Poltaba plaStni v tfofovtnl LETO X. _V Ljubljani, dne 30. marca 1937. _Stev. 13._.________-ma Številka 1 Din __ VOSEDECJSKI se »prejem« list _____ __^^^^^^ 29% — Liet izha- v uprasi, naročnina ^^^ .^TH^^. MMpp flHHI^^ ^^^^^^^^ ja vsak * Din, na dom in — Epotti doetavljea t S Din. - Celoletna naročnina i« 50 Din, polletna 25 Dia, četrtletna -SLOVENEC.- ratom po dogovor« ^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^ ^ ^^^^^ Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana Bet grajske pogodbe so povzročite premikanje front v Obdonavju Zbiranja nove skupine: Avstrija-Madjarska-Ceskostovaska Madjarski obisk v Belgradu? Italijanski v Ankari Cianov odhod Belgrad, 29. marca. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v soboto dopoldne obiskal najprej italijanski dom in italijansko šolo, nato se je pa napotil v zunanje ministrstvo, kjer je s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadino-vičem izmenjal ratifikacijske listine prejšnje dni sklenjene poltične in gospodarske pogodbe, ki sta na ta način že stopili v veljavo. Ves prizor so po-eneli tudi za zvočni film. Pri tej priliki je grof Ciano izrekel tele besede: Ciano se poslavlja Tudi pri tej priliki se hočem zahvaliti Nj. eks-eelenci g. dr. Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru in rsemu jugoslovanskemu ljudstvu za prisrčni in iskreni sprejem, ki sem ga bil deležen t Jugoslaviji. Odnašam najprijetnejše spomine na svoje kratko ali koristno bivanje t Belgradu. Nj. ekse. predsednik Stojadinovič in jas sva opravila dobro delo. Prepričan sem, da je vsakomur jasen njegov dalekosežni in določni namen za bodoče stike med Italijo in Jugoslavijo, stiki, ki so sedaj zasnovani na načelih, ki nstreiajo v celoti skupnim interesom obeh držav in njihovi želji do miru in obnove. Dr. Stojadinovičeve želje f Dr. Stojadinovič je odgovoril grofu Cianu: Drago mi je bilo, da sem se mogel osebno se-■naniti t zunanjim ministrom grofom Cianom in da sem lahko z njim vred sklenil ta dva dogovora. Koristila liosta nc le nagima dvema državama, temveč tudi miru v tem delu Evrope in sveta. ■ > Z letalom nazaj v Rim Nato se je grof Ciano napotil na zemunsko letališče. kjer si je najprej podrobno ogledal naprave na letališču. Po končanem ogledu in poslovitvi od prisotnih, med katerimi je bil predlednik vlade dr. Stojadinovič z več ministri, je grof Ciano stopil v italijansko enomotorno letalo, s katerim se je še tisto popoldne vrnil po direktnem poletu iz Ze-muna v Rim. Do meje eta ga spremljali dve jugoslovanski letali. Brzojavna zahvala Koj po prihodu v Rim je grof Ciano odšel k predsedniku italijanske vlade Mussoliniju in mu poročal o svojem delu in bivanju v Jugoslaviji. Grof Ciano je po povr8tku v italijansko prestolnico poslal dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri se vnovič prisrčno zahvaljuje za lep sprejem, ki ga je bil deležen v Jugoslaviji. Sedaj pa v Anharo Carigrad. 29. marca. Turški listi potrjujejo vest. da prispe prihodnje dni italijanski zunanji minister grof Ciano v Turčijo. Grof Ciano bo imel ?elo važne razgovore s predsednikom turške vlade Izmetom Inenijem in s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom. Vabilo Avstriji Budimpešta. 29. marca. TG. Posebni dopisnik »Aszt Estac v Belgradu je dobil dovoljenje, da objavi dve naslednji izjavi, prvo izvirajočo naravnost od grofa Ciana, drugo pa izvirajočo od odgovornega mesta jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Izjava grofa (liana se glasi: Italijansko-jugoslovanski sporazum ni t nikakršnem nasprotstvu s pogodbami, ki jih je Italija sklenila i državami rimskega protokola (rimska trozveza Italija-Madjnrska-Avstrija). Ravno nasprotno. Belgrajski sporazum bo imel za posledico, da ta obstoječa prijateljstva še bolj utrdi, prijateljstva, ki jih Italija v rimskih protokolih goji do Avstrije in Madjarske. Izjava odgovornega činitelja jugoslovanske su-nanje politike se glasi: Po sporazumu sklenjenem ■ italijanskim ru-nanjim ministrom grofom Cianom smatrajo odgovorni činitelji jugoslovanske vlade la verjetno, da bo Italija nasvetovala svojima zaveznicama rimskih protokolov, to je Avstriji in Madjarski. naj takoj začneta pogajanja »a sklenitev dvostranskih pogodb, podobnih pogodbam, sklenjenim med Italijo in Jugoslavijo. Madjarski ministrski predsednik Daranvi pa jo v istem listu objavil nekaj misli o belgrajski pogodbi ter dejal, da je ta sporazum dokazal, kako Italija želi utrditi prijateljske zveze z veemi svojimi sosedami, predvsem pa poskrbeti za zbližanje v Obdonavju. V očigled vedno večjih težav, ki razdvajajo zapad neevropske države, je uspeh zgoraj označene politike tem bolj važen. Hodža pri Schuschniggu Zanimiva odkritja francoskih listov dni Pariz, 29. marca. TG. Pariško časopisje zadnje z veliko pozornostjo zasleduje zunanjepolitični razvoj v sreanji Evropi ter se posebno briga za Avstrijo, pri kateri pravi, da se kažejo vidni znaki, da bo svojo zunanjo politiko preusmerila ter se začela približevati Franciji, češ da jo Nemčija vedno bolj ogroža, pri svoji nekdanji zaveznici Italija pa da ne najde več istega razumevanja, ker da se je Italija začela ogrevati za nove ljubezni. Posebno »Figaro«, ki je o srednji Evropi dobro poučen, je objavil zanimive informacije o bivanju praškega ministrskega predsednika dr. Hodže na Dunaju. O tem obisku listi skoraj niso ničesar poročali. Očividno |e praška vlada imela namen doseči, da se čim mani piše o njem. »Figaro« pravi, da je dr. Hodža nstanovitelj načrta o podonavski zvezni drža-žavi in da se je zgodovinski trenutek, ko je mogoče o tem vprašanin koristno razpravljati, ▼ zadnjem časn približal. Dr. II o d ž a ie na Dunaiu Imel z e 1 o dolg razgovor s kanclerjem Schuschnig-g o m, ki ima baje trdno voljo, vse storiti, ds bi čim prej prišlo do kalnega temeljitega sporazuma med M a d jursko in češkoslovaško ter tako pripraviti not za spleSno sodelovanje vseh podonavskih držav brez izieme. Ko bo ▼ aprilu Schuschnigg obiskal Mussolinija v Rimu, bo prinesel s seboj že nekatere čisto konkretne predloge, kajti do takrat upa, da se bodo odnošaji A v s t r I -ja-češkosl o v aSka-Madjarska že znatno razčistilL tf Tempsov" uvodnih Velika diplomatska akcija v srednji Evropi in številni že opravljeni pa tudi že napovedani obiski dajejo nekaterim pariškim listom povod, da se podrobneje bavijo z vprašanji, ki se tičejo organizacije Podonavja. Plaz zasul 20 smučarjev Pod Storžičem ... 12 živih, 2 mrtva, 6 pogrešanih Ljubljana, 29. marca. Iz Tržiča smo danes dobili poročilo! Med številnimi planinci, ki so se podali za velikonočne praznike v planine, je bilo tudi 20 smučarjev. Smučarji so šli danes na smuške poljane na vzpetinah pod Storžičem, kjer jih je zalotil snežni plaz. Sneg je zasul vso skupino smučarjev ter jih pokopal pod seboj. Neki domačin je opazil katastrofo ter takoj odhitel v bližnje vasi in v Tržič. V Tržiču je prosil za pomoč požarno brambo, ki se je takoj podala na kraj nesreče. Do časa, ko pi-Semo to poročilo, je požarna bramba že odkopala 13 smučarjev, od katerih pa je eden bil že mrtev. Pod snegom pa je še vedno 7 smučarjev. Požarna brambn iz Tržiča se trudi, da bi izkopala še ostale smučarje izpod snega. V času, ko smo sprejeli to poročilo, reševanje še traja. Z gora drvijo v nižine neprestano plazovi mokrega snega in ogrožajo tako domače prebivalstvo kakor tudi redke izletnike. Tržič, 29. marca. Ponesrečeni planinec, ki so ga odkopali mrtvega izpod snežnega plaza, je 16 letni Miro Ovsene k, modelir pri tvrdki »Peko« v Tržiču. Tržiška podružnica Slov. planinskega društva jc namreč danes priredila pod Storžičem smučarske tekme, skupino smučarjev pa je zalotil ogromen plaz, ki je zasul vse smučarje. Ob času našega poročila še rešujejo ostalih sedem smučarjev, ki so pokopani pod ogromnim plazom. Dvomljivo pa je, če se bo posrečilo rešiti vse smučarje žive. Iz dosedanjih poročil nam ni točno znan kraj, kjer se jc katastrofa zgodila. Tržič, 29. marca. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Tržiču je imela danes ob pol 1 popoldne napovedano smuško tekmo pod Storžičem, to je na tržiški strani Storžiča. Na to tekmo je šlo 25 tekmovalcev. Ob pol 1 so šli po takozvanem Škarjevem robu, kjer bi se moralo začeti tekmovanje. Pred tekmovanjem pa sc jc utrgal velikanski plaz, kateri je podsul pod seboj smučarje, ki pripadajo vsi delavskim slojem. Doslejsopotcgniliizpodsnc-ga dva mrtveca, Izkopavanje pa je zelo težko in nevarno ter zvezano z velikimi napori. ker plazovi šc neprestano grmijo. Štirje tekmovalci so precej hudo ranjeni, ve čjc lahko ranjenih, vsi pa so zelo prestrašen i. V Tržiču je že ob pol 3 tulila sirena ter so se takoj odpravili gasilci iz Tržiča in Loma na kraj nesreče. Odšla sta tudi oba tržiška zdravnika in še mnogi drugi. Reševanje sc nadaljuje, ker pod snegom leži šc več i»*»to» »Journal des Debats« razpravlja o splošnem prizadevanju, da se ustvarijo neki stiki med Malo zvezo in madjarsko-avstrijskim blokom. Člankar pravi, da se ie la kontakt že ustvaril z belgrajskim sporazumom. Ker pa se oba sporazuma tičeta bolj jadranskih kakor pa podonavskih interesov, meni list, da je imel Hodžin obisk na Dunaju svrlio, da se predrsem skušajo urediti podonavski problemi. »Temps« pravi v svojem uvodniku: Značilno je, da skuša Jugoslavija najti opore tudi izven Zveze, ne da bi se slednja oslabila. Romunija in Češkoslovaška se pripravljata, da bi prav tako razvili svoje odnošaje, da bi tako postali Se prist-nejši in še bolj pričali o niuni solidarnosti_ v vseh okoliščinah. To se je že pokazalo pri podpisu bol-garsko-jugoslovanskega pakta. To je treba ugotoviti tudi sedaj ob zbližanju med Rimom in Belgradom. Nič čudnega ni, da se pojavlja stremljenje po praktično bolje organiziranih gospodarskih stikih med državami v Podonavju. List pri tem opozarja na pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo, ki naj dovedejo do tesnejšega sodelovanja in skupnega odpora proti nemškemu pritisku. Slične zaščite si bo morala najti tudi Madjarska, ki je ob priliki Sv. oče blagoslavlja 250.000 vernikov pred cerkvijo Sv. Petra Vatikan. V baziliki st. Petra se jo na veliko noč vršila pontifikalna sv. maša, ki ji je prisostvoval tudi papež Pij XI. Sv. opravilo je daroval kardinal Granito di Itelmonte. Po končani sluibi božji se je sv. oče pojavil na osrednjem balkonu bazilike sv. Petra. Sv. oce je sedel v srdiji Gestatoriji s tijaro na slavi. Preden je podelil prisotnim svoj blagoslov, je papež izjavil v latinskem jeziku, da je blagoslov, ki ga bo podelil, iiraz njegovega očetovskega priznanja in zahvale za vse tople želje, ki jih je prejel ii vseh krajev sveta med svojo boleznijo. Nato je sv. oče podelil urbi et orbi svoj blagoslov. Na prostranem trgu pred baziliko sr. Petra je bilo navzočih nad 250.000 ljudi. Papeževe besede in blagoslov so prenašale mnogo radijske postaje po vsem svetu. Med pontifikalno sv. mašo so hili v diplomatski loži navzoči vsi diplomatski predstavniki pri sv. stoliri. Odsoten je hil samo nemški poslanik. Pn blagoslovu, ki ga je sv. oče podelil množicam, se je vrnil v svoje zasebno stanovanje, kjer ga je pregledal njegov osebni zdravnik, ki je ugotovil, dn je zdravstveno stanje sv. očeta nespremenjeno. Vrhovni cerkveni poglavar se je počutil samo nekoliko trudnega. Schuschniggovega poseta v Budimpešti izjavila, da je pripravljena proučiti probleme gospodarskega sodelovanja z ostalimi sosednimi državami, kar pomeni ▼ prvi vrsti s ČeSkoslovaiko. Na ta način se je skrčil teren za novo pot. po kateri bo mogoče vsem prizadetim državam, če bodo krenite za njo količkaj dobre volje, doseči važne rezultate. Izhodna točka prave oodonavske organizacije, ki se je že tako dolgo zamani skušala ustvariti v eni ali drugi obliki, bo najdena morda sedaj. Že lani se je lahko zabeležilo mnogo zaupnih odnosov med Avstrijo in ČeSkoslovaiko. Toda na eni strani je bila proti temu Mad|arska, ki je za vsako ceno zahtevala neke politične koncesije, na drugi strani pa v Jugoslaviji niso zaupali Italiji in rimskim protokolom. To sta bili oviri, ki sta sedaj odstranjeni. Jugoslavija sc je sporazumela z Italijo tako, da so se odpravili vsi spori med obema velesilama. Tudi v Budimpešti prevladuje, kakor vse kaže, mnogo bolj zdravo naziranje, in se že pojavlja potreba po ureditvi gospodarskih in življenjskih interesov, ki narekujejo predvsem neodvisno eksistenco na prvem mestu. List nadalje govori o pomenu Tataresco-vega obiska v Pragi. Ne gre dvomiti, da pomeni gospodarsko sodelovanje vseh podonavskih držav osnovo za novo politično sodelovanje. Dejstvo, da države, katerih zunanje akcije so bile doslej pod vplivom čestokrat nasprotujočih si stremljenj velikih sil, sedaj same skušajo doseči skupno pot, da se same direktno sporazumejo in organizirajo v podonavsko zajednico na osnovi medsebojnega spoštovanja suverenosti vsakega prizadetega naroda, to je znamenje časa, ki nikogar ne more varatL Kanya pride v Belgrad Madžarska se je odrekla revizionizmu ... Budimpešta, 29 marca. TG. V političnih krogih madjarske preslolice še vedno zelo živahno razpravljajo o sporazumu, ki je bil sklenjen med Italijo in Jugoslavijo. Vsi listi posvečajo temu dogodku velikega tedna nezmanjšano pozornost, tem bolj, ker je prišlo v javnost, da bo v zvezi s preobratom v italijansko-jugoslovanskih odnošajih že meseca majnika obiskal jugoslovansko prestolico tudi madjarski zunanji minister de K a n y a. Madjarski listi komentirajo belgrajski dogodek in pravijo, da ga najbolj označuje dejstvo, da se je Italija, ki so jo smatrali dolgo časa za voditeljico revizionistične misli v Evropi, sedaj končnoveljavno izrekla proti vsakemu revizionizmn. V politični pogodbi, sklenjeni z Jugoslavijo, se je Italija obvezala, da bo spoštovala vse obstoječe pomorske kakor suhozemske meje Jugoslavije in da se bo vzdrževala tudi vsakega delovanja v kakoršnem-koli smislu, ki bi imelo značaj rovarjenja proti Jugoslaviji odnosno proti nedotakljivosti njenega ozemlja. Ker pa je v rimskih protokolih, ki so temelj trozveze Italija—Avstrija—Madjarska, jasno zapisano, da nobena od treh zaveznic ne sme samostojno i>odvzeti kakšnega zunanjepolitičnega koraka, se samo po sebi razume, da se je morala Italija prej posvetovati z Avstrijo in Madjarsko, predno je mogla pristati na obveznosti, zapisane v jugoslovanski pogodbi, lz tega sledi nadalje, pišejo peštanski listi, da je Madjarska, ki je doslej sanjala samo o revizionizmu in pri tem imela v vidu tudi Jugoslavijo, s tem, da jc dala svoj pristanek na italijansko politiko do Jugoslavije, tudi sama slovesno izrekla, da se odpoveduje vsakemu r e v i t i o n i z m u napram jugoslovanski državi. Med Jugoslavijo torej in Madjarsko ni več nobenih spornih točk in bi bil obisk madjarskega zunanjega ministra v Belgradu samo logična posledica najnovejše politike v Podonavju. Madjarski listi fioročajo ludi iz Belgrada, da pomeni pogodba z Italijo razširitev ploskve za sodelovanje v Podonavju, kajti pogodbe, ki so bile podpisane pomenijo prvi okvir za novo gospodarsko zbiranje v Podonavju in tudi migljaj, da je Jugoslavija pripravljena, da se pridruži k gospodarski skupnosti rimske trozveze, in da je s tem tudi Mala zveza pripravljena, da stopi v gospodarsko sodelovanje z rimsko t r o z v c -z o. V Belgradu pričakujejo, tako pišejo madjarski listi, dn bo letošnji jugoslovanski izvoz dosegel 800 milijonov dinarjev. Italijo Po španskih bojiščih Salamanca, 29. marca. AA. Po službenih jx>-datkih nacionalističnega vrhovnega poveljstva je bila situacija snoči okoli 20 naslednja: Ni> severnem bojišču so na odseku pete divizije nacionalisti zavzeli važno pvostojanko pri Ca-lamoci, na odsekih 6. in 7. aviljske divizije ni bilo posebnih dogodkov, le topništvi sta se obstreljevali. 46 delavskih miličnikov je preetopilo na nacionalistično stran, med njimi 26 v pojx>lni bojni opremi. Na fronti uorijsk« divizije je bil odbit napad na nacionalistične postojanke pri Laeruzu. Nasprotnik je imel pri tej priliki velike izgube. Na madridski fronti sta se nasprotnika na posameznih Vojaška moč CSR Praga. 29. marca. b. Tukaj objavljajo iz uradnih virov piotiatke o moči češkoslovaške oborožene sile v primeru izbruha vojne, 'lako lahko CSR v vojni nemudoma mobilizira poldrugi milijon vojakov. Bojnih letal ima ČSR 562. ki pa ee v primeru vojne lahko takoj povzpnejo daleč nad tisoč aj>a-ratov. ropi vsekakor preskrbela kakšno avanturo. odsekih le obstreljevala. Tam sta na nacionalistično stran jireslopila neki jioročnik in n-ki pod-narednik, ki sta pripadala prednji rdeči brigadi, razen njiju pa še 5 delavskih miličnikov. Na južnem bojišču so nacionalisti pri Granadi odbili večji napad. Republikahc.i so z njim sku-ali zavzeti El Conjuras. Tudi pri Orgivi jo bil odbit napad republikancev. Republikanci so ee motali tam naglo umakniti. Mnogo izmed njih je obležalo na bojišču. Drobne vesti Papež je odlikoval italijansko kraljico z zlato rožo. Odlikovanje ji bo 5 .aprila dopoldne izročil papežki nuncij pri kvirinalti msgr. Bongoncina Duca. Drča. U Rudniški inženjerji so končno v bližini Cnm-pigiia Matrima v Italiji našli cinkovo rudo. Kks-ploalacija se bo pričela v najkrajšem času. V bližini so našli tudi hromovo, ki jo italijanska industrija še prav jioscbno potrebuje. V Moskvi je neznanec kamenjal tamkajšnjega japonskega poslanika. Sovjetska policija je nemudoma uvedla preiskavo in aretirala neko stimliivo osebo, glede katere se je ugotovilo, da je bila organizirana v komunistični stranki. Prišla je pomlad snežena Ljubljana, 29. marca. Naši družinski pesniki, ki so se že pripravljali, kako bodo opevali cvetoče tulipane, so se letos bridko zmotili ter so morali priznati, da je stara ljudska modrost bolj točna od njihovega pesniškega navdaltnjenja. Včeraj v nedeljo in danes v ponedeljek je bilo v Ljubljani tako. da si prijatelji meti seboj niso voščili velikonočnih praznikov, praznika Vstajenja, temveč da so drug drugemu s pristno ljubljansko ironijo voščili: »Srečen božič!« In res letošnji velikonočni prazniki niso bili podobni vstajenju narave, temveč njeni smrti. Cvetlice so že Idile. Na trgu si dobil za majhen denar na izbiro telohov, zvončkov, trobentic, vijolic in celo kronic, pričakovali pa smo že narcis, toda nenadni vremenski preobrat |e napravil sneženo črto čez vse upanje. Stari I lersche! se je zopet bridko zmotil. Ponavadi njegove prerokbe na podlagi mesečevih sprememb drže dobro. Zdi pa se, da so flerschlove prerokbe res držale za prejšnje stoletje in za mesto L>unai, v tem stoletju in pa za mesto Ljubljano so nekoliko premaknjene. Tako je Herschel res napovedal ob zadnjem ščipu lepo vreme, ki pa je držalo samo en dan, to je na veliki petek. Ze na veliko soboto je pričelo deževati in ponoči celo snežiti. Z malimi izjemami je deževalo in snežilo vso veliko nedeljo in danes, ves velikonočni ponedeljek. Ta fiomladanski sneg ni napravil nikomur veselja. razen gledališču, kinematografskim podjetnikom in lastnikom javnah lokalov, kamor so se ljudje zatekali. Bilo je brezupno, da bi se kdo oddahnil v okolici in le optimisti med smčarji so odšli v gore. pa še fi so se vračali kaj kmalu nazaj, tako da so bili gorenjski vlaki v smeri proti Ljubljani nabito polni. Novi sneg je namreč vlažen in za smuko skrajno nepripraven. Med solidnimi meščani in šport ljubečo mladino se je naenkrat pojavila sloga: oboji namreč zabavljajo čez novi sneg, ki res ni dosti prida. Huje so v skrbeh lastniki vrtov. Jablane in hruške res ne cveto, toda tam v Trnovem in na peri- feriji je že pognala berivka, jedli smo že ljubljanski motovileč in regrat — vse je sedaj pod snegom. Marelice in breskve so že pognale popke, in ako bi vreme velikega pelka trajalo še nekaj časa, pa bi doživeli krasne čudeže pomladi. Sadili smo že da-!ije in podobne rože, sedaj pa ne vemo, kaj bo iz njih, ali jim bo mokri, toda topli sneg prizanesel. Kraljica rož, žlahtna vrtnica, je v hudi nevarnosti, da snežinke ne zamore njenih jioganjkov. Dobivamo poročila z gora in iz dolin. Od povsod nam jioročajo o velikih snežnih zametih. Na gorah je zapadel sneg nad meter debelo. Na Notranjskem je j>a burja nanesla toliko snega, da je jiromet po cestah kar onemogočen Železniški promet je kolikor toliko v redu, toda železniška uprava je razposlala v razne smeri lokomotive s plugi, ki sproti odstranjujejo sneg 6 tračnic. Vlaki prihajajo le z malimi zamudami. Trpi pa telefonski promet. Iz Ljubljane je skoraj izključena vsaka zveza z Zagrebom in Belgradom. Tudi po Ljubljan, je sneg prekinil nekatere telefonske zveze. V nedeljo zvečer je v dolenjskem okraju v Ljubljani povsod ugasnila električna luč, ker je sneg zopet prevrnil transformatorsko napravo. Škoda je bila kmalu |x>pravljer.a. Še večjo zmedo je napravil sneg jx>nekod na deželi, kjer je tudi prekinil električno mrežje. Glavna nevarnost pa še ni minula. Smo namreč tik pred začetkom aprila in po enakonočju. Naj nastopi sedaj jasno vreme, potem bomo imeli ponoči najhujšo |K>ledico. Ce pa jxidnevi jvosije toplo 6once in pripiha južni veter, se bo sneg stajal v nekaj urah, nakar dobimo povodnji, katerih naj nas Bog obvaruje! Dolenjci so razočarani, ker so se o božiču greli pred zidanicami in srkali lastni pridelek svojih vinogradov v jasni, topli sončni luči, sedaj za veliko noč pa so morali tolči pirhe ob čim bolj zakurjeni peči. Imeli smo lejio zimo, toda kar slutili smo, da bo velika noč snežena. Da se bo stara ljudska napoved: «Božič zelen, velika noč snežena!« leto6 tako natančno uresničila, pa res nihče ni slutil. Velikonočni prazniki V Ljubljani Ljubljana, 09. marca. Znamenje mraka in slabega vremena se je vleglo letos na ljubljansko praznovanje Vstajenja. Slavili smo vstajenje našega Gospoda, nismo j>a slavili vstajenja prirode. Srca eo bila polna ljubezni in vroča, narava pa je bila hladna, deževna in snežena. Niti ena procesija Vstajenja ni bila letos na prostem, temveč vee jio cerkvah. Cerkveno slavje Vstajenja je bilo v soboto v etolnici. Glavne obrede je opravil škof dr. Rozman. Navzočih je bilo mnogo občinstva in dostojanstvenikov, med temi ban dr. Natlačen, divizijonar ge-general Tonič, mestni iujvan dr. Adlešič, predstavniki in načelniki posameznih uradov, predstavniki posameznih korporacij, društev itd. Pri službi božji je krasno prepeval mešani zbor pod vodstvom dr. Kimovca in ob spremljavi msgr. Premrla na orglab. V Mariboru Maribor, 29. marca. Velike noči, kakor je bila letošnja, Mariborčani skoraj ne pomnijo. Star pregovor: »zelen božič, bela velika noč« se je letos žal predobro uresničil. Sneg je med dežjem padal vse dni, mrzla burja je preganjala ljudi z ulic v kavarne ter k domačemu zaj^ečku in vse to je vplivalo tudi na zunanji sijaj teh najlepših praznikov, ki jih sicer Maribor praznuje z velikimi slovesnostmi. .Maribor se je letos zelo lepo pripravil na Vstajenje. Duhovna obnova v velikem tednu je bila v mariborskih svetiščih vzeledna. K cerkvenim govorom je prihajalo izredno veliko ljudi. Tudi mariborska inteligenca 6e je letos lejxi pripravljala ter so bili govori za ra-zumništvo v jezuitski kapeli. Pomenljive cerkvene slovesnosti v velikem tednu so zlasti v stolnici bile dobro biskane. Zal je vreme na veliko soboto pokvarilo zunanji sijai slovesnosti Vstajenja. Vršilo se je saino po cerkvan. ki so bile naj>olnjeiie do zadnjega kotička. V stolnici, kjer je opravil pomembne obrede prevzvišeni knezoškof dr. Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. so prisostvovali Vstajenju predstavniki vseh tukajšnjih oblastev, katoliških društev in organizacij. Tudi na oba velikonočna praznika je bil naval na cerkve ogromen. Novi grobovi f M. Katarina Zavodnik V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ^velikonočni ponedeljek ob 6. uri zjutraj po težkem trpljenju, a mirnem smrtnem lioju zaspala v Go-sjKidu uršulinka mati Katarina Zavodnik. Zaradi svoje preudarnosti in uvidevnosti, zaradi zanimanja za gosj>odarsko in gosjx)dinjsko vprašanje je pokojnica skoro vseh 43 let redovnega življenja s predstojniki delila skrb za gmotno stanje redovne hiše. 27 let je bila voditeljica samostanske kuhinje, 5 let je oskrbovala vrt, 6 let je bila hišna upravnica. S toplim srcem, s prijaznim pogledom, večkrat s šegavo besedo je skrbela za jaotrebe posameznih redovnic, zato je tudi uživala ljubezen vseh. Ni pa hila pretirano skrbna Marta, tudi kot Magdalena je zvesto gojila duhovno življenje. Zmagoslavni Zveličar naj jo skoro povode na večno velikonočno praznovanje ! Pogreb bo v torek, 30. marca ob t. uri popoldne. Dr. Lfadevit Pivko nenadoma umri Popoldne je v Mariboru nenadoma umrl v svoji vili na Betnavski cesti 35 profesor dr. Ljudevit Pivko, star 56 let. Pokojnik je bil rodom iz Nove vasi pri Ptuju ter je bil že pred vojno profesor v Mariboru, kjer je bil znan kot zaveden narodnjak. Tekom vojne je postal ztian po vsej Avstriji in drugod ker je na tirolski fronti odšel z vsem bataljonom na italijansko stran. Po prevratu se je vrnil v Maribor. Leta 1925 je bil na listi SDS izvoljen za jx>slanca in jkhioviio je bil izvoljen zopet na Ziv-kovičevi listi. Volitev v letu 1035 pa sc na Jevtičevi listi ni več udeležil. Bolehal je že nekaj mesecev m je bil nedavno v Zagrebu operiran. Danes je nenadoma podlegel zavratni bolezni Pogreb bo v sredo popoldne. Naj počiva v miru, preostalim nase •ožalje! ■f V Ljubljani je v 06. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gosjia Terezija R a n t. roj. Pšenica, mati pokojnega višjega vojnega sujieriorja p. Huberta Ranta in soproge uglednega ljubljanskega brivskega mojstra gosp. rranchettija. Poko- pali jo bodo v sredo, dne 31. marca ob 2 po]x>Idne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje! + V št. Vidu nad Ljubljano je na velikonočno nedeljo zvečer po daljši bolezni mirno v Gosfiodn zaspala gospa Cilobočnik Marija. Rajnica je bila vzgledna krščanska žena in skrbna mati. Vse njeno življenje je bilo posvečeno v tihi skromnosti Bo£u in družini. Naj ji sveti večna luč. Preostalim naše globoko sožalje. -f- V Postojni je umrla na veliko soboto, dne 27. t. in in bila včeraj pokopana gospa Marija C u k. mati pokojnega pred leti umrlega strojnega stavca Jugoslovanske tiskarne gosp. Alojzija Čuka. N. v m. p.! — Sv. maša zadušnica za jx>kojno gosno se bo brala v cerkvi sv, Petra v Ljubljani 6. aprila ob 7 zjutraj. Dr, Josip Čerin - 70 letnik Te dni obhaja 70-|etnico svojega rojstva glasbeni delavec, čigar ime je v razvoju slovenske glasbene kulture zapisano na vidnem mestu. Slovenska reproduktivna umetnost zlasti je dolžna hvale človeku, ki je mnogo svojih sil naklonil podvigu in rasti posebej slovenske simfonične umetnosti, ki «i je po njem najprej utirala jv>t med slov. ljudstvo. Dr. Josip Čerin se je rodil 29. marca 18f>7. leta v Komendi pri Kamniku kot sin ljudskošolskega učitelja. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in ee je med tem že učil glasbe pri Foersterju in pri Gerst-nerju. Po maturi je bil eno leto violinist ljubljanskega deželnega gledališča: ko pa je I. 1887. gledališče pogorelo, je odšel študirat dalje na Dunaj. Vpisal se je na pravo in obenem na konservatorij, poslušal pa je na univerzi tudi muzikologijo; najbolj znameniti učitelji so mu bili Bruckner, Schalk, dr. Adler in drugi. Na Dunaju je dovršil konservatorij z odliko, obenem pa dosegel doktorski naslov iz muzikologije in sicer na jtodlagi disertacije »Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in njih poraba v poreformacijskih časih«. Čeri novo življenje je bilo zelo pestro. Že v štu-dentovskih letih je nastopal kot pevovodja in kot organist. Prvi organist je bil nekaj časa jio dovršenih študijah tudi na Dunaju, na dvorni cerkvi sv. Avguština. L. 1896. je prišel v Ljubljano in nastopil službo na šoli Glasbene Matice, obenem pa je bil tudi pevovodja in dirigent in je v tej funkciji zlasti plodonosno deloval. Prirejal je z domačimi močmi velikopotezne koncerte, na katerih je izvajal največja svetovna dela (n. pr. Bachov Pasijon, Mozartov Requiem, simfonije svetovnih velikanov itd.), obenem pa pospeševal tudi domačo umetnost in jo izvajal, v kolikor je bila na razpolago (Vilhar, Ma-šek, Parma itd.). Ko je leta 1898. prevzel vodstvo Glasbene Matice za stalno Matej Hubad, se je podal Čerin zopet na Dunaj, kjer je prevzel službo kapel-nika na Volksoperi. L. 1005. pa je prevzel za stalno kapelništvo vojaške godbe in mu ostal zvest do zadnjega, dokler ni pred nekaj leti stopil v pokoj. Ta služba ga je vodila iz Dunaja v Budimpešto in nato v Prago, kjer si je izdelal tako popoln ansambl, da je z njim prirejal koncerte po vseli večjih meetili. Po svetovni vojni se je dr. Čerin vrnil zopet v domovino, kjer je v Ljubljani osnoval vojaško godbo ter je postopoma nje članstvo tako izpopolnil, da je skoro dobil v njej simfonični orkester, s katerim je potem zopet prirejal koncerte največjega obsega. Ti Čerinovi simfonični koncerti, na katerih je zaživela svetovna simfonična umetnost najvišjega reda, so bili posebne važnosti za ljubljansko glasbeno življenje, saj je na ta način spoznavalo ljubljansko občinstvo, ki so ga sicer tako močno krmili predvsem z zborsko glasbo, tudi simfonično umetnost ter dobivalo polagoma do nje odnos. S tem je nedvomno Čerin zarezal tako močno potezo v glasbeno kulturo Slovencev, da je ne bo več mogoče prezreti in zabrisati. In čeprav je moral od pretiranega umetniškega nacionalizma za vse to evoje požrtvovalno delo sprejemati očitke, češ, da uvaja k nam nemško kulturo (strah pred nemško umetnostjo kakega Beethovna in Bacha se med nami sumljivo plazi še dandanes), mu vendar danes ne more nihče odreči vrednot, ki jih je dni slovenskemu glasbenemu življenju. Kol skladatelj ee dr. Čerin ui mnogo udej-stvoval; še največ je ustvarjal v zmislu prirejanja domaČe narodne glasbene motivike (Solncni dnevi, Iz, vrela ljubnvi itd.) ali pa je ustvarjal krajšo skladbe in koračnice za svojo godbo. Zložil je tudi evharistično himno. Sicer pa je in bo ostal njegov glavni poudarek na polju slovenske reproduktivne glasbene umetnosti. Ob visokem jubileju spremljamo našega jirizna-nega glasbenega delavca z najtoplejšimi željami in izrekamo iskrene čestitke. Zcmunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi. Deževalo bo jire-težno v severni polovici države, posebno v zn-padnih krajih. Po gorah bo snežilo. Temperature bodo v severnih predelih ?e nadalje padle Minister dr. Kožul v Mariboru Maribor, 29. marca. Danes proti poldnevu se je nenadoma pojavil v Mariboru gradbeni minister dr. Marko Kožul, ki se nahaja s svojo družino čez praznike v Rogaški Slatini. Pripeljal se jc v Maribor v spremstvu šefa svojega kabineta in zdraviliškega ravnatelja Grač-nerja. Odšel je takoj na okrajno n3Čcistvo. kjer je obiskal načelnika okraja levi breg dr. Popoviča. Nato je konferiral z voditeljem tehničnega razdelka ing. Vanekom in drugimi eksfierti. Zanimal se je zlasti za naše ceste, posebno pa za delo na cesti od meje pri Št. Ilju proti Ljubljani in Zagrebu. Opoldne je bil na kosilu v hotelu »Orel«, kjer je sprejel mariborskega jiodžupana Pranja Zebota. Ta mu je tolmačil nujne potrebe za zboljšanje naših prometnih zvez, posebno pa še za cesto od meje proti Ljubljani. Gosp. minister je sledil z velikim zanimanjem referatu gosp. podžupana, ki je še posebej naglašal, da je treba obstoječi zakon in pravilnik glede banovinskih in bivših okrajnih cest temeljito spremeniti, če hočemo naše cestno omrežje primerno zboljšati. Ojaozarjal ie, da je prejšnji režim naše avtonomne korporacije, posebno pa dobro delujoče cestne odbore v Sloveniji, iz političnih razlogov s centralističnimi pravilniki tako okrnil, da ne morejo več tako delovati, kakor bi bilo želeti. Radi tega frropadejo jx>leg državnih tudi bivše okrajne in banovinske ceste. Minister se je zanimal najbolj za vprašanja rekonstrukcije ceste od državne ceste do Maribora in naprej proti Ljubljani ter je obljubil, da bo dal potrebne kredite na raznolacro za trasiranie ceste od Maribora čez Slovensko Bistrico do Liubliane. Okoli 12 se ie go6p. minister prijazno noslovil ter se s spremstvom vrnil v Rogaško Slatino. Nov zagrebški župan Zagreb, 29. marca. b. Kr. namestniki so jwi-pisali uredbo, s katero je imenovan za novega zagrebškega župana dr. Pejčič, član Državnega sveta. Iz Prevalj v Dravograd Ljubljana, 29. marca. AA. Kraljevska banska uprava naznanja, da se okrajno glavarstvo v 1're-valjnh preseli 31. marca 1937 r Dravograd. (Uredba notranjega ministrstva od 25. marca 1906. III. št. 33.727). V Prevaljah preneha poslovanje omenjenega sreskega načelstva dne 31. t. m., dne 1. aprila pa začne okrajno glavarstvo poslovali v Dravogradu. Osebne vesli Premeščen je bil: veterinarski svetnik v ppti položajni skupini Pavle Kolcnc iz Prevalja v Dravograd. Upokojen je bil veterinarski inšpektor v položajni skupini 4-1. Josip Koch, nameščen pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju. V poštni službi so bili upokojeni: svetnik dr. Janko Tauzes v položajni skupini IV-2, inšpektor Ivan Rukavina v 5. položajni skupini oba pri poštni direkciji v Zagrebu in kontrolorlia Anka Gradišar v 7. položajni skupini na pošti v Delnicah. Napredovala sta strokovna učitelja Adolf Do-lak. na državni srednji tehniški šoli v Ljubljani v 6. in Viktor Keržan na državni srednji moški šoli v Tuzli pa v 7. položajno skupino. Iz učiteljske službe Belgrad, 29. marca. m. V 8. položajno skupino so napredovali sledeče učiteljice iii učitelji: Bratuž Marjan, Konjice, Srež Martin, Ižakovci, Preskar Dragutin, Mirna peč, Kletofer Frederika. Sv. Bol-fenk na Pohorju, Toreli Ana, Ljubno, Gerbok Alojzija, Nova Cerkev, Boltcžar Viljem, Griže, šešek Vida, Ljubljana, Kocbek Jožefa. Volčja vas, Fister Pavla, Cerklje na Gor., Valcnčič Ana, Šmarje, Rak Evgenija, Št. Ožbolt, Kržišnik Angela. Žiri, Prešeren Adolf, Banjaloka, kočevski okraj, Mate Marija, št. Gotard, Zorn Joža. Račje, Golj Anton, črneče, škof Ana, Svetine, Dušan Ivan, DobrejTolje. Šofer vlomil pri svojem gospodarju Nenavaden vlom se je izvršil v Slov. Konjicah v trgovino Avgusta Otorepca, ki je bil le slučajno pravočasno odkrit. Nasproti Otorejicu je Merškova gostilna. Domača hčerka Vida Markša je šla ponoči budit hlapca in je pri tem opazila pri sosedu odprta vrata v trgovino. Brž je poklicala gospodarja Otorepca, ki je zaprl trgovino in tako ujel tatu. Ta je jiobegnil na podstrešje in se skril za dimnik, kjer so ga potem orožniki našli. Vlomilec je 25 letni ključavničarski pomočnik, ki je bil uslužben pri Otorejicu kot šofer. V trgovino je prišel s jionaroieninii ključi. Vse te ključe so orožniki našli še v vratih trgovine in v ključavnici blagajne, kar je znamenje, da je moral vlomilec bežati, predno je mogel ključe jx>brati za sabo. Orožniki so vlomilca aretirali. Priznal je, da je to zimo že štirikrat, vlomil v trgovino tn odneesl iz blagajne razne malenkostne zneske 20 do 40 dinarjev. Pravi, da je storil radi lega, da ne bi go-sjiodar v blagajni ničesar opazil in jiostal na koga pozoren. Zadnje športne vesti Split, 29. marca. b. Med prazniki je gostovala tukaj sofijska FP 13. ki je tekmovala v nedeljo ril v ponedeljek s Hajdukom in je izenačila v prvi igTi z 1 : 1, drugo pa izgubila s 5 : 0. Šibenik. 29. marca. b. Med prazniki je tukaj gostoval zagrebški Hašk, ki se je meril s šibeniško Osveto in izenačil nedeljsko igro z 2 : 2 (2 : 1), drugo igro je dobil s 3 : 1 (1 : 1). Snoči je romunski kralj Karel priredil v Novem dvoru gala knnccrt v čast jugoslovanske Nj. Vel. kraljice Marije. Navzočih je bilo več sto naj- odličnejšili povabljencev iz vseli romunskih politični h in družabnih krogov. Na koncertu je bil ludi jugoslovanski poslanik Kasidolac s svojo soprogo. Včeraj jc prispel r, Keke v avtomobilu francoski trgovinski minister Paul Itastid s svojo so-jirogo. Mlada jioročenca sla se pripeljala iz Francije čez Italijo. S Sušaka pojdeta v Dalmacijo, kjer bosta obiskalo najlepše kraje. V severni Mandžuriji je prišlo do spopada med večjim oddelkom upornikov in faponskimi četami. Japonci so upornike razpršili. Ubitih je bilo 20 japonskih podčastnikov in vojakov. Dar V počastitev spomina pok. Franccfa Stupice. trg. z železnino pošiljam v prilogi 200 dinarjev za mestno reveže. Ljubljana — šahovski prvak Jugoslavije Ljubljana, 29. marca. Na velikonočno nedeljo se je odigral v Ljubljani, v kavarni »Zvezda * končni šahovski dvoboj med reprezentancama Ljubljane in Novega Sada za šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Z največjo težavo je Ljubljana izšla iz tega dvoboja kot zmagovalec ter si pridobila naslov šahovskega prvenstva v državi. Novosadčani so se namreč izkazali kot izvrstni šahisti, ki jih v bodoče Slovenci ne sinemo podcenjevali, šahovska tekma se je pričela ob 4 popoldne ter je trajala do 8 zvečer. Prekinjene partije pa so se nadal jevale ob pol 10 do pol 12 ponoči. Davi ob pol 9 pa so Novosadčani že odpotovali iz Ljubljane. Na prvi deski je naš šahovski mojster Vasja Pire dobil proti Novosadčanu Br oder ju, Furlani je izgubil proti Novosadčanu Rajkoviču, Preinfalk je izgubil proti zastopniku Novega Sada Kočin-skeniu, Ljubljančan Sikošek je dobil proti Novosadčanu Popoviču, prof. Ludvik Gabrovšck ie dobil proti Novosadčanu Živanoviču, dr. J. Gabrovšck remiziral z Novosadčanom fličem, ing. Weiss je izgubil proti Novosadčanu Czarlyju, Ciril Vidmar pa je dobil proti Novosadčanu Schvvabu. končno stalijo je bilo 4V* : H'A za Ljubljano. 5 tem je Ljubljana postala ahovski prvak države. Drava izroča žrtve Maribor, 29. marca. V Zgornji Vižingi je naplavila Drava truplo vtopljenca, ki ga je najbrž — po obleki sodeč — prinesla iz Avstrije. Vtopljenec je 20—30 let star, 170 cm visok, plavolaa, okroglega obraza, sivih oči in ima zdrave zobe, ušesa zelo majhna, nizko čelo, usta normalna. Oblečen je bil v rujavo-slve pumparice z belimi nogavicami in brez čevljev, v zelen pulover brez rokavov ter rumeno srajco iz boljšega platna. Identiteta se dosedaj ni dala ugotoviti. — V občini Križovljani v Medjimurju je naplavila Drava kar dva vtopljenca, moškega in žensko. Žena je stara kakih 35 let, visoka 155 cm, , oblečena v črno tenko obleko z velikimi rdečimi rožami, ima zdrave zobe in dolge črne lase. -— Moški je izredno majhne postave — 150 cm visok, okrog 60 let star, oblečen v temno suknjo ter modrikasto obleko iz hlačevine. Obe trupli sta bili 2e napol razpadli ter ni bilo mogoče ugotoviti pri nobenem njegove identitete. Starešinski sestanek bo sredo zvečer v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici. Mariborski drobiž Maribor, 29. marca. Smrt je kosila tudi med prazniki ter je bila njena žetev prav obilna. V bolnišnici je umrl v starosti 55 let trgovski zastopnik g. Alojz Macun, brat znanega mariborskega trgovca g. Antona Macuna. — V Cvetlični ulici 33 je umrl v starosti 88 let hišni posestnik Ivan Reicher. — Ob bregu št. 27. je umrla soproga občinskega nastavljenca Marija Leedinek. stnra 77 let. V bolnišnici je pokosila smrt 71 letnega delavca Pavla Kosa in 36 letno soprogo uslužbenca Okrožnega urada Barbaro Sei-frid. Naj počivajo v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! . -V Tragične posledice spora pri kvartanjn. Na velikonočno soboto zvečer sta kvartala v Spodnjem Radvanju v neki gostilni najemniški sin fvaft Bi>-glez in njegov sosed Malek Jožef. Nastal je med njima spor in spopad, pri katerem je Brglez raztrgal Maleku obleko. Ta se je tako ujezil, da je šel domov po dolgo hodalo. pričakal Brgleza na njegovem domačem dvorišču ter mu pred očmi domačih zasadil bodalo dvakrat v prsi pod srcem. Brglez je zelo nevarno ranjen ter obstoja nevarnost, da jioškodb ne bo prestal. Malega so studen-ški orožniki aretirali ter ga oddali v sodno zapore. Reva ob denar. V Taborski ulici je bila okra-dena revna vdova Petrovič Elizabeta. Prihranila si je od ust za največjo silo 400 dm, ki jih je skrivala v postelji. Ko je včeraj prišla od maše, ni bilo denarja več v skrivališču. V Velki so vdrli neznani rokomavhi v t »mošnjo občinsko pisarno. Odnesli so iz blagajne 2409 dinarjev gotovine ter nekaj banovinskih kolkov. Vrata so odprli z ponarejenimi ključi, pisalno mizo pa so razbili s sekiro. Damski prstan je bil najden na Veliko soboto na Glavnem kolodvoru. Lastnik ga dobi v upravi »Slovenca*, Maribor, Koroška cesta 1. Celie t Pavla Sernee. V Kočo novi ulici je umrla na velikonočni ponedeljek ga. Pavla Sernec, vdova jx» davčnem uradniku, stara 52 let. Pokojna zapušča sina Rudolfa, ki obiskuje srednjetehnično šolo v Leskovcu, iti hčerko Ljudmilo, ki je poročena e faktorjem Mohorjeve tiskarne, g. Krofličetn. Pogreb bo v sredo, dne 31. marca ob pol 5 j>o[x>ldno iz mrtvašnice okoliškega jiokopališča. Naj sveti po-kojnici večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Oddaja del mestne občine celjske. Mestna občina celjska razpisuje oddajo del za obnovo lesenega mostišča na mostu čez Koprivnico v Lokrov-cu, zidarskih in tesarskih del v jioslopju Na okopih št. 9, zidarskih del v poslopju na Ce6ti na Dobrovo št. 8, vzdrževalnih del zidarske stroko v poslopju na Mariborski cesti 37, mizarskih, zidarskih in pleskarskih del na Sp. Lanovžu, tesarskih del pri popravilu ostrešja na Grofiji, gradnje železobeton-skega mostu čez Podsevčnico na Lopati, zidarskih in tesarskih dol v poslopju na cesti na Dobravo 8, zidarskih del v poslopju Vrvarska 1, zidarskih, kleparskih in pleskarskih del v mrtvašnici na mestnem pokopališču, na ograjnem zidu in leseni ograji okoliškega jiokopališča ter zidarskih del v mrtvašnici na bolniškem pOkoplišču. Pravilno kol-kovane ponudbo so lahko vložijo še danes do 12 v vložišču mestnega poglavarstva. Posipanje cest. Mestna občina celjska razpisuje prevoz in delno dobavo gramoza za posipanje občinskih cest. Ponudbe se lahko vložijo še danes dopoldne v sobi 5t. 9 na mestnem poglavarstvu. Gluhonemi bodo gostovali v Celju. Društvo gluhonemih v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 3. aprila ob 8 zvečer predstavo v veliki dvorani Narodnega doma. St Vid pri Ptuju Prosvetno društvo Sv. Vid pri Ptuju je vpri-zorilo versko dramo »Žrtev snovedne niolčečnostk. Za to igro je vladalo jx> vsej fari veliko zanimanje. In res so najxilnili gledalci dvorano v Slomškovem domu do zadnjega kotička. In pravijo, da jim ni žal. Igra že vsebinsko zelo globoka in lepa, je bila dobro podana. Igralci eo s čutom in razumevanjem izvedli vsak svojo vlogo. Gledalci pa so igro z veo jTozoniostjo spremljali, kar priča, da sc je ob gotovih trenutkih marsikatero oko orosilo. igralci so bfli deležni velike pohvale. Igro so fiouovili na velikonočni praznik popoldne. < Primorske vesti Obnova kmetijstva v Julijski krajini Službeni list italijanske vlade »Gazzetta Uffi-eiale« je dne 17. tebr. 1937 priobčil uredbo z zakonsko močjo (deecreto — legge), ki daje družbi »Ente di rmascita agraria per le Tre Venezie« (Zveza za obnovo kmetijstva v Julijski krajini in južnega Tirola) pravico, da na imenovanem področju naseljuje kmete iz notranjosti kraljevine Italije, če bi se zgodilo, da bi tamošnje kmetije postale prazne bodisi vsled prostovoljne odprodaje bodisi vsled prisilne razlastitve na osnovi zakonov vojaškega značaja. To nas je napotilo, da pomen delovanja te družbe nekoliko obrazložimo. Družba »Zveza za obnovo kmetijstva v treh Benečijah« obstoja že dolgo vrsto let, toda šele zadnja tri leta je fašistična organizacija tej organizaciji posvetila vso svojo pozornost ter ji nudila tudi vso potrebno oporo pri koloniziranju ozemlja, na katerem po svojih pravilih deluje. Tudi rimska vlada sama je v spoznanju, kako koristno ee % vse nepremičninske vrednosti, omejilo lastninske pravice. Najnovejša uredba pa je možnost prisilne razlastitve še razširila, ker ie uvedla pravico do razlastitve tudi v vseh primerih državne koristi in je izvajanje te pravice izročila v izkliučne roke obnovitveni kmetjski družbi, ki mora po svojih pravilih delati po smernicah fašistične stranke. Ko je izšla ta uredba, je na obmejnih krajih nastala nervoznost. ker so mislili, da je prišel čas. ko bodo lahko vsakega kmetskega posestnika brez nadaljnjega in brez možnosti pritožbe in priklica razlastili in odpodili od rodnega doma. Na vprašanje, ki so ga zastopniki domačinskega ljudstva stavili na merodajnih mestih so sprejeli odeovor, da je takšna bojazen neutemeljena in cla bodo vsi brez izjeme uživali popolno zaščito fašistične pravice in pravičnosti. Mussotinijev obisk v Trstu Šele sedaj je prišlo v javnost, da je ministrski predsednik Mussolini nameravat uradno obiskati Trst prve dni meseca marca. Vse priprave za obisk in sprejem so bile že končane. Tudi letaki, s katerimi bi javnosti obznanili prihod predsednika vlade, so bili že natisnjeni. Prav tako tudi povabila strankam po stanovanjskih hišah, naj se oskrbijo z zastavami, ki se naj na določen dan razobesijo v pozdrav in na čast visokemu gostu. Z obiskom pa ni bilo nič. Zdi se, da je ministrski predsednik Mussolini obisk odpovedal, ko je zvedel, da so se nekateri denarni krogi v Trstu neprikladno izražati o novem italijanskem notranjem posojilu in je njihovo mnenje prišlo na ušesa šefa vlade, ki je takoj sklenil, da kaznuje Trst z odpovedjo svojega obiska. Tržaški denarniki se nahajajo sedaj v neprijetnem položaju, ker niso niti daleč slutili, da bodo njihove besede imele tako dalekosežne posledice. Posojilo no nepremičnine S 1. aprilom je končan rok, ki je b'l postavljen vsem lastnikom nepremičnin v Italiji, torej tudi v Julijski krajini, da odplačajo 5% vrednosti svojih nepremičnin kot posojilo italijanski državi. Kmetsko prebivalstvo Julijske krajine je znano po svoji revščini in je v velikih skrbeli, kako naj to posojilo v pravem roku odplača, kajti zakon predvideva kazenski postopek proti onemu, ki bi termin zamudil. Oblasti so dale drž. bančnim zavodom, predvsem pa banki »Zveznemu zavodu za obnovo treh Benečij« navodila da naj lastnikom nepremičnin priskočijo na jx>moč s tem. da dajejo jiosojila ki bi jim jih kmetje potem odplačevali v milejših obrokih, toda tudi to ni moglo odstraniti zaskrb Ijenosti. ki se je ljudsiva polastila. V Istri, kjer je kmetsko prebivalstvo še bolj revno, so kmetje dobili dovoljenje, da za odplačilo posojila sinejo posekati gotove količine lesa kar pa je zopet nerodno, ker se dela škoda pogozdovanju. Spričo tega dejstva je verjetno, da bodo oblasti pritnorane, da dovolijo splošne olajšave vsaj tako dolgo, da se gospodarske prilike ne sjvemene na bolje. Izpred sodišča Na šest mesecev zapora je bila v Gorici obsojena Marija Ušaj, ki je bila obdolžena. da je vsled nemarnosti povzročila smrt svojega sina Jurija, dve leti starega, ki je padel v vodno posodo in se utopil. . _ Na eno leto zapora bil obsojen Frančišek Cermelj iz Ajdovščine, ker je zlorabljal in pretepal svojo ženo in svoja dva otroka Bernarda in Franca. Frančišek Brajdič. star 65 let, dom« iz Vrsbič- jega vrha, je tako premlatil Franca Pokarja, da je mesec dni bolan ležal v postelji in mu je desna roka postala za trajno nerabna. Toda Brajdič je bil oproščen, ker je dokazal, da je Pokarja pretepel v dobri veri, da je tat. Pred državnim tožilstvom v Gorici sta se zagovarjala Rudolf Weinberger, doma iz Vrtojbe, in Ivan weinberger, doma iz Mirne, ker sta bila od obmejne policije prijeta, ko sta pri Idriji hotela čez mejo v Jugoslavijo, nc da hi imela pri sebi kakršnihkoli prestopnih papirjev. Zagovarjala sta se, da sta brezposelna, da morata stradati in da sta se napotila v Jugoslavijo, da bi tam našla zaposlitve in živeža. Oblast jima je verjela in ju oprostila. Dva surova šoferja, eden, ki se piše Peter Testa in je šofer avtobusa, ter drugi z imenom Peter Krajnic, ki je vozil osebni avtomobil, sta se mo- rala zagovarjati pred sodiščem, ker 6ta na široki cesti povozila do smrt' nekega Daniela Martella-nija. Peter Testa je bil obsojen na 7 mesecev- strogega zapora in na 1500 lir denarne globe. Peter Krajnič pa je bil oproščen. Obsodbe radi tihotaplienia Pretekli teden je bilo izrečeno izredno veliko število obsodb proti tihotapcem. V Tolminn so bili obsojeni: Anton Poljak in Peter Poljak iz Propetnega. ker sta tajno izdelovala vinski sok iz vtihotapljenega grozdja. V Ajdovščini je bila zaprta 44 letna Marija Pegan, ker je prav tako kuhala vinsko žganje in ga prenašala pod 6Vojo obleko. V Volčji dolini je bila spravljena v ječo 41-letna Viktorija Kavčič iz Tabora, ker je razpečavala vtihotapljeno vinsko žganje. V Cirknem je bil spravljen pod ključ Anton Tolotta, doma nekje v notranjosti kraljevine, ker je jirodajal jugoslov. vtihotapljcne cigarcte znamke ^Morava«. V Idriji so našli v hišah Marije Likar in Albine Likar večjo množino jugoslov. cigaret znamke »Drava«, vtihotapljenih iz Jugoslavije Aretirane so bile zaradi tihotapljenja s tobakom še naslednje osebe- Angela in Antonija Peternel s Planine, Fran Jeram iz Cirknega (Podlaniščc-), Justina Vojska iz Cirknega in Tcofil Rujmik iz Cirknega. Vse navedene osebe čakajo obsodbe v zajjorih. — Nadalje javljajo, da je bilo te dni aretiranih še mnogo drugih oseb v obmejnem kraju, ki so iih oblasti zasačile, ko so odhajali v Jugoslavijo ali prihajali od tam s tihotapskimi nanieni. Granata je eksplodirala Anton Klede, Anton Jukič in Anton Jug, znani pod imenom -»trije Tončki«, vsi trije doma iz Solkana pri Gorici, so na gori Sv Katariue preko-pavali zemljo ter na nesrečo zadeli na staro granato, ki je ostala tam še iz časov svetovne vojne. Granata je s strahovitim pokom eksplodirala iu vsi trije Fotički so obležali grozno razmesarjeni v mlaki krvi. Sila jx>ka pa jc bila 'ako velika, da so drobyi granate zadeli tudi skupino dalje proč stoječih treh delavcev ki so bili tudi ranjeni. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico Jukič je že med prevozom izdihnil, Klede in Jug se borita s smrtjo, ostali trije pa bodo kmalu zopet dobri. * Nova maša. Na velikonočni nonedeljk. 30. marca 1037 je imel na Gorah pri Idriji novo sv. mašo gosp. Gnjezda Štefan iz zuatie'Podobnik-Gove-karjeve družine Blagi materi je Bog dal za veliko noč najdražji velikonočni piruh — novomašnika. Grgar je dobil novo lašistično vodstvo, in sicer so bili imenovani v direktorij krajevnega fašija naslednji pristaši: Ivo Rossi. Senastiano Candura, Giusppe Balestra in Miha Suligoi. Tudi v St. Vidu na Vipavskem |e bilo imeno- vano novo krajevno fašistično vodstvo Imenovani so naslednji člani: Ferdinando Poštovan. Ciril 1'eli-kon, Aleksander Sluban Viktor Semen Hiša in gospodarska poslopja so jiogorela dru žini Katarine Ceškut v Mirni. Skoda ztiaia 5000 lir. Samo jKigumu gasilcev gre hvala, d.i se jx>žar ni razširil tudi na sosedna poslopja. Ceškuti pa so občutno oškodovani, ker jim jc zgorela vsa krma in mnogo pridelkov. Živino in hišno opravo pa so še pravočasno rešili. Zavarovalna vsota pa krije vso nastalo škodo. — Hud jiožar je pustošil tudi po Prvačini. kjer je uničil gosjiodarsko f>oslopje Jožefa Prevšeka. čeravno se je predvsem orožništvo silno trudilo, da ogenj jv>gasi. Nastala škoda presega 10.000 iir, ki pa niso krite z nobeno zavaro valnino Nedaleč od Prevšckovega posestva je izbruhnil ogenj tudi v poslopju Ivana Bczeta. toda ognjegasci so j>ožar obvladali, tako da škoda ni tako velika. V Komnn je bil aretiran neki Anton .lerič, star fiO let, stanujoč v Gabrovicl. Očitajo mu, da je nosil orožje, čeravno ni imel za to dovoljenja in da je poškodoval nekega Jožefa Furlana, starega 50 let. Furlan je Jeriča naznanil oblastem ter dodal, da 1» nastal med njima prepir v gostilni Bandel iz ničevnih razlogov Jerič je Furlanu zdrobil prstp na roki. tako da je moral Furlan v bolnišnico, k|er so mu ranjeno roko enostavno odrezali. Nove najvišje cene so nabili po vsej Julijski Krajini. Kruh stane sedaj 2 liri kg boljši, od 1.50 do 1.80 lire srednji in slabši, surovo maslo boljše KINI l* ' T11. 222 BMOUi BENJAM1N0 OlGLI Glas srca Oeraldina Katmkovu TU.. 27-30 . E U Paul Horblger Kotljaževa pesem MATINEJA dano OD 1415 uri Shirlev Temple Angel aerodrom« Mladost kraljice Jenny Jugo tTisdrloa Boofrr (J\>ttlbtnAX>. o6 - 16„19."tn 21." tjJu. - vrste 12.50 lir kg kava 32 lir kg suh fižol 1.90 lir kg, turščična moka 1.75 lir kg, sir Gorgonzola 8.50 lir kg, drugi domači siri do največ 9 lir kg, domača slanina 8.15 lir kg, kravje mleko 0.80 lir liter, olivno olje 8.40 lir liter, za sveža jajca se cenik sproti določa, uvožena jajca pol liro komad, tole-tina živa tehtnica 2.H0 lir kg, teletina v klavnici (i.fiO lir kg, kravje meso od 3.80 do 5.50 lir kg, voli živi j>o 380 lir t00 kg. volovsko meso od «.40 do 8.80 lir kg. svinjina od 8 do 12 lir kg. Cenik obsega vsega nad 500 posameznih pridelkov Navzlic silno strogim kaznim, ki padejo po onih. ki se cenika ne drže. se vedno bolj množijo primeri, da trgovci prodajajo na tihem blago j>o mnogo višjih cenah, ker so nekateri pridelki tako redki, da so premožnejši pripravljeni za n|e plačati vsako ceno. Ce pa hoče kdo kupovati po predpisanih cenah, mu treo-vec običajno pove, da tega blaga nima. Rogaška Slatina Resnica in laz o koroških šolah V Kočevju izhaja list »Gotscheer Zeituiig«. V tem listu ie izšel v decembru I. 1936 uvodnik z naslovom »Vprašanje in odgovor. . Tukaj je stalo: -Naše uredništvo je predložilo merodajnim in informiranim mestom v Celovcu (svoja vprašanja so predložili izključno samo nemškim krogom v Celovcul) naslednja vprašanja s prošnjo za odgovore. Prošnji se je ugodilo in mi podajamo oboje brez opazke našim bralcem v vednost.« Prvih pet vprašanj zadeva slovenske šole. Kočevski list vprašuje, če obstoje na Koroškem čisto slovenske šole, kdo je vodja na teh šolah itd. Nemški odgovor oz. ocigovor merodajuega mesta« v Celovcu na ta vprašanja se je oglasil: K točkam 1 do 5: Čistih slovenskih šol ni, ker Slovenci takih niso nikdar zahtevali.' — Slovenci na Koroškem slovenskih šol niso nikdar zahtevali? O zahtevali so jih. z vsem jioudar-kom so jih zahtevali — a Nemci jim jih niso dali! Le oglejmo si to stvar! Kajti važno je, da vemo, da so se Slovenci na Koroškem z vso odločnostjo upirali fionemčevalni tzv. utrakvistični šoli, a Nemci so jim to prokleto fioneničevalnico in pojaničar-jevalnico našega rodu na Koroškem usilili! Z državno šolsko postavo od 14. maja 1So9 so bile v Avstriji odpravljene katoliške farne šole in so bile vpeljane za vso deco, ki je dojx>lnila šesto leto, obvezne državne šole. Sesti paragrat te šolske postave od 14. maja 1869 pravi, da odločuje o učnem jeziku in o poučevanju v drugem deželnem jeziku šolska oblast, potem ko je zaslišala tiste, ki vzdržujejo šolo. Na Kordškem je res deželni šolski svet jjoslal na slovenske občine vprašanja, kakšne šole želijo. Občine so se izrekle za slovenske šole. Ie v zadnjih letih naj se poučujejo otroci tudi v nemškem jeziku. In kaj jc storil fa-mozni koroški deželni šolski svet? Ignoriral je želje in zahteve slovenskih občin, Slovencem je proti njihovi volji usilil nemške šole! Treba jc vedeti, da tako zvane utrakvistične (dvojezične) šole niso ni-kake dvojezične šole, marveč so v resnici nemške šole! Ce tega ne verjamete, vzemite sanio spričevalo takih utrakv. šol v roke! V teh spričevalih najdete navedene vse mogoče predmete, med temi seveda tudi: Deutsche Sprache (Nemški jezik), a slovenskega jezika kot učnega predmeta ne najdete v (eh spričevalih! In zakaj ne? Enostavno zato, ne. ker slovenski jezik na teli slavnih utrakvističnih koroških šolah ni ne učni jezik, ne učni predmet, marveč samo pomožno, zasilno sredstvo, za prvi čas, ko vstopi slovenski otrok v šolo! In take šole naj se imenujejo utrakvistične, dvojezične? To na-zivanje je samo 6lepilo za nejwučno javnost! Dež. šolski svet ic forej Slovencem usilil nemške šole. Slovenske občine so protestirale. Imenujmo samo nekatere občinske odbore in krajne Šolske svete, ki ;o protestirali proti iisiljeni nemški šoli. Evo vam jih: Sveče. St Jakob v R.. Podgorje, Slov. Plajberg, Medborovnica, Šmarjeta, Bilčovs: Galicija, Skocjan. Smihel: Vrata pri Podkloštru, Ško-liče. Vetrinj. Breza. Poreče ob Vrbsketn jezeru! Pa bilo je vse zastonj! Dež. šolski svet koroški je bil gluh za proteste slov. občin! Pogazil jc natur-no in v državni jx>stavi zajamčeno pravico koroških Slovencev in jim ic protipostavno in vsem ugovorom navkliub usilil nemško šolo! Hoteli so Koroško ponemčiti in V ta namen so Slovencem na Koroškem usilili nemško šolo! Oglejmo si samo protest šolske občine Sveče proti nemški šoli in videli bomo. koliko je vredna trditev »merodajnega mesta v Celovcu«, da Slovenci na Koroškem niso nikdar zahtevali slovenskih šol! Zapisnik šolske občine Sveče v Požu z dne 24. oktobra 1869 se glasi: Predmet: Odgovor na odlok c. kr. dež Šolskega svela št. 10 z dne 1. oktobra 1860 zadevno vpeljane nemškega jezika v ljudsko šolo Sveče v Rožu Sklep: Podpisani občinski odbor odločno protestira proti upeljavi nemškega jezika v našo šolo Sveče. Ker ie tukai čisto slovenska vas. ter otroci nc razumejo niti besede nemškega jezika. odločno odklanjamo vsak poskus, vpeljati nemški učni jezik v našo šolo. Zato smo prisiliem energično postaviti se v bran zoper namero dež. šolskega sveta Zahtevamo odločno, da ostane pouk v naši šoli slovenski, /nktmčeno in podpisano Sle de jiodoisi župana in desetih odbornikov. Mi si moremo misliti boli odločen nmtfst proti nemški šoli? A v Celovcu je naletel na gluha ušesa! Leta 1874 je vložilo slovensko jiolitično društvo Trdnjava v Cielovcu prošnjo za slovensko solo Prošnji ie bilo priloženih 41 slovenskih enoinšiirideset — občin iz vseh delov Koroške. prošenj Vse tc prošnje je poslanec Andrej Einspieler sani oddal v prvi seji drž. zbora. — Vse zastonj! Mnogo slovenskih občinskih in krajevnih šolskih svetov je jxislalo pritožbe zojver nemško solo okrajnim šolskim svetom v Celovcu. Velikovcu in Beljaku ter dež. šolskemu svetu v Celovcu. Vse bob ob steno! Leta 1S82 jc prejel poslanec A. Einspieler od okili 40 občinskih in šolskih odborov zaupnico m zahvalnice za 'o, da se jc jx>'egnil :a slovensko šolo. Slovensko ljud-'vo je terjalo s'ov?nsko šolo, poslanec Einspieler je vneto zagovarja! zahteve in pravice slovenskega liudslva — i nemške oblasti so bile gluhe za vse klice po pravici! Kdo si zdaj upa trditi, da Slovenci na Koroškem niso zahtevali slovenskih šol? Zahtevali so jih — a celovški nemški mogotci jim jih niso dali! A maščevala se bo še ta krivica nad njimi, kakor se vsaka krivica enkrat maščuje! Svetokriska župnija je vprizorila tudi letos Me-škovo >Kristusovo trpljenje«. Predstavo so morali ponoviti ua Jožetovo. cvetno nedeljo in veliki četrtek. Vselej so prostorno »Kino-dvorano« tukajšnjega zdravilišča napolnile množice občinstva iz domače in sosednjih far. I .op obisk jc bil gotovo najlepše priznanje igralcem, režiserju g. Orešniku in g. Cater|u /a trud. Tega gotovo ni bilo tnalo, kajti igra je bila v vsakem pogledu na višku. Kar so dokazali nekateri igralci s svojo igro v fiosamcz-nili vlogah, ni bila običajna diletantska spretnost, ampak ljubezen do stvari in pa pravo pojmovanje odra, ki je gotovo najuspešnejši |>o?rcdnik med umetnostjo in občinstvom. Posebno glavnejše \logc so bile prav naravno in življeiij.-ko podane. Ne prisiljeno*) iu jasnost v izgovoru so k temu veliko j>ripomogli. Zivopisani kostumi in lepa šminka so učinkovitost Ic povečali in pomagali tudi nastopa joči živalmi judovski množici do prave orientalske pestrosti. Usjiela kulturna in nabožna prireditev sc jc prav lejto r>odala v okvir letošnjega velikega tedna in ostane vsem prav v živem spominu. Poizvedovanja Izaublitnn je bila zti»la verižica in oro k tr*iui, obeski nn proifi TjrSova re«tn <'rn'ii,» St. .InVoh nnznj. Oddati proti miifrndi Smoletova ulica *'l. hfjuhltn se Jc slv/i bova ob 1 popoldne od Zvo nnmkc ulice dn Mdlce na KartovSki cesti. Pošten noj. ditelj noj jo proti unerndi vrno upravi .Slovenca Xaila i»o je maln vsoln d^nnrja nn potu proti Podrožniku. Nnslov najditelja v npravt Sloveiie««. Apnarji! Potrebujemo večjo množino prvovrstnega belega apna vagonske pošiljke za stalno dobavo. Ponudbe z najnižjimi cenami pod 15770 poslati na Puhlicitas. Zagreb. (k) F O T O A Perspektiva Kadar so ii|*xiobljeni predmeti na ravno ploskev tako. kakor jih vidi postavljene v prostor v neki medsebojni razdalji naše oko, pravimo da jc slika perspektivično pravilna Približati se mora torej čim bolj utisu, ki smo ga imeli v naravi pri gledanju slikanih predmetov z ozirom na njihovo (»razdelitev v prostoru jx> velikosti in medsebojni oddaljenosti in ustvariti s tem v gledalcu iluzijo tridimenzionalnega prostora. Ker nastane fotogram jx> zakonu o centralni perspektivi, rišejo z iste snemalne točke objektivi vseh sestavov in goriščnic predmete na ravno ploskev geometrično točno in fiopolnoma enako j>o njihovi legi in velikosti, ki se po zakonih centralne projekcije manjša skladno z njihovo oddaljenostjo od oparata v ozadje in s tem simbolizira njihovo porazdelitev in razdaljo v prostoru. Radi tega ne moremo govoriti v fotografiji o napačni perspektivi. Vendar pa se zdi (a [perspektiva našemu očesu le takrat pravilna, kadar gledamo sliko iz razdalje, ki je po dolžini vsaj približno enaka goriščmei snemalnega objekta, dočim se nam zdi nepravilna, če jo gledamo iz razdalje, ki je večja ali manjša od goriščniee. O takšni sliki pravimo, da ima neobičajno perspektivo, kajti geometrična risba je tudi v tem primeru popolnoma pravilna. Motnja je le v naši psihološki predstavi prostora, ki je v tem slučaju zavedena v zmoto z neugodnim razmerjem snemalnega in zornega kota. Ce se razširi n. pr. pot v ospredju čez vso širino slike in so u|iodob-ijeni predmeti v ospredju prekomerno veliki, v ozadju pa pretirano majhni in je s tem tudi razdalja iz ospredja v ozadja nenaravno raztegnjena, ni to morda napaka objektiva, temveč leži vzrok v okolnosti, da zremo na sliko iz večje razdalje, kot je bila goriščnica snemalnega objektiva. Ce bi zrli na sliko skozi objektiv enake goriščnice, bi s steni izenačili zorno daljino in goriščnico, pers|)ck-liva bi se nam zdela jx>r>oliioina naravna in pravilna ter bi ne dobili napačne predstave o prostoru v sliki. Ako bi hoteli žc pri snemanju tudi za običajno zorno daljino perspektivično čim jiopolncje in korektneje uj>odobiti predmete v naravi, bi morali izbrati goriščnico, ki bi bila po dolžini vsaj približno enaka zorni daljini. Ker vidi normalno oko predmete točno in razločno nekako v razdalji 25 cm in « skrajševanjem tc razdalje raz1očno«t našega vida jx>jema, bi morali upornbiti objektiv z goriščnico 25 cm in izbrati tej goriščnici primeren format kamere: 13/18 ali 0/12. Omenil sem že, da rišejo objektivi vseh sestavov in goriščnic z iste snemalne »očke ne samo v pravilni, temveč tndi popolnoma maki persjiektlvi. Razlika je samo v slikovnem koti: ki jc večii pri objektivih kratke in manjši pri objektivih dolge MATER goriščnice. dočim se jx>večaii izrez sredine slike, posnele s kratko goriščnico, perspektivično |x>pol-noma krije s sliko, napravljeno z dolgo goriščnico Zelo različno j>erpektivo pa dobimo pri snemanju z objektivi ncen.iKih goriščnic z neenakih razdalj Cc hočemo napraviti 11 pr. dve sliki istega predmeta v enaki velikosti toda z objektivi različno dolgih goriščnic, moramo snemati iz različnih raz dalj: z objektivom dolge goriščnice iz večje in z objektivom kratke goriščnice iz manjše razdalje. Obe sliki Ma v tem slučaju perspektivično zelo raz lični in prav malo slični kajti s skrajševanjem razdalje od odparata do slikanega predmeta postaja razmerje v velikosti |iredmetov v ospredju in ozadju bolj in bolj nenaravno: i>redmcti v ospredju se nam zdijo pretirano veliki in v daljavi nesorazmerno majhni, dočim se horizontalne vzporedne linije nemotivirano hitro ožijo v kot proti ozadju, vertikalne pa od osjiredja v ozadje naglo zmanjšujejo. Takšno pretirano razmerje v velikosti jired metov zbudi v gledalcu popolnoma napačno predstavo prostora v sliki- v ozadju sc zdijo zelo oddaljeni in razdalja od ospredja do ozadja je nenaravno raztegnjena. S kratko goriščnico firokokot-nega objektiva torej nc smemo snemati iz prevelike bližine S povečavo primernega krepkega izreza i/ takšnega širokokotnega jiosiietka pa je mogoče neobičajno perspektivo kratke goriščnice jTopravili. Z ti|x>rabo raznih goriščnic in menjavo dolžine predmetne razdalje jc veščemu fotografu žc pri snemanju dana možnost da prilagodi v nekih mejah nepremično slikovno predlogo idcinemii osnutku slike in nekoliko svobodneje oblikuje motiv Z dolgo goriščnico in majhnim slikovnim kotom ie mogoče vsaj deloma omejiti izrez slike na najvažnejše komjionenle realnega motiva, dočim omogoča širo kokotni objektiv kratke goriščnice dodajanje kom lioncnt iz okolice motiva. Z objektivi različnih go riščnic in večanjem ali skrajševanjem predmetne razdalje je mogoče pri neizprcmenjeni velikosti ospredja podati večje in učinkovitejše kulisno ozadje, ali pa povdariti ospredje na račun brezpomembnega ali celo motečega ozadja, ter z različ nim upodabljanjem predmetov po njihovi velikosti v ospredju in ozadju zbuditi v gledalcu predstavo večje ali manjše daljave in globine v sliki. Naša društva Fotokluh Ljubljana. V lorek 31. marca diskusija o uporabi lillrov pri panhromatskeni materialu. naslednji petek običajni sestanek. Za kroniko Na mednarodni fotografski raz stavi v Tokiju so bila odlikovana dela avtorja A. Korniča s krasno, ročno izdelano diplomo na finem japonskem papirju. Dr. Anton Korošec: Jugoslavija in svetovno gospodarstvo V dobro urejevanem dunajskem tedniku »Wie-Ber Wirtschaftswoclie« je izšla v velikonočni številki študija našega ministra notranjih zadev dr. A. Korošca pod naslovom »Jugoslavija in svetovno gospodarstvo«, v kateri g. minister s številnimi statističnimi podatki osveljuje položaj našega gospodarstva, še posebej pa položaj našega kmetijstva. Iz študije posnemamo najvažnejše misli za naše čitatelje: Vse ljuid zanima potek konjunkture, v naši državi pa se posebno zanimajo za bodoči razvoj našega kmetskega gospodarstva, saj živi še vedno okoli 80 odstotkov prebivalstva v naši državi od kmetijstva in znaša dohedek kmetijske proizvodnje rad polovico vsega našega narodnega dohodka. Pri tem pa je vpoštevati, da je kmetijska produkcija manj odvisna od konjunkture kot industrijska, ki se lažje prilagodi novo nastalemu položaju. Seveda pa obstoja tudi v kmetijstvu vzročna zveza med cenami. Visoke cene vodijo k povečanju produkcije .veliko manj pa se proizvodnja prilagodi padajočim cenam. Iz tega sledi: da se kmetijska kriza vidi pretežno v prodajah v izgubo, industrijska v naraščantu nezaposlenosti. Pri nas je treba upoštevati še dejstvo, da je naš izvoz odvisen ne samo od domače produkcije, ampak tudi od splošnega položaja na svetovnem trgu. Kmetijska kriza se je pojavila ne toliko v zmanjšanju produkcije kot v zmanjšanju cen, ki so pri proizvodih živinoreje padli za 40—60 odstotkov, pri žitaricah pa 50—70. Ta padec je nastopil v vseh izvoznik državah, dočim so industrijske države s carinami in drugimi sredstvi ščitile svoje kmetijstvo. Zato navaja g. minister več statističnih podatkov o padcu cen v industrijskih državah in podrobno analizira gibanje cen pri nas. Kakor drugod, tako se tudi pri nas pozna nesorazmerje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov. V zvezi s tem je važno poudariti mnenje, da je svetovno gospodarsko krizo, ki se je začela 1. 1929, povzročil predvsem katastrofalni padec cen kmetijskih proizvodov, pa ne samo v kmetijskih državah, ampak sploh v vsem svetovnem gospodarstvu. Druga važna posledica padca cen je, da kmet ni mogel več plačevati svojih dolgov. Tako je moralo tudi pri nas priti do izrednih ukrepov na tem polju. Nato g. minister razlaga glavna določila lanske uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in opozarja tudi na nelikvidnost naših denarnih zavodov. Ugotavlja da je kmetijska kriza povzročila v zvezi z zamrznjenjem hranilnih vlog tudi popolno pone-hanje delovanja kmetijskih kreditnih zadrug. Tu bi bila potrebna izdatna državna pomoč, da bi se te zopet vzbudile k življenju in delovanju. Glede bodočega razvoja jugoslovanskega gospodarstva pravi dr Korošec, da se množe v zadnjih letih znaki izboljšanja. Ugotavlja, da ni mogoče računati s povečanjem kupne moči prebival- stva. Celo sklep, da se je ta kupna moč v zadnjem času celo zmanjšala, bi bil utemeljen. Z ozirom na zadnji razvoj našega gospodarstva se da na podlagi nekaterih konkretnih dejstev predvidevati postopno izboljšanje. Obstoja pa še vedno nadprodukcija, odn. možnost za njo. Ker pride letno okoli 12% svetovne produkcije na inozemski trg, pomeni povečanje žetve na vsem svetu za 12%, ali pa če pridejo odgovarjajoče količine na svetovni trg, pri enakem povpraševanju, da se izkaže v primeri » prejšnjim letom povečanje ponudbe za 100%, kar povzroča večji pritisk na trg in cene. Krize je v veliki meri kriva reagrarizacija industrijskih držav, ki še vedno napreduje. Poleg tega pa je tudi intenzivnost kmetijske produkcije v industrijskih državah trikrat večja kot v kmetijskih državah. Zmanjšana kupna moč kmetijskega prebivalstva agrarnih držav pa ima poguben vpliv na ostale gospodarske panoge in to dela krizo. Važna je še ena ugotovitev: Kmet v agrarnih državah ima manj zemlje kot kmet v industrijskih državah. V agrarnih državah je večje »pomanjkanje prostora«. Tako odpade v Jugoslaviji na 1 prebivalca, ki živi od kmetijstva 1.18 ha kmetijsko po-rabne površine, v Nemčiji pa pride 2,8 ha na 1 prebivalca, v Češkoslovaški 138, v Belgiji 1.15, v Avstriji 1.83, na Madjarskem 1.83, na Poljskem pa 1.31 in v Bolgariji 0.93 ha. Nato sledi analiza kakovosti kmetijske površine v nekaterih državah. Če si predstavljamo, da ima kmet v industrijskih državah več zemlie kot njegov rojak v kmetijskih državah, da je ta zemlja večinoma rodovitnejša in da lahko doseže skoro dvakrat tolikšne cene, potem je jasno slabo življenje kmeta v agrarnih državah Zaradi teh naravnih predpogojev se ne smemo udati prevelikemu optimizmu glede bodočega razvoja |ugoslovanskega kmetijskega gospodarstva. Zaradi tesne zveze svetovnega gospodarstva mora imeti tendence za povečanjem kmetijske produkcije v industrijskih državah težke posledice ne samo za kmetijske države, ampak za ves svet. Zato je mednarodna nujnost, da poiščemo s skupnim nastopom izhod iz tega, pa že sedaj, ne ko bo ie nastopila katastrofa. Tak poskus je bil na londonski gospodarski konferenci leta 1933. Potrebno pa je, da se združijo kmetijske države k tesnejšemu sodelovanju, da bodo lahko zastopale svoje stališče glede življenjskih vprašanj napram Industrijskim državam. Na koncu članka sledi več tabel, ki podajajo najvažnejše naše statistike v zadnjih letih za produkcijo premoga in železa, našo zunanjo trgovino tako po teži kot po vrednosti, železniški promet (osebni in tovorni), borzni promet, indeks delni, število zavarovanih delavcev ter glavne skupine državnih dohodkov (neposredni davki, posredni davki in monopol). Ne silite v Iran, Francijo in Kanado ker tam ne potrebujejo nobenih tujih delavcev Ljubljanski izseljenski komisar javlja: Iran (Perzija), Francija in Kanada so od začetka leta 1037 cilj in misli tistih, ki v domovini nimajo primernega zaslužka. Na to jih je zavedla nepremišljenost nekih ljudi, zaradi katere se je raznesla neutemeljena vest. da bo Iran (Perzija) vzel iz Jugoslavije 2000 delavcev, nadalje da se za Francijo spet zbirajo delavski transporti, in da je Kanada za naše izseljence spet odprta itd. Vsem tistim, ki se mučijo in si delajo stroške, da bi dosegli možnost izselitve, in so se zato bodisi osebno, ustno ali pismeno obrnili po informacije na izseljenskega referenta kralj, banske uprave, v pojasnilo: 1. Iran (Perzija) je vzel samo okoli 100 odlično kvalificiranih zidarjev in tesarjev v delo. Vsak je potreboval za to 8000 Din. S tem je izseljevanje v Perzijo za sedaj končano. 2. V F r a n e i j n gredo običajni vsakoletni kmečki sezonski delavci iz Prekmurja, ki so tanj že vdomačeni, ali taki delavci, ki jim je kakšen znanec ali sorodnik priskrbel na Francoskem delovno pogodbo, potrjeno jx> delovnem ministrstvu v Parizu. Brez take [>ogodbe ni moči dobiti ne [Kitnega lista ne vizuma francoskega konzulata. 3. V Kanado gre lahko tista kmečka družina, ki pošlje poprej z dovoljenjem našega finančnega ministrstva 1000 dolarjev v Kanado, da se zanje kupi za ta denar kakšna kmetija (farma). Šele nato dobi iz Kanade priselitveno dovoljenje. Vse druge vesti so neresnične ali vsaj močno pretirane. Vsakdo, kdor je morda plačal kakšnemu agentu ali posredovalen v navedenih primerih kakršenkoli znesek, naj to naznani izseljenskemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani, da vzame oškodovance v zaščito in uvede kazenski postopek. V Pariz na svetovno rzastavo Svetovna in kolonijalna razstava v Parizu bo zelo velik dogodek v življenju slehernega obiskovalca, zlasti pa bo ostala v neizbrisnem spominu pri vseh onih, ki si bodo ogledali to čudo sveta z našo študijsko ekskurzijo, ki ima poleg razstave na programu tudi ogled najlepših štirih držav, to je Francije, Švice, Italije in Avstrije. Pariz, štirimilijonsko velemesto, središče današnjega sveta, kulture, svobode, bogastva — pa ludi revščine --, svetovne zgodovine, grob Napoleona Velikega itd. Vse lo so stvari, ki se ne dajo popisati, temveč le doživeti. Svetovna in kolonijalna razstava nam bo nudila v miniaturi produkte človeškega duha vseh mogočih oblik in iz vseh krajev sveta. Tu se bodo zlasti večje — volilne — države med seboj naravnost bojevale v kvaliteti in kvantiteti razstavljenih umetnin in drugih predmetov. Bela. črna in rumena rasa pa bodo bolele prepričevalno vplivati in 6i lastiti prvenstvo v svetu. Seveda bo to le plemenita tekma, ki ima namen zbližati V60 države in narode sveta k bratski slogi za boljšo bodočnost človeške družbe. Vsi Francozi brez izjeme tekmujejo med seboj, kako bodo pripravili obiskovalcem razstave čim dostojnejši sprejem in tako čim bolj pripomogli do lako zaželjenega miru med narodi sveta. Pa ne samo Pariz z razstavo. Ogledali in obiskali bomo še druge najzanimivejše kraje vseh štirih držav, kjer potujemo. V Franciji ai ogledamo med drugimi ludi Versailles, zlate palače francoskih kraljev, kier je bila podpisana mirovna pogodba. Trouvilie, svetovno letovišče in kopališče mednarodne elite, aristokracije, nas bo gotovo presenetil. Le Havre, oeromna pomorska luka nasproti angleškega imperija, znana zlasti našim ameriškim izseljencem, nam bo nudila sliko, kakršne še nismo videli, saj gremo tu z ladjo tudi na morje. Obiščemo tudi svetovno znano božjo pot, grob male sv. Terezike v Lisieuxu. V \vstriji zlasti v Švici, bomo občudovati naravne krasote Alp in bisere tc rajske dežele, krasna jezera, po katerih se vozimo z ladjo. Višek lepote in užitka pa dosežemo v Luzernu, kjer bomo vse te krasote nad in pod seboj občudovali z vrha gora samih, na katere se povzpnemo z vzpenjačo. Milano v Italiji, mesto umetnosti vseh vrst — znane calerije, Scala, nas bo ponovno presenetilo s svojo lepoto, zgodovinskimi stavbami in spomeniki neprecenljive vrednosti. Dalje Padova (sv. Anion) in toliko opevane Benetke z vso svojo zgodovino, palačami, znamenitim Markovim trgom, kopališčem Lido itd. Kdo se ni slišal, oziroma čital o znamenitih beneških nočeh, bajnih razsvetljavah. To so le v glavnem nekatere stvari in kraji, ki si jih bodo ogledali vsi udeleženci študijske ekskurzije, katero organizira posebni odbor SK Planina v Ljubljani, ki je organiziral slično ekspedi-cijo lansko leto v Berlin - Hamburg na olimpijske igre. Ogled vsega zgoraj navedenega je omogočen skoraj vsakemu človeku, gotovo pa vsakemu inteli-gentu za izredno nizko ceno 2260 Din, plačljivih v mesečnih obrokih. Pripominjamo, da je v tej ceni upoštevana vožnja, stanovanje, prehrana, razne vstopnine, torej vse za ves čas. potovanja, to je za 12 dni. Iz Ljubljane se odpeljemo s posebnim vlakom 20. julija preko Jesenic, vrnemo se pa 31. julija 1937 preko Rakeka. V aprilu bo dotiskana posebna knjižica žepnega formata, v kateri bodo podrobno^ opisane vse zanimivosti Pariza, razstave itd. Knjižico pošljemo vsakemu prijavljencu, da jo že poprej preštudira in se tudi nekoliko orientira. Istočasno pa so nam obljubljeni tudi prospekti ostalih krajev s slikami, kjer bomo potovali. Vsem prijavljencem ponovno sporočamo naslednje: Potujemo s kolektivnim potnim listom, katerega oskrbimo mi sami. Za potrebne dokumente in slike bomo v to svrho vsa nadaljna navodila pravočasno sporočili. Tuji državljani pa 6e bodo morali seveda po-služiti osebnih polnih listov, opremljenih z vsemi potrebnimi vizumi itd. Državnim nameščencem iz-poslujemo potrebno dovoljenje za potovanje v inozemstvo mi sami in bodo o vsem pravočasno obveščeni. V svrho grupacije v vlaku itd. rnzpošljemo vsakemu posamezniku seznam vseh prijavljencev, čim postane stvar aktualna. Z avizirano knjižico »Vodnikom« in drugim materijalom pošljemo vsakemu tudi prvo okrožnico z raznimi navodili itd. Cene zn II. razr. vlaka, odnosno razliko med III. in 11. razredom sporočimo prihodnjo nedeljo. Nadaljnje prijave sprejema in daje prospekte .lože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10. Prijavite se! Šport v praznikih Na velikočne praznike je bil povabljen v Ljubljano sušaški nogometni klub Orient, ki pa ni prišel v Ljubljano zaradi slabega vremena. Gostje so sicer kljub slabemu vremenu obljubili, da pridejo, vendar jih ni bilo, tako da je morala biti tekma, žal prepozno, odpovedana. Bogatejši je bil program v Zagrebu in Belgradu. V nedeljo je bila na igrišču Gradjanskega tekma med reprezentanco Zagreba in dunajsko Admiro, enem izmed vodilnih tamošnjih klubov. Zagreb je pokazal izredno lepo igro, kar je imelo za posledico poraz Admire v rezmerju 4:1 (1:1). Tudi. Ad-mira je pokazala lepo igro, ki pa je v drugi polovici znatno popustila. Med zagrebškimi igralci so se zlasti izkazali Beloševič, Giazer in Jazbec, V Belgradu je v soboto BASK premagal Graz s 2:0 (1:0), v nedeljo pa je kombinirani tira Jugoslavije premagal F. K. Graz s 5:2 (3:2). V soboto so igrali Madjari, in sicer Phobus iz Budimpešte. Prva igra je bila s SK Jedinstvom iz Belgrada, ki je dosegel Ie enak uspeh kot madjarski gosti 2:2 (1:1), dočim je v nedeljo dosegel BSK ravno tako izenačen rezultat s 3:3, kar pa je uspelo Belgraj-čanom šele proti koncu igre. Med drugimi tekmami omenjamo še igro Hajduka v Šibeniku proti tamoš-njemu klubu Osvit. Preseneča rezultat 2:2 (2:1) za Hajduka. Mariborski šport: Mednarodni velikonočni turnir v Mariboru Maribor, 29. marca. Za velikonočne praznike je priredil mariborski športni klub Rapid nogometni turnir, ki se je 'vršil na njegovem igrišču. Kljub snegu, dežju in mrazu je bilo v nedeljo in v ponedeljek razmeroma še dosti gledalcev. V nedeljo sta nastopila v I. kolu SK ŽELEZNIČAR : ISSK MARIBOR 5:0 (2:0) Oba nasprotnika sta nastopila z rezervami, vendar je imel Železničar srečnejšo roko ter je sestavil boljše moštvo. Igra se je vršila v živahnem tempu ter je bila lepa na oko. Zmaga Železničarja je bila zaslužena, vendar je številčno izražena nekoliko previsoko. Sodil ie g. Kopič dobro ter še precej objektivno. Žrtve velikonočnega streljanja Maribor, 29. marca. Kljub slabemu in mrzlemu vremenu se je vršilo tudi letos tradicijonalno velikonočno streljanje, ki je seveda zopet terjalo svoje žrtve. V Slivnici se je razletel možnar pri nabijanju 39 letnemu poljskemu delavcu Ivanu Zeinljiču v roki. Razneslo mu je celo levo dlan ter ga poškodovalo tudi na desni strani obraza. — Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je skušal 28 letni slikarski fiomočnik Ludvik Ledenik izvrtali naboj iz dve leti nabitega možnarja. Pri vrtanju pa se je naboj vnel ter mu odneslo na levi roki dva prsta. — V Selnici sc je nevarno ponesrečil 15 letni posestnikov sin Janez Urbas. Pri streljanju se mu je vnelo pol kg smodnika. Zadobil je strahovite opekline po vsem obrazu ter po desni roki do ramena, tako da se mu ie z obraza in roke koža popolnoma olupila. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Glavni prosvetni svet pri ministrstvu prosvete razglaša, naj se v bodoče zainteresovane osebe na noben način ne obračajo neposredno na Glavni prosvetni svet. Vse prošnje, pritožbe in priloge naj se dostavijo ministrstvu prosvete, odnosno pristojnim oddelkom ministrstva prosvete. Glavni prosvetni svet ne izdaja nikakih potrdil in niso njegove odločitve namenjene privatnim osebam. Zato se ne dajejo v seiiretariatu Glavnega prosvetnega sveta o teh odločitvah nikake informacije. SK KAPFENBERG: SK RAPID 4:4 (4:3) V drugem kolu so nastopili gostje iz Avstrije, in sicer SK Kapfenberg, ki igra v avstrijskem amaterskem nogometnem športu vodilno vlogo Pokazali go lepo, uravnovešeno igro, odlikoval se je zlasti napad, ki je prizadel Rapidovcem obilo dela. Izkazal se je tudi vratar z nekaterimi lepimi paradami. Rapid je igral s silno požrtvovalnostjo ter se mu je tako posrečilo, da je obdržal neodločen rezultat. Sodil je g. Nemec, vendar ne preveč posrečeno. Danes bi se moralo vršiti nadaljevanje Rapi-dovega nogometnega turnirja. Sicer bi morala nastopiti najprej oba premaganca včerajšnjega dne SK Rapid in ISSK Maribor, toda Maribor sploh ni prišel na igrišče in tako se tekma ni vršila. Nato je nastopil SK Kapfenberg proti SK Železničarju. Zaradi slabega vremena 6e je igralo samo dvakrat po 35 minut. Gostje so pokazali še boljšo igro kot včeraj in so zmagali s 4:1 (1:1). Objektivno je sodil g. Klippstatter. ZBOR LA1IK0ATLETSK1H SODNIKOV — LJUBLJANA Članom in klubom v vednost se sporoča, da je bil na občnem zboru izvoljen sledeči odbor: predsednik VVindisch Jože, tajnik Luin Mirko, blagajnik Bradač Franjo, revizorja Kermavner Ivo in Sancin Danilo. — V6e dopise je naslavljati na naslov: Luin Mirko, Gajeva ulica 8, priti. — Prva seja odbora bo v sredo 31. t. m. ob 20.30 v kavarni Prc-šern. Na sejo vabljen tudi g. Megušar. Mirno je v Gospodu zaspala naša zlata mamica, sestra, tašča in teta, gospa Terezija Rant roj. Pšenica danes ob 13 v 96 letu starosti. Pogreb bo v sredo, 31. t. m. ob 14 iz Vidovdanske ceste, Zavetišče sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu. Celesta in Engelbert Franchetti in ostalo sorodstvo Vsegamogočni je poklical k Sebi našo dobro in nadvse ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo, sestro, teto, taščo, gospo Marijo Globočnih poj. Burja Blagopokojnico bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 31. marca ob devetih dopoldne na farno pokopališče. Št. Vid nad Ljubljano, dne 29. marca 1937. Franc, soprog Mara in Justi por. Štrus, hčere, in ostalo sorodstvo. Rajko, 6in Cepljene trte na ameriški podlagi, enoletne. Museat Kraljica vinograda. Museat sopr. Mathlas Jovnna, Kraljica Jellsaveta - tvrrlke Hlrftl Vladlslav In drug. Subo-tlca — Ima na zalogi Sever & Komp, Ljublja- na — ln stane posamezna trta od navedenih sort S Din. <1) Hišo, zemljišCe v Trstu zamenjam za hlfic v Jugoslaviji. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zamenjava« St. 4814. (p) Boguvdano ie danes, na Veliko soboto ob pol 10, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni umrla naša ljuba, predobra mama, stara mama, tašča itd., gospa MARIJA ČUK Našo skrbno, nepozabno mamo smo pokopali na velikonočni ponedeljek ob 4 popoldne v Postojni na domačem pokopališču. Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek, dne 6. aprila ob 7 zjutraj v Postojni in v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. Postojna—Ljubljana, 27. marca 1937. Globoko žalujoče rodbine: CUK, PELAN, KIKELJ, MAHNIČ. Zahvala vsem tistim, ki so nam ob prebridki izgubi našega dobrega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Alojza Levici izrekli svoje sožalje in nam z udeležbo pri pogrebu lajšali težko bol. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. konzist. svetniku Josipu Tratniku za tolažljive besede, ki jih je izrekel ob krsti, ostali čč. duhovščini, ki je spremljala dragega pokojnika na zadnji poti, g. Škobernetu za lep poslovilni govor od domače hiše ter pevskemu zboru, ki je pod vodstvom pevovodje g. Moškona zapel na mu v srce segajoče žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči ostali.