovno obleko. Naša delegacija je dvakrat intervenirala pri ministrstvu v Beogradu, dobila zagotovilo, da se to za nas pereče vprašanje gotovo reši, toda ostali smo brez rešenja vse do danes. Naša mezda se ob vsakem novem budgetu krha in ščiplje tako, da smo danes prišli na beraško plačo. N. pr. oženjen profesionist je za mesec dni prejel vsega zaslužka 864 Din, od česar so mu odtrgali za bolniško blagajno osebni, dohodn. davek, invalidski davek, ko-morski in druge davke 36.65, tako da je prejel za cel mesec 827.35 Din. Oženjen pro-iesionist z ženo in dvemi otroci je prejel za mesec dni z vsemi odtegljaji samo 891.65 dinarjev. Da je tak dohodek za 4 družinske člane absolutno premajhen, o tem ni dvoma. Poleg tega da so nam znižali plačo, so nam vzeli še vse doklade, tako doklado za hitrejšo izvršbo popravil, akordno premijo itd. Krona vsega pa je zadnji udarec, s katerim so vsem našim družinskim članom odvzeli režijske karte in nam tako vzeli možnost, da pošiljamo otroke ali ženo na deželo po cenejšo hrano. Mi smo na zadnji etapi obupanosti in odvračamo od sebe vso krivdo za posledice, ki bi nastale, ako se to obupno stanje, v katerem se sedaj nahajamo čim-preje ne zboljša. Živi nočemo v grob, delati in poleg tega še prosjačiti za vsakdanji kruh pa tudi nočemo, smo preponosni zato. Ker vse naše intervencije in prošnje pismene in osebne, v Ljubljani in Beogradu ničesar ne dosežejo, smo čutili potrebo, da opozorimo javnost na naš obupen položaj. , Kdor ima srce na svojem mestu, ta bo z nami vred dvignil svoj glas in zahteval takojšnjo remeduro na naših železnicah. ovega posojila 48,896.000 Din posojila. Ta vsota se vporabi za izplačilo zaostalih invalidskih podpor ! skem kazenskem pravu zopet smrtno kazen, ! tudi mnogo drugih kazni je znatno poostrenih. ; — Mednarodna železniška konferenca v Bii- ( karešti. Še tekom tega meseca se vrši v Bukarešti mednarodna železniška konferenca, Iti se je udeleže delegati iz Nemčije, Avstrije, — Povratek kraljice Marije v Beograd. V soboto ob 20.10 se je peljala skozi Ljubljano kraljica Marija, ki »e je vračala iz Bleda v Beograd. Na glavnem kolodvoru so pričakovali kraljico veliki župan dr. Vodopivec, policijski ravnatelj dr. Guštin in garnizijski dežurni oficir. — Uzorna uprava. Ker ni bil pravočasno nakazan potrebni kredit, učitelji in upokojenci v Jagodini še do danes niso prejeli svoje plače za mesec junij. Med prizadetimi vlada radi te malomarnosti upravnih organov opravičeno ogorčenje. — Nenavaden konflikt. Subotiška policija je doživela te dni veliko senzacijo. iNa policiji se je pojavil preiskovalni sodnik dr. Hr-voje Naredni ter jel zaslišavati policijske kapetane. Šlo je namreč za to, da so listi očitali policiji, da ji je znano, da se je nahajala v mestni hiši do nedavno tajna igralnica, da pa policija prostovoljno ni mignila niti s prstom. Medtem ko je zasliševal preiskovalni sodnik policijskega kapetana Mladena Prodanoviča, je prišel v sobo dvakrat neki policijski komisar ter pozval Prodanoviča, da naj gre k policijskemu šefu. Ker preiskovalni sodnik Prodanoviča tega ni dovolil, je prišel policijski Sef Stjepan Damjanovič ter vze Prodanoviču neki akt. V aktu se je nahajal edini dokaz zato, da je bila polnji ekastenca tajne igralnice znana. Damjanovič akta kljub zahtevi preiskovalnega sodnika ni hotel vi-niti. Preiskovalni sodnik je poslal o tem svoji predpostavljeni oblasti pismeno poročilo. Nenavadni konflikt med sodno in policijsko oblastjo je vzbudil v Subotici veliko senzacijo. Prebivalstvo pričakuje nadaljni razvoj stvari z velikim zanimanjem. — Kredit za adaptacije državnih bolnic. Ministrstvu za norodno zdravje je odobren kredit 30 milijonov Din za izvršitev že zapo-četih adaptacij pri državnih bolnicah. — Nove železniške tarife. Te dni se je vršila v Beogradu seja tarifnega odbora, na kateri je bila definitivno odobrena nova potniška tarifa, dočim so bile vse ostale točke dnfevnega reda odložene na prihodnjo sejo. Vozne cene za I. razred se znižajo, in sicer pri brzovlakih za približno 15, pri potniških pa za približno 20%, vozne cene za II. in III. razred ostanejo neizpremenjene. Uvedejo se abonmani za železniške vožnje ter krožni potni listi s precejšnjimi popusti. Krožni potni listi so namenjeni predvsem za inozemske potnike. Dalje se uvedejo mesečne peronske karte. Pristojbine za prevoz potniške prtljage ostanejo neizpremenjene. Končno so uvedene olajšave za posebne vlake. — Centralni arhiv katastra. Direkciji katastra je dovoljeno, da ustanovi v Beogradu centralni arhiv za katastrske načrte. Arhiv se ustanovi v najkrajšem času. — Nagrade članom izpitnih komisij. Finančni minister je določil visokost nagrad, ki jih imajo plačevati kandidati zn polaganje državnih strokovnih izpitov članom izpitnih komisij. Kandidati prve kategorije dr žavnih uradnikov plačajo vsakemu članu komisije 100 Din, kandidati II. kat. po 80, kandidati III. kat. po 60 Din, kandidati, ki polagajo odvetniški izpit pa po 200 Din. — Izplačilo zaostale invalidnine. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo iz Blaiie- Invalidski kongres. Letošnji invalidski j Češkoslovaške, Poljske in Madjarske. Konferenca bo razpravljala o tarifnih vprašanjih blagovnega prometa med Nemčijo in Rumu-nijo preko ostalih omenjenih držav. — Bogata ležišča zlata in srebra na Slovaškem. Pri Ščavnici na Slovaškem so izsledili bogata ležišča zlata, srebra in svinca. — Orožnik obtožen radi špionaže. Te dni se je zagovarjal pred novosadskim sodiščem hivši orožnik Toma Zelič radi hudodelstva špionaže. Očitajo mu, da je vršil špionažo v prilog Madjarski. Priklatil se je leta 1926 s posebnim nstrukcijami z Madjarske v Jugoslavijo, kjer mu je uspelo, da je bil sprejet v Skoplju v orožniško službo. Ko je poverjeno mu nalogo izvršil, je pobegnil nazaj na Madjarsko. Ko so bili tam ž njegovimi poročili zredno zadovoljni, so ga poslali še ponovno v našo državo. Ko je prišel zadnjikrat, je bil aretiran. Pri obravnavi se je Zelič na vse mogoče načine izgovarjal in tajil, da bi bil vršil špionažo. Sodišče ga je radi pomanjkauja dokazov oprostilo. Državni pravdnik se je proti temu pritožil in Zelič bo moral ostati še nadalje v zaporu, dokler ne bo stvar definitivno rešena. — Komunistični proces v Velikem Bečke-reku. Proces zoper komunistično bando v Velikem Bečkereku je končan. Dominik Holzner je odnesel tri leta, Sljapič in Baj-dak vsak po eno, Savin, Kaljuderski in Lončarič vsak po 6 mesecev ječe, gimnazijec Miloš pa 15 dni zapora. Obtoženci so bili člani tajne komunistične organizacije ter so uganjali komunistično propagando. Miloš S. je širil letake. Njegova obsodba je izpadla zato tako milo, ker mu niso mogli dokazati, da je bil tudi sicer komunističnimi rovarenji v zvezi. — Proces zoper Iso Langa. V procesu zoper Iso Langa je prišlo do senzacionalnega preokreta. V obtožnici kot obremenilna priča navedena delavka Ana Hallaš je preklicala izpovedbe, .protokolirane v zapisniku ter izjavila, da ji niso bile preČitane, sama jih pa -tudi ne hi bila mogla prečitati, ker je vodil inšpektor uprave drž. monopolov Petrovič zapisnik v cirilici. Tudi sicer je izpovedala več stvari, ki težko kompromitirajo Petroviča. Še bolj porazna za Petroviča je bila izjava izvedencev, ki so ugotovili, da so računi uprave državnih monopolov napačni, ker so preskočili kontrolni organi — mogoče slučajno cele strani. Ker Petroviča, ki ima nastopiti v procesu kot glavna obremenilna priča, zopet ni bilo k obravnavi, je bila obravnava zopet preložena. — Stekel pes v Jagodini. Predvčerajšnjim ob 7. zvečer, ko so foile vse ulice polne ljudi, j« priletel v Jagodino iz okolice nenadoma stekel pes, ki je ogrizel ve« otrok, pa tudi nekoliko odraslih oseb, nakar jo je odku-ril zopet iz mesta. Kar je čudno, je dejstvo, da so bili ljudje tako zmedeni, da ni padlo nikomur v glavo, da bi bil steklega psa ubil. — Razbojnik, ki bi ga bili kmalu izgnali mesto aretirali. Splitska policija je razkrila te dni na nenavaden način nevarnega razbojnika. V Imotsku je bila izdana te dni tiralica zoper roparskega morilca Marka Ča-ljudžiča. Tega Caljudžiča pa so pred par dnevi v Splitu radi potepuštva aretirali. Tik predno so mu hoteli vročiti pismeno sodbo, kongres se vrši na pravoslavne binkoštne ' praznike, dne 12. in 13. junija v Kragujevcu. ! Slovenijo bosta najbrže zastopala predsednik oblastnega odbora invalidske organizacije za Slovenijo in urednik »Invalida«. — Ekspozitura okrajnega glavarstva v .Škofji Loki. V Škofji Loki se ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva. — Carinarnica v Dravogradu. Na podlagi ; odredbe glavnega carinskega ravnateljstva v Beogradu se zgradi še tekom letošnjega leta v Spodnjem Dravogradu novo carinsko poslopje. — Svobodna cona v Splitu. Finančni mini- > ster je sporočil splitski mestni občini, da se ustanovi na vzhodnem delu splitske luke prosta cona. Obenem je pozval občino in trgovske organizacije, da naj mu javijo svoje mnenje glede podrobnosti. Občina je odgovorila, da pošlje v najkrajšem času strokovnjaško izjavo. — Gradnja vodovoda v Šibeniku. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo v Šibenik posebnega delegata, da kolavdira zgradbo šibeniškega vodovoda, to pa zato, ker je prispevalo ministrstvo k zgradbi 300.000 Din subvencije. — Zgradba ministrstva trgovine in industrije. Minister trgovine in industrije dr. Spaho pe predložil finančnemu ministru predlog, v katerem zahteva posojilo 20 milijonov dinarjev za zgradbo poslopja ministrstva trgovine in industrije. — Maturantinje učiteljišča pri Uršulinkah v Ljubljani iz leta 1907 iskreno vabim glasom dogovora ob naši 15-letnici, da se prav gotovo vse udeleže dvajsetletnice, ki smo jo z najbližnjimi dogovorile za dan 19. avgusta v Uršuliuskem samostanu v Ljubljani. Pri-glase in eventuelne predloge za morebiten poseben program sprejema: Anica Lebar, strokovna učiteljica, v Ljubljani, Florjanska ulica št. 7. — Na veselo svidenje! — Ustanovitev dveh novih telegr. telef. tehničnih sekcij v območju Direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. Na podlagi ministrskega rešenja se na območju dosedanjih dveh terenskih telegr. telef. tehničnih sekcij v Ljubljani in Mariboru osnujeta še dve novi terenski t. t. tehn. sekc. in sicer XXXI. terenska t. t. tehnična sekcija s sedežem v Ljubljani in XXXV. terenska t. t. tehnična sekcija s sedežem v Celju. Dosedanja III. terenska t. t. tehnična sekcija v Ljubljani bo obsegala >Mestno telegr.-telefonsko mrežo v Ljubljani, telegr.-telefonsko traso Ljub-ljana—Rakek ob železnici, telegr.-telef. traso Ljubljana—Zidani most ob železnici; traso Ljubljana — Kamnik ob železnici, interur-banski trasi Ljubljana—Rakek ob cesti in Ljubljana—Vransko ob cesti, in k tem navedenim trasam spadajoče stranske 1.1. proge. Dosedanja X. ter t. t. tehnična sekcija v Mariboru bo obsegala: telegr. telef. trase Grobelno—Št. lij (ob železnici; Maribor— Prevalje; Pragersko—Čakovec; Ormož—Ho-deš. Interurbanski trasi Konjice—Šent lij ob cesti in Maribor—Gor. Radgona ob cesti in k navedenim trasam spadajoče stranske t. t. proge. — Nova XXXI. terenska t. t. tehnična sekcija v Ljubljani bo obsegala trase ob železnici: Ljubljana dol. kol.—Budnjarci, Trebnje—Krmelj, Novo mesto—Kostanjevica, Grosuplje — Kočevje, Ljubljana — Kranjska gora, Kranj—Tržič; interurbanske trase ob cesti Ljubljana—Novo mesto, Trebnje—Krmelj, Kranj—Jezersko in k navedenim trasam spadajoče stranske t. t. proge. Nova XXXV. terenska t. t. tehnična sekcija v Celju bo obsegala: telegr. telef. jra8?)l.^lno, leznici) Dobova — Zidanimos fVlip—Dravograd Grobelno—Rogatec, ne« ca na Paki-3Wava ob cesti in interurb trasi Zidani most—Dobava ob želez, ter Sevnica Krmelj ob cesti in k navedenim trasam spadajoče stranske t. t. proge. Novo ustanovljeni terenski t. t. tehnični sekciji pričneta poslovati dne 15. junija 1927. — Dražba lova. Vsled razveljavljenja lovsko zakupne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe z dne 4. maja t. 1., razpisuje srezki poglavar v Litiji za lovišče občine Križkavas ponovno dražbo, ki se bo vršila na uradnem dnevu v Višnji gori dne 6. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne. Lovišče meri 551 ha in bo oddano za dobo do 31. marca 1933. Dražbeni pogoji so isti, kakor za prvo dražbo in so razvidni do dneva dražbe pri tukajšnjem uradu. — Srezki po-glavai: Podboj, s. r. — Namesto cvetja g. Černeta daruje rodbina Polachova 1») Din za oslepele vojake. G. Lud. Černe daruje v spomin svojemu umrlemu bratu 100 Din Podpornemu društvu slepih. — Za oba pl. darova se kar najlepše zahvaljuje odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani. — Češkoslovaški državljani v SHS prijava predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opzarja češkoslovaške državljane na prijavo predvojnih terjatev proti poštni hranilnici na Dunaju, ki se vrši na podlagi tozadevnega ugovora z dne 6. IV. 1922. Konskripcijski rok konča dne 30. avgusta 1927. Csl. državljani, ki stalno bivajo v kraljevini SHS (v območju Slovenije in Prekmurja) in ki imajo menjene terjatve proti poštni hranilnici na Dunaju vznikle do 26. III- 1^19 lahko dobe pristojne informacije radi prijav od konzulata CSR. v Ljub-ljani. . — Newyork— Pariz in nazaj v treh dneh. Aviatlk Byrd namerava poletiti iz Ne\vyorka v Pariz in nazaj. Polet hoče absolvimti v treh dneh. V Parizu ostane samo 12 ur. Star-tal bo takoj po Lindberghovem povratku v Ameriko. , — Novi italijanski kazenski lakonik je ze skoraj popolnoma izdelan ter bo predložen v kratkem parlamentu. Načrt uvaja v italijan- naj se obrnejo v svrho razgovora na >Dru-štvo rokodelskih mojstrov«. — Franc Pust, t. č. predsednik. 1— Češkoslovaški vodje tiskarn v Sloveniji. Na povratku iz Italije poseti skupina češko-lsovaškili tiskarniških vodij tudi Ljubljano in Gorenjsko. V Ljubljano prispo v torek 14. t. m. ob 22.05. Do Rakeka se jim peljejo nasproti odposlanci Zveze faktorjev za Slovenijo, Saveza graf. radnika in Češkoslov. Obce, na kolodvoru pa jih sprejmo člani imenovanih društev zastopniki Društva tiskar-narjev, Jugoslov. češkoslovaška Liga in pevski odsek Grafike. Češkoslovaški gostje do nastanjeni v hotelu Štrukelj. V Ljubljani ostanejo ves dan 15. t. m. in si ogledajo ljubljanske zanimivosti. Opoldne kosijo pri Štruklju, zvečer ob 20.30 pa je njim na čast ban; ket v veliki dvorani Kazine. Pri tej priliki izroče slovenski faktorji svojim češkoslovaškim kolegom v spomin album pokrajinskih slik iz Slovenije. V četrtek 16. t. m. se gostje odpeljejo na Bled, kjer ostanejo ves dan. Od tu posetijo Vintgar in morda tudi Bohiflj-V petek 17. t. m. se vrnejo preko Jesenic >n Avstrije v svojo domovino. 1— Stanovanjsko sodišče I, stopnje 11 Ljubljani razpisuje za prihodnji teden 27 praznih stanovanj. Dodelitveni naroki se vrše v sredo 15. t. ni. in petek 17. t. m. vsakokrat ob 8. uri dopoldne v razpravni dvorani stanovanjskega sodišča. Na ta razpis se opozarjajo posebno drž. uradniki, ki imajo po čl. 8 oziroma 10 nov. k stan. zakonu pravico do dodelitve stanovanja po stanovanjskem sodišču. Seznam teh stanovanj je stran; kam na vjx>gled ob delavnikih med uradnimi urami v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča. 1— Ženska društva v Ljubljani so nabrala o priliki »Materinskega dne« dne 15. maja za odkupne znake in cvetke 12.075 Din 60 p-Vsi stroški celodnevne prireditve znašajo 1194 Din. Čisti dobiček je KfcSpi 60 p. Od tesa se ie razdelilo ubogim materam 3*’00 Din in sicer je dobilo 9 mater po ICO Din- 10 po 200 Din in ena 300 Din. Za -obleki se je dalo 740 Din. Klub Primork je dobil 400 Din. Za 3541 Din 60 p se bo kupilo plenic in perila za novorojenčke revnih mater. V ferijalno kolonijo v Omišelj bo sprejetih na račun te zbirke 5 otrok iz ubojSB. družin. Iskrena hval vsem darovalcem! 1— Mestni vojaški urad je radi čibcm.I‘ uradnih prostorov dne 17. in 18. junija za stranke zaprt. . 1— Mestni magistrat ljubljanski raip'3'1!® oddajo naprave betonskega kanala za eie* trični kabelj v Knafljevi, Beethovnovi in gledališki ulici, ki se bodo letos asfaltirale- vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urau, šolski drevored 2. II., med uradnimi uranu. Istotam je treba oddati ponudbe v zapečatenem zavitku do petka, dne 17. junija 19-do 11. ure dopoldne. TRAFIKANTI IN NASA ORGANIZACIJA. Ni ga stanu, ki bi bil bolj potreben tP0^' ne organizacije, kakor trafikantski, ni g«. tudi stanu, ki bi bolj zanemarjal svoje lastne interese, in bi bil manj zaveden, kakor ravno trafikantski. Vsi stanovi lod delavca do uradnika, so spoznali, da je danes nujna ipotreba, se zdru-žiti v močno organizacijo. Samo trafikanti se tega ne zavedajo, tarnajo čez hude čase, store pa nič, da bi se temu odpomoglo. Udruženje tobačnih trafikantov se na vso moč prizadeva, pritegniti vse trafikante v skupno organizacijo, vsi ti napori do sed * skupno organizacijo, r— — v y — —-------------------------- * - . . žal niso imeli zaželjenega uspeha, to P® da je iz mesta izgnan, so prejeli dopis oroz- i glavnem ran, B R 0zval(lj šepetavec Jožef; po 10 Din. vižinlill jv^ Furman Janko Zidar J. • A , Hutter Kiletz Ivan, Werner K-^i, Josip, Smerko Anton, Staut Ljudevit, Jlerle S, M- ««1' P“ 5= Podkraj- " bo zgradil v Ljubija- nini za samostojne obrtnike, ki so v potrebi in si želijo svoje lastno stanovanje. Zgradila bi se hiša za več stanovanj na primernem prostoru. Obrtniki, ki morejo prispevati s primernimi zneski k zgradbi teh stanovanj, pade,’ in vsak dobro ve, da je brez denarja obstoj druStva nemogoč. Mnogo trafikantov pristopi k društvu, samo če so v stiskah, ko pa so dosegli svoj cilj, ;pa čisto pozabijo, da jim je samo društvo pripomoglo, da so ga dosegli, in zopet odpadejo, da si prihranijo nadaljnjo člana- rino. . Drugi se zopet izgovarjajo, češ, kaj mi bo društvo, saj tako nič ne dela, kar nočejo videti, kako nekateri trafikanti in trafikanti-nje žrtvujejo čas in denar za zboljšanje tra-fikantskega položaja, in dobro vedo, da je delo pri teh okolnostih zelo težavno (in da je vsak dosežen uspeh pripisati le delavnosti društva, to pa samo radi tega, da jim m treba pristopiti, v glavnem pa ni tretoa plačati članarine. .. So pa tudi taki, ki mislijo, če pristopijo k društvu, da lahko zahtevajo takoj /posojila in podpore, ne pomislijo pa, da je .to za sedaj še nemogoče, ko organizacija še ni razvita, in je društvo lahko zadovoljno, če krije tekoče stroške. Posojila in podpore se bodo lahko delila, samo če bo organizacija močno razvita. Med trafikanti je pa tudi mnogo takih, ki imajo trafiko spojeno s kako trgovino ali obrtjo, in dotični držijo trafiko samo kot privlačno silo. Ta vrsta trafikantov res ni navezana na dohodke trafike kot ke, imajo na le ogromne dobičke ravno radi te trafike skoz to da prodajo veliko več drugega Na-ki ga drugače ne bi, in jim je trafika indirekten vir •blagostanja. Že iz hvaležnosti bi morali vsi ti pristopiti k udruženju, da pomagajo s lem drugim, ki niso v ugodnem položaju. In zopet je ovira 1. članarina, pristopil bi že, plačal ipa ne. So pa zopet trafikanti, ki se dobro zavedajo, da je močna organizacija nujna potreba, pristopijo pa le ne, mislijo: saj jih do • dosti drugih, če ti kaj dosežejo, bom jaz tudi, članarino si pa le prihranim. Tovariši in tovarišice, iz navedenih razlogov ste lahko razvideli, da to ni prava pot. Iroč z vsako sebičnostjo, le. v je uspeh. Zato pristopite vai k Udruženju tobačnih trafikantov, dopisna karta na 1®J' ništjvo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 62, zadostuje. Naše geslo mora “ vse in vsi za enega. - Udruženje obačnih traf -kantov la Slovenijo s centralnim sedežem v Ljubljani. Politične vesti. = Pred novo vladno krizo? V soboto bi imel biti objavljen ukaz o razpustu skupščine in razpisu novih volitev. Dejansko je tudi šel Vukičevič v Topolo, da dobi podpis za oba ta ukaza, toda v Beograd se je vrnil brez podpisanih ukazov. Da je bila pot Vukiče-viča v Topolo brezuspešna, je povzročil nastop centrumašev proti Vukičeviču, zlasti po avdienci Uzunoviča in Maksimoviča. Centru-maši zahtevajo, da dobe notranje ministrstvo in da ostane v vladi poleg Vukičeviča samo še eden jovanovičevcev. Ker Vukičevič te hteve ni hotel izpolniti, je prišlo med njim in centrurnom do spora in Vtikičevičeva pozicija je bila vsled tega omajana. Ker Vukičevič nima volivnega mandata, mora delati s skupščino, brez podpore centrumašev pa v nobenem slučaju ne more pred skupščino, /.ato se je začelo po Beogradu govoriti, da j®, vlade pred durmi. Beograjski krogi e’ ya bo krizo izzval dr. Srskič, ki da bo • ^^JOniral. — Na drugi strani pa je izjavil Vukičevič, da je razpust skupščine sklenjena stvar in enako se je izjavil tudi dr. oja Marinkovič. Na vsak način bo v krat-em situacija razčiščena in že prihodnji te-aj®® b°mo vedeli, če bo skupščina razpuščena = Korošec konferira z Vukičevicem.. V soboto dopoldne ,je imel dr. Korošec daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Vukčevičem. Splošno vlada prepričanje, da je Vukičevič ponudil dr. Korošcu vstop v vlado, ^tališče dr. Korošca pa ni znano, ker ni ho-'el dati dr. Korošec nobenega pojasnila o Konfereucj Zelo verjetno je, da hoče Vuki-cevič pritegniti v vlado SLS zato, da bi bila V ??v v skupščini trdnejša ne da bi mogel Vukičevič tvegati tudi izstop pašičevcev proti J*adi. ce pri‘dc do vladne krize, potem je skoraj gotovo, da vstopi SLS v vlad«. ~ Makedonstujušči se zopet gibljejo. V zadnjem času so makedonstvujušči poslali v Južno Srbijo več trojk, ki imajo nalogo, da dili in v boju vso troMrn iff dnevl zasle“ prišel v Prilep narodni ubl11* V četrtek je bič, kateSsTSSeSSS116? Tr' tovano zagrozili z umort ^if' Že T,' tudi pri Prilepu op^ “'k H so ga nato orožniki aretirali ! • nato priznal, da je član troike ®.flran.ec ]e ubiti Trbiča. Orožniki upajo^\^fv ™at-kem aretirali tudi ostale člane troike = Beograjski (raneoski poslaniL- ¥W,1 io imel daljšo konferenco z incriosf- V lislov Farberom iu fe nato zunanjemu ministru Marinkoviču, pri !ka-eiem je ostal zelo dolgo. Po konferenci z Marinkovičem je francoski poslanik izjavil: francoska vlada je mnogo preveč vezana s Prijateljstvom z Jugoslavijo in z idejo miru, da ne bi poskusila vse, da bo konflikt z Albanijo mirno poravnan. Jaz s svoje strani delam v tem smislu in v to svrho sem tudi bil t,n- S- dr. Voji Marinkoviču.« zeuarcrtoS^51 ,,aj Prlde P°d nadzorstvo Zve-Albaniji lle hJo0U"‘piše’ da,v Albanija pod „idZorstvo pr Predlog švicarskega tista je nad vse°u' ” sten, ker je čisto izključeno, da bi nastali Albaniji mir, dokler more Italija vsak hip mscemrati konflikte v Albaniji, šele nadzorstvo Zveze narodov nad Albanijo bo moglo te konflikte preprečiti. 1 ^A!hauitle pripravlja na vojno. Madjar-ski listi poročajo iz Tirane da se Ahinert beg Zogu mrzlično priprava ta "ojto Te vojske. Velik del Upnikom Slavenske banke 5S-* ^ ?“ativno' veliko parado je poslan .... 'gih vesteh talijanski bojni ladji, TTrtliKrt :i• ■ , .. jugoslovansko mejo. Po drugihvesteh s^a •prish v Valono dve italijanski bojni ladji na S ev inennH1Sr0-Zel0 veliko itaIiJanskih ofi-cujev in podohcirjev. Meja proti Jugoslaviji Tiornč^fn h tabKor,š.ču- ladjarski listi končno poioctjo, da bo imela albanska vojska v Kratkem velike manevre v severnozapadni Albaniji. = Pred zasedanjem Sveta Zveze narodov. Danes se sestane Svet Zveze narodov k svojemu rednemu zasedanju. Na dnevnem redu ®o le manj važne točke, ko uprava Saarske-ga ozemlja in nemške šole na Poljskem. Velepomemben pa postane sestanek Sveta 3Sr*-ze narodov, ker se bodo v Ženevi sestali ob tej priliki Chamberlain, Briand in Strese-niann, zunanji ministri treh najmočnejših velesil Evrope. Njih sestanek pa bo politično nad vse važen, ker je sigurno, da bodo razpravljali o vseh najaktualnejših političnih yprašaujili. V prvi vrsti je tu omeniti angle-škoruski konflikt. Nemčija skuša v tem vprašanju ohraniti nevtralnost, čeprav je v Nelll-s;i«n^°fnk0ro^?0lože,Vf tu
  • Acetto«. Jerica Ažmanova je' bila prepeljana v bolnico. Njeno stanje je brezupno. Policija je uvedla obširno preiskavo. O nje rezultatih bomo poročali. IZLET »JADRANSKE STRAŽE«. Že dolgo, le predolgo ni bilo na Ljubljanici tako živahno, ko včeraj, ko je priredila naša agilna podružnica »Jadranske Straže« svoj prvi izlet po Ljubljanici na barje. Bilo je skoraj tako, ko v starih časih, ko so Ljubljančani praznovali sv. Ano ali pa, ko so kranjski plemenitaši prirejali izlete po Ljubljanici. Na okrašenih čolnih so ob dveh popoldne odrinili izletniki iz trnovskega pristana po Ljubljanici navzgor. Ne predolgo potovanje do Mokarja jim je še skrajšal z lepimi skladbami železničarski orkester »Sloge«. Na čolnih so vihrale ponosno — kakor na kaki jadranski ladijski skupini jugoslov. signalne zastave, vso fregatno skupino pa je spretno vodil junaški »admiral« dr. Fettich. Pri izlivu Iščice so se »pomorski« potniki izkrcali ter se malce omamljeni od »morske« bolezni napotili do Mokarja, blizu barjanske šole, kjer so se otresli vseli posvetnih skrbi v prijetni zabavi, ki se je razvila na senčnatem Mokarjevem vrtu. Za ves izlet gre najlepše priznanje spretnim aranžerjem, tako predsedniku »Jadranske Straže« dv. sv. dr. Marnu, ravn. dr. BShmu, dr. Fettichu, gospem Majaronivi, Sterletovi, škafarjevi in vsem drugim, ki so žrtvovale svoj čas in trud, da vzbude med našim občinstvom smisel za delovanje »Jadranske Straže«. Z izletom so bili vsi izletniki nad vse zadovoljni in samo želeti je, da bi se prihodnjega izleta »Jadranske Straže« udeležili tudi oni, ki so včerajšnjega gledali »z varnega«. Šport. DRŽAVNO PRVENSTVO. Ilirija : Hašk 1:1 (1 ; 0). Po odličnih rezultatih, ki jih je dosegla Ilirija napram Gradjanskemu in B. S. K. se je pričakovala sigurna zmaga Ilirije. To so pričakovali več ali manj tudi Zagrebčani, ki so prišli navzlic slabim izgledom na zmago, moralno podpret svoje ljudi. Rezultat, ki je bil dosežen je presenetil vse Zagrebčane, v postavi, ki so jo postavili so res nevaren konkurent za prvenstvo. Moštvo Haška je prevladovalo v splošnem na polju skozi celo igro. Osobito je prišlo to do izraza v drugi polovici igre. Ne more se zanikati, tudi Ilirija je dala iz sebe vse, kar je mogla. D,očim se je pri Hašku izkazala lepa tehnika in sigurno oddajanje žoge na igralce, je Ilirija nasprotno igrala nekoliko — na srečo. Zdi se nam, da je s tem zaigrala.V njeni kr.ilski vrsti se je osobito pogrešal .Lado z njegovo odlično igro. Vsled tega je tudi izostala ofenziva lirije, kakoršno je isto pokazala proti Gradjanskemu in kakoršno je predvedla proti B. S. K. V splošnem pa neodločen rezultat odgovarja poteku igre. Sodnikov kot g. Czilagi, z ozirom na dobro asistenco v stranskih sodnikih, imamo tudi v Ljubljani dosti. V tem oziru so tozadevni stroški nepotrebni. * Presenečenju v Ljubljani je sledilo presenečenju v zmagi Hajduka nad B. S. K. Enako je Sašk odpravil favorita Sanda. Prerokovati prvenstvo Jugoslavije enemu ali drugemu klubu, je danes nemogoče, kaže, da bo odločevala goldiferenca. Dosedaj prednjači Hašk z 3. točkami. A : B — 0 : 0. Lahko se reče: Primorje je tolklo Ilirijo B z 3 : in sicer popolnoma zasluženo. Sodnik g. AhSan — tudi dosti boljših. v i s R»ka : Panonija 2 : 1. /.aslužena zmaga Reke, ki je bila ves čas v premoči. IX. OLIMPIJADA. V letu 1928, se vrši IX. olimpijada v Amsterdamu, za zimske športe pa zimska olim-pijada v St. Moritzu. Letna olimpijada se vrši v juliju, zimska pa že v februarju. Olimpijade se udeleži preko 40 držav vsega sveta. Organizacijo odhoda naše reprezentance športnikov na olimpijado in skrb za financiranje je prevzel v to svrho izbrani Medju-savezni odbor za IX. olimpijado, ki ima svoj sedež v Zagrebu, in katerega so ustanovili vsi športni savezi z nalogo, da izvede potrebne priprave. Ker je vprašanje denarnih za-stev za udeležbe na olimpijadi najvažnejše je osiedotoceno delo tega odbora predvsem na to, da zbere dovoljno denarnih sredstev, da bo mogel kriti stroške potovanja in oskrbe za nase najboljše športnike in da jim tudi omogoči dostojno opremo. Medjusavezni odbor se je obrnil na predsednika vlade s prošnjo za denarno podporo, zaprosil je za podporo mesta Zagreb, vse velebanke in vse prijatelje športa. Vrhutega je zaprosil in dobil dovoljenje kmetijskega ministrstva za izvršitev športne loterije. Razmišlja pa tudi o tem, da bi si nabavil cenene in okusne propagandne znake. V svrho intenzivnejšega nabiranja bodo prirejeni olimpijski dnevi v nedeljo dne 11. septembra t. 1. in maja 1. 1928 po vsej državi naenkrat. V teh dneh se bo priredilo manifestacije za olimpijado večje športne prireditve, matineje in nabiranje denarnih sredstev v, ta namen. Medjusavezni odbor bo poskusil vse, da najde dovolj sredstev za dostojno zastopanje naše države ua bodoči olimpijadi. Vse ostale države delujejo mrzlično na pripravah za to največje svetovno tekmovanje, vsled česar mora biti naša dolžnost, da se zavedamo važnosti in pomembnosti državne reprezentance na olimpijadah in da po svojih močeh podpiramo olimpijsko akcijo. . V Sloveniji se je ustanovil posebni: Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji«, ki ima nalogo, podrobno izvesti propagando v naših krajih. Sestavljajo ga složno vse športne organizacije, ki imajo svoj sedež v Sloveniji. Predsednik tega odbora je znani športnik g. dr. Fran Zupanc. S. K. Ilirija, tennis-sekcija priredi dne 16. junija in sledeče dni nacionalni tennis-tur-nir za prvenstvo Ljubljane na klubskem ten-nis igrišču pod Cekinovim gradom. Igralo se bo 16. VI. od 9. ure naprej, 18. VI. od 15. ure naprej, 19. VI. od 9. ure naprej. Stalna vstopnina Din 10. — Uprava turnirja. MARIBORSKA POROTA. Sin umoril lastnega- očeta. Jože Silak, 20-letni kočarski sin iz Bitov-sčaka pri Ormožu je izprijen fant, ki ne mara za nobeno pravo delo. Svoječasno se je učil trgovske obrti. Ker ni bi pošten, ga je trgovec spodil, nakar je postal v domači vasi hlapec. Oče ni maral zanj. Sicer je pa vladalo tudi med očetom in ostalima dvema sinovoma zelo napeto razmerje radi prevzema posestva. Oče si je hotel izgovoriti prevelik užitek. Dne 15. maja zvečer, ko se je spravljal sta- li Tomaž Šil j ali. spat, je oddal nekdo skozi okno strel, ki je zadel Tomaža Šiljaka v desno stran prsi. Šil jak je bil sicer težko poškodovan, vendar pa je v bolnici okreval. Dne 27. decembra je bil izvršen na Tomaža Šiljaka sličen napad. To pot pa je pogodil storilec Tomaža Šiljaka bolje: Stari je obležal na mestu mrtev. Ker umorjeni ni imel drugih sovražnikov, so osumili orožniki takoj njegove sinove, pri katerih so našli tudi orožje. Lovrenc dn Franc sta dokazala alibi, Jože pa je prišel na za- tožno klop. Fant sicer taji, toda za njegovo krivdo govore številne indicije. Obravnava je bila v svrho zaslišanja novih prič, ki jih je predlagal obtoženec, preložena. To In cmo» Etape borbe z religijo v sovjetski Rusiji. V zadnjih desetih letih po komunistični revoluciji v sovjetski Rusiji moremo razlikovati tri etape borbe sovjetskih oblasti z religijo. Prva etapa spada v epoho vojnega komunizma; v tej periodi je bila borba ko-munistov z religijo oboroženega značaja. Prirejale so se cele ekspedicije za ropanje cerkvenih dragocenosti, duhovnike so zapirali in jih pošiljali v koncentracijske tabore, ko-* munistične organizacije so pretvarjale cer- ( kve v svoje klube ter so prirejale tam antireligiozne demonstracije. Kasneje, ko je epoho oboroženega komunizma, ki je trajala vsega skupaj tri leta, zamenjala perioda nove ekonomske politike (NEP), se je borba sovjetskih oblasti s cerkvijo nekoliko zmanjšala. To se ne more razlagati samo s tem, da je aktivnost komunistov nazadovala, temveč tudi s tem, da se je aktivnost cerkvenih faktorjev v sovjetski Rusiji znatno zvečala. Pojavil se je nov tip duhovnikov - borcev, ki so smatrali svojo versko službo za vzvišeno. To je tako vplivalo na komunistično razpoloženje mase, da se je pogosto pripetilo, da so komunistične mase prenehale s preganjanjem cerkve ter njenih predstavnikov. Na ta način je cerkev pritegnila k sebi veliko število novih vernikov. Tretja perioda borbe sovjetski oblasti proti religiji je — perioda pasivnosti. Danes vodi sovjetska vlada v razmerju do cerkve povsem politiko pasivnosti. Danes se v Kusi.ii ne vodi več notranja borba prot: cerkvi. Toda taka politika je pričela vzbujati nezadovoljstvo pri enem delu komunistov, tako konstatira na primer »Rabočaja Gazeta', da se v zadnjem času opaža, da versko razpoloženje ne raste' samo pri novi buržuaziji, temveč tudi pri delavstvu. Kakor trdi sovjetsko časopisje, o to rezultati živahnejšega dela posameznih sekt in religioznih organizacij. Hkrati piše dalje »Rabočaja Gazeta«, da v zadnjem času ponehujejo spori med posameznimi cerkvenimi organizacijami in da se nekatere religiozne struje medseboj pomirjujejo. Najbogatejši predstavniki nove buržua-zije podpirajo materielno religiozne organizacije. V zadnjem času dobivajo duhovniki od privatnih oseb velike vsote denarja za cerkvena popravila, za zgradbo novih cerkev itd. ^ Posebno zanimivo je, da se more zadnje case opaziti tudi krepkejša zunanja aktivnost cerkve v Rusiji. Kar je bilo pred d verni tremi leti povsem izključeno, to je dandanes skroo vsakdanji pojav. Cerkev se brani proti napadom sovjetlskih oblasti po nekaterih mestih z velikim uspehom. “Rabočaja Gazeta« poroča celo o nekaterih demonstracijah s strani cerkve proti sovjetskim oblastem. Tako je na primer v Bronickem ujezdu v moskovski guberniji priredila cerkev na dan prvega maja procesijo kot demonstracijo proti komunistični proslavi prvega maja. Mnoge religiozne organizacije delajo zlasti na tem, da pridobijo tudi mladino zase. Stare metode sovjetov v borbi proti religiji so bile pri ruskem prebivalstvu popol-uoma diskreditirane. Sedaj iščejo sovjetske oblasti drug način borbe. Njihovo iskanje je zelo težko in če najdejo nov način za borbo s cerkvijo v Rusiji bo pokazala šele bodočnost. (CEPS.) TERENTE USTRELJEN. Nevarnega rumunskega roparja glasovite-ga 'Terente-a je dohitela končno njegova usoda. V petek ob 5. uri popoldne so ga njegovi preganjalci izsledili. Pobegnil je bil z malo barko v močvirje; mogoče je nameraval ravno izvršiti nov roparski napad, ker so mu pošla živila. Ko so ga orožniki zagledali, so takoj skle- nili, da ga obkolijo, zakaj v caracalu-škem močvirju jim je že večkrat ušel. Jeli so od vseh strani nanj streljali, ob enem so se njegovi barki bolj in bolj približevali. 1 erente je odgovarjal prav tako s streli, uspeha pa ni imel dosti, ker je moral obenem veslati. Končno sta ga zadeli dve krogli, ena v levo roko, druga sta v levi bok. Kljub temu ni takoj obupal. Kot medved mocrn ropar se je. umikal orožnikom še celili kilometrov daleč. Očividno jih je hotel zadržati, da bi se stemnilo, nakar bi" jim bil v temi, kot že tolikokrat zopet ušel. Toda orožniki so bili hitreši od njega. Dohiteli so barko ter Terentete-a, potem ko je bil izstrelil vso municijo, aretirali. - T01}pžniški postaji v Marinu je bil zasli-san. .Nahajal se je v strašnem stanju. Na gornjem delu telesa je imel samo srajco, polno strjene krvi. Pri njem so našli usnjato torbico z nekoliko obleke, ki jo je odvzel pred pai dnevi mzenerju Ticanu in okoli 60.090 1GJGV. Terente je bil napol pijan. Povedal je, da se mu je bila nenadoma vlila kri, da bi se okrepčal, je izpil na du-šek steklenico žganja. Nato je za trenutek vstal ter šel na prosto. Tam je zagledal orožnike. V sami srajci je zbežal v barko. Orožništvo ga je strogo stražilo, da bi preprečilo, da ne bi, kot toliko njegovih tovarišev pred njim, zopet pobegnil. V pogovorih z orožniki je vedno obžaloval, da se mu sedaj ne bo mogoče več maščevati nad raznimi ljudmi, ki mu v zadnjem času niso hoteli več prinašati hrane in obleke. Kljub ostrim varnostnim odredbam je skušal Terente pobegniti. Toda straža ga je na begu ustrelila. Nepošteni seljaki. Sarajevsko srezko poglavarstvo je izročilo državnemu pravdni-štvu 27 kmetov iz Hadžiča, ker so si dali izplačevati od države podpore za porode otrok, ki jih ni bilo. Na ta način so oškodovali kmetje državo za preko ,60.000 Din. Marcel Prčvost: Don- Juanke. — Komaj sem se ga otresla. Morala sem mu dati sestanek, na katerega seveda ne bom šla, kajti zame obstoja samo eno bitje na svetu ... In temu bi rada ugajala. Obe ženi sta se držali še vedno za roke. Kamilini prsti so bili naravnost vroči in Albina je občutila vso tragiko žene, koje lepota usiha, ki bi pa bila rada lepa samo še enkrat, da bi zavojevala samo še enega moškega ... Albina je sicer imela sočutje, toda to se je mešalo z zmagoslavnim veseljem, ki je pevalo v njej: »Jaz sem lepa!« — Morala sem preživeti to krizo, je dejala Kamila, rano, bolezen in telesno propadanje, da sem spoznala, kaj se pravi ljubiti... ljubiti tako, kot ljubijo druge ženske. Poprej sem ljubila skoraj tako, kot ljubijo moški: Izbirala sem in bila sem si svesta, da moje izbire nič ne more ovirati, ne da bi se brigala za moralno vrednost svojega sodruga. To, kar so me ti poskusi naučili o moških, jim nikakor ni v čast. Danes se je položaj spremenil. Jaz si na tihem želim, da bi me on osrečil. Slednjič sta se pogovarjali o toaletah in ta pogovor je trajal tako dolgo, da je Albina komaj še pravočasno prišla k večerji domov in zamenjala svoj kostum z večerno obleko. Pričakovala je Kogera po večerji in vedela je, da bo pogovor silno resen. — Ali ni nihče telefoniral v moji odsotnosti, Justina? — Ne, gospa komtesa, toda dve pismi sta dospeli s pošto. Pri teh besedah se je Albina tako nagi ozganila, da ji je služkinja odtrgala pentl jo na krilu. — Dajte mi ju takoj. V naglici je Albina pretrgala zavitke, toda pismi nisla bili zanjo posebnega pomena: Eno je bilo reklama za kovčke, drugo pa neka nezanimiva zadeva. »To je zadnja večerna pošta danes,« si je dejala Albina, nimam se torej ničesar več bati... In začela je z uprav spodobno pobožnostjo delati toaleto, kakor da bi se prvič podala na sestanek. Kot večina elegantnih rnondenskih dam njene dobe je skoraj popolnoma odpravila večerjo. Ko je bila oblečena, si je dala servirati pol krožnika lahne juhe in nekaj žličk ukuhanega sadja. To je bila vsa njena večerja. Nič kruha, nič pijače. To je bila ena izmed tisočerih žrtev, ki jih je izvajala z najstrožjo energijo, da ostane mlada, vitka in sveža mnogo dalj časa kakor navadne ženske. Te žrtve so bile bolj stroge kot žrtve redovnic: Vera v lepoto je bila njih vzrok in nebesa ljubezni nje plačilo ... Albina je trdno zaupala, da bo njena lepota tako trajala dolga leta. »Čez pol ure bo Roger tukaj,« si je mislila. »Sprejela ga bom budoirju in mu ponudila ambra-cigareto. Ko jo bo pokadil, se mu bom izpovedala.« Nestrpno si je že želela te ure, kakor si želi pacient operacije, ki mu ^Gospa komtesa noče v. ^ _ Ne. Prinesite mi časo lipovega taja m pustite Javite mi, ko pride gospod Vaugrenier. bo slednjič prinesla mir olajšanje. , veg kompota? me. Služkinja je odnesla krožnike z mize, se vrnila čez nekaj minut s čašo čaja in pnevmatičnim pismom na srebrnem podstavku. Komtesine oči so zbegano gledale majhni, večkrat prepognjeni modri pisemski zavitek. Za trenutek jo je obšla slabost, kakor jo človek občuti v dvigalu, ki prenaglo pada. Komaj je z enegično voljo premagala svoj nemir. Prijela je pismo, raztrgala ovitek in čitala: »Hotel Bradford, rue Cambon, 23. Gospa Komtesa! Moje ime Vam je znano, kot sem to zvedel od gospoda Rogera Vaugreniera, svojega varovanca. Kot njegov boter in varuh Vas prosim za Čast da bi me čimpreje sprejeli, če le mogoče, že jutri. Na razpolago se Vam ob vsaki uri. Ni Vam treba drugega, kot telefonirati v moj hotel. Roger ne ve ničesar o mojem prihodu v Pariz iii izrecno prosim, da mu o tem ne črhnete besedice. Roger mi je včeraj pisal, da Vas hoče poročiti in takoj, ko sem prejel njegovo pismo, sem se odpravil, da govorim z Vami. Iz tega lahko sklepate, kako nujna in važna je ta zadeva. Z odličnigm spoštovanjem udani Dr. S. G. Hobson.« Albina je položila modri papir na mizo. Kot vedno je pod vtisom grozeče nevarnosti zbrala vse svoje duševne sile. Čutila je nekoliko vročine, toda njene misli so bile popolnoma jasne. • ! Dalje prib.; NaitoollSa w »at«rtj«5u In J@sip kolesa in Šivalni stroli snamk« jdtSiGrStsner, Adler ta Ph6nix* Hallaala oprem«, pasamainl daH, pnau-regggFf Y^|prmatika, Igle sa »u sistema - samo * W O—afwa okpiatila. UUBUflHI VINOCET POMLAD I Nogavice, Kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, šifoni, Sollngcn Škarje, noži, potretsšCirse za kroječe, čevljarje, tapetnike, šivilje in secaisarje, Razna diše£a mi«a — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodil Lfubljana Najnižje cene. ločna postrežba. MALI OGLASI. Za vsako besedo sc plafa SO par. Za debelo tiskane] Premog - čefelis Wolfova l/II. - Telet. 50 Zahvalnies, pa Din 1.—. Uradnica Gosp. lekarnar Blum, Subotica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako samostojna mo* z (dobro pomagale pri spolni j prakso, vešča knjigo v od-j f . , 1 stva, strojepisja iu tesno-j bolezni Jn da je kapanje j pisja, išče službo za tako;'povsem prenehalo. — 5* j ali pozneje. Cenj. ponud-‘spoštovanjem K. M.. Ma j be prosi na upravo tota jb _ Larucin kapallle pod značko > Agilna 1000< .• . * --------------------------[se. dobivajo po Din 20.— loverna vinskega kise, d. s o. *m Ljubljana nudi “ ejši in najokusnejši kis iz vinskega kisa. ■aniavajia poMidbo. i—s Talaloa Itev. 2389. Y*»mltno In hi$tienSino naJmodBrnefo • rale n a kisa m a v Jugoslaviji. > Ljubljana, Dunajska casta !*• ta, II* - - Širite - -»Narodni Dnevnik" Oblačilno blago 1 po vseh lekarnah. Glava« skladišče: Apoteka Blum. Subotica. po globoko »nižanih cenah prodaja družba >MAKO«, Ljubljana, Dn najska cesta 30, »raven Jugo-auto. MaJa”soba~ Gospodična išge posojilo do 3000 Din za dobo enega leta, ka- 7 plektrično razsvetljavo.: lei'eSa bi odplačevala me- v gredini mesta se odda ^ sečno 250 Din z obrestni - takoj. Naslov pove uprava I Ponudbe na upravo list jjS[a 1 pod »Dobre obrestK. TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Sc priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.