TRGOVSKI LIST teto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'it leta 00 din, za 'It leta 45 din, ESSi Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo Številka 102. O-ednlštvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. vsak ponedeljek, IZlta/O sredo in petek Ljubljana. ponedeljek 9. septembra 1940 Cona Posamezni 4'CA številki din 1 Siabe strani načrtnega gospodarstva Načrtno gospodarstvo je postalo sedaj velika moda v večini držav. Kakor pri vseh modnih stvareh, tako se tudi pri tej mnogo pretirava in se pripisuje načrtnemu gospodarstvu več dobrih strani, kakor pa jih dejansko ima. Kjer pa se pretirava, se hitro pokažejo tudi slabe strani in tako so se pokazale tudi pri načrtnem gospodarstvu. Predvsem pa se vedno bolj kaže, da preveliko poseganje države v gospodarstvo nikakor ni gospodarstvu v prid. To so spoznali tudi že v Nemčiji in pred kratkim je pisala »Frankfurter Zeitung«, da je birokratizacija gospodarstva zavzela že prevelik obseg. Če bo šlo tako naprej, piše nemški list, bo kmalu vsak v gospodarstvu delavni človek postal že državni uradnik, iz živega nemškega gospodarstva pa bo postala otrpnjena uradniška ustanova. List opozarja na to, da se ne sme istovetiti to, kar je posledica nemške prostorne stiske ter vojnih potreb, z vladajočimi načeli. To so le prehodni pojavi, ki bodo izginili, kakor hitro bo dokončno izvojevana politična in gospodarska varnost naroda. Sedaj in tudi v bodočnosti bo najvažnejše, da se najde prava zveza med državnim vodstvom in zasebnim podjetništvom. Iz teh izvajanj se torej vidi, da se v Nemčiji pojavljajo glasovi o potrebi reduciranja državnega poseganja v gospodarstvo. Teh opominov tudi mi ne bi smeli prezreti. A tudi v Švici se pojavlja podobna korektura naziranja o načrtnem gospodarstvu, kakor se vidi iz naslednjih izvajanj švicarskega lista »Nationalzeitung«, ki piše: Danes še potrebuje človeštvo centralistične prisilne usta nove, ki se imenujejo država. Zato potrebuje tudi upravni aparat, bi rokracijo. Upravičeno pa je vprašanje: Kako dolgo more svobodno gospodarstvo, ki edino ustvarja donose, prenašati to velikansko breme birokracije? Ali ne bo moral priti trenutek, ko se bo moral ta mnogo previsoki ter dejansko popolnoma neproduktivni babilom ski upravni stolp sam od sebe porušiti? čeprav je ta trenutek morda še daleč, prišel pa bo gotovo. Preudarna socialna politika mora z njim že danes računati. Pri nas sicer načrtno gospodarstvo še ni uvedeno, vendar pa so njega prvi početki že tu in ker je pri nas upravni aparat za takšno gospodarstvo še zlasti nedorasel, se tudi že pri samih početkih kažejo njegove slabe strani. Tako nastaja že zaradi teh početkov znatno podraževanje vseh poslov Vsako novo državno urejanje izvoza pomeni pri nas neizogibno tudi uvedbo nove takse. Vsaka taksa pa pomeni novo breme za izvoz ter podražitev blaga. Tudi vse druge reforme so pri nas vedno zvezane z uvedbami novih taks, torej z novimi bremeni, da se pri nas že pri prvih začetkih dirigiranega gospodarstva postavlja vprašanje: kako dolgo bo svobodno gospodarstvo moglo vzdržati vsa ta bremena? Postavlja pa se še drugo vprašanje, ki je morda še bolj pereče: Kako dolgo bodo mogli vzdržati potrošniki trajno naraščajočo draginjo, ki jo povzročajo razni predpisi? Nadaljnja nevarnost je, da bo večje poseganje države v gospodarstvo tudi zmanjšalo zasebno podjetnost, ne da bi bilo doseženo kakšno nadomestilo. V drugih državah, kjer skrbe močne stranke za iniciativo v gospodarskem življenju, se zastoj zasebne iniciative kompenzira s strankarsko iniciativnostjo. Pri nas pa tega nadomestila ni in strankarska iniciativ- nost se pri nas izživlja večinoma le v najožjih osebnih in strankarsko političnih vprašanjih, dočim v, velika gospodarska ter produktivna vprašanja sploh ne posega. Na vse zadnje pa je treba omeniti še staro resnico, da zahteva načrtno gospodarstvo odlično delujoč upravni aparat. A še pri takšnem aparatu je vedno živa nevarnost, da ta pozabi na svojo glavno nalogo, da smatra sam sebe za cilj in da zaide v neploden, drag in škodljiv birokratizem, ki duši vse gospodarsko življenje. Zato je potrebna pri uvajanju načrtnega gospodarstva velika previdnost, ker bi brez te mogle biti posledice načrtnega gospodarstva vse prej ko koristne. Izreden uspeh ljubljanskega Navzlic vsem težavam, ki jih povzročajo sedanji izredni časi, je mogel vendarle doseči letošnji Ljubljanski jesenski velesejem po-polen uspeh. Ta se kaže tako glede obiska velesejma ko v doseženih kupčijskih uspehih. Obisk je bil vse dni nad povprečnim obiskom v preteklih letih, na kraljev rojstni dan in včeraj v nedeljo pa naravnost izredno velik. V vseh paviljonih je bila prava gneča, prenapolnjeno pa je bilo tudi zabavišče. Ta izredno dobri obisk je seveda tudi posledica izredno ugodnega vremena. Tako lepega vremena še ni imel niti en ljubljanski velesejem. Niti en dan ni bilo dežja, kar doslej še nismo doživeli. Tisto govorjenje, da bo dež, cer se začne ljubljanski velesejem, je sedaj čisto ovrženo. Velik obisk, ki ga je dosegel letošnji velesejem, je tem bolj pomemben, ker letos ni bilo tujcev. Druga leta so prišli tudi celi vlaki obiskovalcev iz drugih držav, letos je bilo to nemogoče. Kar se tiče kupčij, treba poudariti, da so razstavljalci vseh predmetov zadovoljni z doseženimi uspehi. Posebno dober odjem pa so doživeli kmetijski stroji in vse I zal ljubljanski velesejem svojo ve-panoge, ki so v zvezi s kmetij- liko pomembnost za naš narod. Za-stvom. Nekateri razstavljalci so|to pa tudi zasluži, da ga podpira prodali vse svoje zaloge in prejeli naročila še za nove predmete. Zelo lepe kupčijske uspehe je dosegla tudi pohištvena stroka. Nekateri so prodali ne le vse razr stavljene predmete, temveč dobili-še toliko naročil, da so bili v zadregi, če naj vsa ta naročila sploh sprejmejo. Tudi drugi naši obrtniki so dosegli razveseljive kupčijske uspehe. Sploh je značilnost letdšnjega jesenskega velesejma njegov veliki kupčijski uspeh. Tudi letošnji jesenski velesejem je ostal zvest svoji veliki dvojni nalogi: da je posredovalec za blago in da daje podnet za napredek naše gospodarske delavnosti, da pa tudi ne pozablja naše kulturne in civilizacijske naloge. Z lepo uspelo razstavo upodabljajočih umetnikov, z razstavo zobnih tehnikov in tudi deloma z razstavo civilne zaščite je izpolnil svojo drugo nalogo na način, ki je zadovoljil vse obiskovalce, a tudi slovensko javnost. Znova je doka- vsa slovenska javnost, ki naj tudi doseže, da bo deležen naš velesejem tudi večje državne podpore. Zlasti pa mora zahtevati vsa slovenska javnost, da se velesejmu povrne škoda, ki jo je imel letos, ker je moral dva dni pred otvoritvijo spomladanski velesejem odpovedati. Tekma harmonikarjev je priva bila na velesejem silno mnogo ljudi, tekmovalcev pa ni bilo nič manj kot 110. Strokovna komisija je ugotovila zlasti velik napredek mladine, dočim so starejši tekmovalci ostali na lanski višini. Letos je bil velesejem zadnjič v starih prostorih. Prihodnje leto bo že prirejen v novih paviljonih. Dolžnost banovine in ljublj. občine je, da dejansko pripomoreta, da bo novi velesejem čim lepši in čim bolj reprezentativen, saj je naš slovenski velesejem. Znova poudarjamo potrebo, da ljubljanska občina pomaga, da z novim velesejmom dobimo tudi dvorano, ki jo slovenska prestolnica tako zelo pogreša. Svečana o beograjskega Prihodnje leto bo v Beogradu vsedržavna razstava Na zelo svečan način je bil v soboto otvorjen 7. beograjski velesejem. Otvoritve so se udeležili člani vlade, nemški, sovjetski, italijanski in drugi poslaniki, razni gostje iz Nemčije, tako dr- Hun-ke, zastopniki vojske, cerkveni dostojanstveniki, zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij ter državnih ustanov in uradov. Ko je prišel kraljev odposlanec general Peter Petrovič, je stopil pred mikrofon predsednik velesejma Milan Stojanovič, ki je izjavil: Nase prve misli naj veljajo pokrovitelju velesejma kralju Petru II. Ker bo drugo leto otvorjen jesenski beograjski velesejem na dan kraljeve polnoletnosti, bo priredil velesejem veliko državno gospodarsko razstavo, da bo mogel videti mladi kralj stanje vseh panog našega gospodarstva. Da se bo mogel v zadostnem obsegu pokazati razvoj našega kmetijstva in živinoreje, je velesejmska uprava žo začela delati na to, da se postavi veliki kmetijsko-živinorejski oddelek na velesejmu. S pomočjo trgovinskega in kmetijskega ministrstva ter beograjske občine so za to potrebna sredstva že zagotovljena. Naša želja je, da služi naš velesejem kot ustanova za zamenjavo blaga in kot šola za čim boljše organiziranje gospodarstva. Velesejem naj daje podnet k izpopol- nitvi vseh naših gospodarskih panog. Nato je govoril beograjski župan Jevrem Tomič, ki je zlasti poudaril, da je postal Beograd gospodarsko središče Jugoslavije šele z beograjskim velesejmom. Nobeno mesto na Balkanu nima tako srečne lege za izvrševanje tako pomembne misije kakor Beograd. Občina bo zato tudi vedno podpirala beograjski velesejem. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju Petru in vsemu kr. domu. Nato je govoril trgovinski minister dr. Andres. Beograjski velesejem je danes že na trdnih temeljih in se je uveljavil kot gospodarska potreba. To dokazuje tudi uspeh letošnjega velesejma. Že takoj ob nastanku velesejma se je videlo, da je bila z njim izpol njena občutna praznina. Beograd, ob dveh velikih plovnih rekah, na križišču zapada in vzhoda, največje potrošniško središče v državi, je naravnost poklican, da ima velesejem. S priznanjem je nato omenil razstavo pasivne zaščite prebivalstva, ki jo je organizirala beograjska občina, z enakim priznanjem pa tudi turistično, Nato je govoril o razstavljenih industrijskih in obrtniških izdelkih ter omenil težave, ki jih morata premagovati naša industrija in obrt. Te težave se morajo premagati, ker se brez povečanja naše industrijske in obrtne delavnosti ne more povečati zaposlenost delavstva. V ta namen pa je potreben tudi preudarjen načrt. Potrebno je dirigirano gospodarstvo, v katerem je določena tudi velesejmom pomembna naloga. Veseli ga, da se bo beograjski velesejem še razširil. Ravno tako je vesel napovedi drž. gospodarske razstave za prihodnje leto. Vsa ta prizadevanja spremlja kr. vlada s simpatijami. Nato je proglasil trgovinski minister dr. Andres beograjski jesenski velesejem za otvorjen. Gostje so si nato ogledali posamezne razstave, zlasti pa nemško, italijansko, grško, slovaško, madžarsko in druge razstave tujih držav. Vse te razstave so bile posebej slovesno otvorjene. Splošna sodba obiskovalcev velesejma je bila, da pomeni letošnji velesejem nov napredek in nov uspeh. gajanja ugodno zaključena. Glede sovjetskega bombaža pa je samo treba, da določena delegacija odpotuje v Moskvo. — Same ugodne vesti že skozi tedne, naša tekstilna industrija pa je še vedno brez bombaža. Naj se ne bi bombaž samo obljubljal, temveč tudi že dobavil! Jedilno olje bo dražje Cene sončnicam so določene letos na 300 din za 100 kg, dočim so bile lani določene na 145 din. Letošnje cene so torej za 155 din ali za 106% višje. Lani so prodajale tvornice jedilno olje na de-belo po 13-50 din franko tovarna. Letos pa ga ne bodo mogle prodajati izpod 18 din. V prodaji na debelo se bo torej jedilno olje podražilo za najmanj 4-50 din pri kg: ali za več ko eno tretjino. Tovarne za olje so že začele odkupovati letošnji pridelek in kakor se trdi v njih vrstah, bi moglo novo olje priti prihodnji teden že na trg. Verjetno pa je, da se bo to zavleklo, ker urad za kontrolo cen kljub opominom industrije še vedno ni določil cen za novo olje. Samo urad za kontrolo cen bo torej kriv, če bodo ljudje še trpeli zaradi pomanjkanja jedilnega olja. Glede količine letošnje proizvodnje olja si mnenja zelo nasprotujejo. Kmetijsko ministrstvo ceni donos semena sončnic na približno 8000 vagonov, kar bi dalo približno 2500 vagonov olja. Zastopniki industrije pa trde, da je v državi največ 5000 vagonov semena sončnic ter bi iz tega semena dobili samo 1250 vagonov jedilnega olja, kar je le 40% normalne letne potrošnje. Letos pa bo potrošnja olja še večja, ker je industrija mila že dobila dovoljenje, da zaradi pomanjkanja kokosovega olja sme uporabljati domače olje. Potrošnja jedilnega olja se letno ceni na 1800 vagonov, industrija mila bo potrebovala 600 vagonov, da bomo skupno potrebovali skoraj 2500 vagonov. Industrialci zato predlagajo, da se takoj dovoli uvoz potrebnih količin semena sončnic, da bi se pravočasno zagotovile potrebne količine. Proizvodnja bučnega olja še ne prihaja v poštev, ker se to proizvaja samo v Sloveniji, in sicer največ 30 do 50 vagonov letno. Nove optimistične vesti o nabavah bombaža S pooblastilom tekstilne industrije ter v soglasju z Direkcijo za zunanjo trgovino se je ustanovil poseben odbor z g. Milijem Pavlovičem na čelu. Ta odbor je dobil široka pooblastila za nabavo bombaža v Turčiji, Egiptu in SSSR. Glede nabave 3000 ton tur škega bombaža so bila pogajanja že uspešno zaključena, ugodno tudi napredujejo pogajanja za nabavo še nadaljnjih 6 do 8 tisoč ton. — Istočasno pa se vodijo pogajanja tudi za nabavo egiptskega bom baza, ki je cenejši ko turški, poleg tega pa odlične kakovosti. More se upati, da bodo tudi ta po- Proti špekulaciji z grškimi boni Zadnje dni je nastalo na domačem deviznem trgu veliko pomanjkanje grških bonov, To pomanjkanje je bilo tem večje, čim večje je bilo povpraševanje naših uvoznikov po grških bonih, da bi mogli plačati grško blago. Zaradi tega je tečaj grških bonov zelo na-rastel. Tako so notirali grški boni 2. septembra 49, 4. septembra pa že 59 in tudi 60. Da bi mogli dobiti potrebne količine drahem za plačilo grškega blaga, smo morali dovoliti izvoz blaga v Grčijo v večji meri, kakor pa je to določala trgovinska pogodba z Grčijo. Sedaj je bilo ugotovljeno, da je v Jugoslaviji zadosti grških bonov, da pa se ti tezavrirajo iz špekulativnih namenov. Devizna direkcija Narodne banke je zato uvedla strogo preiskavo ter bodo vsi, ki niso dali grške bone pravočasno na trg,, poklicani v smislu čl. 7. deviznega pravilnika na odgovornost. Ravno tako tudi pooblaščeni zavodi, pri katerih so se našle večje količine bonov in ki niso bile v predpisanem roku ponudene na borzi. Miloš O petdesetletnik šega trgovstva kot današnjega slavljenca. Kaj je Miloš Oset svojim stanovskim tovarišem in tudi vsemu našemu gospodarskemu življenju, to ve najbolje oceniti naš trgovski stan, pa tudi vsi drugi, ki so prišli z njim v stike. Pa ne samo v gospodarskem življenju, tudi v nacionalnem pogledu se naš Miloš udejstvuje z vso svojo dušo in svojim ognjevitim srcem. Jubilant je član uprave Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki se je kaj pogosto spomni tudi z izdatnimi prispevki. Eden najbolj vidnih predstavnikov našega gospodarskega življenja v obmejnem ozemlju pa tudi v Sloveniji sploh je g. Miloš Oset, lastnik veletrgovine s špecerijskim in kolonialnim blagom ■v Mariboru. Nihče, kdor vidi njegovo vzravnano moško postavo, polno mladeniške svežosti in energije, mu ne bi prisodil, da slavi v ponedeljek petdesetletnico svojega rojstva. Jubilant zavzema v javnosti dokaj častnih in vplivnih mest. Ze drugo troletje stoji na čelu Združenja trgovcev za mesto Maribor, za katero neumorno deluje. Napredek trgovstva mu je prirastel k srcu, zanj se neprestano poteguje in skuša s svojimi zvezami doseči, kar se sploh da. Marsikak korak dalekosežne važnosti se mu je spričo odločnega nastopa in pravočasnega potrkanja na prave duri posrečil v prid našega gospodarskega življenja. Miloš Oset je bil rojen dne 9. septembra 1890. na Gorici pri Št. Juriju v celjski okolici. Posvetil se je trgovstvu in se učil Celju in v Ljubljani pri staro-znani tvrdki Ivan Perdan. Trgov sko prakso je delal kot sotrudnik v Ljubljani, potem pa v Ptuju pri tvrdki Senčar. Pri renomiranih tvrdkah, kjer je sodeloval, si je pridobil solidnega znanja, predvsem pa se mu je vcepil duh realnosti in trgovskega poštenja. Slavljenec se je končno osamosvojil in odprl trgovino leta 1919. v obmejnem trgu Muti v Dravski dolini, kjer je bil po preobratu tudi gerent. Šel je v ta ogroženi . kraj po želji Družbe sv. Cirila in Metoda, da utrdi kot slovenski trgovec naše narodne vrste, kar se mu je tudi v veliki meri posrečilo. Toda Muta mu ni nudila onega gospodarskega razmaha, ki ga je vedno imel pred očmi. Leto kasneje ga že vidimo v našem Mariboru, kjer je kmalu po prihodu prevzel veletrgovino M. Zie-gler na Glavnem trgu, ki jo je v najkrajšem času spremenil v eno najodličnejših slovenskih podjetij. Mnogostransko je udejstvovanje g. Miloša Oseta na gospodarskem polju. Spričo njegove trgovske sposobnosti, bistrega duha in hitre odločitve tudi v izredno zapletenih in važnih zadevah, ga je eden najkrepkejših denarnih zavodov v severni Sloveniji, Posojilnica (Narodni dom), poklical v svojo upravo. Jubilant je član nadzor nega odbora Ljubljanske kreditne banke in cenzor Nar. banke, podružnice Maribor. Vidimo ga tudi v reklamacijskem odboru, v proti-draginjskem odboru, v častnem sodišču pri okrožni sodniji v Ma riboru in na mnogih drugih važr nih mestih našega gospodarskega udejstvovanja. Najvažnejše pa je njegovo delovanje kot predsednik Združenja trgovcev v Mariboru ki mu je v pravem pomenu besede duša in gonilna sila. Prejš nji predsednik in član Zbornice za TOI Ferdo Pinter ni mogel na tem mestu najti boljšega naslednika trdne volje in širokogrudne podjetnosti, predvsem pa pobor-nika za pravice in napredek na- Postopanje kartela S takim nasprotnikom je seveda borba težka. Ta nasprotnik na svoji poti ne izbira sredstev. Osrednji odsek je v svojem apelu na narodne poslance, ki ga je objavil »Trgovski list« z dne 1. marca 1939., naštel precej sredstev in metod, ki si jih ta kartel poslužuje. Značilen primer velikopoteznosti sredstev kartela je opisan v točki 6. tega apela. »Da bi kartel čimprej postal absoluten vladar situacije na jugo-slov. trgu in mogel čimbolj navijati cene, pošilja od v naši državi zbranega denarja ogromne vsote v inozemstvo, da s tem denarjem odvrne druge tuje dobaviteljice nafte od trga v Jugoslaviji. Rafinerija na Reki, ki je do leta 1928. dobavljala dravograjski rafineriji nafto, jo dobila enkratno odpravnino v višini 6 milijonov lir in dobiva stalno letno rento zato, da nam jugoslovanskim trgovcem noče prodajati blaga in da ne dela kartelu konkurence. Pred dvema letoma se je ustanovila v Trstu »Aquila«, največja rafinerija v Evropi, ki je navezana na to, da eksportira 60% svoje produkcije. 8 1. jan. je tudi »Aquila« od jugoslovanskega bencinskega kartela po pogodbi vezana, da ne sme ničesar več v Jugoslavijo dobaviti. Čez 20 romunskih tvrdk je isto-tako vezanih od jugoslovanskega kartela, da ne dobavljajo našim trgovcem blaga. Tvrdka Motoroil je imela v enem samem letu 10 različnih tvrdk v Romuniji in Italiji za dobaviteljice, ker je kartel eno za drugo podkupil, da niso hotele več dobaviti blaga. Ves ta ogromni denar pa izže-ma kartel od naših ljudi zato, da si jih more tembolj zasužnjiti in da napravi vso državo odvisno od njega. Ko mu bo to uspelo, pa bo prišel z novimi represalijami kot se je to že 2 krat zgodilo, ko je kartel radi zvišanja carine na nafto štrajkal in je bencin veljal v Beogradu 20 din liter, na Bledu pa 50 din liter. V primeru vojne pa bi bila naša država izročena njemu na milost in nemilost.« Taktika kartela Zanimiva je tudi taktika kartela, da na očitke nikdar ne odgovarja, vsaj ne stvarno in da nikdar ne toži, čeprav se proti njemu javno grmadijo taki očitki, da jih človek sprva verjeti ne more. Tako jc bil letos napaden kartel z odprtim pismom, ki sta ga objavila »Trgovski list« in beograjsko »Vreme«, da jo zakrivil pomanjkanje petroleja s tem, da je z različnimi mahinacijami prepre čil uvoz petroleja domačim uvoznikom, obenem, pa sam ni hotel več prodajati petroleja — to je ozirom na spreminjanje odstotka petroleja in bencina v mešanici, ki jo imenujemo neprečiščeno nafto prav lahko storil; statistika vojni liferant Malaxa, 'svetovalec kralja Karola Jamendi in drugi. Gen. Antonescu je poslal brzojavki Hitlerju in Mussoliniju takoj po prevzemu vse oblasti v državi. V brzojavkah naglasa svojo vdanost obema voditeljema osnih velesil. V Berlinu smatrajo položaj na jugovzhodu po romunskem preobratu kot jasen ter so prepričani, da bo Sovjetska Rusija ostala še nadalje nevtralna. Madžarske čete so z regentom Horthyjem na čelu vkorakale v od Romunov odstopljeni Novi Vara-din. Madžarske čete so zasedle nato še ves prvi pas, kakor je bil določen v izpraznitvenem dogovoru med romunskimi in madžarskimi oblastmi. Predsednik angleške vlade Churchill je: govoril v spodnji, zbornici o vojnem položaju. Med drugim je dejal: Zgodovinska transakcija med Vel. Britanijo in Združenimi državami Sev. Amerike je bila v Angliji, in Ameriki sprejeta z odobravanjem. Napaka pa bi bila, videti v tem sporazumu kaj več kakor je povedano v uradnem sporočilu. Z izročitvijo rušilcev ni bila kršena nobena mednarodna do-. . . , 5 , , . ,.y , ,. i ločba. Rušilci bodo takoj izročeni v uvoza gotovega petroleja pa po-1 Se do danes nismo slisali, da bi siužb0 vojne mornarice. Nato je Menda ga ni narodnega in kulturnega društva v Mariboru, da mu ne bi bil vsaj član. Na tein mestu bi omenili zlasti Sokola in Rotarijce. Mladi petdesetletnik je mnogo koristil narodni trgovini v severni Sloveniji, zlasti v Mariboru in okolici. Marsikateremu začetniku je nesebično pomagal na noge z aktivno pomočjo, zlasti pa z brezobrestnimi krediti. Naj omenimo pri tej priliki, da se je jubilantu zahvaliti, da ni v Mariboru še večjega pomanjkanja blaga v se- danjih hudih časih splošne nervoznosti, kajti neprestano se trudi, da dobi najpotrebnejše po svojih številnih znanstvih in zvezah v poslovnem svetu, kar potem objektivno in pravično razdeli med mariborske in okoliške trgovce. Ko mu vsa javnost, posebno pa naš poslovni svet, čestitata k njegovi petdesetletnici, želimo g. Milošu Osetu tudi mi, da bi ga na njegovih vidnih mestih, zlasti pa v vodstvu Združenja trgovcev, videli čilega, vedrega in žilavega še mnogo, mnogo let! Tekoča goriva in naša gospodarska o Relerat tainika dr. I. Pustiška na obenem zboru Zveze trgovskih združeni kaže, da se je v 1. 1938. uvozilo 9412 ton petroleja, 1. 1939. pa samo 5504 tone — in je torej petroleja povsod v državi zmanjkalo. Ko je bil kartel poklican na odgovornost, pa trdi odprto pismo, da je z nepravilno kalkulacijo dosegel znižanje monopolne takse na petrolej za 2 din pri kg, medtem, ko se je domačim tvrdkam znižala monopolna taksa le za 025 din pri kg. Z napačnimi navedbami, kot n. pr. za stroške za predelavo petroleja iz surove nafte (iz kalkulacij je razvidno, da stane predelava v Romuniji 6 par pri kg, kartel jo pa računa 1'25 din za kg) in za povprečni prevoz blaga (kartel računa 80 par za kg — najdaljši prevoz iz Bos. Broda do Skoplja pa stane 69"70 in iz Capraga do Jesenic samo 35-60), da je premotil oblasti in s tem oškodoval državo. Na te povsem konkretne obdol-žitve je kartel odgovoril v »Vremenu«, da je njegovo poslovanje pod državnim nadzorstvom. To je res! Samo, kako je to nadzorstvo!, se v tej stvari uvedla kaka pre- govoril o Romuniji ter dejal, da je iskava. Sicer je pa po navedbali bil vedno za to, da se Dobrudža odprtega pisma popolnoma jasno, ^jen^ačtoom^kS seSfpo-' podan dejanski stan prevare m I stopalo z Madžarsko. Vel. Britani-bi moralo državno tožilstvo na ja pa more priznati samo terito-tako iavno obtožbo uvesti kazen- rialne spremembe, ki so nastale s , . . . c, -t •, v - svobodnim pristankom zainteresi- ski postopek. Seveda se najbrž ni ranih sil mogla ugotoviti krajevna pristojnost državnega tožilca. Sicer ima pa kartel v svojem ameriškem predniku lep zgled. Churchill je nato govoril o zračni vojni, ki postaja vedfno boljj ostra in. ki se bo še stopnjevala. Nemci so v večja meri izkoristili svoje sile, da si osvoje zračni pro- Georg Engelbert Graf, znani go- štor, ko mi. Dosedaj so izgube v spodarski pisec je takole karak- 'letalih kakor 1 : 3, v letalcih pa teriziral delo ameriškega petro- 1 } 6 v kor^t Anghje Nemci mo-. . , , , , o t- rej0, svoje napade se zelo povečati, lejskega kartela: a ^ud^ svojo obrambo. Ni res, »Nobeno sredstvo ni bilo pre- kar pravijo Nemci, da je bilo v av-umazano in preogabno za Ročke- gustu uničenih 1921 britanskih felleria če ie šlo za to da uniči aparatov, ker jih je bilo uničenih ieuerja, ce jt sio za iv, ua umu samo 558 Zaradi zračnih napadov svojo konkurenco. Standardski je bilo ubitih 1075 civilistov. Od 13 kartel je rafinirano izkoristil ne- milijonov hiš v Angliji je 800 tako dostatke in pomanjkljivosti zako- poškodovanih, da se ne morejo več rmdnie d« se trn država ni moala P°Praviti- Vlada PnPravl]a nacrt- nodaje, da se ga država m mogla da ^ b0 revnejšim ljudem povrai- lotiti. Razne družbe je uničil, ce- ja ysa škoda od; zračnih napadov. le industrijske panoge ugonobil, Moramo biti pripravljeni, je na- tisoče eksistenc je ubil, škandal daljeval Churchill, da bomo morali je vpil do neba in pod pritiskom I živeti neka4 6aaa v stisnjenih raz- javnega mnenja je končno le napravila vlada temu konec.« (Dalje prihodnjič.) Odkritje kr spomenika Pravi narodni praznik v najlepšem pomenu besede je doživela Ljubljana, ko je na kraljev rojstni dan odkrila spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Iz vseh krajev Slovenije so prišle k odkritju spomenika močne deputacije narodnih, prosvetnih, kulturnih in drugih društev, da se je zbrala v posrečeno preurejeni Zvezdi množica, kakršne Ljubljana že dolgo ni videla. Slovesnost odkritja spomenika je še povzdignila navzočnost Nj. Vel. kralja Petra II-, Nj. Visočan-stva kneza namestnika Pavla, kneginje Olge ter kneževičev Nikole in Aleksandra, ki jih je množica navdušeno pozdravljala. merah. Toda, če pride do vojne živcev in volje, bomo Angleži vzdržali. Naj nihče ne misli, da je nevarnost napada na Anglijo že minila ali da bo minila, kakor hitro je za nami 15. september. Zima, s svojimi viharji more spremeniti pogoje za boj, ni Pa treba, da bi zato popustila vojna na sili. Ne odkrivam nobene tajnosti, če rečem, da je naša obrambna sila zelo narasla. Pred nekaj dnevi smo mo-Fanfare ter lepo odpete himne gh svoje ladjevje v Sredozemskem y t - ■ 1 moriu zelo okrepiti in nase laoje so ustvarile svečano razpoloženje, I ^vUe tudi na Malti ter ko je pozdravil predsednik odbo-1 oskrbele tamkajšnje branitelje s materialom. Gibanja ra za postavitev spomenika vse potrebnim ---------------- goste. Nato je kralj Peter odkril naših sil sovražnik ni motih Prr-... , , . . v. : I cakovati se morajo v vzhodnem spomenik m med glasnimi živio- inozemskem morju težke borbe klici in pokanjem topov so se dvig- v kratkem. Gledali pa bomo na, to, nile zastave ter se je pokazal ve- da bomo gospodarji v vsem Sredo-liki spomenik, delo kiparja Doli- zemskem morju. Nato so bile seje . . .. i .. XT a I zbornice odložene do 18. septembra, narja, v vsej svoji lepoti. Navdu-1 Londonski poročevalci ameriških šenje množice je doseglo tedaj vi- listov pišejo v svojih cenzuriranih šek. poročilih, da se je začela zračna rr * v J A Ji yy , borba med Nemčijo in Anglijo na Ko je župan dr. Adlesic prevzel življenje in smrt. V zadnjih 24 spomenik v varstvo mestne obči- urah je bilo v Londonu in okolici ne, so začele piolagati vence na 1 letalskih alarmov, odlmterihso snomenik številne denutaciie iz nekateri trajali po par ur. Nemški spomenik številne deputacije iz bombarde,rjj mečejo najprej bom- vse Slovenije. Ves dan so nato bi- be za razsvetljavo, nato bombe, ki le pred spomenikom zbrane velike naj terorizirajo prebivalstvo in šele množice ljudstva. nato bombe s težkim r^rie vonr J 'Listi pravijo, da je bilo v soooto nad Anglijo do 2000 nemških letal, Politične vesti terem je zahteval odstop romun- I Tudi angleški bombniki napa-skega kralja Karola. Demonstranti dajo nemške braje v v dno večjem so sredi mesta vzklikali: Kralj Ka- obsegu V pe v Regensburgu r0A,sf, ie dda1 irf Ndrnbergu ter druge kraje, do- čim so Med Romunijo in Bolgarsko je bil podpisan sporazum o odstopu južne Dobrudže. Bolgarska zasede nove kraje med 17. in 21. septembrom. Vest o podpisu sporazuma so" po vsej Bolgarski pozdravili z velikimi manifestacijami in zvonjenjem,. Pred itaUjanskim in nemškim poslaništvom v Sofiji so priredili manifestanti navdušene: ovacije. Romunski kralj Karol se je moral na pritisk železne garde, s katero se je solidariziral tudi general Antonescu, ter pod vplivom velikih demonstracij v Bukarešti odpovedati prestolu v korist svojega sina Mihaela. Novi kralj Mihael je že prisegel in zasedel prestol, _ Demonstracije, ki so se začele v Romuniji po dunajski razsodbi o odstopu Transilvanije, so zavzele posebno velik obseg v četrtek zvečer. Demonstranti so skušali prodreti v kraljevi dvorec. Vodja železne garde Horia Sima je izdal letak, v katerem je protestiral proti odstopu Transilvanije ln v ka- IVI »c IIIVI d, UllUinillU. IkCi uua "^UAjgU V policija proti demonstrantom pre- go napadi na Berlin že redni slabotna, so prihiteli gasilci, ki so ^jsonočni pojavi, skušali z močnimi curki vode raz- pri zadnjem napadu na London gnati demonstrante. Toda njih je bdo po angjeških vesteh ubitih prizadevanja so bila brezuspešna. nad 400 oseb, težko ranjenih pa Nato je nastopilo vojaštvo: ki J® okoli 1300, oddalo več salv v zrak. Toda a - Ameriški zunanji minister Hull monstracije se kljub temu .ap(jnski vladi noto> v nehale in položaj je p^tajai vcu opozarja, da polaga amen- no boljj nevaren, nakar je tudi I -ka ylada veliko važnost na to da gen. Antonescu zahitevai oa Kralja, 0^^ dosedanji položaj Indokine da odstopi. Ob 5. zjutraj je kralj t Nizozemske Indije nespreme-Karol podpisal odstopno listino. njen Kralj Mihael je podpisal dekret, Sovjetska agencija TASS javt^- s katerim se podeljujejo generalu da je poobla.scena, da d nem_ Antonescu diktatorske pravice. An- vesti o sestanku Stalin gchullen_ Ionescu se sedaj oficialno imenuje škim veleposlanikom • govoril vodja mMh Kralj Mihael je na- U=nr «>«JJgE dalje podpisal dekret, s katerim se ^alla tzJf vest o bližnjem ozkem odreka svoji pravici sklepati med- anju med Nemčijo, Italijo, namine pogodbe ter izrekati am- r^LjKo m Sovjetsko Rusijo, ker nesti j o. Obe ti pravici preideta na | se sile osi in Japonska, od- rekle pakta proti komintemi. Novi diktator Romunije je takoj I Med francosko Indokino in Ja-odredil številne aretacije svojih ponči je prišlo do sporazuma ter političnih nasprotnikov. Tako so bodo smele japonske čete skozi bili aretirani .bivši min. predsed- indokino udariti na Kitajsko. Do nik Tatarescu, vojaški poveljnik | sporazuma je prišlo na pritisk Bukarešte gen. Argileanu, veliki Nemčije. Denarstvo Hranilne vloge narasle V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 23 milijonov Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juliju 1940. pri 29. slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7'3 milij. na 763,684.597 din, vloge v tekočem računu za 15'7 milij. na 223 milij. 514.609 din. Tudi število vlagateljev se je gibalo ugodno ter je naraslo število knjižic pri 11, tekočih računov pri 4, skupno število vlagateljev pa pri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje vlog ni morda samo slučajen pojav pri 1 ali drugi hranilnici, temveč je splošen, ker je naraslo stanje vlog na knjižice pri 18 zavodih, po te kočih računih pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pa pri 20 lira nilnicah (od 28, ki sprejemajo vloge). Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te številke znatno zboljšanje na denarnem trgu ter veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode sploh. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 31. avgusta navaja naslednje izpre membe (vse številke v milij. din): Kovinska podloga je narasla za 11'3 na 2.330'4. Devize izven podloge so se povečale za 24'4 na 556'0. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 25'9 na 267‘1. Posojila »o se zopet zmanjšala in sicer za 341 na 1.650'8. Menična posojila so padla za 33‘4 na 1.473‘0, lombardna pa za 0'8 na 177‘7. . Eskont bonov za drž. obrambo se je dvignil za 33’0 na 4.598‘0. Razna aktiva so se zmanjšala za 45'8 na 1.840'6. Obtok bankovcev je zaradi ulti-ma narastel za 293‘3 na 12.2411, obveze na pokaz pa so padle za 300‘97 na 2.181'5. Razna pasiva so se zmanjšala za 29'2 na 330'9. Dejanska vrednost vse podloge je izkazana s 3728'8 ter je skupno kritje naraslo od 25'71% na 25‘85 odstotka, samo zlato kritje pa od 22‘81 na 22'85%. Obrestna mera je ostala še na dalje neizpremenjena. Zlato prihaja zopet v večjih količinah v Združene države Sev, Amerike. V 1. tednu avgusta je prišlo zlata za 12 milijonov dolarjev, v 2. za 85 in v 3. tednu že za 100 milijonov dolarjev. Največ tega zlata je prišlo iz Kanade, Zunanja trgovina Promet na Ljublj Devize Skupni devizni promet v avgustu t. 1. je bil zelo skromen, saj je dosegel komaj 28,51 milij. din, kar znači — v primeri s prometom v juliju — padec deviznega prometa za nad 14 in pol milijona dinarjev, a v primeri s prometom v avgustu 1938. za skoraj 17 milijonov din. Totalni devizni promet v prvih osmih mesecih leta 1940. je znašal 361 milijonov din, tedaj za 12,6 milij. din več kakor v letu 1939. in celo 128,9 milij. din več kakor v letu 1938. Največji promet v avgustu t. 1-izkazuje deviza Berlin v višini nad 23 milij. din, znatno manjši pa je bil v devizi Curih (3,34) in New York (1,95). Efekti Efektni promet je bil v avgustu zelo skromen; delnice Narodne banke so bile zaključene dne 7. VIII. 1940. na bazi din 7.800, delnice Kranjske industrijske družbe, Jesenice, pa dne 14. m. m. po tečaju din 148'—. V ostalih vrednostnih papirjih sploh ni bilo prometa. Tendenca za državne eickte je bila v avgustu 1940. nespremenjeno stalna, tečaji pa so tekom avgusta porasli za nekaj poenov kot je razvidno iz te-le primerjave: 1. avgusta 1940. din 7% invest. posojilo 8% Blairovo posojilo 7% Blairovo posojilo 7% Seligmanovo pos. 4% agr. obv. (1921) 6% begluške obv. 7 % stabil. posojilo 6% obv. dalm. agr. 2'5% vojna škoda v avgus 30. avgusta 1940. din 7% invest. posojilo 99'— 100'— 8% Blairovo posojilo 98'— 99'— 7% Blairovo posojilo 93'— 94'— 7% Seligmanovo pos. 100'— 101*— 51'— 76*— 96 — 68'50 52'— 77'— 99'— 69'50 442'— 445'— te- Jugoslovansko - romunska, trgovinska pogodba je bila podaljšana do 31. oktobra 1940. Monopol špirita je bil uveden Romuniji 1. 1938. in sedaj so bili objavljeni prvi podatki o njegovem poslovanju. Lani je proizvedla Romunija 490.000 hi špirita, za 35% več ko i. 1938. Predelano je bilo 3,5 milijona stotov surovin, od česar je odpadlo 50% na sladkorno repo, 26% na krompir in ostalo na druge pridelke. V prvem polletju 1940 je znašala proizvodnja petroleja 3,045.000 ton proti 3,100.000 tonam lam. Proizvodnja premoga v Belgiji je to dosegla po nemških vesteh [* kakor bi jih bilo mogoče doseči doma. Z ozirom na maksimiranje cen drvom za kurjavo po znani uredbi, pa je produkcija drv še intenzivneje zalagala inozemska tržišča vse dotlej, dokler ni bila znova uvedena visoka pristojbina (din 500’—) za vsak izvoženi vagon drv v inozemstvo. S tem je na eni strani močno prizadeta baš slovenska produkcija drv, ker je na tem polju prednjačila vsej državi, na drugi strani pa se kljub tem drakonskim odredbam vseeno ne pojavljajo na domačem trgu cenena drva v zadostnih količinah. Kajti uveljavljanje uredbe o maksimiranju cen drvom čim dalje bolj otežkoča redno trgovino z drvmi, ker se te uredbo naši manjši producenti (kmetje, zlasti v okolicah večjih mest!) sploh ne drže! In povsem naravna posledica maksimiranja cen drvom, ki so bila zlasti pri nas v Sloveniji pred maksimiranjem dokaj cenejša, je nagel porast cen drvom za kurjavo pri kmečkih producentih. Tako je kmct-produccnt lahko prodajal na ljubljanskem trgu meter bukovih drv po 170 dinarjev, dočim je v tem času smel legalni trgovec, ki plačuje za to davek, prodajati bukova drva (v smislu magistratne odločbe, a na temelju omenjene ministrske uredbe o maksimiranju cen drvom) le največ po din 125'— za 1 pr. m franko kolodvor, torej za nad din 20'— ceneje, kakor pa faktično ta drva n j e ga stanejo. Seveda je na ta način vsaka legalna trgovina oziroma trgovanje naših rednih trgovcev povsem onemogočeno! A posledica tega kaotičnega stanja je, da v Ljubljani n. pr. že par tednov počiva legalna trgovina z drvmi. Mogočna zdravilna moč narave se Se posebno izra2a v naravni ROGAŠKI SLATINI Dosti bolje tudi ni za trgovce drugih krajih naše banovine. Ce bo to stanje trajalo še kaj dolgo, bodo sami konsumentje končno le prisiljeni seči po radikalnejših sredstvih, .ker zima se bliža, drv pa je že zdaj čim dalje manj na trgu, kar je seveda le vzrok prozorne špekulacije.. Tudi drugod bo spravila uredba o maksimiranju cen trgovce z drvmi ob redni posel in s tem ob redni eksistenčni zaslužek ter privedla do tega, da ho poslej nastopal kot prodajalec samo kmet, pa bodisi kot producent bodisi kot ilegalni trgovec. Kar pa zadeva upoštevanja znane uredbe o maksimiranju cen drvom, lahko trdimo, da se je v bistvu sploh nihče ne drži, kar dokazuje dovolj prej navedeni kričeči primer iz vsakdanje prakse. Produkcija oglja Produkcija oglja je zelo zadovoljiva in tudi cene so še dokaj primerne. Veliko tega blaga izvozimo predvsem v Nemčijo po dokaj ugodnih pogojih. Izvoz je čedalje manjši tako v Italijo kakor tudi v druge države; Italija namreč še vedno ne izdaja novih uvoznih dovoljenj. Razmeroma zadovoljivo se razvija naša kupčija z Madžarsko, kamor izvažamo precej desk in tramov, pa tudi nekaj oglja. Nemčija se zadnji čas bolj zanima za naš trdi les; izvažamo nekaj več hrastovih frizov in podobnega blaga. Izgledi za bodočnost niso posebno razveseljivi, vse pa čaka na izboljšanje našega izvoza v Italijo, kamor gre sedaj le'še ono blago, ki ga moramo po starih zaključkih sukcesivno dobavljati. Prenagljenost v plačevanju previsokih cen bi se lahko že v bližnji bodočnosti kruto maščevala. Posebna pravica Gospodarske zveze Ban dr. Natlačen je odločil na podlagi uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, da se poveri preskrbova-nje prebivalstva v vseh srezih dravske banovine ter v mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj v smislu uvodoma navedene uredbe Gospodarski zvezi v Ljubljani. Na njeno zahtevo in račun se v dravski banovini vrši prisilni odkup pšenice in pšenične moke po določbah navedene uredbe. Za poslovanje Gospodarske zveze v tej zvezi izda kr. banska uprava posebne odredbe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je Bmatrati kol opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno Izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Vlaganje prošenj za dovolitev zvišanja cen Kr. banska uprava — referent za kontrolo cen — objavlja: Vsem trgovskim obratom, ki ne bi vlagali prijav za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen na tiskovinah, ki se dobe pri referentu za kontrolo cen, in bi teh tiskovin ne izpolnili predpisno, bodo prijave vrnjene v izpolnitev. Prijavi je priložiti prav tako na tiskovini izpolnjen prepis. Originalna prijava se mora kolkovati po tarifni postavki 1. in 5. taksnega zakona s kolkom za din 30, prepis ostane nekolkovan. Industrijski obrati vlagajo prijave na s strojem pisanih, kolko-vanih vlogah. Priložiti morajo tem vlogam podatke o ceni pred septembrom 1939, o ceni pred odobritvijo ter zvišani ceni, ki se naj odobri. Prijavi je priložiti kalkulacijo, s katero se utemeljuje zvišanje. Tudi ta priloga se mora priložiti v originalu in prepisu. Ako se želi dostavitev obvestila o rešitvi pospešiti, naj se priloži prijavi franki rana in z naslovom tvrdke opremljena kuverta. o skrajšanju šolskega leta 1940./41. za redne učence V. razreda — Odredbe o prevedbi slušateljev juridične fakultete v Ljubljani po uredbi od 20. XII. 1938. — Odločbo o odpremljanju pšenice in pšenične moke iz glavnega proizvajalnega okoliša — Odločbo o pregledu sadja, namenjenega za inozemstvo — Odločbo glede pre-skrbovanja prebivalstva s kruhom v dravski banovini — Odredbe o prometu z živimi parkljarji. Nova nemško-turška trgovinska pogodba Po informacijah iz turških gospodarskih krogov določa nova trgovinska pogodba višino blagovnega prometa med obema državama na približno 800 milijonov din. Nemčija bo dobavljala Turčiji predvsem stroje, tovarniške instalacije, kemikalije in farmacevtske izdelke. V turškem izvozu v Nemčijo zavzemajo glavno mesto tobak in agrarni proizvodi. Nemci so zahtevali, da jim Turki dobavljajo tudi kromovo rudo, na kar pa Turki niso pristali. Ravno tako so Turki odklonili nemški predlog, da se zviša obračunski tečaj za nemško marko. Pogodba ima posebno klavzulo, da bo Turčija dobavila Nemčiji samo toliko blaga, v kolikor bo nemško blago prihajalo v Turčijo. Argentina je prepovedala izvoz pšenice Argentina je prepovedala izvoz pšenice razen v sosedne ameriške države. A tudi za izvoz v te države je potrebno posebno dovoljenje. Dovoljen pa je izvoz pšenice v druge države, če je bila kupčija sklenjena že prej. Argentinska vlada utemeljuje prepoved z znatnim znižanjem domačih zalog. Po uradnih podatkih je padel argentinski izvozni presežek na 850.000 ton. Po trgovinskih pogajanjih z Nemčijo bodo pogajanja z Italijo Koncem septembra se sestane Jugoslovansko-nemški stalni gospodarski odbor. Sedaj se poroča z informiranega vira, da se takoj po teh pogajanjih sestane tudi Ju-goslovansko-italijanski stalni gospodarski odbor, ki je bil predviden že v juniju. Sestanek bo naj-brže v Beogradu. Šele po teh pogajanjih se začno trgovinska pogajanja s Švico in še z nekaterimi drugimi državami. Naivišle cene za meso. mast, slanino banovim Na podlagi čl. 5., odstavek 1. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (Sl. list št. 68/15) določam te-le najvišje cene za meso: Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru je imelo te dni sestanek, na katerem so deloma ugodili zahte vam pomočnikov po zvišanju pre jemkov. Dosegel se je sporazum, po katerem se zvišajo urnine za 50 par v vseh kategorijah. Prvo izplačilo je določeno že za 7. t. m. Združenje poziva vse mojstre, da se točno drže sklepa. Lastniki motornih vozil se v lastnem interesu pozivajo, da v primeru preureditve motorjev za pogon z domačimi pogonskimi sredstvi (metanom, ogljem, drvmi itd.) to takoj, najkasneje pa v treh dneh po končani preureditvi, sporoče v Mariboru pred-stojništvu mestne policije, soba št. 4. One, ki ne bi prijavili tak& spremembe glede pogonskega sredstva v predpisanem roku, bodo zadele zelo stroge kazni v smislu člena 243. zakona o ustroju vojske in mornarice in člena 44. vojaško-kazenskega zakonika. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 4. septembra objavlja: Ukaz o sprejetju ostavke gradbenega ministra dr. Kreka in ime novanju za ministra brez listnice ter o imenovanju Danila Vuloviča za gradbenega ministra — Uredbo o kontroli cen na drobno — Uredbo o izjemnem sprejemanju učencev v V. razred učiteljišč in Goveje meso Cl. 1. Cena 1 kg govejega mesa sme znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela din 16, zadnjega dela din 18—, b) za meso druge vrste sprednjega dela din 13, zadnjega dela din 15'—; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ din 17, druge vrste največ din 14. Cl. 2. Meso prve vrste po čl. 1. te odločbe je meso volov in telic, ki je bilo označeno pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste. V smislu čl. 1. te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat, podplečje, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, podtrebušnica ter odrezki od izrezkov, po cenah za zadnji del pa tile mesni kosi: šimbas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. Cl. 3. Za priklado se določajo te-le na j višje cene: jezik din 18, srce 10, ključa 6, jetra 14, vranica 12, ledvice 16, vampi 10, črevesni loj, surov 6 din, črevesni loj, spuščen din 8, ledvični loj, surov din 12, ledvični loj, spuščen din 14, koža 16, glava 8, možgani din 20 za kg. Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti kosi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. Cl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsom in trebušnici do 10%, jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu, 20 do 25%, k rebrom 5 do 10%. Cl. 5. Po višjih cenah, kakor so določene v čl. 1., se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a) kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni din 26, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče po ceni do din 24 za kilogram; b) bržola po ceni do din 22. Telečje meso Cl. 6. Cena za kg telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet din 18; za stegno in pleča din 16, za vrat in prsa din 14. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ din 16. Cl. (. Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenih v čl. 3., z izjemo telečjih eter, za katera se določa najvišja cena din 24, pljuča s srcem z din 15 od kg, možgani z din 7 od kosa. — Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsa 10 odstotkov, stegno 25% , glave in telečjemu hrbtišču in poleg vsebujočih kosti, pleče 20% različnih in vsebujočih kosti. Cl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ din 28, iz pleč brez kosti z največ din 26. gane 18, za jetra do 14; za pljuča do din 7. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri grosistu ne sme presegati 1 din, pri detajlistu pa din 2. Obrati, ki izdelujejo standardnim predpisom odgovarjajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko pp-staja v dravski banovini. Obrati, navedeni v predhodnih dveh odstavkih, morajo zaprositi za vsako povišanje cen pri prodaji na veliko za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen. Zaključne odredbe Cl. 11. V čl. 1., 3., 5., 6., 7. in 9. navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži okrajnih načelstev in izpostav, za Št. Vid nad L j., Polje, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro Loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, Jesenice, Dovje-Mojstrano, Kranjsko Goro, Bled, Bohinjsko Bistrico, Brezje, Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje', Hrastnik, Zidani most-Radeče, Žalec, Teharje, Šoštanj, Vitanje, Kamnico, Studence, Radvanje, Pobrežje, Košake, Slovensko Bistrico, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakek, Metliko, Planino, Žiri. Cl. 12. V ostalih krajih banovi- ne se morajo računati vse cener razen onih v čl. 9. in 10., za 1 din nižje od onih, ki veljajo v krajih, navedenih v čl. 11. te odločbe. V Ljubljani se smejo cene po čl. 9. in 10. za 1 din zvišati. Cl. 13. Mesarji v Ljubljani, Mariboru in Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v tednu za zakol kupljenih živali na obrazcih, katere je predpisala kraljevska banska uprava v Ljubljani. Cl. 14. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Cl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti, v kolikor so v nasprotju s to odločbo. Ban: I)r. Natlačen 1. r. Cene moke Do določitve maksimalnih cen moki na podstavi čl. 5., odstavek 1. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (Sl. list št. 68/15) se določajo za mline v dravski banovini naslednje cene za prodajo na veliko: Za belo moko (zdrob) din 7'55, za krušno in enotno moko 3-90 din, za otrobe 2 din. Cene veljajo franko mlin, brez vreč. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, 7. septembra 1940. Svinjsko meso, slanina, mast Cl. 9. Cena za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: za hrbet din 20, za stegno 18, za pleče, flam, rebra 16, za slanino in salo 22, za mast din 2 . Cl. 10. Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo te-le najvišje cene: za glavo din 8 od kg, za črevesno mast 14, za ledvice, srce, mož- ustnim * co. LJUBU««« .Vsak ne more v Zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo prlrodrio mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev z rdečimi srci! ono Ovoz fcoKmljaln« robe Veletrgovina s špecerijo Veiepražama »a kavo Mlini za dliava Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBU ANA Telefon It 20-06 Doma in po svetu ma Vladarji vseh evropskih držav so poslali Nj. Vel. kralju Petru n. k njegovemu rojstnemu dnevu brzojavne čestitke. Odlikovani so bili: ministra dr. šutej in dr. Konstanitinovič z redom Belega orla 3. stopnje, minister Pantič pa z redom sv. Save 1. razreda. Minister Pantič je po svojem povratku iz Nemčije, kjer je bil 20 dni, izjavil, da se morajo začeti tudi pri nas izvajati reforme v najhitre|jšem tempu. Te reforme morajo reorganizirati vse naše gospodarsko, socialno in kulturno življenje. Ne sme se več čakata, ker morajo naši kmetovalci in delavci občutiti, da dela vlada intenzivno. GO. Cvetkovič, dr. Maček in doktor Korošec so se sporazumeli o novi organizaciji naše kraljevine, ta organizacija pa mora biti nacionalna. Jugoslovanski vojaški ataše pri poslaništvu v Moskvi polkovnik Žarko Popovič je prišel v spremstvu kapetana Boška Stanojeviča v Moskvo. Ban dr. Natlačen je dobil od ministrskega sveta dovoljenje, da najame pri domačih denarnih zavodih 30 milijonov din posojila za nakup pšenice. Posojilo bo vrnjeno v enem letu. Banovina je nato nakupila v Vojvodini že 300 vagonov pšenice, ki bo začela v 14 dneh prihajati v Slovenijo, da se pomanjkanja moke v Sloveniji ni bati. Ban Hrvatske je razpustil sokolsko župo šibenik-Zader, ker da je prekoračila svoj delokrog. Danes bo v Direkciji za zun. trgovino konferenca zaradi bližnjih trgovinskih pogajanj z Nemčijo. Na konferenco so povabljeni zastopniki zbornic in drugih zainteresiranih ustanov. Na konferenci se bodo razpravljali pismeni pred logi, ki so bili predloženi. Trgovinsko ministrstvo je za sredo sklicalo v Beograd konferenco o oskrbi industrij in prebivalstva s premogom. Konference se bodo udeležili zastopniki zainteresiranih ministrstev, premogovnikov ter gospodarskih zbornic. Novi rudnik magnezita »Jela« blizu železniške postaje Kosovo polje je začel obratovati. Po strokovni oceni je ta magnezit odlične kakovosti Lastnik rudnika je Dominik Dekok, v rudnik pa sta investirana 2 milijona din. Kralj Karol je odpotoval v Švi co. še pred svojim odhodom je izdal proglas na narod. V proglasu pravi, da je delal 10 let v blagor naroda, kakor mu je predpisovala njegova vest. Danes je država pred velikimi nevarnostmi. Da te odstrani, izroča kraljevsko oblast sinu Mihaelu, ki ga romunski narod ljubi. Prosi Boga, da njegova žrtev ne bi bila zaman. Vse mune poziva, da se zgrnejo okou njegovega sina, da dobi tako pod- poro, ki mu je potrebna. Proglas je zaključil z besedami: živela Romunija! Na poziv gen. Antonesca se je vrnila v Romunijo mati kralja Mihaela princesa Helena, ki bo imela odslej naslov kraljica-mati. Francoska vlada se je spremenila. Položaj Lavala je okrepljen in bo ta v bodoče tudi vodil seje ministrskega sveta. Zun. minister Bau-doin je ostal, vojni minister pa je postal gen. Huntzinger, gen. Wey-gand pa je bil imenovan za glavnega delegata za francoske kolonialne posesti v Afriki. Izpadel je iz vlade minister Pietri, ki je po rodu Korzičan. Demokratski ministri so se umaknili strokovnjakom. V Vychyju upajot da bo mogoče sedaj doseči boljše sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Veliko pozornost posvečajo ameriški listi sestanku sovjetskega poslanika Umanskega z drž. podtajnikom Sumner Wellsom. Po informacijah ameriških listov sta razpravljala o položaju na Daljnem vzhodu, zlasti o primeru, če bi skušala Japonska zasesti Nizozemsko Indijo. Maršal Petain je po radiu govoril prebivalstvu francoskih kolonij. Dejal je med drugim: Franclja, Je izgubila vojno. Tri petine njenega ozemlja so zasedene. Pripravlja se, da preživi težko zimo. Francija mora biti kos najtežjim nalogam. Toda njeno edinstvo, zgrajeno s tisočletnimi napori in žrtvami, mora ostati nedotaknjeno. To edinstvo ne sme postati nobeno vprašanje. Zato je vaša prva dolžnost poslušnost. Druga dolžnost pa je, da pomagate vladi pri njenem poslu brez vsake skrite misli. Bolgarski finančni minister je napovedal davčno reformo. V prvi vrsti naj bi se z reformo poenostavila davčna praksa. Tudi pri nas bi bila potrebna taksna reforma. » . Sovjetski listi poročajo, da je dokončana avtostrada, ki veže Stalinobad s Pamirom na visoki sovjetsko-afganski meji. Francoska vlada je odobrila zakon, po katerem se kaznujejo s smrtno kaznijo francoski kapitani trgovskih ladij, ki bi bili v službi neprijateljskih ali vojujočih držav. V Moskvi je bil podpisan nemško sovjetski dogovor o preselitvi Nemcev iz Besarabije v Nemčijo. Zgrajena je nova 130 km dolga železnica, ki veže Leningrad z novo ustanovljeno sovjetsko Karelijo. barva, plesiro 10 Ze v 24 urah sr«ilV.1 itd. Skrobi in svetloliU« srajce, ovratnike in manšete. Pero. »uši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelcnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. • _ HeirAma »Mprinir« d. d. njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani, izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«,