Decembrski dnevi za vse in vsakogar V Velenju In zlasti v njegovem središču se bodo najrazličnejše prireditve vrstile od nedelje, 3. decembra, do prvih ur novega leta 1996. Resnično bogat spored so pripravili organizatorji, ki bo moral zadovoljiti želje In pričakovanja vseh občanov In obiskovalcev od drugod. Že to nedeljo bodo torej Šentlijčanl od 14. ure In 30 minut naprej znova postavljali visoko Jelko, ob 17. url pa bo velenjski župan Srečko Meh prižgal luči praznično osvetljenega mestnega središča, zato v teh dnrh hitijo z obešanjem žarnic. Od začetnih decembrskih prireditev velja omeniti še Miklavžev sejem v Rdeči dvorani, ki ga bodo pričeli v ponedeljek, 4. decembra In sklenili v soboto, 9. decembra. Mjp Teden Karitasa Danes "Klic dobrote" tudi v Velenju Kar nekajkrat smo že napovedali začetek gradbenih del pri obnovi regionalne ceste skozi Hudo luknjo. Državni proračun je namenil za dela, ki naj bi jih opravili v letošnjem letu, 60 milijonov tolarjev, vendar je sedaj vprašanje, če jih bodo Izvajalci uspeli porabiti. Še vedno se namreč zatika pri gradbenem dovoljenju, ki ga še ni. Kljub temu je celjsko cestno podjetje z pripravljalnimi deli na trasi, g ki je trenutno omejena na odsek ^ med obema semaforjema, pred £ dnevi resnično začelo. Podizvajalec del je velenjski Vegrad, oba izvajalca pa lahko izvajata le določena dela. Tako se bodo v naslednjih dneh lotili tudi gradnje zaščitnih opornikov, ki bodo preprečevali Pripravljalna dela za gradnjo ceste skozi Hudo luknjo so stekla. padanje kamenja na cesto. V občini Mislinja, kjer se v teh dneh resnično budijo, da bi dela lahko stekla v polnem zamahu, se bojijo predvsem slabega vremena in zime. ■ bš zšel razpis za mlade raziskovalce Veliko je ljudi, ki potrebujejo pomoč. Ki so srečni, če jim z malenkostmi pomagamo k lepšemu dnevu, k lepši prihodnosti. In veliko je ljudi, ki lahko in radi pomagajo. Slovenska Karitas v tem tednu, tednu Karitasa, zbira pomoč za Slovenske družine. Akcija se imenuje "Klic dobrote", danes pa vas velenjski Karitas in Radio Velenje vabita, da se v akcijo vključite tudi vi. Od 6. do 20. ure lahko pokličete na telefonsko številko (063) 857 -856 in sporočite, koliko ste vi pripravljeni prispevati. Na vaš naslov boste potem prejeli položnico s tem zneskom. Za vašo dobroto že vnaprej HVALA! Prevladovalo bo suho in nekoliko hladnejše vreme. Mestna občina Velenje, občini Šoštanj In Šmartno ob Paki ter Center Srednjih FIMEX COMPUTERS AKCIJA KVALITETNI OSEBNI RAČUNALNIKI A-Open že za 115.900,00 SIT GARANCIJA 2 LETI! MULTIMEDUA TISKALNIKI Prodajno razstavni salon (stekleni prizidek) pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465 šol so že objavili letošnji razpis Gibanja mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To je že trinajsti razpis raziskovalnih nalog in inovacij, k sodelovanju pa vabijo osnovnošolce, srednješolce in študente ter druge mlade (ki še niso dopolnili 27 let) iz omenjenih treh občin. Razpis je razdeljen na štiri tematska področja (naravoslovne vede - kemija, matematika ter geologija in rudarstvo; tehnične vede - elektrotehnika in elektronika, računal- ništvo in informatika, gradbeništvo in arhitektura, strojništvo ter proizvodne tehnologije in sistemi; biotehniške vede - biologija, ekologija, zdravstvo in farmacija, veterina, biotehnologija ter kmetijstvo in gozdarstvo; družbene vede - filozofija, geografija, sociologija, psihologija, pedagogika in ekonomija; humanistične vede - zgodovina, naravna in kulturna dediščina ter jezik in književnost). Več informacij o tem dobite na Centru srednjih šol (telefon 853 181 - Irena Pilih), prijave pa zbirajo do 15. decembra. B (niz) Predbožični Šoštanj vas pričakuje Advent v Šoštanju Mesto Šoštanj pričakuje december in decembrske praznike praznično okrašen in z vrsto prireditev, ki se bodo začele prve dni zadnjega meseca v letu. Turistično društvo Šoštanj namreč pripravlja na Glavnem trgu več predbožičnih in pred-novoletnih prireditev pod skupnim naslovom ADVENT V ŠOŠTANJU. Prireditve se bodo pričele 2. decembra, ko bodo na Glavnem trgu postavili stojnice, kjer se bo dalo na Miklavževem štantu do torka, 5. decembra, kupiti marsikaj. 3. decembra, na prvo adven-tno nedeljo, bodo ob 16. uri nad Glavni trg dvignili in blagoslovili adventni venec. V torek, 5. decembra, ob 18. uri pa bo Šoštanj obiskal Miklavž s spremstvom. ■ mkp Trend Gradbena dela v Hudi luknji stekla Mesto Velenje Priznanja najbolj urejenim krajem *•«**»»**•*«$ se • • ••«»•• • • » • ISSN 0350-5561 prvo, premogovnik9 tretji V prostorih Mestne občine Velenje Je bila v ponedeljek novinarska konferenca, na kateri so župan Srečko Meh, predstavniki premogovnika, podjetja za urejanje prostora In turističnih organizacij Javnost seznanili s podelitvijo priznanj najlepše urejenim krajem v Sloveniji, ki jo je minuli petek v Portorožu pripravila slovenska turistična zveza. Bolje rečeno -Javnosti so celovito predstavili razloge za tako visoko uvrstitev mesta Velenja. Vsi po vrsti so izrazili veselje in ponos ob tem priznanju, ki najlepše potrjuje nekajletne napore pri varovanju okolja v mestu samem in v vsej Šaleški dolini. Temu velja dodati, da je pri ocenjevanju večjih sleoven-skih industrijskih objektov velenjski premogovnik osvojil visoko tretje mesto in je s svojimi prizadevanji pri oživljanju površin v dolini tudi med najzaslužnejšimi za prvo mesto Velenja v kategoriji večjih mest. Posebej so seveda poudarili, da se nad tem dosežkom ne sme nihče uspavati, saj je prvo mesto lažje osvojiti kot obdržati tudi v prihodnjih letih. To je tudi najpomembnejši bodoči cilj vseh skupaj, ki so že doslej dokazali, da vedo kaj hočejo in da to tudi zmorejo. Vsem mora biti v ponos dejstvo, da je Slovenija spoznala in pravilno ovrednotila vse dosežke Šaleške doline pri skrbi za okol- je, torej ceni dosežke bolj kot jih v dolini sami. Priznanje je gotovo tudi velika obveza za vse, zato so na razgovoru že opredelili pomembne prihodnje naloge. Več o teh razmišljanjih prihodnjič, za danes pa vzklik župana Srečka Meha "namesto, da bi vpili od veselja, govorimo o pomanjkljivostih," prav to pa je potrditev prave usmeritve in najbolj tehten napotek za bodoče delo. Mjp 9770350556014 Pred ustavnim sodiščem 8. člen statuta občine Šoštanj ■ ■■■•KKHNSttaKMttBKSaHMMM Bo krajevna skupnost pravna oseba ali ne? Ustavno sodišče Republike Slovenije n^j presodi o primernosti 8. člena statuta občine Šoštanj, so odločili v svetu krajevne skupnosti Šoštanj in v sredo, 22. novembra, vso stvar posredovali ustavnemu sodišču. 8. člen statuta občine Šoštanj govori o tem, da krajevne skupnosti občine Šoštanj nimajo statusa pravnih oseb, s čimer se ne strinjajo v krajevni skupnosti Šoštanj. "Morali smo se zateči k temu ukrepu, da zaščitimo interese in lastnino krajanov Šoštanja," je na tiskovni konferenci sveta krajevne skupnosti Šoštanj v četrtek, 23. novembra, dejal njegov predsednik Matjaž Natek. Svetu krajevne skupnosti namreč ne gre v glavo, da bo treba vso premoženje, ki je v krajevni skupnosti Šoštanj nastajalo s sredstvi samoprispevka krajanov in prispevki podjetij, tega pa ni malo, prenesti na občino Šoštanj. Zadnji tak objekt je telovadnica ob osnovni šoli Biba Roeck, ki jo bodo otvorili 8. decembra. Konec novembra bodo v občini Šoštanj ukinili krajevnim skupnostim še žiroračune, kar naj bi pomenilo konec krajevnih skupnosti kot pravnih oseb. Delo sveta krajevne skupnosti pa usahne, kot je rekel Matjaž Natek, 31. decembra, saj mu mandata po novih volitvah ni nihče podaljšal. Na tiskovni konferenci je bilo slišati, da je občina Šoštanj ena redkih slovenskih občin, samo tri naj bi bile, ki se je odločila, da krajevnim skupnostim odvzame status pravnih oseb, vse druge so se odločile drugače. Najbolj ga je svet krajevne skupnosti Šoštanj vznemirila pobuda svetnika v občinskem svetu Maksa Jelenka, ki je na eni od sej podal pobudo za spremembo 8. člena statuta v tem smislu, da bi vse ostale krajevne skupnosti v Šoštanju imele status pravnih oseb, ne pa tudi mestna krajevna skupnost Šoštanj. Ker je bil na tiskovni konferenci prisoten tudi v.d. odgovornega urednika Lista občine Šoštanj, obenem pa sek- retar občine Šoštanj Peter Rezman, je v zvezi s to pobudo povedal, da namerava vodstvo občine predlagati svetu, da te pobude ne sprejme, da pa bo najbrž že na naslednjo sejo sveta občine Šoštanj uvrščena pobuda svetnika Milana Kopušarja, ki je na zadnji seji sveta občine predlagal spremembo statuta tako, da bi tudi krajevne skupnosti občine Šoštanj imele status pravne osebe. Sicer pa bo ustavno sodišče presodilo, ali je pobuda krajevne skupnosti utemeljena ali ne. Zanimivo pri tem pa je, daje statut občine Šoštanj pred ustavnim sodiščem že drugič. En ustavni spor je sprožil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, in sicer zaradi drugega dela 131. člena statuta, ki omogoča občini Šoštanj, da se odreče vsem obveznostim, ki so predmet delitvene bilance med na novo ustanovljenimi občinami. ■ Milena Krstič - Planine Srečanje delovnih invalidov Preteklo soboto so bili predstavniki delovnih invalidov mesta Zagreb v gosteh pri delovnih inalidih DI Velenje. To je prvo srečanje ivnalidov v okviru meddržavnega dogovora Zveze delovnih invalidov Hrvaške in Zveze društev invalidov Slovenije o skupnem sodelovanju na področju dograjevanja delovno-invalid-ske problematike invalidov dveh sosednjih držav. Slovenska zveza invalidov je organizacijo prvega srečanja delovnih invalidov dveh držav zaupala DI Velenje. Na srečanju so delovni invalidi izmenjali poglede na dosedanjo zakonsko ureditev statusa delovnih invalidov in o bodočih nalogah na tem področju. Primerjava podatkov le kaže, daje položaj delovnih invalidov v Sloveniji nekoliko ugodnejši, kar je spričo vojnih dogodkov pri sosedih razum- 1Q ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje LB EUROCARD: ČE VELJAŠ, JO IMAŠ! Približuje se novoletni čas, čas veselja, zabave, novoletnih potovanj, obdarovanja - s tem pa tudi povišanih stroškov. Nekoliko vam lahko "priskoči na pomoč" LB EUROCARD kartica. Kako? - svoje obveznosti poravnavate s trajnikom ali položnico le enkrat mesečno - datum plačila izberete sami, in sicer je to lahko 8., 18. ali 28. v mesecu - s kartico lahko poravnavate nastale stroške brezgotovinsko, in sicer povsod, kjer jo sprejemajo - tako v tujini, kot tudi doma - prav tako lahko dvigate gotovino na bankah, ki kartico sprejemajo - skupaj s kartico prejmete tudi svojo osebno številko (PIN), s katero lahko dvigate tujo valuto na številnih bankomatih po vsem svetu - tudi stroške poslovanja v tujini lahko poravnavate v slovenskih tolarjih - vsi imetnike kartice so nezgodno zavarovani Prošnje za izdajo kartice LB EUROCARD lahko dobite na vseh enotah LB SB Velenje d.d., kot tudi vse obširnejše informacije. Ne odlašajte predolgo! ljivo, ko so v sorpredju problemi vojnih invalidov in vojnih veteranov. Delovni invalidi pa so srečanje tudi izkoristili za preizkus športnih sposobnosti. Tako so se spoprijeli v šahu, kegljanju, streljanju z zračno puško ter v namiznem tenisu. V treh športih so bili naši invalidi daleč boljši, a v kegljanju so zmagali tesno z 2281:2221 kegljev. Gosjte iz Zagreba so naše invalide povabili na povratno srečanje, ki bo v aprilu 1996. ■ DI Velenje Občinski svet Ljubno Pripombe k zapuščinski razpravi Ljubenski občinski svetniki so 12. redno sejo opravili v dveh delih. Prvič so sejo zaradi obsežnega dnevnega reda in zaradi obsežnega gradiva glede delitvene bilance bivše občine Mozirje prekinili in jo nadaljevali prejšnji četrtek. Najprej so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini, brez posebne razprave so sprejeli poslovnik občinskega sveta in izbrali izvajalca za zimso vzrževanje cest. Več razprave je bilo deležno sklepanje o nadomestilih stroškov za vzgojnino, stanarine, domsko varstvo ostarelih, sem pa sodijo še druge postavke s področja socialnega varstva. Večina ni bila spornih, razen nadomestil staršem za otroško varstvo. Svetniki so želeli natančno opredeliti dejansko stanje in upravičenost, po tehtni razpravi pa so predlagani spisek precej oklestili in bodo zelo pozorni tudi pri obravnavanju prošenj v prihodnje. Vroča tema naj bi bilo tudi poročilo občinske komisije za delitveno bilanco, pa ni bilo čisto tako. Komisija je zapisnik medobčinske komisije tehtno pregledala in svetniki so večino stališč sprejeli in potrdili, nekaj pripomb glede delitve bivšega skupnega premoženja pa so vendarle prispevali. Stavbna, kmetijska zemljišča in gozdovi in ostale nepremičnine naj bi razdelili glede na njihovo lego, predlagani so tudi odstotki, na podlagi katerih bodo med nove občine razdeljeni denar, vrednostni papirji in terjatve, opredeljena so tudi ostala izhodišča, vendar marsikje manjkajo natančni podatki. Za te morajo ustrezne službe poskrbeti takoj, ljubenski svetniki pa so imeli nekaj pripomb glede delitve umetniških del, premičnih kulturnih spomenikov, saj menijo, da ni umestna delitev glede na njihovo trenutno lego, ampak bi jih morali deliti glede na kraj, kjer so bila ta dela ustvarjena. Zanimiva je bila tudi točka "razno". Predvsem zaradi velikih težav z vodovodnim sistemom in oskrbo s pitno vodo. Okvare na vodovodu se vrstijo, nerešeno je nadaljnje upravljanje, zaradi vsega tega in suše pav posameznih prede-lil vode že dalj časa primanjkuje. Zato je svet sprejel posebne ukrepe, ki med drugim prepovedujejo pranje avtomobilov, ob koncu tedna pa bodo ponoči zapirali vodo in jo v tem času prečrpavali v zbiralnike na ogroženih področjih. Zanimiva je bila tudi zamisel, da bi na območju občine zgradili dom upokojencev za vso Zgornjo Savinjsko dolino. Gradnja doma je upravičena na vsakih 15.000 prebivalcev, toliko jih dolina ima, v občini Ljubno so že našli primerno lokacijo, županja pa so svetniki zadolžili, da v čim krajšem času poskrbi za vse potrebne informacije glede možnosti gradnje. Ujp Občina Misiinja 8 K K «1 8 K Sf K H 8 « 8 8 H 8 H K » » 8 UMU K K Pomoč družini Pristovnik Včeraj je v občini Misiinja potekala 12. seja sveta. V dnevni red so zapisali 8 točk, vključno z pobudami in vprašanji svetnikov. To pa je točka, ki je v Mis-linju vedno zanimiva in polemična. Kaj točno so mislinjski svetniki dorekli bomo zapisali v naslednji številki Našega časa. Najpomembnejša točka pa je zagotovo bila obravnava predloga Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Misiinja za leto 95, ki so ga tokrat obravnavali prvič. Skupni prihodki proračuna za letos znašajo 201.291.108 tolaijev. Za tekoče obveznosti je namenjenih nekaj več kot 200 milijonov tolarjev, ostalo pa predstavlja sredstav rezerve. Ce ga bodo svetniki potrdili, bo odlok stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu RS. Med drugim so mislinjski svetniki obravnavali in sklepali tudi o imenovanju direktorja Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec in o pomoči družini Pristovnik iz Završ. Gospodarju Ivanu Večku je namreč požar, ki je izbruhnil 5. novembra letos, uničil gospodarsko poslopje, vso živino, vse kmetijske stroje in opremo ter vso krmo za živino. Nastala škoda je ocenjnenana nekaj več kot 36 milijonov tolarjev, svetniki pa so včeraj razpravljali o predlogu Občine, da se družini iz sredstev rezerv dodeli pomoč v višini 500 tisoč tolaijev. Svetniki si obravnavali tudi odlok o določitvi pomožnih objektov, za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč le pridobljeno lokacijsko potrdilo. Sem naj bi šteli drvarnice, čebelnjake, vrtne ute, deponije za kurivo, lahke montažne garaže... ■ bš In Velenje je postalo najlepše Je že morda res, da nekateri po Velenju godrnjajo, kako je vse razmetano, kako neurejeno in neočiščeno, toda nekatera druga dejstva govorijo drugače. Slovenska turistična zveza je Velenje med večjimi sloveskimi mesti proglasila za najbolj urejeno. V tem se dejansko skrivata dve priznanji. Priznanje, da je Velenje eno večjih slovenskih mest, na kar nekateri pogosto kar radi pozabljajo, in pa seveda tisto najpomembnejše, zaradi česar je postal župan Srečko Meh še malo višji, da je namreč to mlado mesto urejeno. Ob slednjem bodo morda sicer nekateri skomigovali z rameni, ampak treba je pač upoštevati, da tudi mesta in kraji, kijih vsako leto proglašamo za najbolj urejena, nikoli niso urejena v popolnosti. Kdo drug pa bo ob tem dejal, da je treba tudi kraje, ki prejemajo nagrade, menjavati, saj ne more vsako leto prejemati priznanja le eno. Kakorkoli že, priznanje je tu! Enim v potrditev, da so na pravi poti, drugim v opozorilo. Obiskovalci bodo zdaj gotovo bolj kritični in se bodo čudili, če bodo videli zanemarjena okolja hiš in poslovnih prostorov. To priznanje pa je za tiste, ki menijo, da ima tudi Velenje vse možnosti, da postane turistično mesto, le prva stopnica k najpomembnejšemu priznanju, priznanju za najbolj urejeni turistični kraj v državi. Seveda ima Velenje vse možnosti, da postane pravi turistični kraj! Ne le zaradi vse čistejšega in s pestrimi dejavnostmi obogatenega jezera, tudi ne le zaradi urejanja osrednjih cest in ulic, ki sicer močno razburjajo nekatere svetnike, tudi ne le zaradi nekaterih drugih objektov, ki tudi sodijo na področje turizma. Posebnost Velenja sta gotovo tudi dve svojstveni naselji. Nekateri pravijo, da v svetu menda ni tako svojstvenega naselja, kot je Kunta kinte ob Velenjskem jezeru. Prav tako pa menda ni podobnega drugega naselja, naselja vrtičkarjev. Nekaterim je to območje trn v peti, pa ne pomislijo, da bi lahko tu obiskovalci opazovali izvirne načine samoprehranjevanja, tudi primere krčenja gozdov, celo požigalništva, kije bilo dokaj reden pojav pred mnogimi tisoči let. In kerje tu, vsaj v poletnem času, vedno polno ljudi, se tu v najboljši meri uresničuje reklo, da smo turizem ljudje. Le da morda nekateri tega še ne vedo! Seveda bi si morali še bolj prizadevati, da bi ljudi, ki po še vedno tako slabih cestah zaidejo v to dolino in to mesto, tu tudi čimdlje zadržimo, da ne bi takoj oddrveli naprej. Seveda so za zadržanje ljudi, predvsem voznikov, samo ležeči policaji premalo. Policisti na konjih bi morda že bili malo večja atrakcija. Seveda le, če bi na konjičkih po mestu bolj preventivno paradirali, ne pa da bi bili z njimi v pravih akcijah zaradi nečednih dejanj, kijih je bojda v tem mestu veliko, in po katerih to mesto, žal še vedno bolj slovi, kot pa po vsem dobrem. Je že tako, da dober glas seže v deveto vas, slab pa še veliko dlje. ■ (k) 30, novembra 1995 AKTUALNO SAŠ ČAS 3 ----------—.—.—————---—i V Premogovniku Velenje se že pripravljajo na naslednje leto >ltiRI>>tllSS>RIXSlRIIKItMIRXiilXlililiiikiXiilSX Količina nakopanega premoga bo enaka letošnji V drugi polovici decembra bo upravni odbor Premogovnika Velei\je že obravnaval delovni načrt podjetja za prihodnje leto, ki v teh dneh dobiva svojo končno podobo. Višina nakopanega premoga je predvidena v enaki višini kot letos: 3 milijone 900 tisoč ton. Od te količine naj bi ga 3 milijone 710 tisoč ton prodali Termoelektrarni Šoštanj, kar je več kot letos, okrog 70 tisoč ton v Videm Krško, ostanek pa bodo namenili prodaji v široki potrošnji. V osnovni delovni načrt so zapisali, da naj bi bilo v poprečju prihodnje leto v Premogovniku zaposlenih 3950 delavcev, kar je prvič manj kot 4000! Ob tem pa predvidevajo še nadaljno rast produktivnosti. Že letos so stalež znižali za približno 100 ljudi, danes jih v Premogovniku dela Močno prisotna problematika inyalidov invalidov. Kljub vsemu vlaganju v taumanizacijo delovnega proctša, kljub vlaganju oaromnih sredstev v opremo in boljšo r.L-kai let približno enako. Samo lotos je na nnv<> invalidski' ocon-123 ljudi, k^i'jo izjemno veliko. ■ 4019. "Ti podatki kažejo, da nadaljnje nižanje števila zaposlenih ni postavljeno preveč ambiciozno. To pa zato, ker bi želeli zaposliti še nekaj tistih naših štipendistov, ki so šolanje končali leta 1994 in na zaposlitev še čakajo na Zavodu za zaposlovanje. Tudi letošnji štipendisti še niso dobili vsi službe, dobili so jo samo boljši po učnem uspehu," pravi dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje. Ko so tokrat snovali obnovo desetletnega delovnega načrta, to pa naredijo vsako leto za leto naprej, so imeli na razpolago že nekaj več konkretnih številk kot lani. Položaj Premogovnika Velenje je v slovenski elektroenergetski politiki tokrat veliko bolj dorečen, kot je Prometne zagate v občini Velenje Cesto na Gorici prepustili stroki Svetniki mestne občine Velenje so na predlog dr. Ivana Kralja (SKD) na zadnjem zasedaivju ponovno razpravljali o prometnih zagatah na Gorici. Sprejeli so več sklepov s katerimi so prepustili nadaljnje odločitve stroki, ki naj ponudi najboljšo rešitev prometne ureditve na tem področju. Tako so sprejeli sklep, daje treba naročiti strokovno oceno za preveritev odprtja ulice Koželjskega na Gorici in v skladu z zakonom naročiti variantne rešitve prometne ureditve te ceste. Strokovno najboljšo in cenovno najugodnejšo rešitev bo izbrala posebna komisija. Ob tem so zahtevali, da mora projektna rešitev zagotavljati navezovanje krajevnih prometnih sistemov in točkovnih generatorjev prometa na cestne povezave višjega reda ob upoštevanju enakovredne dostopnosti do opredeljene rabe za vse prebivalce Gorice. V kolikor veljavni prostor- Zadnji objekt v Šoštanju zgrajen s sredstvi samoprispevka Telovadnico bodo odprli 8. decembra Šoštanjska športna dvorana oziroma telovadnica pri osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju je v ponedeljek, 20. novembra, doživela še drugi tehnični pregled. Zdaj po- spešeno urejajo le še okolico, da bo do 8. decembra, ko jo bodo slovesno predali namenu, vse nared. Telovadnica ob osnovni šoli Biba Roeck je zadnji objekt, ki Do otvoritve bo vse nared. so ga v Šoštanju gradili s sredstvi krajevnega samoprispevka in ob pomoči podjetij. Čeprav so prvotno računali, da bodo v njej že lahko imeli telovadbo učenci te šole na začetku novega šolskega leta, so se dela žal nekoliko zavlekla, predvsem zaradi neurejene okolice telovadnice. To zdaj pospešeno urejajo. Vrednost naložbe v nov športni objekt v Šoštanju znaša okoli 160 milijonov tolarjev, investitor izgradnje je krajevna skupnost Šoštanj, telovadnico je gradil GIP Vegrad Velenje, ki zdaj ureja tudi okolico, za vsa instalacijska dela je poskrbelo podjetje Kinel, opremo pa je izdobavil begunjski Elan. ■ Milena Krstič - Planine bil lani tak čas. "Vtem času je šoštanjska Termoelektrarna na bloku 4 dobila čistilno napravo, ki smo je mi najbolj veseli. Zelo intenzivno že delamo pri izbiri izvajalca za čistilno napravo na bloku 5. Veliko smo dosegli pri rekultiviranju poškodovanega ozemlja. Teh pozitivnih rezultatov pa je še veliko," naštevajo v Premogovniku, kjer je še vedno v Zadnji delovni dan za zaposlene bo letos 23. december. ospredju slogan: Človek, delo, znanje, ki pa mu vse bolj dodajajo še nov, pomemben del: konkurenčnost. Imajo pa, kot pravijo, kar nekaj težav pri pojmovanju konkurenčnosti pri slovenskih politikih, ki poenostavljeno mislijo, da mora biti cena premoga, pridobljenega globoko pod zemljo, enaka ceni premoga, ki je pridobljen s površinskim odkopavanjem. Pa nikjer na svetu ni tako! ■ Milena Krstič - Planine ski akti ne omogočajo uresničitve teh sklepov, mora pristojni občinski organ predložiti mestnemu svetu v sprejem spremembe teh aktov, župan pa mora na na naslednji seji predložiti mestnemu svetu v sprejem terminski plan uresničitve teh nalog. To naj bi bil tudi začetek celovitega razreševanja prometnih zagat v občini Velenje. Teh pa ni malo. Večina spornih cest je namreč grajenih po predpisih iz leta 1967, torej časa, ko motornega prometa v našem okolju skorajda še ni bilo in ob cestah tudi ni bilo potrebno graditi kolesarskih stez in pločnikov. Večina ulic v Velenju je preozkih, zemljišča ob njih pa v lasti imetnikov stanovanjskih hiš. Vsakršno reševanje prometnih zagat je tudi zato toliko bolj zahtevno in prav je, da ga prepuščajo stroki. ■ (mz) Gorenje Indop Novost na področju obdelovalnih strojev smo-MAsn« xm Prototip stroja za Izoliranje ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov Zaskrbljenost in kanček zavisti sta vela iz konkurence, ko si je na sejmu plastike v Duseldorfu prejšnji mesec ogledovala stroj Speed Master 2000. Odziv potencialnih kupcev je bil zelo pozitiven, saj je bil v tem segmentu po dolgem času in nepričakovano predstavljen nov izdelek. Nov stroj za izoliranje ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov s poliuretanom so v Gorenju Indop razvili na podlagi razpoložljivega znanja in želje po razvoju, ciljev pos- lovno tehničnega sodelovanja s firmo Krauss Maffei ter usmeritve v specializacijo le na nekatere segmente področja. V primeijavi z njihovimi dosedanjimi modeli in poznanimi v svetu, nov, računalniško voden stroj odlikuje predvsem občutno skrajšanje delovnega cikusa, kar pomeni približno polovično zmanjšanje porabljenega časa in energije. Stroj je tudi prilagojen za delo z eksplozivnimi potisnimi sredstvi (ciklopentan, izobutan). Nova mehanska zasnova na osnovi izravnave gibajočih mas bo tudi patentno zaščitena, kar v Sloveniji ni tako pogosto, saj za zaščito lastnega znanja ponavadi zmanjka denarja. S tem strojem so si v Gorenju Indop odprli vrata na pot k zastavljenemu cilju: z lastnim znanjem in delom prodreti v svet. ■ dv Kdaj do vodovoda? Dolič - Investicija za izgradnjo vodovoda v Doliču, ki po predračunu znaša 25 milijonov to-larjev, sodi med večje postavke proračuna občine Mislinja. Dokončne odločitve o načinu in s tem začetku gradnje trenutno še ni, saj morajo še uskladiti strokovna mnenja in možnosti sodelovanja pri izgradnji z Mestno občino Velenje. Obstajajo namreč dve alternativi pri gradnji vodovoda; souporaba že obstoječega velenjskega cevovoda ali pa izgradnja svojega, kar bi bilo dražje. bš Poslovne novice Vabimo vsa podjetja na izobraževalno delavnico na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA (vsebina: 1. Carinska zakonodaja in podzakonski akti, objavljeni na njegovi podlagi, 2. Zakon o carinski tarifi in podzakonski akti, objavljeni na njegovi podlagi in 3. Listine, ki jih izdaja Gospodarska zbornica Slovenije), ki bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 9. uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje. Prejeli smo disketo s podatki o projektih, ki so predvideni pri obnovi Bosne in Hercegovine, kakor tudi nekaj kontaktnih oseb v zvezi s temi projekti. Obveščamo vas, da je pri Uradnem listu RS izšla knjiga PREGLED IZHODIŠČNIH PLAČ PO KOLEKTIVNIH POGODBAH V GOSPODARSTVU po ceni 1.260,00 SIT. Knjigo lahko naročite po faxu: 061/125-14-18 - Uradni list - prodaja. Gospodarska zbornica Slovenije organizira preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti v sldadu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe (Uradni list RS št. 34/95). Na Območni gospodarski zbornici Velenje je na voljo gradivo za: SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIM DELAVCEM IN DELAVCEM S POSEBNIM POOBLASTILOM V GOSPODARSTVU. Prejeli smo nov izpisek iz BORZE ponudb in povpraševanj. CTU organizira strokovno ekskurzijo za trgovce na sejem EUROSHOP, Dusseldorf od 24.-26. februaija 1996. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. —— - • — Smučarsko rekreacijski center Kope laiiKBBasHBHasHiiasitSBaiiiaaai * * aKiBsaiBBBnaiiBBaaBB a e a m V pričakovanju snežnih padavin Kope so priljubljeno smučarsko središče, ki za povrhu niso daleč od Šaleške doline in so zato primerne tudi za enodnevne smučarske izlete. V ponedeljek, ko smo jih poklicali, nam je Dejan Fabjan povedal, da zaenkrat še ne obratujejo. Nimajo namreč lastnega snežnega topa, snega pa je manjkalo vsaj še 20 cm. Ko bo ta zapadel, se bo smučarska sezona na Kopah, kjer imajo 7 vlečnic, takoj začela, saj so delavci popolnoma pripravljeni, da takoj usposobijo smučar- ske proge. Verjetno bodo posamezne vlečnice najprej delovale ob vikendih. Na Kopah zagotavljajo, da bodo cene smučarskih kart pri njih letos ugodne. Do konca tega meseca (torej le še danes) ponujajo sezonske karte po predprodajnih cenah. Sezonska karta bo veljala 28 tisoč tolarjev, v predprodaji jo dobite za 24,7 tisoč tolarjev. Ce se odločite za družinsko sezonsko karto (najmanj trije družinski člani), pa vam na znižano ceno priznajo še 20% popusta. ■ bš Rekreacijsko-turistični center Golte X»!iSISSIS8StlSB8£Hii|Kll8RalRSI88ISBaaBBllIBj2SHiaS88IilBIBa!tS Zmogljivosti za zimo Zima je letos že zelo zgodaj resno pokazala svoje namene, resno se na bližnjo sezono pripravljajo tudi na Golteh. V tej dneh so dokončno sklenili vse preglede naprav, h koncu gre tudi obnavljanje okolice hotel s teraso in njegove notranjosti. Na Golteh zatrjujejo, da bo gostinska ponudba prijetno presenečenje, saj so k njeni krepitvi prispevali vsi, ki imajo prostore in možnosti na smučiščih. Seveda to velja tudi za hotel, ki bo z urejeno okolico, z novostmi pri prehodu gostov iz nihalke v hotel in na smučišča, ponudil tudi prenovljeno samopostrežno restavracijo in spodnjo malo restavracijo, ki bo s svojo ponudbo in glasbo poslej ves dan namenjena zlasti mlajšim. V minulih dneh so pospešeno obnavljali vodovod, ki ga je med nedavnim neurjem poškodovala strela, sicer pa so prepričani, da bodo prvi sneg in možnost smuke pričakali dobro pripravljeni. Posebej so zadovoljni z zasedenostjo nočitvenih zmo- Še zadnja dela pri urejanju okolice hotela Zgornja Savinjska dolina Res razpad komunalnega sistema? V Zgornji savinjski in zadrečki dolini že dolgo ni na preizkušnji samo Javno podjetje Komunala Mozirje, ki izvaja večino komunalnih dejavnosti v dolini, ampak predvsem odnos novih občin teh okoljevarstvenih dejavnosti. V komunalnem podjetju so prepričani, da ni strokovnih razlogov za drobljenje komunalne dejavnosti. Prav nasprotne so usmeritve v tujini, k sreči tudi v večjem delu Slovenije. Stroka zagovarja večanje oskrbovalnih sistemov, ki so razvojno in investicijsko močnejši, med sabo kompatibilni, s svojo dejavnostjo pa naravnani v smeri državne strategije na področju varstva okolja. Slovenija kot celota dosega velikost oskrbovalnega sistema kot je denimo večje evropsko mesto. Kam torej vodijo želje nekaterih novo nastalih občin, da svoje izvirne pristojnosti na področju komunalnih dejavnosti udejanijo prav skozi ustanavljanje lastnih komunal ali s podeljevanjem privatnih koncesij, se sprašujejo na mozirskem komunalnem podjetju. Prva posledica, ki bo vidna takoj, bo vsaj razpad, če že ne propad komunalnega podjetja. Druga in bolj usodna pa bo po mnenju komunal-cev razpad komunalnega sistema in korak nazaj v doseženi ravni komunalnega standarda. Ceno streznitve in poprave morebitnih napak bodo plačevali vsi, predvsem pa občani kot koristniki komunalnih uslug. Mozirski komunalci ne zanikajo nekaterih preteklih napak, vendar poudarjajo, da so izvedli večino sanacijskih ukrepov, ki jih je sprejel že izvršni svet bivše občine Mozirje v letu 1994. Število zaposlenih so namreč že zmanjšali za 35 odstotkov in jih je sedaj le še dobrih 50, poravnali so vse pretekle denarne obveznosti, tekoče poslovanje pa je kljub problemu zamrznjenih cen in nerazčiščenega področja amortizaceije na meji pozitivne ničle. Končno tudi ni bilo omembe vrednih zastojev v izvajanju dejavnosti. Po mnenju mozirskih komunalcev je očitno več kot dovolj razlogov, da se ob razumevanju novih občin odpravijo še zadnje slabosti v poslovanju, kijih nihče niti ne prikriva. Vendar pa se jim ne zdi korektno, da se v javnosti glede njih zlonamerno poudarjajo pretežno slabosti iz preteklosti, ki so z dobro voljo rešljive, vse kar je bilo dobro storjenega, pa se v sklopu "nekakšnega scenarija" modro zamolči. Tako torej komunalci, ki se tudi sprašujejo kdo je resnično na preizkušnji? ■ J P Logarska dolina iBttiBataiafliB»«K8afliaiaiiKfltffi»B8iaHttHai« Pozimi še lepša in bogatejša gljivosti, saj so jih v celoti zapolnili od 20. decembra do 13. marca. Ob domačih bo največ gostov iz Hrvaške, Madžarske, Litve in tudi Italije, proste zmogljivosti v "mrtvem" času pa so že zapolnili s šolami v naravi, saj so se z njimi v minulih letih že zelo uveljavili. Zelo radi poudarjajo tudi povečano sodelovanje z zmogljivostmi v dolini. To velja za povezavo s hotelom Terme v Topolšici, ki svojo ponudbo za zimske počitnice povezuje s smučanjem na Golteh, enako velja tudi za sodelovanje z Dobrno, Žalcem in Logarsko dolino. Ta dejstva sama po sebi nudijo ugotovitev, da je smučarsko središče na Golteh res potrebno, kar upravljalcem vliva zadovoljstvo in novo upanje. Najcenejši del predprodaje so že sklenili, drugi del velja do 15. decembra, nato pa bo v veljavi nov cenik. S predpro-dajo so zadovoljni, dosegli so toliko kot so pričakovali, v upanju na radodarnost narave pa se nadejajo dobre in uspešne zimske sezone. ■ /P Z ustanovitvijo podjetja Logarska d.o.o. pred dobrimi tremi leti, vaiy so združeni domačini in lastniki ostalih objektov, seje ta alpska lepotica dobesedno prebudila in v polni meri zaživela novo življenje. Veliko se je spremenilo na bolje v tem času, samo urejanje doline pa bodo letos sklenili z izgradnjo čistilne naprave. Ta del prizadevanj je torej sklenjen, poslej so se usmerili predvsem v krepitev dodatne ponudbe in v podaljšanje sezone skozi vse leto. O uspešnosti njihovih prizadevanj priča podatek o številu obiskovalcev. Od leta 1992 do letos jih je bilo več za 92 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa za deset, pri čemer je povišanje gotovo preprečilo zelo slabo vreme v septembru in oktobru; letos je dolino v času, ko obisk spremljajo ob vhodu v dolino, Logarsko dolino obiskalo preko 80.000 gostov. Pomemben je podatek, da še pred šestimi leti skorajda niso imeli nočitvenih zmogljivosti, letos imajo že 130 postelj na lepo urejenih kmetijah ter v penzionu Palenk in novem hotelu Plesnik, ki zagotavljata dodatno pestro in vrhunsko ponudbo. Res je tudi, da je večina obiskovalcev doslej poznala Logarsko dolino le po njenih poletnih lepotah, domačini pa zatrjujejo, da je pozimi še lepša. Tudi zaradi nove in veliko bolj bogate Matkov kot ponudbe. Dolina je enkratna za smučarski tek, krožna proga meri 14 kilometrov, možnih je seveda še veliko krajših, ob primernem vremenu bodo pripravili dve naravni drsališči in dve sankaški progi, tu je smučišče z vlečnico in kam-pom, možno je plezanje po številnih ledenih slapovih tudi z inštruktorjem in izposojo opreme za vse dodatne dejavnosti, pripravili bodo tečaje alpskega smučanja in tekov na smučeh, pa vse vrste "sindikalnih" tekmovanj z vso oskrbo. Se dve 1 \ S večji zimski prireditvi - januarja bodo priredili evropsko tekmovanje pasjih vpreg, na katerem pričakujejo okrog 50 vpreg iz vse Evrope, februarja pa bo zopet na vrsti množični smučarski tek po Logarski dolini. Ložekarjevi so veseli in ponosni Bogato ponudbo Logarske doline je dopolnil Matkov kot, predvsem pa pridni, vztrajni in gostoljubni člani Ložekarjeve domačije na 1125 metrih nadmorske višine. Aleš Klemenšek pravi, da so imeli na tej višini stalne probleme s predebelo snežno odejo, torej so se odločili, da sneg tudi izkoristijo in vnovčijo. Preuredili so veliko domačo hišo, postavili smučarsko vlečnico z 300 in 400 metri dolgimi progami, zgradili 20 in 60 -metrsko smučarsko skakalnico, ki so ju navdušeni skakalci letos že preizkusili, na voljo je veliko kilometrov čudovitih prog za smučarski tek, poskrbeli bodo za razvedrilo na snegu z različnimi "igrami brez meja", o domačih dobro- tah pa ne bi preveč razpredali. Mladi gospodar Aleš Klemenšek in vsi njegovi so lahko upravičeno ponosni in veseli, naj bo dobrohotna še narava. Pa cene? Te so najmanj konkurenčne in veljajo hkrati tudi za smučišče z vlečnico v Logarski dolini. Celodnevna karta za odrasle je 1000 tolarjev, za otroke 700, popoldanski sta po 700 in 500, sezonski pa za odrasle 18.000 in za otroke 14.000 tolarjev. Ob slabših vremenskih in voznih razmerah bodo v Matkovem kotu poskrbeli za varen prevoz. ■ /p Vroče o zazidalnem načrtu Žalec - Razprava o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra že nekaj časa v Žalcu buri duhove. V četrtek zvečer, ko je tekla razprava, je privabila v skupščinsko dvorano v Žalcu tako veliko ljudi, da bi dvorana bila kmalu premajhna. Čeprav je župan prof. Milan Dobnik, ki je vodil razpravo, vse navzoče pozval k strpnosti in utemeljeni razpravi, le ni vse potekalo tako, kot bi moralo. Lahko bi rekli, daje vsakdo vlekel vodo na svoj mlin, svoje pa je dodal še predsednik sveta, kije, ne vem zakaj, še dolil nekaj olja na ogenj. Razburjenje je povzročila že jutranja vest na Radiu Celje, češ da prebivalci Hausenbichler-jeve in Stritarjeve ulice zahtevajo preboj ceste preko nekdanjega dvorišča Ferralita, ki je objekte in zemljo prodal Steklarstvu Leskošek. Nihče od navzočih ni uspel pojasniti, od kod je vest prišla. Načrt prenove je pojasnjeval prof. dr. Ocvirk, kije tudi vodil skupino, kije izdelala predlog. Občani so imeli vrsto pripomb, najbolj konk-reten_pa je bil Vinko Jug, kije na nekaj tipkanih straneh podal pripombe na odlok. Zataknilo pa se je tudi pri prenovi nekdanje "Lorbeijeve" tovarne, ki jo je odkupilo nekaj zasebnikov in na tej lokaciji že uspešno deluje pekarna in prodajalna avtodelov. Nasprotujejo Steklarstvu in prodaji biološko neoporečnih gnojil na tej lokaciji. Manjkala ni tudi neutemljenea trditev o škodljivosti teh dejavnosti, čeprav nihče od njih ni strokovnjak s področja varstva pri delu in ekologije. Razpravljalec Jug je šel celo tako daleč, da si je preprosto izmislil, da bo na tej lokaciji Tovarna umetnih gnojil, kar je skregano z zdravo pametjo. Šli so pa celo tako daleč, da so celo zagovarjali lastninjenje nekdanjega kanala Godomlje, kije zasut in je državna last. Po dveurnem prerekanju se je prezplodna razprava končala. Nihče pa se žal ni spomnil, naj se sprejme vsaj sklep, da se prenova začne brez preboja iz Hausenbichlerjeve na Stritarjevo ulico in prometa na teh ulicah. Vsi vedo, da bo kaj kmalu prišlo tudi do revizije takega načrta, saj bo ta mogoča z obvoznice, ki bo z zgraditvijo avtoceste razbremenjena. Tako se bodo lahko tudi v starem mestnem jedru znebili kamionov. Ker čas neusmiljeno teče, bo to kmalu. Upajmo, da bo župan našel toliko hrabrosti, da bo takšen predlog tudi posredoval občinskemu svetu, saj brez takega načrta mesto ne more biti. ■ IvanJurhar 30. novembra 1995 NAS POGOVOR NAS UIS 5 Pogovor z direktorico Sklada Republike Slovence za razvoj malega gospodarstva Cvetko Tinauer Edina logika: več dela več Konec leta 1991 je bil v Sloveniji ustanovljen Sklad za razvoj malega gospodarstva. S poslovanjem je začel po prilivu prvega proračunskega denarja leto kasneje. Njegovo osnovno poslanstvo je finančna podpora subjektom malega gospodarstva. Zaradi večnega problema pri rezanju proračunske pogače, je bil Sklad doslej v funkciji sekundarne bančne organizacije, pojavljal se je v vlogi odobravanja tistih oblik pomoči, ki so sledile bančnemu dejanju, sklenitvi kreditne pogodbe. Predvsem se je ukvarjal z jamstvi in subvencioniranjem obrestnih mer. Drugih oblik pomoči, ki bi jih po zakonu tudi lahko koristil, pa doslej ni dodeljeval. Direktorica Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva je Šoštanjčanka, Cvetka Tinauer. Mi smo jo prejšnji teden povabili v uredništvo. Vzela si je čas in prišla. □ Sklad seje doslej ukvarjal, kot pravite, z jamstvi in subvencioniranjem obrestnih mer. Kakšno je povpraševanje po tej "pomoči" med subjekti malega gospodarstva in v katero stran se nagiba? Cvetka Tinauer: "Razmeije gre v korist subvencioniranja obrestnih mer. Na Sklad je doslej prispelo več kot 1000 vlog, pozitivno je bilo rešenih približno 550; za jamstva pa okoli 100, odobrenih jih je bilo nekaj več kot 60." □ Vloge na Sklad prihajajo na podlagi razpisov? Cvetka Tinauer: "Izključno na tej podlagi. Razpisi so bili doslej enkrat na leto po sprejemu proračuna. Ker je bil letos propračun pozno sprejet, je bil razpis v zelo neprimernem času, v juliju in avgustu, pustili smo sicer odprtega še ves september, vendar se je kljub temu 2. oktobra, ko smo odpirali vloge, pokazalo, da je bil rok še prekratek. Večina vlog je bila nepopolnih, kar kaže, da so ljudje zadnjo sekundo zbirali dokumentacijo. Vendar nepopolnih vlog Sklad ni mogel upoštevati." □ Kdaj bo zunaj naslednji razpis in z njim nova priložnost za malo gosodarstvo? Cvetka Tinauer: "Nanj se že pripravljamo. Avgusta je bil končno sprejet Zakon o kupninah na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in na tej podlagi bo Sklad prvič prejel nekaj več denarja. Dodeljenih mu je 9,5 odstotka kupnin, prvi del v višini 791 milijonov tolarjev je že prispel. Ta sredstva želimo čim bolj približati prosilcem in Sklad se na to že pripravlja." □ Kako boste izvedli ta razpis? Cvetka Tinauer: "Najprej bomo razpisali izbor bank v 13 področjih, v katera bodo zajete vse občine. Ko bodo banke izbrane, bomo skupaj z njimi in lokalnimi viri šli v parcialne razpise v njih. Razpisi se ne bodo več vodili centralno, iz Ljubljane, čeprav bo odločanje še vedno na našem upravnem odboru. Držali se bomo naložbene politike Sklada, ki sta jo sprejela upravni odbor Sklada in vlada Republike Slovenije, da tam, kjer ne bo lokalnega vira, sklad ne bo podpiral prosilcev iz tiste občine." □ Izgleda zapleteno, pa najbrž ni? Cvetka Tinauer: Na primer, če velenjska občina ne bi namenila nič sredstev za razvoj malega gospodarstva, jaz pa seveda upam, da se to ne bo zgodilo, ker sem se o tem že pogovarjala z vašim županom, Sklad za to občino ne bo razpisal posojil iz kupnin. S tem želimo prisiliti vse novonastale občine k namenjanju sredstev za malo gospodarstvo ali pa k povezovanju, ne k drobljenju. Dogajaja se namreč, da je v bivših občinah, kjer so bili ustanovljeni občinski skladi za razvoj malega gospodarstva, Območna obrtna zbornica ohranila sedež in se tudi opredelila za ohranitev tega bivšega sklada za vse novonastale občine. Strokovno mnenje pa je v velikem diskurzu od političnega, kajti župani se v veliko primerih odločajo drugače in razbijajo te sklade oziroma ustanavljajo svoje, kar pa je skregano z ekonomsko logiko, ker v tem ne more biti pravih učinkov." □ Bi lahko navedli kakšen konkreten primer, ki ste ga na Skladu na tak način že poskusili rešiti s prostimi sredstvi, da bi še bolj nazorno pokazali model, kako bo potekal tokratni razpis? Cvetka Tinauer: 'Tu zelo blizu vas je konkreten primer ali pa model. Gospod Komljanec, župan občine Slovenj Gradec, s katerim sva se se srečala v Klubu podjetnikov v Topolšici, prisotni pa so bili vsi župani od Koroške do Savinjske doline, se je o njem temeljito pozani- Cvetka Tinauer direktorica Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva mal. Občina Slovenj Gradec je namenila 5 milijonov tolarjev za pospeševanje malega gospodarstva, občina Mislinja pa 1 milijon. Skupaj so imeli 6 milijonov tolaijev za dolgoročna posojila, namenjena njihovim podjetnikom. Svetovala sem jim, da gredo v razpis za izbor banke. Na razpis se je s ponudbami prijavilo 5 bank. Izbrana je bila SKB banka Celje s poslovalnico v Slovenj Gradcu, ker je najbolj povečala, mul-tiplicirala teh 6 milijonov in dala najbolj ugodno obrestno mero. Ko so banko imeli, so o tem obvestili Sklad in na ta sredstva je dal Sklad še 20 milijonov tolarjev, ki jih je banka ponovno oplemenitilila še s svojimi 10 milijoni in tako smo v troje razpisali za občini Slovenj Gradec in Mislinje 57 milijonov tolarjev dolgoročnih in kratkoročnih posojil po ugodni obrestni meri. Ta model ponavljamo in naslednji, zelo udaren, bo mariborski, kjer smo iz 30 milijonov naredili 300 milijonov. Iz tega izhaja zelo preprosto dejstvo: manj denarja kot imaš in manjši, kot si, bolj si osamljen. Verjetno se občini Mislinja iz 1 milijona ne bi odzvalo toliko zainteresiranih, ne pri banki in ne pri Skladu in s takšno količino denatja. Samo več dela več. To je edina logika in tista, ki bi morala premagati vse politične nesporazume." □ Na zelo visok položaj v Republiki ste prišli iz majhnega mesta v Šaleški dolini in verjetno ste nanj navezani. Koliko se ljudje, ki se v občini Šoštanj recimo ukvarjajo z razvojem malega gospodarstva, obračajo na vas, da bi od vas dobili kakšne pomembne informacije, kakšen nasvet? Cvetka Tinauer: "Žal moram proti svoji volji dati negativen odgovor. Zelo sem imam rada svoj kraj, tu sem rojena, tu ves čas živim. Navezana sem na osnovno šolo, kamor zdaj hodi hči. Izredno sem razočarana, ko vidim, kaj doživlja v tej šoli. Kot predstavnik sveta strašev bom najverjetneje zahtevala, da ostane neocenjena pri telovadbi. Zaradi nesporazumov s šoštanjsko telovadnico so otroci pri telovadbi obsojeni zgolj na sprehode in tekanje po razredu, in to zato, ker politika ne premosti svojih vrhov. Ker sem tudi sama politično angažirana, teh stvari sploh ne razumem. Sama sem občini večkrat ponujala roko, vendar je nočejo prijeti. Pa mi je malo mar, kdo občino predstavlja. Gre za kraj. Ker sem na takem delovnem mestu, ki dopušča ogromno komunikacij, povezav z direktorji drugih skladov, z ministri, državnimi sekretarji in to na ravni, ki deluje tudi tako, da te težko zavrnejo, če imaš kakšno vprašanje ali prošnjo, pa ne govorim o denarju in zlorabah, da ne bo pomote, ampak zgolj in samo o informacijah, bi se lahko Šoštanj predstavil tudi drugače. Toda žal mi to nekako ne uspe." □ Ste pa uspeli stike obuditi preko bank v Šaleški dolini. Cvetka Tinauer: "Pred mojim prihodom na Sklad je ta sodeloval le z eno hranilnico, tisto, ki je bila v lasti podjetja bivšega direktorja. Sedaj smo sodelovanje razširili na 40 bank in enot ter hranilnic po celi Sloveniji. Sredstva sklada smo razpršili in lani je nekaj namenskih sredstev za razvoj malega gospodarstva dobila tudi LB Splošna banka Velenje. Šlo je za 15 milijonov tolarjev, iz katerih je banka odobrila 7 kratkoročnih kreditov samostojnim podjetnikom. Kasneje pa smo pri tej banki vezali še več sredstev. Trenutno je pri njih 39 milijonov talarjev, ki jih Sklad daje po obrestni meri ton plus 4,4. Banki Sklad seveda predpiše, da jih mora plasirati izključno subjektom malega gospodarstva, ne vpliva pa na to, komu, ker je tveganje vrnitve tega denarja izključno pri banki. Zato ji dovolimo, da si zaračuna 4-odstotno obrestno maržo, tako da. je izhodna obrestna mera 8,4-odstotna. To je eden od cenejših virov v Sloveniji. Stroški kredita, ki jih banki tudi predpišemo, pa so lahko največ 0,5 odstotka. To preverjamo tako, da nam banke pošiljajo poročila, komu dajejo kredite. Letos, ob odpiranju enote Krekove banke v Šoštanju, smo tudi tej banki plasirali kratkoročni depozit. V tem trenutku razpolagajo z 20 milijoni tolarji. Ker ti depoziti še niso zapadli, še nimam seznama, koliko podjetnikom je bilo odobreno kratkoročno posojilo. Če upoštevamo sivo liso, ki nastaja pri razpisnih oblikah pomoči, v lanskem letu iz občine Velenje ni prispela niti ena vloga, letos pa le 2, se vidi, da je ta izvenrazpisna oblika pomoči zelo pomembna. □ Je pa najbrž izključno odvisna od vas? Cvetka Tinauer: "Lahko bi se odločila drugače in ta sredstva vezala v državne vrednostne papirje, saj sama odgovarjam za ohranitev realne vrednosti sredstev. Da se mi lahko očita čim manj stvari, sem si izdelala kriterije po jamstvenem kapitalu, prijaznosti banke, podpori malemu gospodarstvu iz lastnih sredstev, po obnašanju do Sklada... □ Kako ocenjujete malo gospodarstvo v Šaleški dolini, v vseh treh občinah: Velenju, Šoštanju in Šmertnem ob Paki? Gre naprej? Cvetka Tinauer: "Velenje in Šoštanj, malo manj pa Šmartno ob Paki so občine, za katere je značilno veliko gospodarstvo in kjer je malo gospodarstvo bolj v ozadju. V Sežani so naprimer obrtniki alfa in ornega. Če me tja povabi Obrtna zbornica, pridejo vsi župani, so povabljeni ali pa ne, vse banke, bližnje in daljne, in tudi zavarovalnice. V Sežani je obrtnik lahko vedno sprejet pri direktorju banke. Težko si predstavljam obrtnika v Velenju, ki ga bo sprejel direktor. Sama sem bila štiri leta podjetnica in vem, kako stvari gredo. Te institucije ti dajo vedno vedeti, da se lahko pogovaijaš samo z referenti. Pa je zelo neprijetno, ko ti referent na okencu kaj grobo pove ali pa ti da pomanjkljivo informacijo. Ker si toleranten in vidiš za seboj celo vrsto ljudi, se moraš umakniti in ne smeš postaviti še deset vprašanj. Najbrž se tak podjetnik počuti drugače od tistega v Sežani. Precej agresivna pa je Obrtna območna zbornica v Velenju, s katero na Skladu zelo dobro delamo, in Gospodarska zbornica. Te resno jemljejo svojo nalogo in pomagajo članom. Mislim, da bo pot do izredno pomembne vloge malega gospodarstva v teh občinah še dolga, ni pa za obupati." ■ Milena Krstič - Planine Zupan občine Mozirje Jakob Presečnik Strpno o skromnem premoženju S hitrimi koraki se bliža obletnica nove lokalne ureditve, ki je prinesla mnoge spremembe pri delu tako občinskih kot državnih organov, ki so nastali iz prejšnjih občinskih. Spremembe so pozitivne ali negativne, odvisno pač s katerimi očmi jih posameznik ali organizirana skupina ljudi opazuje ali doživlja. Pozitivne takrat, ko vidimo večjo možnost odločanja in razpolaganja s sredstvi vseh vrst in negativne takrat, ko vidimo, da je nepovratno napočil čas, ko se bodo mnoge v praksi uveljavljene stvari razletele. Ali je to prav ali ne, bo pokazal čas, vse skupaj pa je zopet odvisno, s katerimi očmi to gledamo. Dejstvo je, da tako kot je bilo, na področju javnega sektorja ne more biti več. Dejstvo pa je tudi, da je neke vrste sodelovanje na celotnem območju doline življenjsko pomembno in potrebno, če hočemo, da nas bo v tej ljubi državi sploh še kdo upošteval, pa naj gre za gospodarstvo ("malo" in 'Veliko"), kulturo, pa vse do komunalnih dejavnosti, ki je vsaj pri nas, očitno najbolj vroča tema. Pri tem se bomo seveda eni morali zavedati, da vse stvari ne bodo mogle ostati tam kjer so, drugi pa tega, da vseh stvari kar tako zaradi lepšega ni pametno (predvsem pa ne ekonomsko) spreminjati. Najbolj občutljive stvari v tem trenutku so, v odnosih med novimi občinami, predvsem delitev skupnega premoženja in nadaljnje funkcioniranje javnih zavodov in javnih podjetij. Kje bo delež katerega od teh po našem mnenju ni najpomembnejše, pomembnejše je to, da ima vsaka občina na tako ali drugačno organiziranost svoj vpliv. Če ne, je bolje, da ureja zadeve vsak na svojem območju. In pri tem ugotovljeni delež v lastnini posamezne občine vsaj v nekaterih primerih ni nepomemben. Najbolj občutljiv primer pri tem je seveda nadaljnja organiziranost javnih gospodarskih služb, to je komunalnih dejavnosti. Dejstvo je, da kakršnakoli delitev obstoječega javnega podjetja Komunala pomeni tudi konec podjetja in posledično kar nekaj ljudi na cesti s tem, da bi bile vsaj v začetni fazi bistveno okrnjene storitve za občane. Oboje je tako pomembno, da se splača najti skupni dogovor med občinami. Pri delitvi premoženja pa je seveda potreben strpen dialog za argumenti, upoštevati moramo tudi, kdo je premoženje ustvaril, ter kje leži (nepremičnine), sicer pa včasih delamo okrog tega tak hrup, kot da gre za ne vem kakšno premoženje. Prej, ko bomo to kar imamo razdelili, prej bo lahko vsak gospodar na svojem. Tu bo učinek večji. ■ župan Jakob Presečnik 15 let DVIT Velenje Pred dnevi so člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Velenje svečano obeležili 15-letnico delovanja društva. Kljub mnogim težavam in azvoram, ki pestijo domala vsa društva, se nekaj deset inženirjev in sorodnih poklicev ter strokovnih opravil, ni upognilo. Vestno so poleg opravljanja svojega osnovnega poslanstva, dograjevali stroko in tako vplivali na večjo varnost v delovnem in bivalnem okolju. Na krajši slovesnosti so jim zapeli člani Rudarskega okteta, povedali pa so si tudi vse, kar sodi k takšni priložnosti. ■ Jože Miklavc E 5 m Mil Im l il Rn ' '/ ' />' / % ■' /V*, ' 0. n ovem b* a 1995 i-—— 1 Zima prihaja -poskrbimo za živali! Če bi živali znale govoriti in ljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb. Odnos mnogih lastnikov živali je tako porazen, kajti o tem pričajo številne prijave na društva proti mučenju živali, policijo in na veterinarsko inšpekcijo. Prosimo in pozivamo javne varnosti in občinsko veterinarsko inšpekcijo, naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakega, ki muči žival. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo, prisluhnite tej živalski stiski in trpljenju. Tudi one čutijo bolečino, lakoto, žejo, mraz. Tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje. Zima prihaja in v tem času so najbolj prizadeti psi - posebno čuvaji na podeželju. Ponovno opozarjamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo za svoje prijatelje pse. Njihovo bivališče mora biti dosti veliko, psu primerno dobro toplotno izolirana uta, dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na tleh naj bo položena velika gladka deska. Pes naj ne leži v cementu, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja (ledvica). Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes še tako utrjen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno mladi psi in kratkodlaki. Obvezno mora imeti pes enkrat ali dvakrat na dan topel, izdaten obrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Njegova veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri metre, ovratnica (usnjena) ga ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo in muka. Sprostite ga vsaj enkrat na dan, hvalažen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališča psom na balkonih in terasah. Pes naj čuti, da je član družine! Ne završite odraslih psov ali mladičev, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi in ne ubijajte živali na nehuman način. To je človeka nevredno dejanje. Vse dobre ljudi pa prosimo, da v tem mrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za zavržene, lačne in premražene živali, poskrbimo za ptice, posebno za ptice v mestu. To je naša kulturna dolžnost! ■ Članica pri drušfvu proti mučenju živali Štefka K. Obvestilo gozdnikov gozdov 0 8 Nf S » « g m M8aXiBtttt!Ni8iS«t»«a£lg8£tt£KMtt 8 « » BR » Pridobivanje okrasnih božičnih in novoletnih dreves Bližajo se božični in novoletni prazniki, ko bo marsikateri lastnik gozda za prodajo namenil tudi nekaj okrasnega drevja. Zato vas v današnjih nasvetih obveščamo, kakšni so načini in pogoji za pridobivanje okrasnega drevja. Po zakonu o gozdovih (Ur. list RS št. 30/1993) lahko lastniki gozdov pridobivajo okrasna drevesa le na podlagi izdane odločbe (17. člen zakona o gozdovih). Odločbo izda pristojna krajevna enota Zavoda za gozdove. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah (drevesnice in podobno) ali na pašnikih, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Plombe (nalepke) bo lastnik prejel skupaj z izdano odločbo. Okrasna drevesa se označi s plombo že na kamionski cesti ali v drevesnici, torej pred prevozom. Pri prevozu in prodaji okrasnih dreves mora prodajalec imeti izdano odločbo ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Revirni gozdarji izdajajo do 10 plomb lastnikom gozdov skupaj z odločbo brezplačno. Če jih boste potrebovali več, jih boste prejeli na podlagi izdane odločbe po ceni deset tolarjev za posamezno plombo. Plačilo je možno z gotovino, čekom ali s položnico. Pri pridobivanju okrasnega drevja mora lastnik paziti, da ne bo ogrožen razvoj gozda. To je posebej pomembno tam, kjer ima gozd poudarjene spiošnokoristne funkcije. Odsvetujemo pridobivanje okrasnih dreves v mestnih in primestnih gozdovih ter v gozdovih s posebnim namenom. Poleg namenskih površin so najprimernejše površine za pridobivanje okrasnega drevja: kmetijske površine v zaraščanju (travniki, pašniki), preseke pod daljnovodi in gozdovi, kjer se iglavci masovno pomlajujejo. Še beseda ali dve o primernih drevesnih vrstah. Svetujemo vam pridobivanje smreke in rdečega bora. Odsvetujemo pa pridobivanje jelke in tise. Jelka je ogrožena drevesna vrsta, ki že dolga leta neustavljivo nazaduje, zato v smislu varovanja narave odsvetujemo pridobivanje mladih jalovih drevesc. Tisa je zavarovana drevesna vrsta, zato je njeno prido-bavanje kaznivo dejanje. Z vsebino izdajanja in obliko plomb so obveščeni organi policaje, carinska služba, tržna in gozdarska inšpekcija, ki so zadolženi za nadzor prometa z okrasnimi drevesi. ■ Marija Sodja Kladnik, Zavod za gozdove Zlatoporočenca Rezec iz Liboj Kljub letom še čila in zdrava V soboto sta zlato poroko praznovala Marija in Martin Rezec iz Liboj. Civilni obredje bil v žalski poročni dvorani, opravil gaje Peter Pungartnik, cerkveni pa v cerkvi sv. Neže v Libojah, ki ga je opravil griški župnik Jože Planine. Oba zakonca izhajata iz številnih kmečkih družin. Martin je ženo Marijo spoznal, ko je delal v rudniku Mežica, in se leta 1945 z njo poročil. Po letu dni sta se zakonca preselila na Martinov dom v Liboje, rodila pa se jima je hčerka Majda. Martin se je zaposlil v rudniku Liboje in tam delal vse do upokojitve leta 1969, Marija pa je pridno gospodinjila in mjf |r5( ;; ImbB m/F^Zm*H lifrs1 KV' * jSPU* ' ^^^Hc: Jjgt InjflUMPPS skrbela za dom na manjši hribovski kmetiji. Kljub letom sta še čila in zdrava, družina pa se je povečala za dva vnuka in enega pravnuka. Slika: Žalska poročna dvorana je bila za vse svate premajhna. ■ Besedilo in slika:-er Šmartno ob Paki m « * m k m m »-b » » « * k & Srečanje liberalnih demokratov Občinski odbor LDS - Liberalne demokracije Slovenije Šmartno ob Paki je v petek popoldne najprej pripravil srečanje članov in članic, na katerem so se pogovorili o V zvezi s pobudami za predčasne volitve je bil Tone Anderlič že na začetku dovolj oster. Dejal je, da pobude za predčasne volitve pomenijo, da je v državi nekaj hudo narobe, preteklem delu, programskih usmeritvah za prihodnje leto in o pripravah na volitve v »Državni zbor. Dve uri za tem, torej ob 19. uri, pa so v dvorani kulturnega doma pričeli razgovor na temo "Slovenija danes in jutri." Pričakovali so predsednika Državnega zbora Jožefa Školča, ki se je zaradi zdravstvenih razlogov opravičil, manjkali so tudi nekateri vabljeni poslanci, vseeno pa je bil dovolj zanimiv pogovor s Tonetom Anderličem in Jožetom Protnerjem. čeprav po njegovem mnenju v Sloveniji prave krize ni. 'Težko je voditi politiko na govoricah o korupciji in kupjenih volitvah leta 1992, o neuspešni notranji in zunanji politiki. Prav tako je težko z odnosi v sedanji koaliciji, čeprav je veliko naredila in ima še velike načrte. Zaradi vsega tega ne morem pritrditi slovenskim krščanskim demokratom, povem pa lahko, da bodo morebitne predčasne volitve deležne resne premisleka šele, ko bomo sprejeli državni proračun. To naj bi se zgodilo zadnje dni decembra, vendar se bojim, da se takrat nekaterim ne bo ljubilo delati, ker so pač predvidene parlamentarne počitnice." Dejal je še, daje SKD dober koalicijski partner kadar je beseda o denarju, sicer pa njene kritike na zunanjo politiko niso argument za predčasne volitve. "Vse kar poslušamo je bolečina Lojzeta Peterleta, kije zunanjo politiko nekdaj vodil in je sedaj ne več. Če smo v koaliciji trije partnerji, potem bodimo skupaj, sicer pa bi bile predčasne volitve predrage," je med drugim še dejal Tone Anderlič. Dodal je še, da vključevanje v CEFTO ne pomeni nevarnosti za naše kmetijstvo, pri tem pa ga je dopolnil Jože Protner. Dejal je, da je naša politika kmetijstvo žrtvovala že v preteklosti in tudi v zadnjem času bi moralo kmetijstvo ministrstvo narediti veliko več. "Res je slovenski grunt v vsej svoji razdrobljenosti premajhen, res pa je tudi, da primerjave s sosednjo Avstrijo po njeni vključitvi v Evropsko unijo niso najbolj na mestu. Dejstvo namreč je, daje imela Avstrija daleč najbolj zaščiteno kmetijstvo, zato so posledice vključitve zelo hude. O vseh izkušnjah se bomo z avstrijskimi sosedi temeljito pogovorili že v bližnji prihodnosti, tudi v Državnem zboru," je še dejal. ■ /p Tiskarski škrat (prejšnjič) Po skupščini je sledilo vsaj za nekatere bolj zanimivo brucovanje. Zeleni car, Levi in desni Pik, mojster Fikus in močni Brucmajor, vso spoštovana presvetlo kibernetično zeleno car-stvo, je bilo letos malo bolj usmiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so zeleni bruci še po končanem brucovanje s prosečnimi očmi molili prazne kozarce k loncu na pol popite brozge. Dobili sojo in skupaj z ostalimi študenti plesali dolgo, dolgo v noč, dokler jih iz Restavracije klub ni nagnal zaspani natakar. A študenti se niso dali in zabava seje nadaljevala še v Plazu, kraju srečnega imena... ŠŠK je torej spet obrnil eno stran in začel znova. Kljub temu, da nekatere stare bajte zmajujejo z glavami in jezno pihajo zaradi ženskega vodstva, bo letos klub še boljši, še aktivnejši, še prodornejši, kot je bil lani. Kot vsako leto, kot vsak stari študent, ki si oktobra srčno obljubi, da bo letos pa res hodil na predavanja... NOVICE TATICE Šaleški študentski klub pripravlja novo razstavo v Placu. Slikam postavljanja našega največjega spomenika in pozabljenim filmom, bo sledil krajši partizanski pohod z obvezno kulturniško skupino (spomnite se Kajuha). Nostalgija se bo zgodila v soboto, 2.12., malo po osmih zvečer, kakor je rekla naša predsednica v radijskem intervjuju: 'Tisto, kar ste nam dali, nam ne morete kar tako vzeti!" Odbor Šaleškega študentskega komornega zbora je podpisal pogodbe, zbral sponzorje in velika novica je potrjena. V aprilu bo ŠŠKZ imel nastop v Parizu. Zato, še zadnjič vabimo vse bruce, da naj pustijo svojim milim glasovom glasbene sposobnosti preizkusiti. Dragi bruci, avdicije potekajo le do 22. decembra. V soboto so vaje ob 19.30. Za vse, ki še neveste, zastonj rekreacija je vsak petek ob 19. v osnovni šoli MPT. Športna sekcija SŠK-ja pa pripravlja še en planinski pohod, eno žensko aerobiko in eno veliko presenečenje. Plač, kraj srečnega imena, je prostor, kjer vsi, ki bi radi postali člani ŠŠK lahko dvignete svoje članske izkaznice. Prinašajo neštete ugodnosti in pravi akademski priokus. ALTER LESTVICA ODDAJE V IMENU SOVE Redna tedenska oddaja z drugačno vsebino pripravlja lestvico najpopularnejših sklad, ki so nastale v iztekajočem se letu. Če hočete tudi vi sodelovati pri nastajanju lestvice najbolj popularnih sklad tega leta, potem vzemite v roke dopisnico in nanjo napišite svoj glas za enega izmed predlogov. Seveda ne pozabite pripisati na dopisnico svojega imena in naslova, saj bo v silvestrski oddaji, ki bo na sporedu 30. decembra, nagradno žrebanje vseh prispelih dopisnic, ki bodo ugotovile pravo - najpopularnejšo skladbo. Nagrad bo veliko, nagrade bodo bogate. Seveda lahko glasujete tudi v živo in to že to soboto med 18. in 19. uro zvečer na Radiu Velenje. Ker pa na Alter lestvici ne more sodelovati vsaka skladba, vam za pokušino pristavljamo nekaj naših predlgoov. Ce vaše skladbe ni med našimi predlogi, potem pripišite svoj predlog na dopisnico in jo pošljite na naslov: Alter lestvica, Radio Velenje, Stari trg 15, 63320 Velenje. izvajalec skladba Greenday Whert I come around A je to Jožica Bjorg It 's oh so quiet P. J. Harvey Down by the watter Magnifico Čejur Soundgarden Black whole sun Cranberries Zombie Coolio Gangster's paradise Shaggy Boombastic Pritnus Wyonna 's big brown beaver Laibach Final countdown Beastie boys Rooth down To je bilo za ta teden vse. Podrobneje vas bomo z lestvico seznanili v sobotni oddaji. Do slišanja vam želi obilo uspeha vaša oddaja V imenu sove. ■ JureTrampuš 30. novembra 1995 ■»IMW mm^siMim.MššŠM E YT5 gfj mM i..........- - - - i Premogovnik Velenje Moderno podjetje s pridihom tradicije Premogovništvo je v naši dolini staro 120 let. V dolgih letih je doseglo ogromen napredek, težko ročno delo rudarjev pri neposrednem odkopavanju premoga so postopoma nadomeščali stroji. Rudarji so ob tem pridobivali znanja, kako stroje upravljati in jim streči. Toda nekatere stvari ostajajo v premogovništvu več ali manj enake: delovni proces poteka v treh izmenah, na delo je treba pod zemljo, kjer je noč enaka dnevu, kjer so skrita naravna bogastva, a tudi nevarne sile narave. Zato si rudarji še danes zaželijo srečno, zato spoštujejo naravo in njene zakone, spoštujejo svoje tovariše, ker jim le ti lahko v nesreči najprej ponudijo roko v pomoč. Premogovništvu velja tradicija, ki jo rudarji zelo spoštujejo in negujejo. Rudarski poklic je eden redkih, ki je prepoznaven po uniformi. Rudarji je pri delu ne morejo nositi, zato so toliko bolj ponosni, ko jo oblečejo na prazničen dan, v njej sprejemejo medse mlade rudarje, v njej pospremijo kamerada na zadnjo pot. Ker so mnogokrat nerazumljive sile narave, ko se človek ne more zanesti le nase in na tovariša, verjamejo rudarji, da jih pri nevarnem delu varuje sv. Barbara, svetnica, ki je živela v temi grajskega stolpa in umrla mučeniške smrti. Praznovanje njenega godu spada k ohranjanju tradicije v premogovništvu. O patroni rudarjev, topničarjev, livarjev topov in vojakov Sv. Barbara - zavetnica umirajočih Svetniška legenda in sprehod med podobami sv. Barbare po cerkvah v Šaleški dolini Nedoumljiv je človeku trenutek, ko se preja življenja izteče v smrt, posebej, če ne poide polagoma in spokojno, pač pa se sunkovito pretrga v nepričakovanem trenutku. Nenadna smrt je veljala stoletja za najstrašnejšo, domala brezbožno smrt, nesrečnik, ki se ni utegnil spraviti z ljudmi in Bogom, ki si ni primoledoval pomiritve in odpuščanja in ni prejel poslednjih zakramentov, je bil skoraj brez upanja na srečo v onostranstvu. Da bi si ljudje izprosili mirno zadnjo uro, se priporočajo sveti Barbari. V krog močno čaščenih štirinajstih priprošnjikov v sili so jo sprejeli v srednjem veku, ko so prebivalstvo iz leta v leto desetkale katastrofalne suše in poplave, ko so letine požrli roji kobilic in je vladal stradež, ko so ljudje cepali za kugo kot muhe, ko so divjale vojne in Turki, proti katerim nista pomagala ne cesar ne zemljiški gospod. Globoko čuteče verovanje nam v mnogih inačicah pripoveduje legendo o življenju in smrti sv. Barbare in o množici njenih čudežev. Rodila se je v tretjem stoletju po Kristusu v Nikomediji v Mali Aziji. Bila je edinka, njen oče pa imenitni in silno bogati Grk Dioskur, zagrizen pogan. Barbara je bila silno ljubka in bistra in jo je oče noč in dan ljubosumno čuval. Da bi jo obvaroval tako pred snubci kot pred krščansko vero, jo je zaklenil v visok stolp, ki ga je dal sezidati zanjo in ga opremil v razkošno in udobno stanovanje. Čepraj sta smela k njej le dekla in oče, je Barbara slišala za krščanstvo, zasovražila je malikovanje, učitelj, preoblečen v zdravnika, pa ji je razložil pravi nauk. Ko je bila Barbara dovolj stara za možitev, jo je oče obljubil mogočnemu deželnemu upravniku za ženo. Ker ga je hčerka prosila, naj je ne sili v zakon, se je za dalj časa odpravil zdoma, misleč, da ji bo v stolpu dolgčas in si bo premislila. Pred odhodom ga je Barbara prosila, naj ji v stolpu uredi kopalnico. Oče je sam napravil načrt sobe z dvema oknoma in podobami grških božanskev po stenah. Med očetovo odsotnostjo se je Barbara dala v kopalnici krstiti, zaobljubila je devištvo in s prsti v kamnit steber - kot bi bil iz voska - narisala znak križa. Namesto dveh oken pa je dala napraviti tri, da bi lila svetloba v prostor skozi troje odprtin, kot duša sprejema svojo svetlobo skozi troje oken: Očeta, Sina in Svetega Duha. Oče je vse spremembe takoj opazil, ko mu je Barbara odkritosrčno priznala, da je kristjanka, se je silno razsrdil, jo silil nazaj v pogansko vero, končno pa segel po meču, da bi jo pokončal. Barbara je zbežala, da bi mu ne nakopala take sramote, Dioskur pa je z golim mečem divjal za njo po mestnih ulicah. Ko je Barbara pritekla do visokega skalovja, seje to samo razpočilo, da je mogla skozenj, potem pa se je zatekla v duplino v zemlji. Oče bi je nikdar ne našel, če je ne bi izdal nek pastir, ki so se mu za kazen vse ovce v trenutku spremenile v kobilice, hrošče in kamenje. Oče je Barbaro premikastil in poklical vojake, da so jo vrgli v ječo. Tu jo je ves čas silil, naj daruje malikom, ker pa ni nič opravil, jo je izročil sodniku, cesarskemu namestniku Marcijanu. Ta je najprej poskušal z lepimi, sladkimi besedami, nato pa je dal Barbaro šibati z volovskimi biči, ki so ji razmesarili celo telo, rane obdrgniti z ostrimi črepin-jami in jo spet zapreti. V ječi jo je obiskal Jezus, ji zacelil rane, jo potolažil in ji obljubil večno življenje. Drugi dan je stala Barbara spet vsa krasna pred osuplim obastnikom. Ker je ni mogel prepričati, so jo spet mučili: pretepli so jo, razgrebli so ji telo z železnimi grebeni za česanje slame, z gorečimi pla-menicami so jo žgali, glavo so ji razbili in ji odrezali prsi. Potem jo je dal oblastnik golo gnati po mestnih ulicah, kar je veljalo za neopisljivo sramoto, Barbaro pa je Gospod obdal s čudežno svetlobo, da pogani niso videli njene golote. Togotni Marcijan jo je slednjič ukazal obglaviti. Barbara je vdano pokleknila v molitvi, glas iz nebes pa ji je obljubil večno plačilo. Kruti oče sije izprosil pravico, da ji je smel sam odro-biti glavo. Ko seje vrnil domov, gaje zadela strela in ga požgala, nedolgo za tem pa je enako končal oblastnik Marcijan. Zaradi tega se k Barbari zatekajo kmetje, da bi jih obvarovala pred strelo, ter vsi, ki se ukvarjajo z "umetnim bliskom in gromom" -vojaki, topničarji in livarji topov, pa tudi na zvonovih, s katerimi so zvonili proti hudi uri, sojo upodabljali. V plejadi svetnikov in svetnic sv. Barbare ni težko prepoznati. Stolp s tremi okni, v katerem je bila zaprta, je njen obvezen simbol, prav tako očetov meč, s katerim je bila obglavljena. Umetniki ji dajejo v roke kelih s hostijo, saj je v trenutku smrti je izprosila pri Gospodu milost rešnjega telesa za vse, ki bodo spoštovali njeno mučeništvo. Ponekod jo slikajo tudi s pavjim peresom v roki, ki ponazarja nesmrtnost: pav je na Zahodu zamenjal bajeslovnega ptiča Feniksa, ki vedno znova pomlajen vstaja iz ognja. Čeprav danes poznamo v Šaleški dolini sv. Barbaro predvsem kot zavetnico rudaijev, pa so njene najstarejše ohranjene upodbitve nastale v 18. stoletju, v času, ko so premog šele odkrivali. Leta 1740 je slovenjgraški kipar Jožef Staner dokončal oltar sv. Barbare za levo, severno kapelo v cerkvi sv. Janeza v Šentjanžu na Vinski gori. Bogat oltar velja za prvega od štirih najboljših Staneijevih oltarjev v Sloveniji. V prostorni niši - v tronu - je postavljena pred nas svetnica z vsemi svojimi atributi: na tleh na desni stoji stolp s tremi okni, ki je sezidan iz velikih kamnitih klad in z zobci zaključen, otroški angel na levi nosi velikanski nabrušen meč, v Sv. Barbara, glavni oltar, sv. Mohor in Fortu-nat v Šoštanju, Ferdinand Gallo, 1757 svetničini desnici pa se bliska zlat kelih z belo hostijo. Neznanska notranja energija je razgibala Barbarino telo, da se je spiralasto zavrtelo navzgor, vsa njena teža sloni na desni nogi, levo pa je elegantno pritegnila, veter se je ujel v gube njenih oblačil, ki ji žuborijo ob nogah in vihrajo na vse strani in jih ne moreta umiriti ne levica, z elegantno kretnjo pri-tisnjena na prsi, ne trdi umetelni steznik, v katerega je po zadnji modi vpet Barbarin život. Oči je v goreči prošnji uprla v nebo, da je napis v zlati kartuši ob njenih nogah ne bi zaman imenoval patrone umirajočih. Barok sije drznil iz lesa izrezbariti celo svetlobne žarke zlatega obstreta, ki ji sije okoli glave! Odlična lesena plastika je to, ki jo plemeniti še prvotna pozlata in poslikava v sijočih lazurnih barvah. Dosti bolj umiijena je sv. Barbara z oltaija iz južne kapele stare šoštanjske farne cerkve v Družmiiju, ki so ga v sedemdesetih letih prenesli v prezbiterij trške cerkve sv. Mohoija in Fortunata v Šoštanju. Oltarje izdelal 1757. leta celjski kipar Ferdinand Gallo. Kar precej je v Dolini njegovih dobrih del s prehoda baroka v rokoko (Bevče, Šalek, Šentilj...). Sam oltar sicer slavi trenutek, ko sta Jezusova učenca v Emavsu spoznala vstalega Kristusa po tem, kako je razlomil kruh, sv. Barbara in sv. Terezija pa stojita na vsaki strani niše in sta že zato bolj zadržano upodobljeni, da bi ne preglasili živahnega osrednjega dogajanja. Barbarina oblačila so še spretno nagubana, ni pa več nagajivega vetra v njih in so polegla po telesu; figura še zna elegantno stati z vso težo na eni nogi, kot to zahtevajo pravila baročnega kontraposta, ni pa več silne plameneče energije in tudi meč si mora Barbara kar sama držati. Skrbno je počesana, njena obleka pa ne žari več v prvotnih sre-brnkastih barvah, saj so figure v devetnajstem stoletju po okusu historičnih slogov prebarvali z belo in zlato barvo in skoraj ustvarili vtis, da so zmodeli-rane iz porcelana. Moč baroka je hirala v podobarskih obrtnih delavnicah. Jože Vrenko seje leta 1859 na vso moč potrudil, ko je iz lesa rezal Barbaro za levi oltar v Florjanu pri Šoštanju, a pravega življenja ji ni več umel vdahniti. Okorno drži v rokah svoj kelih, mečje že izgubila in tudi njena obleka ni več iz najfinejše tkanine, saj gube togo in simetrično razporejene padajo po telesu. Predvsem dekorativni učinek je dosegel tudi Anton Dulatkovič (Antonio d'Ulat-covich), ki je sv. Barbaro upodobil leta 1826 na slikanem oltarnem nastavku na levem delu slavoločne stene v Marijini cerkvi v Starem Velenju. Zanimivo je, da tukaj Barbara nima meča, ima pa kronico (dia-dem) na glavi, ki ne ponazarja toliko njenega plemenitega rodu, bolj njeno devištvo. Zlati steznik komajda prepoznamo, rdeče ogrinjalo se povsem nenaravno guba za mučeničinim hrbtom, pa tudi risba oltaija, na katerem stoji Barbara nasproti sv. Katarine ob "niši" s Filipom in Jakobom, je zelo she-matska. dan sv. Barbare (4. decembra), po kateri je igrala rudarska godba. Spomnijo se tudi Barbarine podobe s Starega šahta - včasih so jo namreč imeli v vsakem rudniku, v velenjskem rudarskem muzeju pa hranijo slavnostni rudarski prapor z zlatimi kladivci na eni strani in oljno sliko sv. Barbare sredi pokrajine, v kateri se odvija njena legenda, na drugi. Največji, 2109 kg težak zvon škalske cerkve je imel pod reliefoma sv. Jurija in sv. Baibare napis:"Sv. Jurij Skalske ti varuj župljane in sv. Barbara varuj tebi vdane!". Zvon so Strojne livarne v Ljubljani ulile 1931. leta in gaje škofijski komisar za glasbo nadvse pohvalil, tako zaradi glasu, kot zaradi plemenite oblike in okrasja. Sodobno oblikovan relief sv. Barbare krasi zvon cerkve na Vinski gori. Leta 1976 je dobila Marijina cerkev v Starem Velenju moderna okna s podobami iz barvnih šip, zvezanih s svinčenimi trakovi (vitraille). V vrsti svetnikov je tudi sv. Barbara, nad njo je napis SV. BARBARA PROSI ZA NAS, spodaj pa je pripisano RUDARJI. Podobo je izdelalo podjetje STAKLO v Zagrebu pod vodstvom in po načrtih Pavleta Staro VelenJeSv. Barbara, vitraille okno, Kar-melska mati Božja v Starem Velenju, Pavle Sušilovič, 1976 Z vse drugačnimi svetovljanskimi merili se je upodabljanja sv. Barbare lotil Franc Zaje, ljubljanski akademski kipar, ki je 1848. leta narisal načrte za nove oltarje v Zavodnji in je tudi sam izdelal vse plastike. Barbara je dobila inesto na levem, Marijinem oltarju ob slavoloku, da bi v družbi sv. Agneze izprosila pri Bogu "... De po Jezusovi veri Bojo mogli vsi živet De nedolžnost bojo meli De bi mogli srečno vmret," kot piše v farni kroniki. Spet spoznamo sv. Barbaro po kelihu in meču, vsa njena pozornost pa ni več usmerjena v nebo, kot na Vinski gori, pa tudi vemikovega pogleda ne lovi več z očmi, kot v Šoštanju - vsa je zatopljena v tiho premišljanje in z mirnim obrazom strmi v kelih. V ravne, na vratu spete lase ima vpleteno tančico, njena mehka, težka obleka je skrbno nagubana po vzoru antičnih, grških in rimskih kipov. Tudi kontura, obris kipa, kije bila na Vinski gori vsa nemirno razčlenjena, je tu zvezna in klasično mirna. Podoben estetski ideal je vodil slikarja Karla Kramašiča in Ivana Ivnika, ko sta leta 1905 naslikala sv. Barbaro na svež omet (freska) na stropu ladje v cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah. Svetnica nas pogleduje iz dragocenega zlatega okvirja, okoli nje pa kipijo oblaki. Po stilu lahko slikarijo pripišemo naz-arenškemu slikarstvu, ki se je zgledovalo po renesančnem mojstru Rafaelu. Ostale Barbarine upodobitve so že neposredno povezane z rudaiji. Ti so leta 1913 darovali za slikano okno z Barbarino podobo (vitraj) v prezbiteriju stare Škalske cerkve sv. Jurija, saj so si že dolgo želeli imeti v cerkvi lik svoje zavetnice. Ljudje se še spomnijo zelo slovesne "rudarske maše" v tej krasni cerkvi na Sv. Barbara, oltar v levi kapeli, sv. Janez na Vinski gori, Jožef Staner, 1740 Sušiloviča. O priljubljenosti in zaupanju v sv. Baibaro pričajo tudi ustanovitev Barbarine župnije v Velenju in načrti za novo cerkev pod vilo Herberstein, devetnajst Barbari posvečeno cerkev v Sloveniji. Viri in literatura: Raziskovalna naloga Cerkvena umetnost v Šaleki dolini, več zvezkov, Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje; Torkar, Matija: Življenje svetnikov in svetnic božjih, Družba sv. Mohorja v Celovcu 1908;Hall, James: Rječnik tem i simbola u umjetnosti, založba August Cesarec, Zagreb 1991Vrišer, Sergej: Baročno kiparstvo na Slovenskem Štajerskem, Založba Obzorja, Maribor 1963;Curk, Jože: Topografsko gradivo, Sakralni spomeniki na področju občine Žalec in občine Velenje, Zavod za spomeniško varstvo, Celje 1967;Grgič, dr. Marijan: sv. Barbara, geslo v knjigi Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapad-nog krščanstva, Krščanska sadašnjost, Zagreb 1990;First, Blaženka: Svetniške podobe, Svetniki zimskega cikla, Gea, Poljudnoznanstvena revija, letnik V, januar 1995, p. 40-43;Farna kronika škalska (2), za čas od 1909 do 1952, zapisi duhovnikov Ivana Rotneija in Mateja Weissa, fotokopije v Muzeju Velenje;Farna kronika Zavodnje (Gedenkbuch der Kuratie st. Petri in Savodnje);Farna kronika Staro Velenje;Lepo se zahvaljujem gospe Milici Plazi za njeno živo pripovedovanje o škalski cerkvi na raziskovalnem taboru KCIN Škale 1994. ■ RokPoles Fotografije so iz fototekp razisovalne naloge Cerkvena umetnost v Šaleški dolini, foto: Rok Poles __ ■ •; ' Obletnica smrti Frana Koruna Koželjskega V petek, prvega decembra, bo minilo šest desetletij od smrti Frana Koruna Koželjskega, skladatelja in glasbenega pedagoga iz Šaleka, ki je svojo glasbeno pot začel kot učenec vaškega citrarja v Šentilju pri Velenju, nadaljeval pa jo je v Trstu In na Dunaju in jo zaključil kot kapelnik, dirigent in skladatelj. Napisal je mnogo skladb - njegova glasbena zapuščina je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, uglasbil je mnogo pesmi slovenskih pesnikov, zlasti Antona Aškerca, prirejal narodne pesmi ter napisal prvi slovenski šoli za violino in citre. Njegovo delo Zgodovina glasbe je žal ostalo v rokopiu. Deloval je tudi kot pedagog. Ustanovil in vodil je velenjko pihalno godbo in pevsko društvo. Bil je zaveden Slovenec: nekoč, bilo je seveda še v časih rajnke Avstroogrske, je zavrnil dokument iz Dunaja, ki je bil napisan v nemščini, češ da ga ne razume, čeprav je študiral v tem mestu in je imel doma zbirke nemških klasikov. Prav tako je zanimivo, da je ta dokument pozneje v resnici dobil v slovenščini. Za priznanje delu Frana Koruna Koželjskega je v šestdesetih letih tedanja Skupščina občine Velenje po njem imenovala velenjsko glasbeno šolo, v začetku devetdesetih pa ulico Koželjskega v KS Gorica. ■ V. K. in B. K. fotografija: arhiv Muzej Velenje Amatersko^l eda I i šče Velenje Črna komedija spet na odru Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje GLEDALIŠKI ABONMA - TOKRAT V VELENJU DRAMA SNG LJUBLJANA V četrtek, 30. novembra bo v Velenju gostovala Drama SNG Ljubljana z gledališkim delom enega najbolj popularnih italijanskih komediografov Alda Nicolaja: PRVA KLASA. Prva klasa je ena tistih gledaliških iger, ki se gledajo iz zamračenega avditorija prijazno in lagodno, ki zbežijo mimo človeka brez zatikanja in med katerimi človek pogleduje na uro - da bi prehitro ne minila... To je ena izmed tistih iger, kjer lahko ves čas pritrjujemo, ja, viš, ravno tako je... Melanholija, resignacija, toda tudi ljubezen, upor in sanje prevevajo to ljubeznivo komedijo! In če k temu dodamo še podatek, da ne postaja stara samo Evropa, ampak tudi Slovenija, da je vedno več starejših ljudi, postane ta ljubezniva, grenka, žalostna, smešna in "resnična" igra še dodatno aktualna. Komedijo je režiral Jože Babič, igrajo pa Jurij Souček, Danilo Benedičič in Iva Zupančič. Za Rumeni gledališki abonma bo predstava ob 18.00, za Beli gledališki abonma pa ob 20.30. Vstopnice za izven bodo po 1.500 tolarjev. Zaradi izrednega zanimanja za našo lansko zelo uspešno predstavo Črna komedija, smo se gleda-liščniki AGV, kljub temu da pripravljamo že novo predstavo, odločili, da odigramo še eno odprto predstavo v decembru za vse tiste, ki ste predstave spomladi zamudili. V Črni komediji, ki jo je režiral dramski igralec Renato Jenček, sicer član celjskega gledliškega ansambla, nasto- pajo naši znani igralci: Roman Vrabič, Božena Jurovič, Majda Gaberšek, Leon Čižmek, Jože Kotnik, Nataša Meh, Marjan Matijevič, David Aman. Scena je delo Liljane Zupančič in Marije in Jožeta Kolarja, šepetalka je Cveta Korpivnikar, za luč in glasbo pa skrbi Borut Cerar. Vabimo vas v soboto, 9.12., ob 19.30 uri, da se z nami nasmejite in hkrati zamislite ob večnih temah, kot so: umetnik in družba, tujstvo in še kaj! Pridite! Velenjska glasbena šola vabi Koncert Franca Javornika in Marjana Fajdiga Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Consortium Musicae Vela-nensis in Glasbena mladina Velenje vas vabita na koncert, ki bo v ponedeljek, 4. decembra 1995 ob 19.30, v Koncertni dvorani Glasbene šole. Nastopila bosta Franc Javornik, bas-bari-ton, prvak ljubljanske opere in pianist Marjan Fajdiga. V odmoru bo otvoritev slikarske razstave Jožeta Svetine, ki bo odprta bo Božiča. Vabljeni! Ubš Razstava likovnih del 60 osnovnih šol V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila zadnje dni minulega tdna odprta razstava likovnih del 60-ih OŠ Slovenije, ki so sodelovale na 2. nagradnem natečaju LIMITA Štore za mlade likovne ustvarjalce. Prispeli izdelki so bili po pravilih razpisa razdeljeni v tri skupine. Petčlanska strokovna komisija, ki jo je Pogled na del razstave. vodil akademski slikar Lojze Zavolovšek, je nagrade razdelila v skupini kiparstvo OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrasnika, OŠ Petra Šprajca - Jura Žalec, OŠ Šmartno ob Paki; v skupini suhi pastel OŠ Vitanje, OŠ Neznanih talcev Dravograd; v skupini poslikana stekla OS Milke Šobar - Nataše Črnomelj, OŠ Blaža Arniča Luče in OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnika. ■ Besedilo in slika: -er MESTNA OBČINA VELENJE VABI OBČANE NA PRAZNIČNE PRIREDITVE V MESTU "VE5EU DECEMBER" 03.12.-Titov trg ob 15. uri postavljanje novoletne jelke na Titovem trgu ob 17. uri-Titovtrg uradna otvoritev Veselega decembra v mestu 04.-09.12.-Rdečadvorana Milavžev sejem 13.12,- Bela dvorana Pilov žur za osnovnošolce 13.-14.12.-Titov trg Likovna akcija osnovnošolcev "Polepšajmo stojnice" 15.-23.12. -Titov trg Novoletni sejem 16.12.-Titov trg ob 17. uri prihod dedka Mraza s spremstvom 17.-20.12. - Kulturni dom Prireditve za predšolske otroke 18.-21.12. - Obisk dedka Mraza po vrtcih 22.12. - Obisk dedka Mraza v šolah 26.12,- Kulturni dom svečana seja in proslava ob občinskem prazniku 27.-29.12.-Kino Velenje ob 17. uri filmske predstave za otrobe 23.12.-Titov trg Silvestrovanje na prostem o» i—% n >o M Zgodilo se je... 30. listopada Leta 1877 V Slovenskem gospodarju so v rubriki "Dopisi" objavili vest z naslovom "Iz Ptuja (Preč. g. dr. Vošnjak), ki govori o smrti našega rojaka: "Poslednji "Gospodar" je objavil prežalostno vest, da nam je nemila smrt odvzela našega velespoštovanega in občeljubljenega preč. g. prosta dr. Janeza Vošnjaka, ki je po kratki bolezni dne 17. t.m. po poldne nekaj pred tremi v Gospodu zaspal. Dne 19. t.m. dopoldne smo imeli sprevod, ki je bil veličasten in sijajen, kakoršnega človek nima priložnosti kdaj bodi videti. Zbralo se je od blizi in daleč 60 duhovnikov, eden celo iz daljne Ljubljane, namreč preč. g. dr. L. Klofutar, častni korar in profesor bogoslovja, rajnega dolgoletni osebni prijatelj. Prišla je iz okolice ogromna množica ljudstva, tako da jim je naša prostorna mestna farna cerkev skoraj pretesna postajala. Celo mesto je bilo na nogah in starodavni Ptuj je kaj lepo pokazal, da je slavnega pokojnika v resnici ljubil in spoštoval. Naj h koncu tega poročila "Gospodar" rajnemu gospodu postavi še kratek spominek. Rodil se je dr Janez Vošnjak v Št. Martinu v Šaleški dolini dne 24. junija 1819. Šole je z izvrstnim vspehom dokončal v Celju in v Gradcu in 4. avgusta 1842 prejel v Št. Andražu na Koroškem zakrament sv. reda. Na Dunaju je potem dovršil višje študije in postal doktor sv. bogoslovja. Služil je kot kaplan pri Novi cerkvi blizu Celja, od 1. 1848 - 52 kot ravnatelj mestne šole v Celju, potem do 1. 1858 kot špiritual v celovški duhovšnici, 1858 - 63 kot korar in višji ogleda šol cele lavan-tinske škofije, poslednjič pa polnih 14 let kot prvi infulirani prošt, mestni župnik in dekan v Ptuju. Bil je rajni blago in plemenito srce, kakoršna se le redko nahajajo, izvanrednih dušnih sposobnostij, vselaj zvest in veren katoličan, vnet rodoljub. Pohlevnost in tiha ponižnost so bile nja najlepše čednosti; njegovo ljubeznivost hvalijo vsi, ki so imeli kedaj priložnost občevati ž njim, in reči smemo, da v celem svojem življenju nikogar žalil ni. Njegove radodarnosti in ljubezni do ubogih najlepši dokaz je to, da je pri svojih lepih dohodkih zapustil le cele malo premoženja. V svoji oporoki pravi, da ni bila nikoli njegova želja, zapuščati velikega imetja, le to želi, naj bi se po njegovi smrti nihče za njim ne hudoval. Ni si nabiral zemeljskih, pač pa si je, upamo, nabral toliko več nebeških, neminljivih zakladov. Prerano vzela nam ga je nemila smrt, nja žlahtno in plemenito srce zakriva mrzli grob - ali nja spomin nam ostane neizbrisljiv. Bodi mu žemljica lehka! Naj v miru počiva!" Članek smo kljub temu, da je nekoliko dolg, objavili skoraj v celoti, saj gre za našega pomembnega, a žal malo znanega rojaka. Leta 1904 Naj končamo naš današnji prispevek z anekdoto ali pa morda celo z resnično zgodbo, ki je bila objavljena v Slovenskem narodu: "Gostilničarska. Pred kratkim je nekemu tukajšnjemu gostilničaiju poslal za god njegov prijatelj, ki je tudi gostilničar, težek zaboj. Ta se je darila silno razveselil in z radovednostjo pogledal, kaj je vendar notri, ker je tako težek. Smeje je vzel iz zaboja - premog - in ga nesel v štedilnik, obljubivši, da se mu bode že še revanžiral. Pred par dnevi je pa ta klal in poslal svojemu prijatelju za povračilo 6 lepih, velikih klobas. V gostilni je sedel neki gost, ki je ukazal, naj mu eno klobaso spečejo, kar se mu je takoj ugodilo. Toda bolj ko je kuharica pekla klobaso, bolj je bila trda. Ko je slednjič le zado-bila pravo barvo, jo je prinesla gostu na mizo. Ker je pa natakarica preje hvalila, da so to domače klobase, jo je gost zavrnil, da ne bo pri nji posebnosti, ker je tako suha, in ko jo je začel rezati ni šel nož na noben način v njo. Zahteval je bolj oster nož, in ko je s tem klobaso prerezal, mu je udaril v nos silno neprijeten duh. Velel je, da naj to "dobro" klobaso poskusi natakarica, kateri tudi ni šla v slast. Začeli so jo preiskovati in se prepričali, da je v nji le žaganje in kri. Gostilničaiju se je posvetilo, od kod to prihaja in ni bilo drugače, da je moral gostu povedati, zakaj je v njegovih klobasah žaganje. Sedaj pa ni po ulici smeha ne konca ne kraja, ker prvi draži drugega s tem, da je on s premogom vsaj kuril, ta pa da njegovih klobas ni mogel jesti." ■ Damijan Kljajič 30. novembra 1995 107,8 9 NAŠ ČAS * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * I DISKČEK KOTIČEK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... BULDOŽER Skupina Buldožer, ki je pred dobrim mesecem dni izdala svoj novi album Noč, te dni pod vodstvom znanega hrvaškega režiserja videospotov Radislava Jovanova, pridno snema video spot za skladbo Vojno lice. Snemanje poteka v opuščenih in napol porušenih prostorih nekdanje tovarne Pletenina v Ljubljani. Video snemajo na filmski trak, material pa bodo zmontirali v video studiu Tivoli. Premiera spota bo v decembruu v oddaji Roka ročka. Hkrati pripravljajo Buldožerji vrsto nastopov po Sloveniji, prvi bo bo v znanem celjskem klubu Barfly že to soboto, 2. decembra. Prvi večji nastop Buldožerejv se obeta 22. decembra v Hali sportova v Zagrebu, kjer pripravljajo veliki predbožični ročk koncert s številnimi nastopajočimi. ROBBIE VVILLIAMS V britanskih glasbenih krogih se širijo govvorice, da naj bi se nekdanji peti čian slovitih Take That, Robbie VVilliams, ki je skupino zapustil pred nekaj meseci, pridružil skupini Blur. Govorice zaenkrat še niso potrjena, ne bi pa bilo nič čudnega, če bi do takšnega sodelovanja prišlo, saj je znano, da so Robbie in člani skupine Blur veliki poklicu novi zasedbi in z novim pevcem Slavkom Ivančičem izdala album Stari časi. Album je v obliki kasete izšel pri ZKP RTV Ljubljana in je njihov že četrti album, ki je izšel pri tej založbi. CD So izdali v samozaložbi, za njegovo distribucijo pa skrbi založba Megaton. Na kompaktni plošči je enajst sklab, ki so vse avtorske, delo članov ansambla: Enza Hrovatina, Piera Pocecca in Ferdinanda Maraža. Trenutno največji hit je skladba Ne bom pozabil na stare čase, na svojo priliožnost pa čaka tudi v prihajajočem času zelo aktualna Božični zvon. FREDDIE MER-CURY 25. novembra so minila štiri leta odkar je za posledicami AIDS-a v starosti 45 let, v svojem stanovanju v Londonu umri pevec skupine Queen, Freddie Mercury. Ob tej obletnici so se ga spomnili številni iz sveta popularne glasbe in show biznisa, največji poklon njegovemu delu pa je prav gotovo izid albuma Made in Heaven, ki so ga izdali preostali člani skupine Queen in na katerem so posnetki, ki jih je Freddie naredil še z zadnjimi močmi tik pred smrtjo. Skladba Heaven for everyone je trenutno največji hit s tega albuma. GUNS'N'ROSES Člani pred nekaj leti najpopularnejše skupine na svetu, Guns'n'roses, trenutno ne počnejo nič, čeprav njihov manager trdi, da naj bi že v kratkem ponovno začeli snemati. Nekateri člani skupine medtem na počivajo. Matt Sorum in Duff McKagan sta skupaj s Stevom Jonesom (ex Sex pistols) in Johnom Taylorjem (Duran duran) ustanovila skupino Neurotic boy outsiders, s katero nastopajo predvsem v živo v manjših ročk klubih po Los Angelesu. Mitja Čretnik Četrt stoletja novinar Urednik Našega časa in radijski reporter, znan predvsem po neposrednem oglašanju s športnih dogodkov in prireditev Stane Vovk, je kot Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj. Četrtstoletni jubilej (uraden) v novinarskem poklicu praznuje. Pa tega sam sploh ni vedel, tako hitro gre vse skupaj naprej in tako hitro si nova leta podajajo roke. Na jubilej so ga opozorili v Društvu novinarjev Slovenije, kjer so mu rekli: "Letos si na vrsti ti," in ga povabili na sloyesno podelitev diplom in srebrnih plaket ob petind-vajsetletnici dela v časnikarskem poklicu. Ko je Stane Vovk zvedel še za datum, uro in kraj dogodka: 9. december, ob 11. uri, v hotelu Perla v Novi Gorici je, kaj pa bi To so bili časi Beatlesov In Radia Luxemburg človek drugega od njega pričakoval, najprej pogledal na koledar. Ugotoviti je hotel, ali nemara ni istega dne kaj pomembnega, športnega v Dolini, česar ne bi smel zamuditi. Šele ko je videl, da bo prav v tistem času šlo v Velenju tudi brez njega, je rekel: "No, pa grem!" Letošnji osemnajsti študijski dnevi Mitje Gorjupa 1995, bodo potekali v dneh od 7. do 9. decembra v Bovcu. Tokratno študijsko srečanje Društva novinaijev Slovenije bo posvečeno predvsem dvema temama, ki bosta v prihodnjih dvanajstih mesecih pridobivali na aktualnosti: časnikarstvu v predvolilnem boju in na volitvah ter problematiki neodvisnega časnikarstva. Bomo zraven in vam kaj povedali o tem! FARAONI Ena najstarejših slovenskih skupin Faraoni je pred kratkim v V skem prijatelji. HHB H LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tako ste glasovali v nedeljo, 26. novembra: 1. ROSA: "Koroška gauda" 8 glasov 2. CVERLE: "Vihrava mladost" 7 glasov 2. KUMER: "Enkrat se živi" 7 glasov 4. MIHELIČ: "Pod Gorjance grem" 5 glasov 5. SNEŽNIK: "Trije muzikantje" 3 glasovi . Predlogi za nedeljo, 3. decembra: 1. FANTJE IZPOD ROGLE: "Poglejte ga, Pohorca" 2. FLERE: "Zapeljivec" 3. KMETEC: "Ta žlahtna vinska kapljica" 4. NAGELJ: "Horoskop" 5. PLANIKA: "Brez napak človeka ni" Vili Grabner LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 5. decembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. ALEKSANDER MEZEK 2. INTERVAL 3. HAPPY END 4. DANNY 5. VILI RESNIK Sanjam sam Ko sva sama Samo ti Jutro je Zdaj živim Nagradni kupon : Ta teden glasujem za: Ime In priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje I iVj ČAS SANK ROČK Kar nekaj časa je že minilo od takrat, ko se je skupina Šank ročk vrnila s poletnega snemanja v ZDA. Posnetkov s tega snemanja doslej vsaj uradno še ni bilo moč slišati, čeprav so po besedah tistih, do katerih so novi zvoki te slovenske zasedbe le prišli, zelo obetavni. Po zadnjih informacijah pa bo slovensko občinstvo v kratkem vendarle seznanjeno s tistim, kar so Šank ročk počeli onkraj velike luže. Na glasbeno matrico (brez vokala), ki je nastala v ZDA, bodo namreč nasneli vokal in to v slovenskem jeziku. Tako bo nastalo nekaj novih skladb, ki bodo namenjene predvsem slovenskemu občinstvu. Po zagotovilih članov ansambla bi morali biti prvi posnetki nared že ta teden, zato lahko pričakujemo, da jih bo v prihodnjih dneh moč slišati tudi na domačih radijskih valovih. Ti posnetki bodo zaenkrat na voljo le radijskim postajam, kdaj pa bodo izšli na kakem nosilcu zvoka, ki bo dostopen tudi drugim, zaenkrat še ni znano. Vsi ljubitelji glasbe skupine Šank ročk in predvsem njihovih nastopov v živo pa bodo na svoj račun prišli prav kmalu. 22. decembra bo namreč v velenjski Rdeči dvorani veliki predpraznični žur, na katerem se bodo ob številnih drugih gostih kot glavni nastopajoči z novimi skladbami predstvili tudi Šank ročk. Kaj več o tej prireditvi boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk Našega časa. Kar nekaj mesecev pa je že minilo od takrta, ko je pri nemški založbi Long Island records izšel prvi "mednarodni" album te najuspešnejše slovenske ročk zasedbe in počasi že prihaja do prvih odzivov glasbene kritike na ta rock-ovski izdelek. V roke nam je prišlo precej različnih člankov, ki so izšli v različnih evropskih državah, od Španije in Italije, preko Francije in Nizozemske, vse do Belgije. Zapise o skupini in njihovem albumu Crime tirne smo našli v različnih specializiranih glasbenih revijah, ki spremljajo vse nove izdaje na tem področju. V splošnem je kritika (zanjo) nove in neznane skupine precej ugodna, saj nismo našli članka, ki bi albumu namenil slabo oceno. Še več. Večina kritikov je izrazila začudenje nad dejstom, da se na slovenskem področju igra tovrstna glasba take kvalitete. Poleg tega so se Šank ročk z izdajo albuma Crime tirne naenkrat znašli v različnih oddajah, namenjenih hard'n'heavy glasbi, v prav prijetni družbi tako znanih ansamblov kot so Bon Jovi, Van Halen, Ugly kid Joe in podobnih. O skupini se torej piše in govori, njihova glasba pa prihaja z radijskih valov številnih eminentih evropskih radijskih postaj. Kako vse to vpliva na prodajo albuma zaenkrat še ni znano, dejstvo pa je, da je vsak preboj na zahtevnem evropskem in svetovnem glasbenem tržišču težak, še posebej za skupino, ki prihaja iz države z bolj revno rockovsko tradicjo. Zato je neglede na prodajo albuma že njegovo opaženje in relativno ugodna kritika precejšen uspeh. Mitja Čretnik SHANK ROČK 'Crirn« Time' (long Island UR 00063) fCKK A bit ot an ocidity. tnts. as Shank Roc* cone from Slovenia. of »II oto abovt- iveng« Euro Rodt tare with an AOR slani possessing ptemy o( melocy and fine use ol hooks. Bul Stan* Ročk sadiy doni eactiv Oemand youf jnenoon Faksimile članka o albumu Crime tirne, objavljenega v reviji Kerrang avgusta letos Na lestvici novih izdaj Šank ročk v družbi legendarnih Black Sabbath 10 KM OS H Ji t ■ * HuMHLJHLuH ČETRTEK, 30. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.05 Čarovnik Ujtata, 3/4 10.25 Batman, £/32 10.50 Starodavni vojščaki, 2/13 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.25 Morilka, švicarska drama 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Kdo bo koga, 3/3 20.35 Maščevanje iz mesteca "Upanje", 3/6 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.50 Poslovna borza 23.00 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 19/22 23.30 Načelnik Scali, 2/21 SLOVENIJA 2 15.30 Sorodne duše 16.00 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 10/22 16.30 Načelnik Scali, 1/21 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Povečava 20.05 Devetdeset let skomin, slovenski film 21.35 Ples v dežju, slovenski film VTV 09.15 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 6. dela 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 6.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 DIVJE PALME, 4. del ameriške nadaljevanke 20.55 VABIMO K OGLEDU 21.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM : NAJVEČJE PREROKBE, pogovor 21.45 Celovečerni film 23.15 REGIONALNE NOVICE 23.20 HOROSKOP 23.25 TV IZLOŽBA 23.30 Videostrani do 24.00 ^ REGIONALNI STUDIO ^ Vaša televizija - kanal 52 VELEMJE, Stantstova 2 tel.: 063/654 405. fax: 063/654 268 V J PETEK, 1. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.35 Otroci širnega sveta, 9/26 10.00 Prva bojna črta, oddaja o Al DS-U 10.40 Roka ročka 11.40 Dežela vodnih božanstev, poljudnoznan.oddaja 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.30 Kam vodijo naše stezice 15.10 Slovenske novele 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 13/22 23.05 Nečelnik Scali, 3/21 00.00 Mama bo dopolnila sto let, španski film SLOVENIJA 2 12.30 Učitelj, 9/24 13.20 Omizje 15.20 Osmi dan 16.10 Sorodne duše 16.40 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 19/22 17.10 Načelnik Scali, 2/21 1'8.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 SPIN 20.05 Smrt Jugoslavije, 1/5 20.55 Nepomembna afera, 5/5 21.40 Odisej in sin, tv priredba 22.50 Učiteljski pevski zbor VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 DIVJE PALME, pon. 10.20 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, pon. 11.10 Ponovitev filma 12.40 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ; MONI, predst. nove CD plošče 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SALTY 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP . 20.05 ŽIVETI DANES: DIM SRCA, dok. oddaja 20.30 AVTODROM 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 2. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.20 Radovedni Taček 08.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 08.50 Iskalki uši, madžarski film 09.00 Pod klobukom 09.50 Oglejmo sil, 7/12 10.15 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film 13.00 Poročila 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Miklavžev večer 17.45 Rumcaj, večne pravljice 18.00 Otok opičjega božanstva, poljudnoznan.oddaja 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Miklavžev koncert, prenos 22.15 Za tv kamero 22.30 Ozare 22.40 TV dnevnik 3 23.05 Grace na udaru, 13/26 23.30 Golobji valček, franc. film SLOVENIJA 2 10.15 Kdo bo koga, 3/3 10.45 Turistična oddaja 11.00 Sorodne duše 11.30 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 13/22 12.00 Načelnik Scali, 3/21 12.50 Videošpon 16.25 Športna sobota sledi Finale evropskega klubf skega šahovskega pokala, reportaža iz Ljubljane 16.55 Maribor: DP v košarki (M): BWC MARIBOR-IDRI-J A, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Teater paradižnik 21.05 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, 1/6 21.55 Obnorelost, amer. film 23.50 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Rokumentarec: Fender Stratocaster sledi Angleška glasbena lestvic NEDELJA/ 3. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.20 Samo za punce, 7/13 08.45 ŽIVŽAV 09.30 Čebelica Maja 09.55 Nedeljska maša 11.00 Grace na udaru 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za tv kamero 14.20 Policisti s srcem 15.05 Črni tulipan, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Antologija skupine The beatles, 2/6 22.20 TV dnevni k 3 22.35 SOVA: sledi Črni krog, 5/5 sledi Načelnik Scali, 4/21 SLOVENIJA 2 08.00 Naša pesem 09.15 V vrtincu 10.00 Odisej in sin, tv priredba predstave slovenskega mladinskega gledališča 11.10 Nepomembna afera, 5/5 12.00 Teater paradižnik 14.25 Športna nedelja sledi Finale evropskega klub ■ skega šahovskega pokala, reportaža iz Ljubljane 14.55 Košarka - NBA, posnetek 15.55 Velenje: tenis, prenos finala zimskega Challenger turnirja 18.30 Moja dežela - lepa, ure- VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš MaŠ, pon. 10.30 SALTY, pon. 10.50 ŽIVETI DANES, pon. 11.15 AVTODROM, pon. 12.15 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 7. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 431. VTV MAGAZIN 20.35 MED PRIJATELJI 21.35 SIRENE, 4. del policijske nanizanke 22.20 HOROSKOP 22.25 IV IZLOŽBA 22.30 Videostrani do 24.00 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Biblija 20.40 Sunset Bulevar, amer. film 22.25 Športni pregled 22.45 Billy, kako vam je uspelo, dokum. film VTV 08.00 Testni signal 08.15 SALTY 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.45 430. VTV MAGAZIN, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.35 ŠPORTNI GOST, pon. 10.55 EPP 11.00 431. VTV MAGAZIN, pon. 11.30 KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE?, pon. 12.30 MED PRIJATELJI, pon. 13.30 Videostrani 15.00 AVTODROM, pon. 16.00 NAJ SPOT, pon. 17.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, pon. 17.45 Pon. filma 19.20 HOROSKOP 19.25 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 4. DECEMBRA SLOVENIJA 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Pritlikavčki, 1/12 10.40 Svetovni poslovni utrip 11.05 Obnorelost, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.20 Povečava 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 8/12 18.05 Simpsonovi, 9/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 4/6 21.10 Informativna oddaja 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.45 SOVA sledi Fina gospa, 5/10 sledi Načelnik Scali, 5/21 SLOVENIJA 2 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Policisti s srcem, 4/26 17.10 SOVA, ponovitev sledi Načelnik Scali, 4/21 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Pot Jakoba Savinška, dokum. oddaja 20.45 Plavček, švic. drama 23.20 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja 09.30 431. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 AIDS, Izmenjava programa združenja lokalnih TV 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Mozart v Salzburgu, l.del 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00 Na celjskem sejmišču bo od 1. do 5. decembra potekal že tradicionalni Miklavžev sejem. Na sejmu bo predstavljen bogat darilni program, popestrilo pa ga bo obilo zabavnih prireditev. Vsako popoldne bo nastopil znan gost iz sveta zabavne glasbe. Predstavili se bodo Andraj Šifrer, Simona Weiss, Otroška karavana, Spidi in Gogi, v nedeljo pa boste lahko zapeli na zabavni prireditvi karaoke. Vsak večer ob 18. uri bo otroke obiskal in obdaril čisto pravi Miklavž. Vstopnine ne bo! TOREK, 5. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.15 Krikec in Pikec, lutkovna igrica, 2/2 09.40 Popotovanje po reki Zali 10.25 Miklavžev večer 11.00 Sunset Bulevar, amer. film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 8/13 17.40 Družinski izlet, češki film 17.50 0 praznikih: Sv. Miklavž 18.00 Detektiva, 1/6 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 10/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 9/20 sledi Načelnik Scali, 6/21 SLOVENIJA 2 13.25 Ples v dežju, slovenski film 15.05 Malo angleščine prosim 15.20 Studio city 16.20 Simpsonovi, 9/48 16.45 SOVA, ponovitev sledi Fina gospa, 5/10 17.10 Načelnik Scali, 5/21 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.55 Svet poroča 22.25 Somrak stoletja; Hudodelci, slovenski film VTV 09.15 Testni signal 09.30 AIDS, ponovitev 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Mozart v Salzburgu, ponovitev l.dela 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 8.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 432. VTV MAGAZIN 20.35 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST: MARATONCI po NevvJorku 21.25 HOROSKOP 21.30 TV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00 SREDA, 6. DECEMBRA SLOVENIJA 1 103S" 10.55 klavž 11.15 dokum 12.05 12.30 13.00 16.20 16.50 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 20.25 film 22.15 22.35 22.55 sledi sledi Cobi in prijatelji, 13/13 O praznikih: Sv. Mi- ~ Smrt Jugoslavije, ang. . oddaja Iz življenja za življenje Alpe-Donava-Jadran Poročila Biblija Opus TV dnevniki Male sive celice, kviz Detektiva, 2/6 Umetnost in civilizacija Kolo sreče, tv Igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Forum Vlak skrivnosti, amer. TV dnevnik 3 Žarišče SOVA: Noro zaljubljena, 11/22 Načelnik Scali, 7/21 SLOVENIJA 2 13.35 Zgodbe iz školjke 15.05 Celia, 4/6 15.05 Detektiva, 1/6 15.35 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, 9/2 16.00 Načelnik Scali, 6/21 16.50 Starodavni vojščaki, 3/13 17.15 V vrtincu 18.55 Košarka evrop. pokali, preno SMELTOUMPi-JA:DINAMO MOSKVA 20.25 Športna sreda sledi Nogomet: evropski pokali PEP 22.20 Omizje VTV 08.15 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja 09.30 432. VTV magazin, ponovitev 10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE ° 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja, gost - ORLEK 21.05 TROPSKA VROČICA III, ameriška detektivska nanizanka, 7. del 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 IV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MESARSTVA SUŠEČ objavljene v tedniku Naš Čas 16. november 1995 PRAVILNO GESLO: MESARSTVO SUŠEČ TUDI NA GORICI V VELENJU 1. nagrado 3 kg karejev prejme: MEDVED UROŠ, SPLITSKA 3, 63320 VELENJE, 2. nagrado mrežna pečenka prejme: JELEN ZVONE, ZADREČKA11, 63331 NAZARJE, 3. nagrado 2 kg kranjskih klobas prejme: TEREZIJA DREV, TOMŠIČEVA 43, 63320 VELENJE. Nagrade lahko dvignete v novi mesnici Mesarstva Sušeč na Gorici! ■ ČESTITAMO! Sobota, 2. decembra TVSl 11.30 REŠITEV JE KIKIRIKIJEVO MASLO, kanadski film, 1985 Režija: Michael Rubbo Igrajo: Mathew Mackay, Sl-luk Saysanasy, Allson Podbrey Kaj vse se lahko pripeti 11-letnemu dečku, ki ima bujno domišljijo? Marsikaj, kar si lahko predstavljamo, in seveda še mnogo več. Tako je, če živiš v običajni mestni četrti, v ulici obkroženi z drevesi, če je tvoj oče slikar, če imaš mamo, kije na službeni poti v Avstraliji in če imaš starejšo sestro Suzy. Ja, saj res, na koncu ulice mora stat/ zapuščena hiša, polna skrivnosti, v njej pa prenočujejo potepuhi, beračice in mestni posebneži. V tej skrivnostni hiši naj bi se dogajalo marsikaj, kar buri Michaeiovo domišljijo. Ko pa nekega dne osamljeno, nenavadno hišo zajame požar, se Michael prestraši za umišljene in prave prebivalce. Komaj čaka, da bo konec pouka. S prijateljem Conradom gresta do hiše in ko Michael vstopi, zagleda nekaj grozljivega, tako da mu lasje kar izpadejo... TVS2 20.10 TEATER PARADIŽNIK 1. ČLOVEK - KLOP; strokovno usposobljeni novinar je pripravil poučno reportažo o novi nevarnosti, ki preži na nedolžne gozdne sprehajalce. Ta nevarnost se imenuje človek - klop. Človek - klop je nagnusna zmes majhne nadležne živalice klopa in mani-jakov, ki so se potikali po gozdovih... 2. ŠVEDSKA SKODELICA KAVE; 3. NO BUNGEE JUMPING; 4. SKODELICA KAVE... TVSl 23.30 GOLOBJI VALČEK, francoski film Režija: Michael Perotta Igrajo: Sandrtne Dumas, Amaud Chevrler, Fued Nas-sah Je zgodba štirih mladih, ki živijo na robu družbe. Začenja se v pariški četrti Barbes, revni arabski četrti, kjer prebiva Fued in kjer se srečuje s Phi-lippom in Pierrotom. Fued se preživlja s kartanjem in poneverjanjem in za vratom ima svoje neizprosne upnike. Tudi Pierrotu ne gre nič bolje, na sledi mu je policija. Le Philip-pe je bolj previden, čeprav je tudi sam vpleten v droben kriminal. Vsi trije si želijo daleč proč. Zato pa morajo priti do denarja. Načrtujejo rop, ki jim bo omogočil poleteti iz Pariza v New York in nato v Mehiko ter Rio de Janeiro. Polni mladostne energije so prepričani, da bodo že naslednji dan daleč proč, pozabljeni od zasledovalcev... Nedelja, 3. decembra TVSl 15.05 ČRNI TULIPAN, franc. film, 1963 Režija: Christian Jacques Igrajo: Alain Delon, Virna Usi, Akim Tamiroff Zgodba tega pustolovskega filma se dogaja leta 1789, tik pred zavzetjem Bastilje, v južni Franciji. Tamkaj gospoduje nesimpatičen markiz de Vigogne s svojo spogledljivo ženo. Je ljubica spoštovanega plemiča Guillauma de Saint Preuxa, velikega prijatelja monarhije, v resnici pa popolnega amoralneža, ki v preobleki "Črnega tulipana" ropa bogate in kopiči lastno bogastvo. Pa vendar ga ima na piki policijski poročnik, ki mu nastavi past in ga zaznamuje z brazgotino... TVS2 20.40 SUNSET BULEVAR, amer. film, 1950 Režija: Billy Wilder Igrajo: Gloria Svvanson, Wil-liam Hoiden, Cecil de Mille Filmski junakinji je ime Norma Desmond in je igralka, ki se ne more sprijazniti s tem, da se je postarala in da zanjo ni več vlog. Z veličastnimi, pretiranimi kretnjami ter ekspre-sionistično igro obraza, ki je bila značilna za nemi film, zdaj v vsakdanjem življenju ponavlja priučene igralske gibe. Njeno nasprotje predstavlja mladi scenarist, ki svojo vlogo obvladuje z zadržanimi, realističnimi, modernimi metodami "črnega filma". Vvevlikivili, kije samo še odsev nekega minulega časa in v prav takem avtu, ki predstavlja simbol nekega minulega blišča, sanja Norma vnaprej izgubljene sanje o svojem povratku na filmska platna. Njena tragedija ni v jenem praznem upanju, marveč v občutkih, kijih vzbuja v njej povprečen scenarist z lažnimi upi... Ponedeljek, 4. decembra TVS2 20.45 PLAVČEK, švic. dra-ma Režija: Wan Butter Igrajo: Domlnlyue Labou-rier, Jean Luc Bideau Enajstletni Giullaume ima teško srčno bolezen. Njegovo otroštvo se razlikuje od mladosti vrstnikov. Mama Janet je po rodu iz kanade in se ukvarja s fotografiranjem, oče Laurent je zgodovinar. Otrokova bolezen roditelja vznemirja, zbližuje in razdružuje obenem. Navadila sta se živeti pod masko vsakdanjosti, da bi prikrila sinu strašno resnico, obenem pa se odnosi , med njima ohlajajo... Sreda, 6. decembra TVSl 20.25 VLAK SKRIVNOSTI, amer. film, 1989 Režija: Jim Jarmusch Igrajo: Joukl Kudoh, Masa-toshl Nagase, Clnque Lee Film se dogaja v Memphisu, mestu legendarnega Elvisa, Sun študija, kjer so nastale prve Elvisove uspešnice in kjer je muzej, ki ga v prvi epizodi obišče mladi japonski par, katerega angleški besednjak je odločno bolj skromen, kot pa je njuna zagledanost v idola Elvisa Presleya. Ker sta taka, nista več Japonca, nista pa tudi Američana, sicer pa obvladata podrobnosti ameriškega instrumentarija nekoliko odštekanega obnašanja. Po muzeju zaključita dan z ljubljenjem v mestnem hotelu, kjer se nadaljuje naslednja zgodba... VELENJE mmmm Po pijačo v klet (pa ne svojo) Kar precej pogosti so zadnje čase obiski tujih kleti. Tako je neznanec v dneh od 15. novembra pa do srede, 22. novembra, vlomil v klet stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu 1 v Velenju. Odnesel je več steklenic vina in žganih pijač. Z vlomom je lastnik Janez O. oškodovan za kakšnih 60.000 tolarjev. Med 20. in 21. novemberom jenezannec vlomil v klet Marije S. s Kardeljevega trga. Odnesel je prazno plinsko bombo, več kozarcev vložene zelenjave in več steklenic alkoholnih pijač. Lastnico je oškodoval za okoli 20.000 tolaijev. Ukradli zelen jugo V nedeljo, 26. novembra, je sredi belega dne s Koroške ceste v Velenju v neznano izginil osebni avtomobil znamke jugo 45, temno zelene barve, registrskih številk CE J5 811. Če bi kdo dogodek, ki se je zgodil med 13.30 in 15.20 videl, ga policistio prosijo, da jim to sporoči po telefonu številka 92. S tatvino avtomobila je lastnik oškodovan za okoli 380.000 tolaijev. So zaseženi predmeti vaši? Delavci Policijske postaje Velenje so pri osebi, ko jo sumijo storitve kaznivih dejanj zasegli dva predmeta za katera sumijo, da sa bila ukradena. Gre za rumeno-črno športno torbo z napisom HEAD z dvema loparjema, znamk Willson in Maxima. Torba je bila najbrž odtujena na športnih igriščih ob jezeru v Velenju enkrat poleti, in črn sedež dirkalnega športnega kolesa, kije bil ukraden, kot predvidevajo policisti, nekje na območju Šaleka. Če ste katerega od teh stvari prepoznali in bi lahko bil vaš, potem se oglasite na Policijski postaji Velenje oziroma pokličite po telefonu 859-000. Na Policijski postaji Velenje pa hranijo tudi športno torbo modre barve s športno opremo, ki jo je nekdo pozabil v gostilni Živk-ovič. Če je vaša, pridite ponjo! POLICIJSKA POSTAJA ■ mmmti&mM Osumljenec je star okoli 20 let, visok od 180 do 185 centimetrov, temno ijavih las, ostrižen na gobico, oblečen je bil v temno moder anorak, s seboj pa je nosil manjši kovinski kovček. "Fini mehanik" ni bil finomehanik V četrtek, 23. novembra, nekaj minut pred 12. uro, je prišel v obrat Zgornje Savinjske kmetijske zadruge v Rečici ob Savinji neznanec. Predstavil se je kot finomehanik, ki servisira birote-hnično opremo. Ker je delavka, ki jo je "finomehanik" nagovoril, res pričakovala takšnega strokovnjaka, mu je dovolila, da prične delati. Neznanec pa si je hitro zaželel vode in uslužbenka mu je ustregla. Niti slučajno pa ni pomislila, da je bila žeja neznanca samo pretveza s katero jo je zmotil, da je lahko takrat, ko se je napotila po vodo, ukradel 355.000 tolaijev gotovine. Kar kmalu je neznanec odšel, delavki pa pred tem povedal, da bo s servisom nadaljeval drug delavec. Trčil v zadnji del tovornjaka V torek, 21. novembra, ob 11.15 se je na lokalni cesti v naselju Velika Pirešica pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Na vozilih je nastalo za okoli 600.000 tolaijev gmotne škode. 66-letni Anton Ž. iz Velike Pirešice je v naselju vozil osebni avtomobil. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Velika Pirešica 40, je trčil v zadnji del tovornega avtomobila. Z njim je ob robu ceste, nekaj trenutkov pred tem, zaradi okvare ustavil 39-letni Jurij F. iz Zabukovice. V nezgodi se je voznik Anton Ž. hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, voznik Jurij F. pa se je v nezgodi lažje poškodoval. Tovornjaka brez rezervnih koles V noči na petek, 24. novembra, je nekdo z dveh tovornih vozil, ki sta bila parkirana v bližini cestninske postaje v Arji vasi, ukradel dva rezervna kolesa. Avto Kočevje je oškodovano za okoli 60.000 tolaijev, zasebnik Ivan M. pa kar za okoli 150.000 tolarjev. Zavijanje gasilskih siren Kako korektini so pri delu policisti na Celjskem? Pritožb občanov je vse manj Teden je minil dokaj mirno, telefon pri dežurnem gasilcu v Velenju se je namreč oglasil dvakrat. Prvič so za pomoč zaprosili v ponedeljek ob 16.57. Iz Za-vodenj je poklicala Vida S. in prosila za pomoč, ker so zagorele saje v dimniku. Operativna ekipa PGD Topolšica je tleče saje hitro pogasila. Večje materialne škode ni bilo. Dan kasneje, v torek, pa je ob 16.24 poklicala Roza P. iz Šoštanja in povedala, da v sosednjem stanovanju nekdo joče, vrata pa so bila zaklenjena. Člani PGD Šoštanj so nasilno odprli vrata-, v stanovanju pa so našli poškodovanca. Zato so poklicali reševalno službo, ki je poskrbela zanj. ■ bš Policijska akcija: Kako so vozila pripravljena na zimo? V sredo, 22. novembra, med 8. in 15. uro, so policisti na cestah Celjske regije izvedli poostren nadzor v prometu. Kontrolirali so zlasti (ne)uporabo varnostnega pasu in opremljenost vozil z zimsko opremo. Akcija je bila široko zastavljena, policisti pa so ustavili in kontrolirali 1067 vozil. Zaradi neuporabe varnostnega pasu so mandatno kaznovali 411 voznikov in 36 sopotnikov, 63 kršiteljev pa opozorili. Policisti so kontrolirali 1014 vozil, ki morajo imeti zimsko opremo. Ugotovili so, da ustrzne opreme še niso imeli 303 osebni avtomobili, 17 tovornih vozil in 3 avtobusi. Skupano so policisti v nadzoru ugotovili 678 različnih prekrškov. Zoper 37 voznikov bodo podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 530 voznikom pa so izrekli mandatno kazen. ■ mkp Policisti na Celjskem opravijo vsako leto veliko uradnih postopkov. V desetih mesecih letos so se ukvarjali z okoli 3900 kaznivimi dejanji, 4200 kršitvami javnega reda in miru ter reševali več kot 4900 prometnih nezgod. Če k temu prištejejo še najpogostejša uradna opravila, kot so legitimiranje oseb, kotrola voznikov, potnikov in vozil, postopke na meji na območju UNZ Celje, opravijo letno najmanj 200.000 različnih postopkov, v katerih kontaktirajo z državljani. Vsak postopek policistov v tiku z državljani predstavlja latentno konfliktno sitaucijo in včasih do konflikta tudi pride. Če državljani menijo, da postopek ni bil korekten, se lahko zoper ravnanje policista pritožijo. Na Upravi za notranje zadeve Celje, kjer skrbno analizirajo vsako pritožbo, zadnje čase ugotavljajo, daje tistih, ki so utemeljene vsako leto manj. Statistika kaže, da podajo občani 1 pritožbo na 1700 uradnih postopkov, utemeljena pa je 1 pritožba na 10.000 postopkov, kar pomeni, da so statistično gledano policisti le v 1 od 10.000 postopkov dejansko ravnali napačno. Analiza pritožb pa policistom služi kot pomembna informacija pri opravljanju kakovostnih varnostnih storitev. V prvih desetih mesecih letos so n%UNZ Celje prejeli 131 vlog, v katerih so državljani izražali nezadovoljstvo nad postopki policistov. Med njimi je bilo 15 primerov, v katerih ni šlo za klasično pritožbo, ker so se pritožbe nanašale na ravnanje policistov izven de- Skrbijo za svoje telo V krajevni skupnosti Škale - Hrastovec že dolga leta namenjajo veliko pozornost rekreaciji krajanov. V letošnjem letu pa je poseben odbor (Stane Tepej, Vojko Mik-Iavžina in Božidar Repnik) v okviru kluba malega nogometa FORI Škale začel posebno akcijo - tekmovanje za značko rekrea-torleta. V soboto ob slovesni razglasitvi najboljših in podelitvi značk in pokalov so bili zelo lovnega časa in izven opravljanja uradnih nalog. Teh 15 primerov so na UNZ Celje sicer obravnavali, vendar v sklopu prekrškov, tako kot pri ostalih državljanih, 116 vlog pa so obdelali in ocenili, koliko so dejansko utemeljene. Med temi pritožbami je bilo 12 utemeljenih, 8 delno utemeljenih, 96 pa neutemeljenih. Na delo policistov Policijske postaje Velenje so državljani podali denimo 9 pritožb, od tega je bila 1 utemeljena, za Policijsko postajo Moziije 3, nobena ni bila utemeljena, na Policijsko postajo Žalec 12, od tega je bila 1 delno utemeljena. Najpogostejši razlogi utemeljenih pritožb so neukrepanje policistov (5), žaljivo ali grobo vedenje med postopkom (4), uporaba prisilnih sredstev, nedostojno vedenje med postopkom in nepravilno ukrepanje zaradi prekrška (2) ter neprimeren postopek (1). Zaradi utemeljenih pritožb državljanov so na UNZ Celje letos uvedli disciplinski postopek zoper 4 policiste, z 12 policisti pa so opravili opozorilne pogovore. ■ mkp "Še naprej zavzeto in prehodni pokali bodo naši!" zadovoljni, saj se je v to rekreativno gibanje, kije zajelo smučanje, kegljanje, metanje pi-kada, streljanje, kros, atletiko, pohod na Uršljo Goro in plavanje, blizu 400 krajank in krajanov, od najmlajših do najstarejših. V skupni uvrstitvi osmih disciplin so bili v posameznih starostnih kategorijah najboljši: dečki do 15 let: 1. Mitja Vrabič (114 točk), 2. Sebastjan Pocajt (101), 3. Jernej Rošer (95); člani do 25 let: 1. Iztok Miklavžina (90), 2. Peter Grm (52), 3. Zoran Mastnak (48); člani od 25 do 40 let: 1. Zvone Miklavžina (121), 2. Damjan Glinšek (115), 3. Mirko Meža (105); člani nad 40 let: 1. Jure Kovač (99), 2. Vlado Vrabič (93), 3. Silvo Dren (67). Se uvrstitve v ženski konkurenci - deklice do 15 let: 1. Katja Pocajt (79), 2. Ines Repnik (44), 3. Tanja Pocajt (22); članice do 25 let: 1. Ksenija Grašič (81), 2. Saša Turnšek (46), 3. Sonja Kobale (37); članice od 25 do 40 let: 1. Eva Kumer (115), 2. Vlasta Miklavžina (99), 3. Renata Zupančič (90); članice nad 40 let: 1. Vlasta Dren (79), 2. Milka Rošer (65), 3. Darinka Tepej (32). ■ vos Šmartno ob Paki 20 let planinstva Čeprav občine težijo k ustanavljanju svojih društev in organizacij, v Šmartnem ob Paki večina planincev le ni za to, da bi kar pozabili na sodelovanje z matičnim Planinskim društvom Velenje. Ob praznovanju dvajsete obletnice sekcije PD Velenje v Šmartnem ob Paki so menili, da je bilo dosedanje sodelovanjel pravzaprav vzorno in da želijo tako tudi nadaljevati. Svečanost pa je bila čudovita manifestacija KLIC Z GORA. Ob nepozabni sceni Jožeta Napotnika in planincev, ki so pričarali planinsko razpoloženje v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, so se izkazali tako starejši kot mladi planinci. Igrali so tako prepričljivo, da so se tudi številni gostje v dvorani počutili kot na planinski livadi. Zdena Verzelak, predsednica sekcije, je nagovorila prisotne in slavljence z "lepa hvala za sodelovanje" in kratkim pregledom dela skozi dve desetletji, Stane Jamnikar ter domači funkcionaiji pa so mnogim zaslužnim izrekli besede zahvale. In tako bo šla planinska tradicija naprej v trideseta in tako dalje, s to ali ono občino. Klic z gora bo še vedno vabil na tisti lepi kraj in razgled, kjer se zde vse občine kot ena, čudovita Slovenija. ■ Jože Miklavc 12 MK CAS NASI KRAJI IN UUDJE 30. novembra 1995 Otroška domišljija ne pozna meja Kar nekaj najvišjih priznanj ZKOS Sicer pa je za ZKO Velenje uspešno leto. V njem so se jim poleg že delujočih društev in skupin pridružila še tri; KPD Šalek, ki je zaživelo letos, Koreoteater Livingstone (prej Plesni teater mladih) in KPD Vinska Gora. Posebna komisija pri ZKO Slovenije pa je najvišja priznanja za delovanje na področju ljubiteljske kulture podelila tudi nekaj Šalečanom: prejemnik najvišjega republiškega priznanja za področje glasbe, Gallusove plakete, je Ciril Vertačnik. Na področju gledališke dejavnosti prejme Linhartovo plaketo Jože Kotnik, Linhartovo listino pa Cveta Koprivnikar. Posebno jubilejno priznanje ZKOS pa prejme za dolgoletno in zavzeto delo na področju ljubiteljske kulture Drago Seme. Da je to res, so ponovno potrdili osnovnošolci iz Šaleške doline, ki so se prejšnji teden odzvali vabilu ZKO Velenje In v sredinem popoldnevu predali svoji domišljiji. Točno 99 jih je bilo, ustvarjali pa so pod vodstvom mentorjev, večine osnovnošolskih učiteljev. Po tem, ko je bila dvakrat gostiteljica podružnična šola v Pesju, je tokrat mlade ustvarjalce gostila OŠ Škale. Ustvarjali so v devetih skupinah in po štirih urah dela so tudi tokrat imeli kaj pokazati. Vsi, ki so se udeležili zaključne slovesnosti, so to potrdili. Stane Vovk je nekaj utrinkov ujel s fotoaparatom, osnovnošolka Veronika, ki je ustvarjala v novinarski delavnici, pa je za vas strnila svoje vtise. ■ bš, foto:vos skupini. Novinarji smo se pripravljali napovedovati in povezovati program prireditve, ki je potekala popoldne v domu krajevne skupnosti Škale. Na prireditev je prišlo veliko ljudi, ki so uživali v lutkah, nastopu gledališčnikov, poslušanju glasbe. Ogledali so si tudi razstavljene slike. Občinstvo je bilo zadovoljno, tudi povabljeni gost, župan občine Velenje Srečko Meh. Veliko zaslug, da prireditev redno poteka, ima zagotovo ga. Neva Tramšuš, strokovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij Velenje. Vsi smo se razšli v upanju, da se prihodnje leto spet vidimo. ■ Veronika Šporln, 8. razred OŠ MPT Velenje Navdušeni mladi Starovaščani Udeleženci sobotne Kavarne v Stari vasi. Dom krajanov Stara vas nadaljuje z organizacijo prireditev za najmlajše prebivalce tega mestnega predela Velenja. Uvodna prireditev v novo sezono je bila to soboto, ko so mladi spoznavali, da tudi "Majhne pozornosti vsem dobro denejo". Kavarno, ki je ponudila tudi slaščice in sokove, je izvedla Občinska zveza prijateljev mladine. Mladi Starovaščani so s pomočjo Urške Stropnik, Renate Kumljenovič in Saše Šonca izdelovali darila za bližnje praznike in se igrali. Čas je, kot zatrjujejo vsi, kar prehitro minil. V decembru pa bo pripravil Dom krajanov Stara vas dve prireditvi za najmlajše Starovaščane. Zadnja bo že tradicionalni obisk Božička in dedka Mraza, združen s predstavo lutkovne skupine in obdaritvijo najmlajših. ■ Besedilo In slika: an uporabljena izključno za dejavnost društva, za katero je to bilo ustanovljeno. V Sloveniji se lahko registrirajo tudi tuja društva, ki bodo tako pridobila mednarodni status." Še bolj bistven za delovanje ZKO - jev pa je pred dnevi v drugem branju potrjen predlog zakona RS za ljubiteljske dejavnosti. Predvidevajo, da bo zakon sprejet do konca letošnjega leta, posega pa na področje organiziranosti ZKO. Po njem naj bi občinske ZKO postale območne izpostave republiškega sklada. Seveda bodo morale ustrezati določenim pogojem in kriterijem (15 tisoč prebivalcev, 15 društev oz. skupin...). V Velenju tako zadoščajo vsem pogojem. Ljubiteljska kultura naj bi se torej ohranjala preko mreže sklada za ljubiteljsko kulturo, pri tem pa bodo za delovanje društev in skupin morale poskrbeti občine same preko svojih proračunov. Lahko se zgodi, da bo tako prihajalo do dvojne državne in občinske kulturne politike, kar upamo, da se v Šaleški dolini ne bo. Do težav zna prihajati predvsem v manjših občinah, kjer skladov ne bo, denar pa se bo delil iz Ljubljane. Neva Trampuš bo od 1.1.96 državna uslužbenka in pravi, da ima občutek, da gre za vračanje Kulturnih skupnosti, le da je ime novo. Peter Rezman iz občine Šoštanj in Martin Hrastnik iz občine Šmartno ob Paki sta se po besedah Neve Trampuš izrekla za še nadaljnje sodelovanje na nivoju odborov, ki skrbijo za prireditve, izobraževanje... To je dosedaj zgledno teklo. ■ Bojana Špegel Pod tem naslovom so že tretje leto zapored na šoli v Škalah osnovnošolci iz Šaleške doline ustvaijali in prikazovali svoje sposobnosti. Mladi navdušenci so v štirih popoldanskih urah v učilnicah šole pokazali svojo nadaijenost na vseh kulturnih področjih. Prvi so slikali v dveh skupinah, drugi so ustvarjali z glasbo. Prav toliko je bilo plesalcev. Animatorji lutk in gledališčniki pa so delali v eni Nora organiziranost ZKO Velenje Kako bo v bodoče z ljubiteljsko kulturo? Na krilih domišljije "Skoraj celo leto je minilo v pričakovanju nove organiziranosti, na republiki in v občinah, dokončnih odločitev pa je bilo bolj malo. Taka negotovost ni nič kaj vzpodbudna. Zato se bomo poskusili dogovoriti, kako bomo delovali prihodnje leto," so zapisali v vabilo na ^. zbor delegatov Zveze kulturnih organizacij Velenje, ki se je odvijal prejšnjo sredo v prostorih občinske stavbe. Delegati so z dnevnim redom kar hitro opravili, mi pa smo se o vsem, kar so dorekli in kar je na področju nove organiziranosti ljubiteljske kulture že dorečeno na nivoju republike, govorili s strokovno sodelavko ZKO Velenje Nevo Trampuš. . "Čeprav je konec leta že tu, smo plan za leto 95 potrdili šele sedaj, saj smo morali počakati na sprejem občinskega proračuna. Letos so bila sredstva za delovanje kulturnih društev in skupin že razdeljena po treh iz Velenja nastalih občinah, za delovanje odborov pa so sredstva še skupna. Delili smo jih po enotnih kriterijih za vse tri občine, le da bodo morali v občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ta že vračati iz svojih proračunov," nam je uvodoma povedala Neva Trampuš in dodala, da je zbor potekal tekoče. Po uvodnem pozdravu predsednika ZKO Velenje Srečka Meha so izvolili delovnega predsednika Draga Semeta, potem pa so potrdili poročilo za lansko leto, poročilo nadzornega odbora in poročilo o delu v prvem polletju letos. Brez zapletov. Zbora delegatov so se udeležili predstavniki vseh treh občin, zato so lahko spregovorili tudi o spremembah na področju ljubiteljske kulture in od 3. novembra letos veljavnem Zakonu od društvih. "Nov Zakon o društvih nalaga, da morajo vsa društva prilagoditi statute in akte v obdobju dveh let. Sprejeli smo predlog, da bomo na ZKO Velenje pripravili osnutke, ki bodo društvom olajšala delo. Zakon še naprej dovoljuje pridobitniško dejavnost, vendar morajo biti sredstva, pridobljena na tak način, Sprememb na področju ljubiteljske kulture bo kar nekaj. Tudi o tem so spregovorili na zboru delegatov ZKO Velenje. Miklavževanje 6. grudna je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika. Še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev - parkeljnov, če niso pridni. Že od 11. stoletja dalje je Nikolaj oziroma Miklavž zelo čislan svetnik v vsej vzhodni in zahodni Cerkvi, čeprav o njem ni zanesljivih zgodovinskih poročil in nekaj podatkov o njem lahko izvemo le po legendi. Njegovo ime izvira iz grškega imena Nikolaos in pomeni zmaga ljudstva. Nikolaj je bil škof v Miri v Mali Aziji, legenda pa ga predstavlja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlolx> kmečkih in meščanskih hiš in nato zopet izgine v noč. Legenda pravi, da je Miklavž trem hčeram siromašnega moža skozi okno porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel doto, da so se lahko omožile. Odtod morda tudi običaj, da prinaša otrokom v noči iz 5. na 6. december darove v nastavljene posode,in odtod morda tudi tri jabolka, kijih ima na vseh upodobitvah, ki jih je ljudska domišljija iz kep zlata spremenila v rdeča jabolka. Rdeča jabolka so nekoč poleg orehov obvezno sodila med darove, ki jih je prinašal dobri svetnik. Za svojega zavetnika so si ga izbrali tudi mornarji in brodniki, saj naj bi nekoč pomiril nevihto na morju. Zelo zgodaj so mu zato začeli ob vodah in pristaniščih postavljati cerkve in kapelice. Po drugi legendi naj bi Miklavž od smrti obudil tri študente, ki so jih umorili, in zato je Miklavž tudi zavetnik šolarjev in študentov. Poleg mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesaijev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskaijev, delavcev v kamnolomih, krojačev, flosar-jev, tatov in še koga, je sv. Nikolaj tudi patron beračev ter mladih deklet, ki si želijo moža, nevest, ki se priporočajo za srečno poroko, in žena, ki si želijo otrok. Na Slovenskem je temu svetniku posvečeno največ cerkva (okoli 200), Miklavž je tudi zavetnik ljubljanske nadškofije, v Šaleški dolini pa sta mu posvečeni cerkvi v Bevčah in Plešivcu pri Velenju. Seveda pa ima miklavževanje svoje korenine v poganskih šegah in verovanjih, ki jih v novembrskih in decembrskih dneh pozna ves indoevropski in celo neindoevropski svet, ki pa s sv. Miklavžem nimajo nič skupnega. Miklavž se pojavlja v zimskem času zato, ker je ta čas po prastarih pojmovanjih obdobje duhov, ko se na zemljo vračajo; zlasti duhovi prednikov. Takšen čas je navadno ob koncu koledarskega ali sončevega leta, okoli najkrajšega dne in najdaljše noči ali pa v času, ko zima prehaja v pomlad. Našemljenci, ki so nekdaj predstavljali duhove prednikov in demone rasti, so se ohranili do današnjih dni. Ti našemljenci nastopajao še danes, le nekdanja resna obrednost se je spremenila v burkaštvo in veseljačenje. Cerkev je imela v prvih stoletjih z divjimi obhodi našemljencev hude težave, uvidela pa je, da je najbolje, če te poganske šege ostanejo, vendar dobijo novo krščansko preobleko. Legendarni sv. Miklavž je začel deliti darove, postal je ljudski dobrotnik, našemljenci pa so se spremenili v hudobne duhove, ki jih v taki obliki pogani verjetno sploh niso poznali. Taico so nastali parkeljni, hudiči, zlodeji in vragovi, ki so danes Miklavževi spremljevalci in izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Miklavževanje je torej zelo star ljudski običaj, ki ima v Šaleški dolini bogato tradicijo. V obdobju med obema vojnama je tudi pri nas to praznovanje doseglo na nek način svoj višek, saj se je razraslo tudi med odraslimi, zašlo v društvene dvorane in tako postalo pravzaprav čisto navadna zabava. Na takšne zabave so vabili tudi z oglasi v slovenskem časopisju, in eden izmed takih oglasov, ki ga je objavil časopis Slovenski narod, je izgledal takole: "Čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 7. decembra ob 3. popoldne gledališko igro "Nebesa na zemlji". Ta igra je povsod, kjer se je igrala, vzbudila občo pozornost. Isti dan zvečer nastop Miklavža, potem prosta zabava." Miklavža so se zlasti veselili otroci, saj je bilo to za njih edino obdarovanje. Že nekaj tednov pred Miklavžem so otroci radi opazovali rdeče nebo ob sončnem zahodu in razmišljali ter modrovali o tem, kako jim Miklavž peče pecivo, ki jim ga bo nato v noči iz 5. na 6. december tudi prinesel. Verjeli so, da jih Miklavž hodi zvečer poslušat pod okno, če pred spanjem molijo in če so pridni. Že v teh letih je bila med otroki navada, da so Miklavžu pisali pisma z željami za njihovo obdaritev. Pisma so nato polagali na okenske police in z nestrpnostjo pričakovali Miklavžev večer, ko so na mizo ali okenske police postavili krožnike ali pletarje, kamor jim je Miklavž odložil njihovo darilo. Darila so bila seveda času in razmeram primerna, kar pomeni skromna, a zato toliko bolj dragocena. Zjutraj so v svojih krožnikih našli ponavadi suho sadje (slive, hruške ali jabolka), orehe, rožiče, fige, jabolka, doma pečenega par-keljna ali ptico iz testa, tu pa tam Miklavža iz lecta, včasih tudi kakšen bonbon, izjemoma celo majhno čokolado, svinčnik ali zvezek, in seveda šibo, s katero pa so bili potem preko leta večkrat tudi tepeni. Ko so otroci enkrat spoznali, kdo je Miklavž, obdaritve ni bilo več, zato so mnogi to spoznanje raje skrivali in s tem pridobili kakšno obdaritev več. Včasih so se obdarovali tudi starejši med seboj (kakšna žemlja ali suho sadje), pri nekaterih kmečkih hišah pa so bili darov deležni še hlapci in dekle. Miklavžev večer je bil seveda povezan tudi z obhodom Miklavža z njegovim spremstvom, v katerem so bili angeli in parkeljni, po vseh hišah. Otroci so morali pred Miklavžem moliti in pridne otroke je pohvalil, poredne pa je prepustil parkeljnom, ki pa so včasih v svoji vnemi šli predaleč in marsikaterega otroka tako prestrašili, da je le-ta lahko imel posledice za celo življenje. Ni malo primerov, ko so bili otroci tako prestrašeni, da so dobili celo epileptične napade, znan pa je tudi primer, ko je otrok zaradi hudega strahu celo umrl. Parkeljni (ponavadi domači fantje) so seveda zelo radi strašili tudi samska dekleta, ki so se zato pred njimi skrivala. Svoj obhod so Miklavž, parkeljni in angeli ponavadi končali pri hiši, kjer je bilo veliko takih deklet in tam z zabavo zaključili miklavževanje. Kljub strahu, ki so jim ga pripravljali parkeljni, pa je bil to, za vse otroke in tudi za odrasle, skoraj zagotovo najlepši praznik v letu. Miklavževanja s šolskimi proslavami, kjer so navadno uprizorili gledališko igro za otroke in pripravili skromno obdaritev, so večkrat organizirali tudi na takratnih osnovnih šolah. Iz tega časa je ohranjena naslednja otroška recitacija posvečena Miklavžu: "Miklavž je pač dober svetnik, prinese rožičev in fig, rad pridne otroke ima, mi mali le ljubimo ga. Z njim pride še črni iz pekla, verigo in šibo ima, pobere poredne ljudi, le pridni bodimo mi vsi." Mikjavževanju leta po drugi svetovni vojni niso bila ravno naklonjena, a kljub temu običaj pri nas nikoli ni zamrl, v zadnjih ietih pa je miklavževanje zopet postalo prijeten zimski praznik za večino Slovencev. ■ D. K. Imenitna predstava Slovenije pred palačo OZN "Danes ste vi ambasadorji miru in prijateljstva med narodi sveta," je na slovesni otvoritvi 26. maratona v New Yorku poudaril belgijski predstavnik v OZN zbrani množici več kot 8000 tekačev iz sto držav sveta. Zastave in napisi držav, med njimi napis Siovenije že kar petič, v pozdravu kar dvakrat omenjena Slovenija in dobrodošlica v slovenskem jeziku, v več tisočglavi množici pa skupina 30 Slovencev v lepih zelenobelih vetrovkah z všito slovensko trobojnico na prsih in napisom Slovenia na hrbtni strani... Ta podoba se je letos ponovila že petič. In prav ta slovesna otvoritev maratona ostane neizbrisno zapisana v srcih udeleženev, ki se potem, ko slavnostni govorniki s preprostimi mislimi poudarjajo poemn tega največjega maratona na svetu, podajo na mednarodni tek prijateljstva od palače OZN do Centralnega parka. Slovenska zastava je plapolala vso pot, dolgo 7 km po največjih avenijah New Yorka, na prvem mestu in Simon Gaberšek, Drago Česnik in Slovenski maratonci petič pred palačo OZN: Imenitna predstava In promocija. Marjan Korent so z zastavo tudi med prvimi pritekli na cilj mednarodnega teka prijateljstva. Že naslednji dan pa se začne zares. Že zgodaj zjutraj je treba pohiteti na avtobus in štartno mesto na Staten Islandu, kjer pa je letos 29.000 tekačev prezebalo, prepihoal jih je veter "s sto na uro" (kot je dejal Igor Beuer- mann po uspešno premaganem maratonu) fn jih pozneje kar zanašal, ko je nepregledna reka tekačev stekla na 42 km in 195 m dolgo pot po vseh petih okrožjih New Yorka. Veter ni prizanašal niti gledalcem (orkog 2 ilijona se jih je zgrnilo vzdolž avenij in ulic), ki pridejo ob progo in želijo videti in pozdraviti ter hrabriti tekače. Zanje je junak prav vsak, ne le zmagovalec in zmagovalka, katerima resnično televizija namenja največjo pozornost. Tudi Slovenci smo ietos dobili novega junaka. To je Sonja Bučan iz Nove Gorice, ki je sploh prva med Slovenci pritekla na cilj letošnjega maratona in s časom 3.04,02 dosegla več kot imenitno absolutno 33. mesto v ženski konurenci in še bolj odlično 6. mesto v starostni kategoriji od 40 do 49 let. To je doslej za Maijano Vidovič (leta 1993 na 20. mestu) druga najboljša slovenska uvrstitev med ženskami. "Ne, ničesar nisem slišala, ničesar videla!" je pozneje dejala Sonja Bučan "navijaškemu delu" slovenske odprave ne newyorškem maratonu, ki so, mimogrede, poskrbeli, da je slovenska zastava nenehno vihrala pred ciljno TV-kamero tega slovitega maratona. Junakov iz Slovenije je bilo še več in vsak zase lahko pove svojo zgodbo. Toda bilo bi krivično, če že sedaj izpustimo ime Helene Žigon, 67-letne Ljubljančanke, ki seje še pred tremi leti borila z rakom in po težki operaciji želodca ponovno pohitela na tekaške proge. V nedeljo, 12. novembra 1995, je pretekla maratona v New Yorku. Največji maraton na svetu, v najtežjih pogojih tega maratona doslej nasploh, je zmogla v času 4 ur in 36 minut. In bila seveda presrečna, ko je pritekla na cilj. Resncii na ljubo je treba povedati, da je nekaj maratoncev tudi razočaranih. Vsi pač niso imeli sreče na "loteriji", s katero so letos razdeljevali štartne številke tudi Slovencem. Toda takšna so pravila in ta veljajo za vse enako, pravijo prizadevni organizatorji newyorškega maratona. Več sreče naslednje leto, dodajajo. Slovenska skupina, ki je na maraton v New Yorku potovala v organizaciji Gorenja Turizem, je izpolnila svoje poslanstvo v največji možni meri. Predzadnji dan gostovanja v Ameriki so se podali še na izlet v Washington, kjer jih je v slovenski ambasadi pozdravil sekretar Marko Borštnik in obenem čestital za tako uspešno opravljeno pred-staivtev Slovenije. ■ Hinko Jerčič T% P' Park mestni - naš vsakdanji Kot zlovešča velika mračna kletka se mi je zazdel v lanskem letu lepo prenovljeni mestni park ob Šaleški cesti. Šel sem namreč skozenj, namenjen v Rdečo dvorano. Ura je bila malo pred pol šesto zvečer novembra meseca, ko je že ob petih popoldne skoraj trda tema. Ljudje pa takrat še ne mimo. Štirinajst ali petnajst popolnoma novih kandelabrov - luči sem v naglici naštel. Resnično lepe, elegantne luči so se vile pet ali šest metrov visoko. Toda bile so slepe, brez svetlobe, in s svojo temačno kovin- sko pojavo so temo okoli sebe še bolj poudarjale. Nemo in zlovešče so štrlele v črno temo, kot osamljene vislice. Pa niso bile razbite. Popolnoma cele in nove so bile. Verjetno razno-razni, prepotentno - najstniški osebki razbijajo samo goreče luči, neprižganih pa ponoči niti ne opazijo! Tako sem razmišljal med hojo po trdi temi in bolščal proti od avtomobilskih luči občasno osvetljeni Šaleški cesti. Kovisnke šipke masivne igraje so se ob hitečih lučeh avtomobilov grozeče osvetlile in se nato zopet potopile v temo. Kar stisnilo me je malo in neugodno sem se počutil. Dobil sem vtis, kot da sem v veliki temni kletki, ki v polkrogu obdaja park. Kar oddahnil sem si, ko sem prišel zopet pod luči pri Rdeči dvorani. Kasneje sem razmišljal in se vprašal: "Zakaj le so postavili te lepe "slepe" luči, ki vse leto niso svetile? Ali smo jih plačali mi, davkoplačevalci, zato da v parku straši trda tema? Če ne bi bilo močnega reflektorja teniškega balona, ki pa ne sveti vso noč, osvetljuje lel manjši del parka, me nihče ne bi spravil na sprehod skozenj!" Še takole sem razmišljal: "Ali smo Velenjčani res meščani ali pa le mestni vaščani?" Kolikor mi je znano, so po vsem civiliziranem svetu mestni parki razsvetljeni in ljudem tudi v temi prijazni. Kaj bi torej morali storiti, da ta naša "kletka" ne bi več ždela v temi in morda pe naprej dajala zavetja kakemu nepoštenemu ali celo nevarnemu bitju v takšni ali drugačni podobi. Torej, prižgimo luči, da se ne bi ta "glosa" kdaj znašla v črni kroniki! UČAN METEJZ. Zakaj je Velenje najlepše? Nekateri so lepo novico, da je bilo mesto Velenje letos izbrano za najlepše mesto v Sloveniji, sprejeli z začudenjem. Je že tako, da tisti, ki se vsak dan sprehajamo po mestu, opazimo marsikaj, kar nam ni ravno v ponos. In tako je desetletna meščanka komentirala novico z vprašanjem: "Kdaj? A leta 70?" In na odgovor, da letos, dodala: "Sigurno zaradi tistih čečkarij na Domu kulture." Ja, čas bi že bil, da bi jih čas "povozil" (beri prebarval)! Svinjske cene parcel v Velenju! Ko se je velenjski župan Srečko Meh v soboto pripeljal v Pako po delu nove ceste, ki jo je kasneje tudi otvoril, je najprej v smehu zaklical: "Predsednika KS bo treba zamenjati, drugače vam bo vse ceste zasfaltiral." V njegovem govoru pa smo izvedeli tudi to, da so cene gradbenih parcel v Velenju svinjske in da se bo to že kmalu spremenilo. Da ne bi naši občani uhajali gradit v druge občine. Župan že ve. HOROSKOP rOven od 21. marca do 21. aprila Čeprav vam je trenutno zelo lepo, pomislite kdaj pa kdaj tudi na prihodnost. Uredite zadeve tako, da boste karseda zadovoljni, čeprav razmere trenutno niso najbolj ugodne. V družini se boste morali spoprijeti z zdravstvenimi težavami. Čimprej obiščite zdravnika, da se znebite strahu. Tega težko prenašate. vr m U od 22. aprila do 20. maja Čudoviti trenutki vas bodo uspavali, malo pa bo k temu doprinesel tudi mraz, ki se ga ne morete privaditi, predvsem pa vam bo šel na živce. Zato boste na toplem kovali načrte za prihodnost in veliko sanjarili. Pazite, da se boste pravočasna spustili iz oblakov na tla, kajti pretiravati ni dobro. Privoščite si miren konec tedna. ^^ Dvojčka od 21. maja do 21. junija ^^^^ Z malo več potrpežljivosti boste zlahka kos zadevi, ki se ji mnogi ogibajo v širokem loku. Navadili se boste tega, da vas partner ne posluša, razjezili pa se boste, ko boste ugotovili, da vas tudi ne razume. Največ časa zase boste imeli v nedeljo; posvetite se stvarem, ki so prijetne in ki vam veliko pomenijo. ŠT* Rak M od 22. junija do 22. julija Izkoristite čas, ki prihaja, obrnite tok dogodkov tako, da vam bo všeč in da boste vedeli, da ne more spodleteti. Zagotovo veste, kako morate to izpeljati, saj ne bo prvič. Poskusite si vzeti tudi več časa za partnerja, ki mu zadnje dni ni lahko. Ker tudi vam ni, vama bo v dvoje lepše. «Lei/ od 23. julija do 23. avgusta Naredili boste vse, nekdo pa bo trdil, da še vedno premalo. Nikar ne vzbujajte pozornosti z dejanji, ki bi jih lahko kasneje obžalovali. Raje se umaknite v ozadje, vsaj za nekaj dni, dokler ne boste dobili vsaj namiga, da ste "na vrsti". Nekaj srčnih težav boste prestali, a na koncu bo vse lepo. W Devica od 24. avgusta do 23. septembra Radi imate presenečenja, če so seveda dobra. Tokrat bo vsaj eno tako močno, da kar nekaj časa ne boste prišli k sebi. Ko pa se bo to zgodilo, boste spoznali, da ste zelo srečen človek, ki kljub svoji naravi (včasih trmasti) uspe tudi tam, kjer so vsi prepričani, da ne bo šlo. Partnerju kupite kakšno majhno darilce. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Prijetno družbo boste našli še pred koncem tedna, ne boste pa se mogli odločiji, kje bi počivali in uživali. Čas je, da se začnete obračati drugam, navsezadnje ste naredili vse, kar so ljudje pričakovali in zahtevali od vas. Mislili boste na nekoga, ki je trenutno^daleč, vendar vam veliko pomeni. . Škorpijon fltfr 24. oktobra do 22. novembra * ™ Prav je, da si končno dobro odpočijete in hkrati poskrbite tudi za svoje zdravje. Naposled imate skoraj vse, kar ste si dolgo želeli, pa tudi časa je sedaj na pretek. Sicer vas bo še vedno težil denar. Premalo ga bo, a se boste tolažili, da bo še vse dobro. In tudi bo. ^^ Strelec od 23. novembra do 22. decembra Če želite doseči precej visok cilj, pričnite takoj varčevati. Brez denarja namreč tokrat res ne bo šlo. Potrebovali boste tudi pomoč koga drugega, zato razmislite tudi o tem. No, kljub vsemu si le privoščite tudi sprostitev in zabavo. Tudi zaradi zdravja, ki vam spet hoče malo nagajati. ^^ Kozorog od 23. decembra do 20. januarja ■ Oddahnili si boste in naredili vse, kar vas je toliko časa mikalo. Mogoče je konec tudi prepirov, v katere sicer niste bili zapleteni, a so vas vseeno motili. Če jih ni, se povsem umaknite in se posvetite stvarem, ki vam bodo v bodoče vzele še veliko časa. Nasprotniku boste najlažje pokazali, da ste močnejši, če ga boste dobro poznali. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Zatiskate si oči pred resnico, ki pa sploh ni tako boleča, kot si domišljate. Sprejmite izziv in naredite tako, kot vam narekuje srce, možgane pustite tokrat pri miru. Ko boste dvome potlačili v sebi in ko boste lažje zadihali, pa le poskrbite tudi za lastno zabavo. To že krepko pogrešate. Ribi MW od 20. februarja do 20. marca ^ Veste, da vam ni ostalo več veliko časa, da razrešite nastalo situacijo. Kar kmalu se bodo spet pričela pojavljati neprijetna vprašanja, vi pa odgovorov sploh ne boste imeli. Vzemite se v roke in poskrbite, da za sabo počistite vsaj nekaj "grehov" iz preteklosti. Prihodnost bo takoj lepša. kuharski namig n o/rek 'Dotik prežene bolečino 14 NAS CAS za l$zvedrilo 30. novembra 1995 Piščanec z jabolki Za 4 osebe potrebujemo: 1 piščanco, 4 sesekljane čebule ali šalotke, 2 kozarca belega vina, 2žlici jabolčnega žganja,225g šamptnjonov, 75g maslo ali margarine, 3 kozarce kisle smetane, 1 žlico drobno sesekljanih dišavnih zelišč, 3 kiselkasta jabolka, sol, poper. Piščanca razrežemo no 8 kosov. Solimo ga in popramo. Šampinjone umijemo in razrežemo na četrtine. V kožici segrejemo polovico maslo oli margarine. No maščobi pražimo no majhnem plamenu piščanco in sesekljano čebulo. Ko vse skupaj zlato porjavi, zalijemo z jobolčnim žganjem in flambiramo. Ko žganje dogori, zalijemo z vinom in dodamo šampinjone. V pokriti posodi kuhamo jed no majhnem plamenu 40 minut. Piščončje kose vzamemo iz kožice, shranimo jih na toplem. V kožico zlijemo kislo smetano in kuhamo v nepokriti posodi, da se omaka zgosti. Nazadnje dodamo sesekljana (ali posušena) dišavna zelišča. Jabolka olupimo in razrežemo na kocke peščiščo odstranimo. Jabolka popečemo na maslu ali margarini, da se zmehčajo. Piščončje kose zložimo no plodenj, prelijemo jih z omako in obložimo z jabolki. NE BOJTE SE STRAHU! Mnogi ljudje imajo preglavice, ker jim je pogosto tesno pri scu. Saj vsi poznamo stavke: te je morda strah? Fanta pa res ne sme biti strah! s tem neprijetne tesnobe ne preženemo, nasprotno, celo povečamo jo. Ta, ki mu dopovedujemo, naj ga ne bo strah, se še bolj naježi, ker se trudi, da bi skril svojo plošnost, samo da se ne bi osmešil pred drugimi. Čim bolj se trudite, tembolj se njegov položaj poslabšuje. Telo razodeva strah na razne načine: mrzle noge, znojne dlani, hlastanje za zrakom, pospešeno bitje srca. Če si kdo skrivaj hlastno otre znojne dlani ob hloče, s tem strahu sploh ne odžene. Njegov organizem se je namreč že "pognal" v beg. Razum takšnemu odzivanju nikakor noče pritrditi, to pa položaj še malo poslabša. Človek, ki se s svojimi prepotenimi dlanmi noče sprijozniti in ves čas trepeto, do bo kdo to opazil, nevede še povečuje svoj stroh. In kaj se zgodi? Roke so še bolj vlažne in srce mu še bolj divje razbija. Kaj pa naj bi storil? Ko se mu oznojijo dloni, naj se najprej vpraša: "Le fesa me je strah?" Potem pa prisluškuje, kako se njegovo telo odziva na stroh. Rabijanje srca, hitra sapa, bolečino v želodcu. Nazadnje naj si reče: "Zdaj me je strah pred..." Takšen pogovor s samim seboj neverjetno pomoga, ker človeka razbremenjuje. Boli nas v križu. Slabo se počutimo zaradi motenj v krvnem obtoku. Naj vzamemo tableto proti bolečinam? Nikar! Bolj kot tableta pomaga blaga masaža. Masiramo se somi. Dotikamo se določenih točk na telesu. Dotik sprošča napetost v mišicah. Prek kože in živčnih končičev prijetni dražljaj potuje v možgansko središča. Tam vpliva no vir bolečine. Mišice se sprostijo. Prekrvavljenost se izboljšo. V nekaj minutah bolečina popusti in mine kot do je nikoli ni bilo. 1. Proti bolečinam v križu S prsti drsimo vzdolž hrbtenice. Začnemo v višini tik nad pasom. Konice prstov se dotikajo kože levo in desno do hrbtenice. S prsti drsimo navzdol. Napetost popusti, bolečino odjenja. 2. Proti glavobolu Boljaš od tablet je rahla masaža. S prsti pritiskamo na zatilje in blago masiramo. Vendar: če je masaža premočno, nam ne odleže, napetost se še povečo, mišice so krčevite in nesproščene. 3. Za boljšo prebavo Slabo počutje je lahko tudi posledica slabe prebave. Prebavo pospešimo z masažo. Desnico pokrijemo z levico. Dlan položimo na trebuh. Masiramo z rahlimi krožnimi gibi, pritisk krepimo in sproščamo. S tem pospešimo prekrvavitev in prebo- • vo. 4. Proti krčem med menstruacijo S palcem pritiskamo na usločeni del podplata. Pritisk okrepimo in nato popustimo. Masaža pomoga, krči odjenjajo. Lepe roke, lepi nohti Marsikateri pogled obstane na rokah. Jih lahko pokažete brez zadrege? Najbrž, če jim vsak dan odmerite pol urice časa za skrbno nego. Začnite s kopeljo, ki bo nohte okrepila in polepšala. V skodelico z mlačno vodo vlijte žličko olja iz materine dušice ali žajbljo, koristno je tudi olivno, nato pa namakajte obe roki približno pet minut. Roke obrišite, odstarnite drobce laka, če se kje ob robu vztrajno držijo. Potem zmehčano kožico okrog nohtov previdno odrinite, da ljubezen Športno, modno9 toplo Koliko časa je že, odkar smo prvič gledoli uspešnico "Top gun"? Kar precej let. Piloti v filmu so nos očarali z dobrimi usnjenimi jaknami, ki so kmalu zatem, v zelo podobnih krojih, preplavili modne trgovine z usnjenimi izdelki. Mladi so se kljub visokim cenam kmalu ogrezi zanje, še vedno pa velja, da so usnjene jakne, pa naj bodo "pilotske", "poštarske", mešanico vsega ztega in še kakšnega dodatka, dekotirone z zadrgami ali gumbi, zelo "in". Ostajajo tudi zato, ker so ne le lepe; so športne, lahko jih kombiniramo k skoraj vsem mladostnim stilom, so izredno tople (čeprav malo težke)... Bolj kot ne so narejene iz surovega usnja, pa tudi velur in še kakšno drugo vrsto obdelanih kož boste našli vmes. Glavno po je, da vam bo model in kroj odgovarjal, kajti takšno jakno ne kupimo za sezono ali dve, imamo jo dolgo. Zato tudi pri ceni stisnite zobe in odprite denarnico. boste poudarili ovolno obliko. Včasih je kožica ob nohtih odebelje-na in tedaj jo je treba navlažiti s posebnim sredtvom za odstranjevanje. Pustite, do nekoj minut učinkuje, noto si nohte zdrgnite pod tekočo »odo s krtačko, ki naj bo srednje trda. Škarje vzemite v roke le izjemoma. Če boste namreč z njimi ranili kožico ob nohtih, si lahko nokopljete grdo okužbo nohtne posteljice. Nohte oblikujte s kakovostno pilico. Pilico vlecite dosledno od strani proti konici, namesto da bo z njo žagali sem in tja. Nohti bi se vam začeli cepiti. Oblikujte lep oval, ki bo prste na videz zdoljšal in-zožil. Tudi lakirati morate pravilno. Nojtprej potegnete črto laka po sredini nohto, noto pobarvajte še strani. Če boste poterpeli, da se bo prva plast loka res dobro posušila, in šele potem nanesli drugo, bo prevleka trajnejša in tudi lesk bo lepši. Včasih so nohti kljub prizadevni negi grdi, imajo prečne brazde, bele madeže ali po so premočno upognjeni. Prav nadležno je, če so tako mehki in krhki, da se kar naprej lomijo. Zdravilo za takšne težave vam bo svetovol zdravnik. denar zdravje 30» novembra 1995 Praznični kažipot SMS fA$ 15 »»»»»»»j«»»»»«1»-»——i»«Ji 'n ...... —»i—»lil ".......'i lil'.............'......iiii'1.........i) l .....................—........ __, t „ ■ i«—mmmmm—————— Bliža se december. Mesec, k i ga ljudje na splošno sprejemamo z veseljem, ki pa ima kar nekaj nians. Eni se ga neizmerno veselimo in se nanj pripravljamo že dolgo pred tistim, ko res potrka na vrata. Za druge je december poln pasti in zapeljivosti, ki se ga čisto zares zavedo šele kasneje, ko jih na to spomnita prazna denarnica in januar, ki mu ni in ni videti konca. Skorajda pa ga ni, ki se zadnjega meseca v letu, ne bi vsaj zaradi nečesa veselil. V mesec, kot je december, je najbolje stopiti pripravljen in sistematično. Recimo tako, da se kakšnega prijaznega večera, lahko že kar danes, vsedete za mizo, lahko tudi v udoben naslonjač, vzamete list papirja, svinčnik, mislite in beležite: kaj bomo potrebovali v decembru, koga bomo obdarili, kako ga bomo obdarili, kje bomo darove izbrali, s kom bomo preživeli najdaljšo in najlepšo noč v letu, si bomo privoščili počitnice, kaj bomo oblekli, kaj dali na mizo, kako okrasili dom ... In najvažnejše: koliko denarja smo namenjeni za to odšteti? Najdražje je tisto, kar je izbrano na hitro, v stiski s časom. To ste sami gotovo že doživeli in se zaradi tega kasneje jezili. Pa ne bi bilo treba! V današnji prilogi Našega časa, nadeli smo ji naslov Praznični kažipot, vam na enem mestu ponujamo del bogate ponudbe, ki jo je treba vzeti v obzir, ko boste razmišljali o tem in onem. Dobro izhodišče vam bol Ob tem pa, naj vam le prišepnemo, se kup stvari da narediti tudi doma, le malo domišljije je potrebne. V pomoč pri tem vam bodo praznične ideje za ust- varjalne, ki jih je za prilogo prispevala Mirjam Šibanc. Vesel december vam želimo! In najbolj bomo srečni, če vam bo iz naše priloge prišlo kaj prav, če boste v njej našli kaj primernega zase. Praznične ideje za ustvarjalne DECEMBER - mesec praznovanja, čarobnosti darovanja, prijetnega pričakovanja daril, posebnega razpoloženja in omamnih vonjav iz kuhinje. In če se boste letos še posebej prepustili lastni ustvarjalnosti pri izbiri daril, okraskov, voščilnic in še česa, potem vam je današnji namig lahko samo izziv. LoKK d.o.o. p.p. 125 . Velenje TRGOVINA ZA USTVARJALNE v pasaži BLAGOVNICE ERA STANDARD PRESENETITE Z LEPIM DARILOM -IZBERITE V KREATIVI! *materioli za usivaijanje na svili, steklu, tekstilu *mase za oblikovanje (Fimo, Das) *modeli in mase za vlivanje *vse vrste barvic, umetniški material *ro(no izdelane voščilnice.. Delovni fas v decembru: vsak dan, tudi v soboto od 9.-12. in od 15. dol 9.ure, ob petkih pa do 20. ure. Sam/ izdelajte voščilnice Otroška ustvarjalnost je brezmejna, izbira papirja pa velika - od barvnih papirjev (kolaž, svileni in prosojni papir) do ročno izdelanih japonskih papirjev, kokosovega in bambusovega papirja, krepa in modne valovite lepenke. Še škraje in lepilo ter lepa misel za naslovnika. Da tovarna zaves d.d ljubljana, šmartinska 52 tel.: 061/13-37-188 fax: 061/13-14-031 res DON ste vabljeni v naše Industrijske v Ljubljani in Hariboru velana tovarna zaves Ljubljana, Šmartinska 52 (ob tovarni) M fp .'■•". sff ' *■§•• p m ®0!h ' : t# 'mi'- - vaji' jp; if m i|i« Trgovina je odprta: vsakdan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure spi II I Velika izbira: - metražnih zaves - konfekcijskih zaves - šivanje po naročilu f karnise - montaža na domu velana trgovina d.o.o. Maribor, Mlinska c. 26 tel.: 062/22-44-30 - i f Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. u Velika izbira: - metražnih zaves - konfekcijskih zav< - šivanje po naroči; ---:-.—^---__------___--- Prijetne predpraznične dni vam želi Velenje ■6 MAS ČAS Praznični kažipot 30. novembra 1995 Naj vam bodo zadnji letošnji dnevi prijetni* Preživite jih v družbi svojih najbližjih, prijateljev, sodelavcev.*, v naših lokalih. Pravočasno si rezervirajte prostor Vabijo v„as: J Rectav Restavracija Klub - teh 853 813 Bistro Arkada - tel. 853473 Bistro Orion - tel. 853 829 Restavracija Jezero - tel. 854 493 Vila Široko - tel. 881 030 Bife Oaza - tel. 855 231, int. 365 Fastfood klub - tel. 853 813 Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. RTC JEZERO Zadruga mozirje Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z. o. o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 BLAGOVNICA LJUBNO tel.: 063 / 841 - 020 ZA VAS SMO PRIPRAVILI BOGATO IZBIRO DARIL: - IGRAČE - KRISTAL - PORCELAN - KOZMETIKA - SLADKE DOBROTE... 30. NOVEMBRA TER 1. IN 2. DECEMBRA - VELIKA AKCIJSKA PRODAJA DOLOČENEGA TEKSTILA OD 10 % - 50 % ZNIŽANJE PLAČILNI POGOJI: (1 + 4) OBROKE - BREZ OBRESTI (1 + 6) OBROKOV - 6 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA (1 + 12 ) OBROKOV - 12 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA (1 + 17 ) OBROKOV -16 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA ( ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO ) VLJUDNO VABLJENI ! "v:? Si^i^-iG- : ' ' : . : , ■'"v:.M&iik ' ■ ■■•Si:V-ij®' 'V. ,v-r: r , v-:, - ; •, t v 'T, v r :V .1 & ,;-,,-,r HOTELI l^VTV MORJE PORTOROŽ PORTOROSE PRIČAKAJTE NOVO LETO 96 f HOTELIH MORJE! v prazničnem Portorožu že od 320 DEM Cena za eno osebo v dvoposteljni sobi vključuje tri nočitve z zajtrkom v hotelu Riviera, silvestrsko večerjo, turistično takso in družabne dogodke, Srečne urice, veliko zabave in žive glasbe za ples, presenečenje za vse goste. Za vse informacije in rezervacije nas pokličite na 066/747-051 ali na telefax 066/747-239. Hoteli Morje Obala 33, 66320 Portorož 30. novembra 1995 Praznični kažipot MAS vas 17 -> S • - :> __w< * J -mmm Trg svobode 12, 63325 Šoštanj KMETIJSKA ZADRUGA telefon (063) 881 241, 881 338 ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. telefax (063) 882 261 POSLOVALNICE - Mesnica Šoštanj (za Ka/uhovim domom), tel. 882-413; - Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičeva 1 0 b), tel. 85 1 -454; - Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu), tel. 858-223; Vas vabijo v prazničnem decembru na UGODNE AKCIJSKE NAKUPE mesa in mesnih izdelkov! mladinska knjiga trgovina d.d. velenje Trgovski center Velenje, Šaleška c., tel. 855-827 Birooprema Velenje, Kidričeva 5, teUfax: 853-371, 851-485 : ; »s ■ .V , J , V prazničnem decembru - po dobro darilo v Mladinsko knjigo! * KNJIGE (za otroke, leposlovne in strokovne) * PISALA (Pelikan, Schafer, Mont Blanc) * USNJENA GALANTERIJA (Visconti, Pierre Cardin) * DARILNA PAPIRNA GALANTERIJA (darilni papirji, čestitke, vizitke) RE. TRGOVINA VELENJE Stari trg 22, Velenje tel. &fax: 063/853 191 Se VEDRO MilO RAJCEREjSi gorenjepoo od tod do poslovnosti NOVOLETNA PONUDBA!!! MIKLAVŽ, BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ PRINAŠAJO DARILA... OSEBNI RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, OPREMA. t % - i V, 1 •mM— i,,,' i i i .<*»*•» ■ V decembru posebne ugodnosti! KREDITNA IN ČEKOVNA PRODAJA GARANCIJA: 18 mesecev! SERVIS ZAGOTOVLJEN - STALNA ZALOGA! Pokličite nas! gorenje poooiffi Velenje, Žarova 19, tel.: 854-741, tac 853-944 POJEM BOGATE PONUDBE VAM NUDI V TRGOVINI VELENJE-PESJE ŠIROKO IZBIRO GRADBENEGA MATERIALA, VODOVODNEGA, TOPLOVODNEGA IN ELEKTRO MATERIALA, BARVE, LAKE, BELO TEHNIKO IN AKUSTIKO, DRORNE GOSPODINJSKE APARATE... OB OBISKU TE TRGOVINE BOSTE ZAGOTOVO NAŠLI A TUDI PRAZNIČNA DARILA ZA SVOJE NAJDRAŽJE! PODKRAJ iHP gorenje 0 založenosti in ugodnih cenah se prepričajte sami! SEJEM UGODNIH NAKUPOV IN OTROŠKEGA RAJANJA! VSAK DAN BO OTROKE NA SEJMU OBISKAL IN OBDARIL MIKLAVŽ Drugačni okraski za božično drevo SPOMIN NA STARE ČASE Potrebujemo orehe, zlat sprej ali barvo, tanko vrvico in lepilo. Orehe previdno razpolovimo in izdolbemo jedrca. Obe polovici ponovno zlepimo, na vrhu vstavimo še vrvico. Pobarvamo jih z zlato barvo. Orehom lahko dejalo družbo še domači piškoti in mogoče še čisto prave svečke. OKRASKI IZ KARTONA Potrebujemo karton, škarje, lepilo, tempera barvice, zlato barvo ali zlato kontu mo pasto za steklo. Iz kartona izrežemo smreke, jih zlepimo na vogalih, pobarvamo v poljubni barvi in okrasimo z zlato barvo ali kon-turno pasto. Seveda ne pozabimo na vrvico. 5. MIKLAVŽEV SEJEM CELJSKI SEJEM 1.-5.12.95 CEUSKI SEJEM Program zabavnih prireditev: - petek, 1.12. OTROŠKA KARAVANA - sobota, 2.12. SPIDI & GOGI - nedelja, 3.12. KARAOKE - ponedeljek, 4.12. SIMONA WEISS -torek, 5.12. ANDREJ ŠIFRER SEJEM BO ODPRT OD 13. DO 19. URE, V SOBOTO IN NEDELJO PA OD 10. DO 19. URE. *** VSTOPNINE NI! *** 18 NAS MS Praznični kažipot 30. novembra 1995 F O« d.o.o. nudi v prazničnem decembru-. - ugoden nakup kozmetike, lasulj in bižuterije v drogeriji Lidija na Cankarjevi 1 - zanimivo ponudbo šivanja delovnih oblačil po meri - bogato ponudbo modnih frizerskih storitev v salonih: Lidija, Maja, Narta, Vesna in Eva - pedikerske storitve in refleksno masažo stopal Obiščite nas in se prepričale o kvaliteti naših shritev! mnoš* ■ Sredi zime bodo prisrčni barvasti gg M*d Tm ffri — MJtf«J»/l snežaki pravo nasprotje sivim in tur- i9lVtpZaffff JL«* VlfVlV^IIV P9fl«V obnim zimskih dnem. Z nožem za papir izre-žemo motiv, na notranjo stran pa prilepimo prosojen povoščen papir v izbrani barvi. Zvečer postavite za snežake prižgano svečo (v primerni razdalji seveda) - verjemite, prav žareli bodo svetuje Mirjam Sibanc NA TRGU 36, MOZIRJE VELIKA IZBIRA BOŽIČNO NOVOLETNE DEKORACIJE: - adventni venčki od 1.897,00 do 2.167,00 SIT - smrekice 90 cm -smrekice 150 cm -smrekice 120 cm - dedek mraz za steklenico - okraski za smrekice od 3.662,00 SIT 7.775,00 SIT 4.366,00 SIT 2.140,00 SIT 95,00 do 135,00 SIT PUSTITE SE PRESENETITI - TO JE TRGOVINA RIMOS TEL.: 063 / 841 - 252 ALI 832 - 858 DEL. ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 12. IN OD 15. DO 18. URE. VUUDNO VABLJENI l ■HMHMHHMBHBi § |. - 1 v TRGOVINA 1 S.ASA_ Jožica Verdnik s.p., Prešernov trg 5 63325 Šoštanj, tel.: 063/881-307 D Ji i 1 „ ^ ihjitM/Mlf/lVl Miklavž M & ha obiski f0 KUfOvUlf - trenirke (4-14 let) od 1.490,00 - otr. pižame 990,00 - otr. puloverji 780,00 - otr. spodnje hlače (3 kom.) 440,00 - smučarski dvodelni pajaci 4.820,00 - smučarske rokavice 1.500,00 - bunde (za otroke in odrasle) 5.400,00 -... in še in še... ZASTOPNIK d.0.0. Trzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 tel.: 063/853-569 Miklavž ne bo storil napake, če bo obiskal trgovino Zastopnik! ■ igrače vseh vrst ■ otr. smučarski komplet ■ moške bunde ■ bunde "Brugi" ■ kavbojke "Angel jeans" • ženske srajce (AKCIJA!) ■ otr. mikice dolg rokav • otr. trenirke ■ m. in ž. trenirke ■ pestra izbira posode in kozarcev - likalniki, kavni avtomati... i****' 3.990,00 - 5.500,00 2.000,00 - 4.000,00 6.500,00 2.000,00 1.000,00 700,00 1.400,00-1.800,00 1.990,00-4.500,00 ni plači"1' P' ogoi' I8ig*če: . ..nodni P""" - P" 9°'- p|ačilu lU9 nad 1.000,0015% popust - pri nakupu nad 4.000,00 možno plačilo na 4 čeke brez obresti! _j_ * PEKARSTVO * GOSTINSTVO * * MESARSTVO * VINOGRADNIŠTVO * MESNICA Prekoršek Velenje Kardeljev trg 11, tel.: 856-941 Se priporočamo z vedno svežimi mesnimi izdelki in svežim mesom domače predelave! V zimskem času Vas še posebej opozarjamo na: - domače klobase in pečenice - UGODNO - svinjske polovice in meso za koline! Vabljeni ste tudi v ostale naše lokale! KOMPAS celovit servis na enem mestu Poslovalnica Velenje tel.:063/ 855 552, fax: 854 626 Prodaja vozovnic za redne mednarodne avtobusne prevoze: PRAGA, BUDIMPEŠTA, BRATISLAVA, MUNCHEN, RIM, BAJA, DJAKOVICA, PRIZREN, SKOPJE. Rezervacije in informacije: Kompas Hertz Rent a Car, Hertz International Licensee, Ljubljana Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v soboto, 2.12.1995, od 7. do 17. ure, na področju Ipavčeve 21 v Celju in Partizanske ulice v Velenju!^ BRAVA Avto Celje POOBLAŠČENI PRODAJALEC Ipavčeva 21, tel. 063/411-584 UKO NOVOLETNO ŽREBANJE V \ / f f ID DS,do.o. gostinstvo, trgovina, storitve Velenje, Simona Blatnika 1 Poslovni center Šoštanj - Železnina DELTA, Kajuhova 12, je za novoletno ponudbo priskrbela različna orodja in naprave po izjemno nizkih cenah: 1. balkonska vrata z zabojem za rolo 8.980,00 2. okno z zabojem za rolo s parapetom 6.980,00 3. okno z zabojem za rolo (166 x140) 7.980,00 4. okno z zabojem za rolo (166 x 100) 6.980,00 5. okno z zabojem za rolo (100 x 106) 5.980,00 6. strešne lopute (65/65) 980,00 7. slepi okvirji (169x106) 980,00 8. vrata - vhodna s podbojem 18.000,00 9. razni vijaki v ličnih šatuljah 1.167,00 10. kotna brusilka 5.641,00 11. halogenska svetilka 1.336,00 12. različne sekire 600 - 1000 g 538,00 - 809,00 13. prenosne svetilke 908,00 14. cevne klešče 1.759,00-3.111,00 15. seti za beljenje 927,00-1.303,00 16. set za rezanje navojev 4.932,00 17. škarje za pločevino 2.584,00 - 4.762,00 18. obešanke 259,00 - 427,00 19. čopiči set (5-9 kom) 808,00 - 869,00 20. izvijači^set 6 kom - visoka kvaliteta 3.239,00 21. rezalke za železo 5 kom (170 - 230) 988,00- 1.435,00 22. meter kovinski (2, 3, 5 m) 223,00-635,00 V naših prostorih - Samski dom, Simona Blatnika 1, Velenje nudimo raznim obrtnikom šoferjem in poslovnim gostom v Velenju polpenzion po izredno konkurenčni ceni, samo 10 DEM na noč, če je koriščenje več kot 7 dni oziroma 15 DEM, če je koriščenje manj kot 7 dni (tel. 856-485). Polpenzion je nočitev in kosilo. mim V Eri Šport Velenje, Šaleška 19, tel., fax.: 063/853-315 Bliža se čas, ko se bo staro leto prevesilo v novo in prav za ta čas vam je PALMA pripravila: ♦PREDPRAZNIČNI DUNAJ *NOVOLETNO KRIŽARJENJE V GRČIJO ♦SILVESTROVANJE NA MADŽARSKEM ♦NEPOZABEN ŽUR V RIMINIJU ♦PRAZNIČNI AMSTERDAM, BARCELONA, PARIZ ♦SILVESTROVANJA NA SLOVENSKI OBALI in za praznične nakupe ♦SEJEM DARIL V GRAZU 2.12. ♦NAKUPOVALNI IZLET V PORTOGRUARO 16.12. J ter vse vrste potovanj, izletov, počitnic,.. TAJLVHA SEZAM Prijetne večere ob gledanju filmov in prijetne nakupe v prazničnem mesecu vam želi VIDEOTEKA SEZAM velika izbira vseh vrst filmov TRGOVINA SEZAM božično-novoletne smreke, okraski in darila Del. čas: delavnik od 9.-18. ure, sobota od 9.-12. ure. Tel.: 063/882-221 SEZAM Trg svobode 4, Šoštanj TRGOVINA KONFEKCIJE ZA MALE IN VELIKE Uplaznik Vesna Šmartno ob Paki 49 Telefon :885-353 svetovno znane m KRIZIA kolekcije * moška m ženska konfekcija * igrače Tomy,Lego' ~ tudi k vami Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa do 12. ure. *** NOVO NOVO NOVO *** KOMISIJSKA PRODAJA RABUENE OTROŠKE OPREME - vozički, stajice, avto sedeži, previjalne mize, zibelke, otroške postelje... PO RABLJENO OPREMO PRIDEMO Barbi na vašo željo 30. novembra 19 ični kažipot — Praznična nagradna križanka MIBI Poiščite praznično kavo MIBI v vaši prodajalni, v decembru s posebnim NOVOLETNIM POPUSTOM! Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke MIBI. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 11. decembra na naslov: Naš čas, d.0.0., Foitova 10,63320 Velenje, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA MIBI". Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: servis skodelic za turško kavo s smetano in kava MIBI 2. nagrada: servis skodelic za espresso kavo in kava MIBI 3. nagrada: darilni paket kave MIBI 1 2 3 * \5 i _i- 7 8 i i 10 i 12 13 15 ilfe 1 i 17 18 19 20 \U i 1 1 2<* 4r 2£ 27 Se _ 29 ;3d _i__i 32 Rudar: Mura 0:1(0:1) Strelci spet zatajili Z nedeljskim 18. krogom so prvoligaši sklenili polovico novega štirikrožnega prvenstva lige deseterice. Z jesenskim naslovom se je okitila HIT Gorica, jesenski podnaslov pa so v Velenju naskakov-ali nogometaši Rudarja in Mure. Gostje so bili v prednosti, saj bi jim že neodločen izid prinesel drugo mesto, pri Velenjčanih pa je štela samo zmaga. Žal so ostali praznih rok. Sobočani so že v 10. minuti z zadetkom Breznika povedli, Velenjčani pa v nadaljevanju kljub številnim priložnostim, tudi tako imenovanim stoodstotnim, niso uspeli niti izenačiti. Naj omenimo le nekaj zglednih priložnosti. Največjo je vsekakor imel na začetku drugega polčasa Pranjič, ko se je sam znašel pred izvrstnim vratarjem gostov Černjavičem, njegovo žogo, udarjeno s približno šestih metrov, pa je Murin vratar s sijajnim refleksom odbil. V 55. minuti je Cvikl lepo streljal z glavo, vendar je njegova žoga le za nekaj centimetrov zletela mimo desne vratnice. V 86. minuti so gledalci žogo, ki jo je udaril Šoštar, že videli v mreži, preletela je tudi vrataija, a na njihovo žalost zadela prečko. Nogometaši Rudaija so nastopili zelo oslabljeni, saj so morali zaradi rumenih kartonov počivati Žurman, Ratkovič in Doler, očitno pa to Silu ni prišlo v kri, saj je v 40. minuti neodgovorno udaril nasprotnega igralca, zaradi česar je moral v slačilnico. Kljub igralcu manj so imeli domači v drugem polčasu popolno premoč. Gostje so nevarno zapretili (Kokol) le enkrat, zato so se mnogi spraševali, kaj bi bilo, če bi igral še silo. Vsekakor je s tem naredil medvedjo uslugo soigralcem, saj je podoben prekršek napravil že v Celju, pa mu je na srečo sodnik to spregledal. Ni pa tega spregledala uprava. RUDAR: Stankovič, Balagič, Oblak, Pranjič, Silo, Javornik, Pavlovič (Mernik), Mujanovič (Šoštar), Pešič (Hudarin), Cvikl, Ekmečič. Vrstni red. 1. HIT Gorica 37, 2. Mura 32, 3.Rudar 26, 4.SCT Olimpija 25, 5.Biostart Publikum 25,6.Maribor Branik 24,7. Primorje 24,8. Mag Korotan 23, 9. Beltinci 22,10. Izola 6. ■ vos Gorenje:Primorske novice Pro-Mak 31:14 (14:8) To je prava igra Gostje bodo gotovo dolgo pomnili katastrofo, ki sojo doživeli proti razigrani ekipi trenerja Bojana Požuna. Brez treh ključnih igralcev niti za trenutek niso bili kos Velenjčanom, ki so se z imenitno igro in visoko zmago dogotovo oddolžili tistim gledalcem, ki so jim zamerili ne toliko poraza, kot slabo igro proti Preven-tu, krog pred tem. "Mnogi so nam očitali, da se igralci v Slovenj Gradcu sploh niso borili, in da tako ne gre naprej. Prav zato sem želel, da danes odigramo čim bolje, predvsem v obrambi, saj se nam je dogajalo, da smo na zadnjih dveh tekmah dobili v prvem polčasu več kot petnajst zadetkov, kar je naša "norma" običajno za vseh 60 minut. Tokrat smo v obrambi spet zaigrali izvrstno, čeprav nam je manjkal poškodovani Khimtchenko, in nato s hitrimi nasprotnimi napadi lomili odpor gostov. Kar malce sem presenečen, da smo odigrali toliko "polkonter." Pomagali so nam gostje, ki so se počasneje vračali v obrambo. Očitno so zaradi naše vse večje razlike vse bolj zgubljali voljo do igre. Posebej moram pohvaliti našega kapetana Boruta Plaskana, ki je srečanje odigral izvrstno," je bil po tekmi zadovoljen trener Gorenja Bojan Požun. GORENJE: Anžič, Čater 3, Krejan 6, Ocvirk 1, Ojsteršek 2, Plas-kan 10, Khimtchenko, Meolic, Semerdžijev 2, Cvetko 1, llič 4, Lapajne. ■ vos Rokomet « » a m » a M Poraz Gorenja B V drugi državni rokometni ligi so odigrali 8. krog. Druga ekipa Gorenja je gostovala pri Dravi na Ptuju in izgubila s 24:30 (11:11). Velenjski rokometaši so sedaj skupaj z Lisco na tretjem mestu, za vodilnima Dravo in Radečami pa zaostajajo za dve točki. Elektra:BP 93 Kamnik 78:57 (40:24) is^ mmm^mm^mm^m m m mmmmmwm^mmmm»m Se bliže vrhu lestvice Igralci Elektre so v 10. krogu b slovenske košarkarske lige spet zmagali. Tokrat so bili v svoji dvorani prepričljivo boljši in Kamničanov in zmagali z 78:57, odlično pa so igrali tudi v prvem polčasu. Po tem krogu si na lestvici delijo šesto mesto s 15 točkami, pre-ceja pa so zmanjšali zaostanek za vodilnimi. m Kegljanje e sa s ss s » s ^ Derbi Soštanjčanom Rudar:Železničar Oscar 2:1 (2:1) Uvrstili so se v polfinale Velenjski zeleno-črni so z uvrstitvijo v polfinale pokalnega tekmovanja dosegli enega večjih svojih dosedanjih uspehov, ob tem pa so ljubitelji nogometa prepričani, da še niso rekli zadnje besede. Še zlasti ker vemo, da tudi v naslednji sezoni rudarji želijo potrditi letošnji nastop v Pokalu Intertoto. Velenjčani so zmagali že v prvi tekmi v Ljubljani z zadetkom Komarja v 8. minuti in povratno srečanje so začeli kar malce preveč brezskrbno. To se jim je hitro maščevalo, saj so gostje že v 9. minuti izničili vodstvo s prvega srečanja. Domači so se hitro "pobrali," predvsem to velja za Ekmečiča, kije z zadetkoma v 19. in 36. minuti popeljal svoje moštvo med štiri najboljše v pokalu. ■ vos V medregijski ligi so z 10. krogom že pričeli pomladanski del prvenstva. Derbi je bil prav gotovo srečanje v Šoštanju med dotelj vodilnim Dravogradom in četrtimi domačini. Gostitelji so pričeli zelo previdno in na oko živčno in rezultat po prvem paru je bil 1:1. V nadaljevanju so domači spoznali, da Dravograj-čani nisto tako zelo "strašni", zaigrali veliko bolje in na koncu zmagali s 6:2 ali 5122:5067, torej s 55 keglji razlike. Gostje iz Dravograda so s tem Jesenski del nagradne igre GRE-GOR je skoraj končan. Preostane nam le še zadnje žrebanje nagrad, to je nagrad za pravilne napovedi 18. kola (Rudar: Mura) in za najboljše napovedovalce 3. kroga. Obe žrebanji bomo opravili v petek, 1. 12. 1995 ob 15. uri v bistroju OAZA (pri štadionu). Igra bo ponovno krenila po 18. 2. 1996, ko se bosta ob začetku spomladanskega dela prvenstva na velenjskem štadionu srečali moštvi Rudarja in Olimpije. Marketing NK Rudar porazom zdrsnili na tretje mesto, sedaj vodilni Konjičani pa bodo v soboto gostovali v Šoštanju, torej na vrhu lestvice lahko pride do velikih sprememb. Srečanje bodo pričeli ob 16. uri, Šoštanjčani se želijo gostom oddolžiti za hud poraz v prvem delu, zato vabijo ljubitelje kegljanja na športno bo-drenje, saj tudi Konjičani na-javljajo veliko svojih navijačev. ŠOŠTANJ: S.Fidej 837 (1), L.Fidej 844 (0), Kramer 908 (1), Križovnik 656 - Novak 167 (1), Petrovič 801 (0) in Hasičič 909 (1). Odbojka s m « m « » Zamujena priložnost V prvi državni ligi so odbojkarice Zgornje Savinjske gostovale pri drugouvrščenih Celjankah in izgubile z 1:3 (-5, -1, 8, -14). Prva dva niza so gostiteljice gladko dobile in nato popustile. Zgornjesavinjčanke so dobile tretji niz, v četrtem pa pri 14:14 naredile hudo napako pri menjavi ter tako izpustile možnost za izenačenje in morebitni preobrat. Prvo veselje v novi dvorani V prvi B moški ligi igralci Šoštanja Topolšice nizajo uspehe. Tokrat so se v lepi novi dvorani veselili prve zmage, boljši pa so bili od Žirovnice. V dokaj izenačeni igri so povedli z 2:0, nato prepustili tretji niz gostom, v četrtem pa dokazali svojo premoč in zmagali s 3:1 (9, 12,-10, 7). Sedaj so trdno na četrtem mestu, za drugouvrščenimi Črnučami zaostajajo le za dve točki, prav v Črnučah pa bodo gostovali v naslednjem krogu. _ Strelski šport Ze četrta zmaga V 4. krogu l.državne lige pištoljarjev so strelci Mroža na gostovanju v Slovenskih Konjicah zebeležili če četrto zmago. Z 12 točkami so trenutno drugi, v naslednjem krogu pa bodo gostili strelce Kopačevine iz Škofje Loke. Nastopili so Veternik 561, Šterman 553 in Detlbah 548. Na drugem turnirju v Ljubljani za pionirje in pionirke so se izkazali velenjski pionirji, ki so s 535 krogi (Vrečar 181, Mihelak 180 in Sotler 174) osvojili prvo mesto, med posamezniki pa sta bila Vrečar tretji in Mihelak peti. Strelska družina Mrož je izvedla strelsko prvenstvo RLV-ja. Med 46 strelci pri moških je zmagala ekipa Jama Mehanizacija (597), druga je bila ekipa RLV DS (586) in tretja Klasirnaica 531; pri posameznikih so bili najboljši trije Perhač (161), Rošer (157) in Tru-pej 157. V ženski konkurenci je zmagala ekipa RLV DS (463) pred HTZ (382), vrstni red posameznic pa je bil Kelher 153, Janežič 150 in Svetina 118. UF.Ž. Invalidski šport Plavalci zelo uspešni Športniki - invalidi DI Velenje so letošnjo tekmovalno sezono zelo uspešno sklenili. Tako so tudi plavalci na odprtem državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem potrdili, da imamo v Šaleški dolini azares dobre športnike - invalide. Plavalci so nastopili vsak v svoji kategoriji na 25 metrov prsno in prosto, na 50 m prsno, hrbtno in prosto ter na 100 m prsno in prosto. Pri ženskah so plavalke osvojile kar 8 kolajn, najuspešnejši sta bili Zala Cesar in Mariaca Mogilnicki, ki sta osvojili vsak po eno zlato in srebrno kolajno, z dvema srebrnima je bila zelo uspešna Anica Centrih, Mira Vok pa je bila dvakrat tretja. Pri moških je bil v disciplini ostalih poškodb z dvema zmagama najboljši Franc Cerar, po številu osvojenih kolajn pa je bil najboljši Roman Fajfer, ki je bil v kategoriji amputirancev zgornjih okončin trikrat drugi in enkrat tretji, pa čeprav je nastopal v skupini s kar tremi kandidati za paraolimpijske igre. Tudi Novak Lakič je svoj prvi nastop na državnem tekmovanju okronal z eno srebrno in eno bronasto kolajno. Svoje, že četrtstolet-no nastopanje, je slavil Tone Tratnik, ki je v kategoriji hudih poškodb spodnjih okončin osvojil kar dve prvi mesti. Ekipo DI Velenje, ki je štela 9 tekmovalcev, osvojila pa kar 18 kolajn, je sestavljal tudi uspešni plavalec Adolf Sešel, ki je v svoji skupini osvojil nehvaležno četrto mesto. Zares lep zaključek tekmovalne sezone športnikov pri DI Velenje, ki so se tudi odločili, da bodo vanaprej skupno nastopali v Med-oobčinskem društvu invalidov Šaleške doline ob Paki. Plavanje Zmage na Ravnah Po zelo uspešnem nastopu starejših plavalcev na mednarodnem mitingu v Celju, so minulo soboto dobro pripravljenost pokazali tudi najmlajši velenjski tekmovalci. Na Ravnah je domači plavalni klub Fužinar organiziral 1. kolo predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice. Med 100 plavalci iz Maribora, Raven in velenja so Velenjčani dosegli 7 zmag v 14 disciplinah. Najuspešnejše so bile mlajše deklice, ki so zmagale v vseh posamičnih disci- plinah in štafeti. Dvojne zmage sta dosegli Nina Kugonič in Sanja Kališnik. Po eno zmago so dosegli še Tina Pandža ter Jernej Ocepek in Domen Velički. Rezultati: Mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Nina Kugonič 47.92, 2. Sanja Kališnik 50.72, 5. Urška Doki 55.34; 100 m hrbtno: 1. Nina Kugonič 1:38.42, 2. Sanja Kališnik 1:45.44; 100 m mešano: 1. Nina Kugonič 1:32.14, 2. Sanja kališnik 1:44.30; štafeta 4 x 450 m prosto. 1. Velenje 2:55.36 (Sanja Kališnik, Sandra Pandža, Urška Doki in Nina Kugonič). Mlajši dečki - 50 m prsno: 5. Aljaž Vrabič 47.72; 100 m hrbtno: 4. Aljaž Velički 1:34.65; 100 m mešano: 4. Aljaž Velički 1:34.49. Deklice - 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:38.46, 4. maja Sovinek 2:50.44,5. Teja Tomažič 2:50.56; 100 m delfin: 2. Tina Pandža 1:28.15,4. Nina Sovinek 1:33.02, 5. maja Sovinek 1:38.16; štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 5:55.67. Dečki - 200 m prosto: 3. Jernej Ocepek 2:28.60, 5. Domen Velički 2:35.05; 100 m delfin: 1. Jernej Ocepek 1:15.46; 400 m mešano: 1. Domen Velički 6:10.90, 2. David Danev 6:10.97; štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 5:26.09. m Marko Primožič 30. novembra 1995 OBJAVE j 21 NAŠ ČAS Bogata ponudba avto opreme uvožene iz Italije TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CEUE d.o.o. POLITRADE Koper Kaj vse potrebujemo v svojih avtomobilih, pa včasih, ko iščemo kakšno čisto konkretno stvar, tekamo iz trgovine v trgovino: sprašujemo, iščemo, primerjamo in računamo, ali kakovost ustreza ceni. Včasih jo po kakšno stvar mahnemo kar na tuje, recimo v Italijo. Vendar se nam tja, zaradi ene same drobne stvari, velikokrat ne izplača. Sploh pa se vam ne bo splačalo zdaj, ko boste zvedeli, da vam v Celju, na Levstikovi 5, ponujajo kompleten program uvožene italijanske avtoopreme na enem mestu. V prodajalni AVTO, odprla jo je Avtotehnika Celje v sodelovanju z izvozno-uvoznim podjetjem Politrade iz Kopra, je mogoče kupiti vso uvoženo italijansko avtoopremo, in to po solidnih cenah. Naj vam iz resnično bogate ponudbe za pokušino naštejemo samo nekaj artikov in cen: prtljažnik za smuči, magnetni, stane 8.892 tolarjev; sedežne prevleke Roma 6.000 tolarjev, snežne verige Nordica od 5.865 do 7.628 tolarjev, za zaščito avtomobila pred krajo nudijo alarmno napravo haropoon različnih modelov, ki vas bo skupaj z montažo stala od 34.622 tolarjev naprej. To je samo nekaj značilnih artikov, ki pridejo še posebej prav, sicer pa vam v prodajalni AVTO nudijo dobesedno vse, kar se šteje kot avto oprema: rezervne dele, alarmne naprave, avto kozmetiko, dodatno opremo in akustiko. Trgovina AVTO je odprta vsak delovni dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 12. Lahko pa se, če vas kakšen izdelek še posebej zanima, o njem pozanimate tudi po telefonu 063 25-415. Prodajalna na Levstikovi 5 v Celju Vsak pred svojim pragom Odgovor na pismo g. Petra Rezmana, tajnika občine Šoštanj, z dne 23.11. ali nezaželjeno "praskanje", ki močno vznemirja. V novih zakonskih rešitvah je tudi vzdrževanje gozdnih cest breme davkoplačevalcev ter zato predmet javnih razpisov, predpisanih postopkov in zakonitosti pri izbiri najugodnejših izvajalcev del. Očitno tega noče razumeti g. Peter Rezman, ki kot tajnik občine Šoštanj bolj razume poslanstvo v znani prispodobi demokracije "ni važna zakonitost, samo daje naš". Le v tem stilu namreč lahko razumemo številne kršitve, ki so v občini Šoštanj botrovale izbiri željenega izvajalca del pri vzdrževanju gozdnih cest. Sestavni del teh dogajanj je tudi žolčna reakcija izpod peresa g. Petra Rezmana, ki v povsem zmedenem zapisu skrajno žaljivo strelja vse vprek. Nehvaležna kronologija dogodkov in dokaznega materiala pa je vendarle pretežko breme za tovrstne novodobne manipulacije. Tako je, samo za ponazoritev, mogoče ugotoviti, da je prvi javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževanja gozdnih cest, naročnik občina Šoštanj, objavila 2. 6.1995. V času, določenem za odpiranje ponudb, to je 22. 6. 1995 ob 11. uri, naročnik zaradi neimenovanja ustrezne komisije ni zagotovil niti osnovnih pogojev za izvedbo psotopka. Ob tem je seveda najbolj zanimivo, da naročnik kljub očitno neuspelemu razpisu ponudnikom ni vrnil neodprtih ponudb. Iz zavestne šlamparije, ki se ji reče tudi nezakonito prisvajanje tujih poslovnih podatkov, je bilo izvedeno povsem nezakonito prisvajanje tujih poslovnih podatkov, je bilo izvedeno povsem nezakonito odpiranje ponudb. Kot je razvidno iz dokumentov občine Šoštanj je "objektivno" prepozno imenovana komisija, seveda brez ustrezne pristojnosti sklenila, da se razpis razveljavi in objavi ponovni razpis. S tem je bilo zaključeno le prvo dejanje izločanja nezaželjenih ponudb-nikov. Po predpisanem postopku je namreč pri ponovnem razpisu komisija sicer ugotovila, da je najugodnejši ponudnik željeni izvajalec. Toda povsem nepremišljeno se je naročniku občine Šoštanj v isti dokument v poudarjen tisk zapisalo: "V kolikor bo ponudnik Edo Zlebnik, s.p., vztrajal na 50 % avansu plačila po pogodbi, komisija ocenjuje, da Edo Zlebnik s. p. vtem primeru ne izpolnjuje pogojev kot najugodnejši ponudnik in bo ponovno obravnavala prejete ponudbe." Če tudi spregledamo pomembno nepravilnost, daje komisija izbranemu izvajalcu brez odpiranja vrnila eno izmed kar dveh pravilno vloženih ponudb, ni mogoče tolerirati spremembe pogojev ponudbe po izvedenem odpiranju le pri željenem ponudniku oziroma izvajalcu. Izbira po spremenjenih pogojih, glede na ponudbo, kliče po reviziji oziroma pregonu pri pristojnem sodišču. Razumljivo, da tudi samo vzdrževanje gozdnih cest z izbranim izvajalcem poteka v podobnem stilu. Res je sicer, kot pravilno ugotavljate g. Peter Rezman, da so na sicer manj kot polovici planiranih cest za vzdrževanje iz javnega razpisa primemo izvedena dela in da so te ceste v dobrem stanju. Res pa je tudi dejstvo, da izbrani izvajalec prednostno izvaja le dela, kjer je primerjalno glede na ponudbo več kot 50 % dražji kot recimo GG Nazarje (gramoziranje in čiščenje jarkov). Razpisanih del, kjer je bila ponudba izbranega izvajalca veijetno povsem "naključno" špekulativno več kot polovica nižja kot ponudba GG Nazarje, pa se sploh ne izvaja ali pa v bistveno manjšem obsegu. Končni rezultat tako seveda ni racionalizacija proračunskih sredstev, kar se sicer lepo sliši, niti preveč ustrezno vzdrževanje cest. Tudi sicer vas moram, g. Peter Rezman, ponovno razočarati glede stanja gozdnih cest na območju vaše občine. Resnično so razmere po poletnem neurju na vašem območju najbolj kritične med vsemi občinami nazarskega gozdnogospodarskega območja. To sem vam, kadarkoli le utegnete, pripravljen dokazati na terenu samem, le da tja verjetno ne zmore vaš clio. Ostali del vašega zapisa je toliko bebav, da ne zasluži resnega komentarja. Pa vendarle samo toliko: če si želite ogledati načrte in dokumentacijo za gozdne ceste, ki kot pravite ne obstaja, vas vabim na ogled v naš dokumentarni arhiv. Ko me vsesplošno obtožujete osebne odgovornosti za črne gradnje, veijetno pozabljate, da ste v času, ko osebno odgovaijam za vodenje GG Nazarje, bili po funkciji sekretar sekretariata za okolje in prostor občine Velenje. Če so obtožbe resnične, bi moraii poskrbeti za moj pregon po službeni dolžnosti. In prav nič ne dvomim, da bi iz posebne naklonjenosti, ki izžareva iz vašega zapisa, to opravili s posebnim elanom. Tudi zgodba o izgradnji gozdnih cest za ropanje gozdov ni dostojna funkciji, ki jo opravljate. In le čemu služijo blatenja javne gozdarske službe in nepotrebne laži o ukradeni gozdni službi ali recimo ukradeni težki mehanizaciji enoti v Šoštanju. Verjamem, da vas je pretekli režim hudo prizadel in da si le težko opo-morete od številnih krivic. Toda, ali morda tudi za vas ne drži naslednja plemenita misel: "Bojim se, da večina mojih sonarodnjakov in sodržavljanov ni zavrgla komunizma zaradi moralnih razlogov, temveč iz dobičkarske preračunljivosti", avtorja dr. Antona Stresa, profesorja na Teološki fakulteti. Četudi vam je javno blatenje v posebno zadovoljstvo, se na podobne polemike ne mislim več odzivati. V letu, ki prihaja, vam želim veliko zdravja in osebnega miru. Milan Cajner GG nazarje Vsevednemu gospodu Rezmanu! Res, ni daleč od resnice, da maček zamijavka, če mu stopiš na rep, gospoda Rezmana pa je očitno oplazilo po vsem telesu in naokrog, saj je z enim samim vročičnim zamahom peresa želel opraviti z vsem in vsakomur. Hvala mu za podtikanje o raziskovalnem novinaiju, če bi jaz to resnično bil, gospodu Rezmanu gotovo ne bi bilo dano pisati takšnih in podobnih pisem in sestavkov; ne bi imel pravega odgovora. Ali pač! Osebno si ne lastim nikakršnega raziskovalnega novinarstva, niti vsevednosti, marsikaj pa vem o dogodkih in dogajanjih, ki jih spremljam v mojem okolju, tudi o gozdarstvu, ki je za ožje in širše področje življenskega pomena. (Ne glede na to se mi resnično ne zdi vredno za vsak prispevek vprašati mojega direktorja, ki me plačuje). Vsevednost za nazaj in naprej si gotovo lasti gospod Rezman, ki si lasti tudi pravico, da vsem naokrog deli izključno svojo in edino zveličavno pamet in resnico. Kje je bil gospod Rezman v svojih aktivnih zelenih časih, da ni preprečil dogajanj v gozdovih, in predvsem -zakaj ni več zelen? V izbiro izvajalcev in pogajanja z njimi se gotovo ne bom vtikal; strinjam se, da gospod Rezman ne izbira v škodo davkoplačevalcev. Narobe je, da nisem mogel prevoziti vseh gozdnih cest, pač nimam clia. Imam pa toliko časti (tudi pet "lepih" domislic), da v svojem pisanju ne uporabljam človeka nevrednih in ponigiavih osebnih žaljivk. Toliko vesti mi še ostaja. In kaj ostaja velikim? Janez Plesnik Še o štiridesetem členu Gospa Marija Šavor, ki je v prejšnji številki napisala "ganljiv" članek o krutosti tistih, ki zahtevajo revizijo štiridesetega člena zakona o državljanstvu, ki je desetini prebivalcev naše države poklonil državljanstvo, pisari bralcem Našega časa neresnice o nekakem izganjanju ljudi iz Slovenije in celo neumnosti, kako bodo naslednji na vrsti invalidi, upokojenci in celo ženske. (Mogoče pa bi bilo pametno izgnati ljudi, ki širijo lažne vesti?) Če bi predlagatelji referenduma uspeli, bi to pomenilo samo, da smo zakon o državljanstvu spravili na evrop- MNENJA IN ODMEVI sko raven. Nikakršnega izganjanja ne bi bilo, nasprotno, vsi, ki so dobili državljanstvo po štiridesetem členu, bi lahko ponovno zaprosili za državljanstvo, seveda po sedaj veljavni zakonodaji, ki je kolikor toliko "evropska". Ste že kdaj poskusili dobiti državljanstvo kakšne evropske države, gospa Šavor? Recimo švicarsko? Svetoval bi vam, da poskusite. Potem boste mogoče razumeli, zakaj je Švica kljub svoji majhnosti že toliko stoletij samostojna. Jasno bi vam moralo biti tudi, da ima vsak narod pravico odločati o tem, koga bo sprejel medse, zlasti še, če gre za ljudi, s katerimi smo res živeli skupaj sedemdeset let - kot pišete, toda s katerimi smo to skupno bivanje zaključili z medsebojno vojno. To pravico bi si morali vzeti že v imenu tistih, na srečo maloštevilnih slovenskih fantov, ki so v tej vojni padli. Zato nikar ne pretakajte solz za nekdanjo Jugoslavijo, ki je hvala bogu ni več. Odpeljite se raje na Kosovo in tam spoznajte, kaj bi nas čakalo, če bi ostali v državni tvorbi, ki jo vi sedaj objokujete. Za konec še vprašanje. Pred kratkim je bil v Mariboru oproščen Rom, ki si je za ženo kupil trinajst let staro dek- lico, ki mu je letos že rodila sina. Gre torej za spolne odnose z osebami pod starostjo štirinajstih let, kar je pri nas kaznivo. Sodišče gaje oprostilo, ker je upoštevalo, da je ravnal po običajih svojega naroda. (To je nekako tako, kot če bi se nekdo pri nas na Štajerskem zaradi umora izgovarjal, da je pač pri nas navadno, da na vsaki veselici nekoga "zaštihajo", da sodi to takorekoč v "folkloro"). Domnevamo lahko, da ima ta človek tudi slovensko državljanstvo. In če ga ne •bi imel, bi mu ga ljudje, ki razmišljajo kot gospa Šavor, tudi brez pomisleka dali. Toda, ali je logično, daje vsakdo vreden, da postane slovenski državljan, ni pa nujno, da bi zanj veljala slovenska zakonodaja? Ali ni to povsem skregano z zdravo pametjo? Zanimivo je seveda, da ljudje, kot je gospa Šavor ali pa kot so vse številne slovenske borke za ženske pravice ne protestirajo ob usodi trinajstletne deklice, ki so jo starši enostavno prodali omenjenemu moškemu. Pomislite, kak vihar bi nastal, če bi kaj podobnega storil Slovenec! Borut Korun Slovenska ljudska stranka TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax:: 063/728-080 *** UGODHAPONUDBA***UGODNA PONUDBA *** SLADKOR 50/1 KG 103,90 JERUZALEMČAN 12/1L 320,00 OLJE ZVIJEZDA 12/1L 148,90 SOK JUMB0 12/1 149,90 MOKA TIP 500 25/1 KG 54,90 K0L0F0NIJA 1 KG 298,00 MOKA TIP 850 25/1 KG 46,90 PRAŠEK ARIEL 2,4 KG 649,90 KAVA BAR 100 G 138,90 VVEISSER RIESE 2,4 KG 519,90 VEGETA1 KG 959,00 KRMILNA MOKA 17,90 OREHOVA JEDERCA1 KG 899,00 PESNI REZANCI 23,90 Č0K0L. MILKA ML 100 G 95,90 KRMNI JEČMEN 22,90 RIŽ SPLEND0R 1 KG 99,90 M0T. ZAGA J0NSER. 2041 51.345,00 SOL MORSKA 1 KG 39,90 SOD ZA VINO 100 L 13.990,00 VELIKA IZBIRA IGRAČ, SLADKEGA PROGRAMA, TEKSTILA IN DRUGIH DARIL, DA BO MIKLAVŽ LAHKO NAPOLNIL SVOJ KOŠ. V DNEH OD 30.11 DO 6.12. VAM NUDIMO PRI NAKUPU MIKLAVŽEVIH DARIL NAD 6.000,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE ALI 5% POPUST. *** KDOR VAROJE- V KOŠARICI KUPUJE *** 22 2BAŠČAS DBWŠCEVAL£C............................................. 30. novembra 1995 MALI OGLASI GARSONJERO V VELENJU AU ŠOŠTANJU, kupim. Telefon 0602-55-621. PLATIŠČA Z ZIMSKIMI GUMAMI za Lado prodam. Telefon 881-245. ABSOLVENT INŠTRUIRA ANGLEŠČINO in biologijo ter predmete za osnovno šolo. Svetuje glede načina učenja. Telefon 851-84 Damjan. DELO NA DOMU, dober in reden zaslužek. Informacije po telefonu 858-138 od 16. dalje. DVA OBNOVLJENA PRALNA STROJA, prodam. Telefon 893-718. STROJENE LISIČJE KOŽE, za plašč ali jakno, ugodno prodam.Te-lefon 882-467 popoldan. ŠTIRI PLATIŠČA za Alfe Romeo 145,14 col z okrasnimi pokrovi, prodam. Telefon 851-196. JAKNO, srebrno lisico, krajšo, št.36, prodam za 15.000 sit. Telefon 858-351. GUME EXZAKT155-13 stare 4 mesece, prodam. Telefon 858-010. KOTNO SEDENO GARNITURO, svetlo, raztegljivo v ežišče, prodam. Telefon 855-904. BOLJŠO ZEMLJO pri odkopu vam odpeljem. Telefon 859-074. VW1200, letnik 76, motor v dobrem stanju, neregistriran, prdam za 600 dem. Telefon 852-676. V CENTRU VELENJA VZAMEM V NAJEM GARAŽO. Telefon 858-254. KUPIM OTROŠKE SMUČI 120, DOBRO OHRANJENE. Telefon 853-329. DVA ŠE UPORABNA JOGIJA PODARIM. Telefon 858-096. SPALNICO IN NEKAJ KUHINJSKIH ELEMENTOV prodam. Telefon 850-703. NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in novo peč za centralno z bojlerjem ugodno prodam. Telefon 893-157. VARTIG 200 A za varjenje aluminija in nerjavečih kovin, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-022. TELIČKO SIVKO za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-071. JUGO 45, letnik 88 in Jugo 45, letnik 85, prodam. Telefon 858-134. SVETLO LISIČJO JAKNO št. 44 ter ovratnik in kapo prodam. Telefon 888-159. SALON MODE TREND, Jožica Kur-tovič, s.p. obvešča, da preneha z dejavnostjo 28.2.1996. Vsem poslovnim partnerjem se za sodelovanje toplo zahvaljujem. NAJAMEM GARSONJERO V VELENJU ali bližnji okolici. Telefon 856-987. BELO RABLJENO MARLESOVO KUHINJO in jedilni kot prodam. Telefon 857-049. PRAŠIČE 30 in 100 kg prodam. Telefon 778-523. KRAVO SIMENTALKO, brejo prodam. Telefon 852-155. PEUGEOT 309, letnik 89/12, 77.000 km, garažiran, prvi lastnik, ugodno prodam za 11.000 dem ali po dogovoru. Telefon 858-351. MARIJA SPEGEL IZ MUTE, obvešča, da bo v nedeljo 3.12.95 prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. SINTESIZER CASIO in kitaro melodija, oboje skoraj novo, prodam. Telefon 882-844. SUHA BUKOVA DRVA prodam. Telefon 892-235. JUGO 45, letnik 91, prodam. Zdenka Usar, Vinska gora 8,telefon 858-226. KUPIM STANOVANJE, velikosti od 45 do 60 m2 po primerni ceni. Telefon 850-625. SOBO s souporabo shrambe in sanitarij v stanovanjski hiši, oddam. Telefon 855-631. ENOSOBNO STANOVANJE V Ve lenju ali Šoštanju prodamo. Telefon 0609-624-775. ZASTAVA 55 SKALA, letnik 88, prodam za 2950 DEM. Telefon 850-552. POSODIM DO 1000 DEM. Telefon 0609-637-322. PUJSKE TEŽKE cca 25 kg, prodam. Telefon 854-837. KUPUJEM VSEH VRST HLODOVINE in rezanega lesa. Plačilo v 7 dneh. Ivo Lahovnik. Telefon 853-970. DALJINSKI TELEFON PANASONIC z dvojno številčnico, interno zvezo, radiom in uro budilko, nujno prodam. Telefon 857-679. TV GORENJE ČB, hrastovo kad 3501, MOŠKO OBLEKO št.26. prodam. Telefon 856-211. STANOVANJE V CENTRU MOZIRJA, 86 m2, prodam. Cena po dogovoru. Vse informacije na telefonu 063-832-093. OTROŠKE SMUČI 135 cm, z avtomati, prodam. Telefon 885-146. MADŽARSKA - LENTI1 Nakupovalni izlet v soboto 2.12.1995 ob 6. uri izpred Rdeče dvorane. Telefon 850-449. TRODELNI REGAL, 230 cm, skoraj nov, ugodno prodam za samo 42.000 sit. Telefon 855-818. Šonc, Šaleška 2 a, Velenje. PRAŠIČA IN STREJŠO SVINJO za zakol, prodam. Telefon 885-734. ŠROTER Z LOŠČILCEM za koruzo Miostandard, malo rabljen, prodam. Telefon 881-279. ZIMSKE GUME S PLATIŠČI za Lado, 165-13-D741, prodam. Telefon 857-389. DRVA HRASTOVA PRODAM. Tele fon 854-440 od 20. do 22. ure. RENAULT 18, prodam. Telefon 850-918. TRAKTOR HANOMAG VETERAN, prodam. Telefon 850-918. ZAPRAVUIVČEK PRODAM. Telefon 850-918. V OKOLICI VELENJA, kupim parcelo velikosti cca 500 m2 za vikend. Telefon 850-580. UGODNO PRODAM usnjeno sedežno in parket mozaik. Tel. 857 338. aF Simona Blatnika 11 (1. nadstropje Interevrope) Tel. 0631854-973, 854-967 Priložnost v DECEMBRU, ki je ne smete zamuditi: VELIKA AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE GORENJE IN AKUSTIKE ZNANIH PROIZVAJALCEV!!! PLAČILO NA ČEKE 1+7 BREZ OBRESTI • ••• Obiščite nas in ne bo Vam žal, saj Vam ob ugodnih cenah nudimo zelo privlačne plačilne pogoje! .... - SUŠILEC PERILA že za 40.711,00 - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK že za 37.905,00 - PRALNI STROJ WA 608 X že za 56.990,00 - BTV UNIVERSUM 70 ST TTX že za 85.490,00 - BTV UNIVERSUM 63 ST TTX že za 80.740,00 TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 20. novembra do 27. novembra 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 23.11. AMP Veliki vrh.....................210 mikro-^mS 24.11. AMP Zavodnje.....................170 ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE SOi od 20. rtovombra do 2fl. novamUfi 1995 Šoštanj topolšica veukivrh zavodnje velenje graSkag. 130. 11. B21. t1. O22. 11 B23. 11 B24. 11. U25. 11 B2t. 11. PRIGLASANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE Kandidati za voznike se priglasijo za izpit in za preizkus s priglasnico (2. člen Pravilnika o vozniškem izpitu, Uradni list SRS št. 3/83) v tisti upravni enoti, v katere obmo^u imajo stalno bivališče. Ob priglasitvi bodo kandidati dobili datum za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita. Ob priglasitvi morajo kandidati za voznike priložiti: 1. evidenčni karton vožnje, iz katerega mora biti razvidno, da je kandidat opravil preizkus znanja iz teoretičnega dela izpita pred komisijo avto šole, kije karton izdala, 2. veljavno zdravniško spričevalo za kategorijo, ki jo kandidat namerava opravljati, 3. potrdilo strokovne enote organizacije RK o opravljenem ali priznanem izpitu iz ravnanja ob prometni nezgodi. 4. veljavno osebno izkaznico, 5. potrdilo o plačanih stroških izpita. URADNE URE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVNE ENOTE VELENJE: ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 14.30 ure, sreda od 7. do 16.30 ure, petek od 7. do 12.30 ure. URADNE URE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVNE ENOTE MOZIRJE: ponedeljek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure, petek od 7. do 14. ure. — .,_ _ a i i SLOVENSKA ■ ZfiLOŽBA ■ ■ 1 1 1 1 ■ 1 ■ 1 1 1 1 1 ■ 1 i ■ vabi k sodelovanju 1 1 1 1 - komercialiste na terenu 1 1 za trženje poslovnih publikacij in oglasnega prostora v njih na območju Celja, Velenja, Šoštanja, Žalca, Zgornje Savinjske doline ; ! i ■ *1:: H. ■ Od kandidatov pričakujemo: - vsaj srednješolsko izobrazbo (ni pogoj) - komunikativnost 1 1 1 1 1 ■ ■ 1 1 1 | - delavnost 1 ■ - samozavesten nastop ■ 1 1 1 1 ■ Kandidatom nudimo: 1 ■ 1 1 ! - dodatno izobraževanje ! - dober zaslužek 1 1 ■ 1 - za najuspešnejše dodatne stimulacije ! v obliki nagrad: ročne ure, videorekorderje, ! TV sprejemnike, vespe, osebne avtomobile. ■ ■ i j ■ p^jpri pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi 1 v tedniku Naš čas na naslov: i Slovenska založba d.o.o. 1 Breg 12, 61000 Ljubljana tel: 061/125 81 40 int. 16 1 1 > 1 1 1 1 1 1 1 ■ 1 1 ■ 1 1 1 1 1 1 K A III O V 1111: K J 11 ČETRTEK, 30.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. MREŽA - skupni program lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 D'J nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, l.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 4.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 6.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročiia; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; H KINO KINC IKIINC DOM KULTURE VELENJE Petek, 1.12. ob 17. uri Nedelja, 3.12. ob 10. in 17. uri POCAHONTAS - Waltdisneyeva risanka Režija: Mike Gabriel, Eric Goldberg Glasovi: Joe Baker, Linda Hunt, Mei Gibson... Španski konkvistadorji so se iz novega sveta, Amerike, vrnili z velikimi količinami zlata, zato skuša priti do zlata tudi britanska ladja. Na njej pa se nahaja tudi John Smith, čedni, visoki, atletski blondinec, ki se kmalu po prihodu na prvi pogled zaljubi v Pocahontas, lepotico iz indijanskega plemena Povvhatan...! Najstniki! Film posebno za vas! Sobota, 2.12. ob 23. uri MREŽA - futuristični triler Režija: Irvvin VVinkler Vloge: Sandra Bullock, Jerremy Nir-tham... Angela Bennet je vrhunski analitik pri družbi Chatedral Systems. Ukvarja se z izboljšavami pri računalniških igricah za otroke ali pa odkriva viruse, ki se tako ali drugače prikradejo v računalniške sisteme. Ponoči večkrat kramlja z računalniškimi jo-kerji na Mreži. S svojim življenjem je čisto zadovoljna, dokler se nekega dne ne znajde v vrtincu ubijalske mreže, s pomočjo katere se neka skrivna skupina ukvarja s korupcijo in zarotami. Petek, 1.12. ob 21. uri Sobota, 2.12. ob 21. uri Nedelja, 3.12. ob 19. uri TUJA VRSTA - znanstveno fantastična grozljivka Režija: Roger Donaldson Vloge: Ben IKingsley, Michael Mad-sen, Alfred Molina, Forest Whitaker... Znanstveniki so uspeli navezati kontakt z izven zemeljsko civilizacijo, kije na Zemlji poslala zapis lastne DNA. Za odgovor ve le vlada ZDA. Njeni znanstveniki spojijo človeško DNA s tisto, ki sojo dobili iz vesolja. Rezultat je otrok, deklica, ki raste z neverjetno hitrostjo. Ko pobegne iz laboratorija, jo gre iskat skupina specialistov, z namenom, da jo ubijejo, toda Sil se ne da. Postavna mladenka nečloveških sposobnost/je namreč na lovu za moškimi! Ponedeljek, 4.12. ob 13. in 20. uri KO SI SPAL - romantična komedija Režija: JohnTrteitaub Vloge: Sandra Bullock, Bili Pulman... Lucy je prodajalka žetonov na železniški postaji. Ima stanovanje, mačka, prijatelje, nima pa družine. Všeč ji je lepotec, ki se vozi vsak dan z vlakom in na božič ga napadejo roparji. Reši ga, toda fantje v komi. Njegovi sorodniki jo imajo za njegovo zaročenko. Toplina njegove družine jo premami in ne pove resnice. Toda v vse skupaj dvomi ponesrečenčev brat... FILMI LETA 95: dom kulture Velenje ■»»■»•■■»■a****«*!*«' ob 20. uri Torek, 5.12. Forrest Gump Sreda, 6.12. Jesenska pripoved Četrtek, 7.12. Najini mostovi KINO ŠMARTNO OB PAKI gagx«sn»!tca*s«««*«**i Sobota, 2.12. ob 19. uri TUJA VRSTA - grozljivka Nedelja, 3.12. ob 15. uri POCAHONTAS risanka Torek, 5.12. ob 20. uri KO SI SPAL - romantična komedija. POPRAVEK V prejšnji številki je pri objavi RAZPISA ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA V MALEM GOSPODARSTVU prišlo do neljube napake v III. točki. Praviloma se glasi: III. Subvencionira se realna obrestna mera posojil do višine 4 mio tolarjev, za dobo enega leta. Obrestna mera posojila banke se subvencionira do višine 50 % realne obrestne mere (r). Temeljno obrestno mero plača uporabnik kredita. ■ Hvala za razumevanje! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ZKZ MOZIRJE objavljene v tedniku Naš Čas 16. november 1995 PRAVILNO GESLO: NAGRADO DVIGNETE V BLAGOVNICI UUBNO 1. nagrado moške hlače prejme: France Brigita, Praprotnikova 16, 63330 Mozirje, 2. nagrado ženska bluza prejme: TONČKA HROVAT, TOMŠIČEVA 10, 63320 VELENJE, 3. nagrado 1 kg kave prejme: VINŠEK RENATA, BEKENA 56, 62342 RUŠE NAGRADE LAHKO DVIGNETE V BLAGOVNICI UUBNO I ■ ČESTITAMO! DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki s'nemarno. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 30. novembra -dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Pirtovšek in dr. Siavič Petek, 1. decembra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 2. decembra - dežurni dr. O.Renko in dr. Kočevar Nedeljo, 3. decembra - dežurni dr. O.Renko in dr. Kočevar Ponedeljek, 4. decembra - dnevni dežurni dr. Siavič, nočni dežurni dr. Rus in dr. Friškovec Torek, 5. decembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Lazar Sreda, 6. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 25. in 26. novembra dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 1. decembra do 8. decembra -Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, mobrtel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 3. decembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, Tel.: 0609/633-417. Upravna enota Velenje Smrti: Anton Plaznik, roj. 1940, Brunška gora št. 8; Jožef Stiplošek, roj. 1922, Sv. Florijan št. 146, Rogatec; Alojz Rozman, roj. 1923, Stranice št. 67; Anton Gregorc, roj. 1924, Velenje, Tomšičeva c.št.5; Marija Lesjak, roj. 1935, Florjan št. 52; Franc Krivec, roj. 1907, Čača vas št. 54. Upravna enota Žalec *••«■••*»•*>>**«*••»» Poroka: Andrej Drame, Ložnica pri Žalcu in Barbara Vošnjak, Ložnica pri Žalcu. Smrti: Štefanija Hribar, stara 70 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 12; Frančiška Govejšek, stara 78 let, gospodinja, Pongrac št. 118; Jožef Kavčič, star 88 let, upokojenec, Dobriša vas št. 58. ZAHVALA ob boleči izgubi drage tete in sestre MARIJE LE P KO 6.11.1911 -16.11.1995 se iskreno zahvaljujemo dr. Nadi Hribar, patronažni sestri, gospodu duhovniku za opravljen obred, vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče, še posebej hvala vsem, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: Vikica z Alešem in ostali sorodniki. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata TONIJA GREGORC A st. 22.4.1924 - 20.11.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebej hvala gospe Hermini Klančnik, nečakinjam Gretici Srebre, Sonji Sešel, družini Stankovič in gospe Mariji Pristovšek. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in ga posremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: Žena Štefka, sin Toni, vnuka Nataša, Boštjan in vsi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame ALOJZIJE VOGMN 25.4.1923 - 14.11.1995 iz Pokopališke 9 v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Lemež, Jamnikar, Fajfar in Koren za izkazano pomoč. Enako zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen obred, govrniku, pevcem in izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Rado, sin Florjan, snaha Tatjana in vnuki Tomaž, Klavdija in Jurček. Ne jokajte ob mojem grobu, tiho pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, sina, dedija, zeta in nečaka JOŽETA GROBELNIKA 10.4.1938-23.11.1995 iz Topolšice 26 se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, govorniku, pevcem in godbi RLV, delavcem ESO montaže, KS Topolšica, častni straži in praporščakom. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. ZAHVALA Kako boli, ko tebe ljuba MAMA več ob meni ni. Žalujoči: vsi njegovi. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljube mame STANISLAVE KOVAČ se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujem gospodu dr. Ivanu Zupancu za njegov dolgoletni trud pri zdravljenju, Ivanki Stropnik ter družini Rednak za nesebično pomoč. Prav lepo se zahvaljujem gospodu Stanetu Hudalesu za gonljive besede ob slovesu ter pevcem za lepo petje ob odpretem grobu. Iskreno se zahvaljujem častitljivemu g. župniku za opravljen pogrebni obred ter svete maše. V globoki žalosti hčerka Lojzka CAS iVsi mJ "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8,63320 Velenje, TfeL: 063 / 858-226, Mobit.: 0609 / 636 939 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, žene in stare mame MARTINE KREVZEL 1.4.1935-20.11.1995 iz Šmartnega ob Paki 20 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju dializnega in internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za nesebično pomoč ob njeni dolgoletni bolezni, govornikoma ob grobu, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred, lovski družini "Oljka" Šmartno ob Paki za pomoč, svem, ki so darovali za svete maše, cvetje, sveče, za izraze sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. VSI NJENI Zbor prijaznih in duhovitih prijateljev Tako kot se spodobi, je Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, pod taktirko zboro-vodkinje Anke Jazbec v soboto, 25. novemembra, na večer, pripravil v kulturnem domu Šoštanj slavnostni koncert, posvečen jubileju, 25-letnici ustvarjanja in delovanja. Da so v dvorano komaj šli vsi ljubitelji lepe zborovske pesmi in tisti, ki so kdaj prepevali v tem zboru, pa želeli slišati, kako prepevajo danes in skupaj z njimi počastiti dogodek, ni treba posebaj poudarjati. Zboru so ob jubileju čestitali mnogi, med njimi župan Šoštanja dr. Bogdan Menih, ki seje še posebaj zahvalil zboru za poslanstvo, ki ga opravka. V jubilejnem letu je Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj posnel kaseto, tik pred izzidom je tudi kompaktna plošča in izšla je brošura z naslovom Zaljubilo se je sonce, v kateri je na prijazen način obdelano četrtstoletno življenje in utripanje zbora. Pevski zbor Svoboda, tak kot je danes, je se rodil leta 1969. Njegove zametke je predstavljal cerkevni mladinski pevski zbor iz šoštanjske fare, je povedal Ivan Sevšek, predsednik zbora. "Zbor je deloval pod okriljem kulturnega društva Svoboda Šoštanj. V prvem obdobju je zbor vodil Julij Pačnik Pod nje-govom vodstvom je zbor prepeval osem let in gostoval po bližnji in daljni okolici. Za njim je zbor kot umetniški vodja prevzela Danica Pirečnik, takrat še Supovec. Zbor je vodila dobre tri lete in pod njenim vodstvom je zbor prvič zapel na tekmovanju Naša pesem v Mariboru in osvijil bronasto plaketo. Ko je Danica Pirečnik prevzela mladinski pevski zbor na Gimnaziji Velenje, je moral zbor poiskati novega diregenta. Za to so preprosto določili pevko iz svoje sredine Anko Jazbec, takrat še ure in ure ob kakšnem kupu not in nobena pesem se mi ne zdi prava. Prava je tista, ki jo bo zbor zmogel zapeti, in ki jo bo tudi rad pel. V vsaki sezoni mora biti nekaj umetnih pesmi, nekaj zabavnih in seveda narodnih. Te so nam najbolj pri srcu," je povedala zborovodkinja Anka Jazbec. "Ker so pevci čez dan Verdnik, staro 18 let. In zadnjih 13 let zbor prepeva pod njenim vodstvom." Kje vse je zbor že prepeval v teh 25 letih se ne da našteti, bil pa je velikokrat tudi v tujini: Avstriji, Italiji, Bosni, na Madžarskem, v Makedoniji in na Nizozemskem. Zbor zadnja leta nima nobenih težav s članstvom in tega so veseli. V 25 letih se je v zboru zamenjalo veliko pevcev, vsa leta pa v njem prepeva Romana Sevčnikar. "Danes je v zboru blizu 60 pevcev, prepevajo pesmi, ki jih sama izberem. Včasih presedim Številne čestitke zboru precej obremenjeni s svojim de-jom, skrbmi, družinami, vem, da velikokrat od njih zvečer na vajah ne morem zahtevati maksimalne koncentracije. Zato se radi nasmejimo kakšni duhoviti pripombi katerega od pevcev. Ko pa se bliža nastop, tako kot denimo tokratni, pa je treba dati vse od sebe. Vedno, ko smo dosegli kakšen lep uspeh, sem pevcem govorila, da ne smemo zaspati na lovorikah, ampak je treba delati naprej," je rekla Anka Jazbec. "Zbor ni samo delo, ampak tudi veselje, zato pevci radi priha- Nov odsek urejene ceste v KS Paka Rezultat sloge, želja in potreb V krajevni skupnosti Paka so v rekordnih treh tednih s pomočjo izvajalca del, podjetja PUP iz Velenja, uredili in z asfaltno prevleko pokrili 1000 metrov ceste, ki se vzpenja strmo v hrib, vodi pa do lokalne ceste za Paški tega cestnega odseka. Pred Lahovnikovo domačijo se je zbralo nekaj deset krajanov, ki so v preteklih tednih trdo po-prijeli za delo in opravili kar za milijon tolarjev vrednih delovnih ur. Ivan Lahovnik, kije v imenu krajanov pripravil "Nasvidenje prihodnje leto na Paškem Kozjaku", Je bilo rečeno ob otvoritvi ceste pri Lahovniku. Bo to ostala le želja? Kozjak. Cesta povezuje domačiji Lahovnik - Kline, nad že asfaltiranim odsekom pa ob še vedno slabi cesti živi kar nekaj družin, ki si seveda želijo, da bi že kmalu dočakali še nadaljevanje sodobne ceste, kije ne bi omajalo vsako večje deževje. Ker je to za kraj in krajane, ki žive ob tej cesti, velika pridobitev, so v soboto popoldne pripravili slavnostno otvoritev otvoritveni govor, nam je povedal, da so bili izredno delavni in enotni. Zahvalil se je vsem, ki so jim nesebično pomagali, teh pa je bilo veliko. In večina se jih je pridružila sobotnemu slavju; tako direktor Komunalnega podjetja Velenje Jože Melanšek, pa Tone Brodnik in župan Srečko Meh, ki je skupaj s predsednikom gradbenega odbora Francem Vodončnikom in Ivanom Lahovnikom cesto tudi odprl. Predsednik sveta KS Paka Vinko Ježovnik nam je povedal, da je celotna investicija stala 6,5 milijona tolarjev. 1,7 milijona so zbrali s samoprispevkom , k temu so krajani pridali še 2,150 milijona SIT, 3 milijone je prispevala Mestna občina Velenje iz proračuna. Krajani so opravili kar 891 delovnih ur ur in še 170 s traktorji, še letos pa si želijo cestni odsek zavarovati z ograjami. Sicer pa krajane Pake čaka v prihodnjih mesecih še veliko dela. O tem nam je Vinko Ježovnik povedal: "Telefonija je prioriteta v naši KS za leto 95 in 96. Ker jo gradi Telecom, moramo čakati, kdaj bo prišel, da lahko začnemo z delom. Ceste pa lahko gradimo tudi sami. Po zagotovilih Mestne občine Velenje naj bi s 1. decembrom pričeli z izkopom jarka za telefonski kabel iz Sela do obrtne cone Paka. Prihodnje leto naj bi nadaljevali do občinske meje z Mislinjo, položili naj bi optični kabel. Primarne vode bosta financirala Telekom in občina Velenje, ki naj bi primaknila okoli 33 milijonov tolarjev. Same priključke pa bodo financirali krajani." ■ bš Z jubilejnega koncerta Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj jamo na vaje," je dodal predsednik zbora Ivan Sevšek. Del denarja za svoje delovanje dobiva Mešani pevski zbor Svoboda še preko nekdanje Zveze kulturnih organizacij, kjer je razporejen v prvi kakovstni razred, pomaga jim tudi občina Šoštanj in podjetja ter obrtniki, vendar stalnega sponzorja nimajo. Pomagajo si na različne načine, tudi sami pripravijo kakšne konkretne akcije kot so plesi in nastopi, kjer v zborovsko blagajno tudi kaj kane, pojejo pa tudi na konvencijah strank. So povsem neopredeljeni, pravijo. "Že naš repertuar to kaže, prepevamo vse, od cerkvenih do umetnih in narodnih pesmi. Zadnja leta se je pač treba znajti," pravi Ivan Sevšek. "V zboru so bili vedno zelo prijazni in duhoviti ljudje, dobri pri- Svojo kakovost Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj potrjuje na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, ki je vsako drugo leto. Zbor se diči z mnogimi priznanji s teh tekmovanj: enkrat so bili zlati, dvakrat srebrni in trikrat bronasti. jatelji, ne samo pevci," je rekla Anka Jazbec. Ivan Sevšek pa dodal, da mora zbor držati skupaj ne samo veselje do petja, ampak tudi primerno vzdušje. "Predvsem pa je dolgoživost zbora možno doseči s primernim odnosom med pevci in dirigentom. Z njimi pa je naš zbor doslej imel srečo". Množici čestititk, ki jih je Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj prejel v teh dneh, se pridružuje tudi uredništvo Našega časa. Veliko ustvarjalne energije in še veliko lepih pesmi tudi v naprej! ■ Milena Krstič-Planine foto: Stane Vovk Turnir za pokal Nika Crvstal m m * * m m m * »t m k tu # v § vt m tt xt m t* m * a m * m • u m * ta * m arw m tt m * * * "Vse v najlepšem redu" Te besede je izrekel po slovesni otvoritvi v torek zvečer dr.Otmar Kugovnik, direktor velikega teniškega turnirja v velenjski Rdeči dvorani. Sicer so se zanimivi dvoboji začeli že v soboto, ko so bile na sporedu kvalifikacije, enako tudi v nedeljo, v ponedeljek pa seje 32 najboljših začelo potegovati za zmago, boljše točke na svetovni računalniški lestvici in lepo denarno nagrado. Izmed slovenskih tekmovalcev nihče ni uspel . 'V kvalifikacijah, vseeno pa so trije zaigrali v glavnem turnirju s povabilom organizatorja - Andrej Kraševec, Iztok Božič in Andrej Bizjak. Kraševec je imel smolo z žrebom, saj je že na začetku naletel na Andreja Čerkasova, ki je bil pred štirimi leti celo 13. igralec na svetovni lestvici. Enako se je v torek od turnirja poslovil naš najboljši igralec Iztok Božič, premagal ga je Radulescu, Nemec romunskega rodu, Bizjak pa je prvo srečanje igral včeraj in sicer proti sedmemu nosilcu Dieiju. Žal na turnirju ne nastopa prvi nosilec Slovak Jan Krošlak, kije sicer prispel v Velenje, vendar mu je poškodba preprečaila nastop. Na torkovi otvoritveni slovesnosti so spregovorili direktor turnirja dr. Otmar Kugovnik, v imenu velenjskega župana je vse tekmovalce in goste pozdravil Tone Brodnik, zadovoljstvo, daje turnir v Velenju pa je izrekel tudi direktor glavnega pokrovitelja Nika d.d. Branko Šušteršič. Temperatura na turniiju se bo vsekakor stopnjevala v naslednjih dneh - vse do nedeljskega finala. Naj še enakrat ponovimo, dopoldne je vstop prost, popoldanske cene so simbolične (300 tolaijev), pa tudi finale bo sprejemljivo za vsak žep, saj bo vstopnica le 500 tolaijev. Finale posameznikov bo predvidoma v nedeljo ob 16. uri, pred tem pa bo finale dvojic. ■ vos Podobno kot pred dvema letoma Je Iztok Božič tudi v Velenju izgubil z Nemcem Bralci tednika Naš čas - izberite! "Naj osebnost" leta 1995 Leto se nezadržno Izteka, pa čeprav to kar težko dojemamo. Pred vami Je zadnja novembrska številka tednika Naščas In v njej objavljamo prvi kupon za Izbor "Naj osebnosti" leta 1995. Želimo, da po vaši presoji skupaj Izberemo osebo, ki Je na vas v letu 1995 naredila največji vtis. Osebo (njo ali nJega), ki Je na kateremkoli področju (kulturnem, športnem, političnem...) naredila veliko za vse nas. Daje to nekdo, ki živi z nami, v naši bližnji okolici. Ko se bomo 31. decembra poslavljali od letošnjega leta, na Titovem trgu v Velenju, ko boste lahko na odprtem silvestrovali z Radiom Velenje in Našim časom, bomo razglasili "Naj osebnost" leta 1995, ki jo boste izbrali prav vi. Za vse tiste, ki boste v izboru sodelovali, bomo pripravili tudi lepe nagrade. Kakšne, bomo zapisali v naslednji številki tednika, ko bo pred vami že drugi kupon. V pričakovanju vašega sodelovanja, vas Uredništvo Našega časa lepo pozdravlja! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Naščas d.o.o., Foitova 10,63320 Velenje. Izbcr za "NaJ esebnest" leta 1J J5 ■KSII^SB Glasujem za: Utemeljitev: _ Ime, priimek in naslov:. ITs 25 let mešenega pevskega zbora Svoboda Soštani