Predlog Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana obči-ne Lubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 in ob upošteva-nju skupnih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1986 ter na podlagi 189. člena sta-tuta občine Ljubljana-Šiška in 61.člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugo-slavije je skupščina občine Ljubljana-Šiška na zasedanju zbora združenegadela dne ................................................. zbora kra- jevnih skupnosti dne ................................................ in družbenopoli- tičnega zbora dne ................................................ sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 v letu 1986 Z resolucijo delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška opredeljujemo politiko, ukrepe in aktivnost družbe-nega razvoja v letu 1986. Tako bomo delavci v samo-upravnih organizacijah in skupnostih sprejeli ukrepe za izvajanje resolucije z namenom, da zagotovimo razvoj občine Ljubljana-Šiška skladno z razvojem mesta Ljub-Ijane kot posebne družbenopolitične skupnosti. V letu 1986 bomo dograjevali elemente družbeno-eko-nomske politike na republiški in zvezni ravni, ki bodo učinkovali na realizacijo ciljev, usmeritev in okvirov go-spodarskega razvoja občine. Izhajajoč iz doseženih re-zultatov, problemov in tendenc, ki se v leto 1986 prena-šajo iz srednjeročnega obdobja 1981—1985, notranjih in zunanjih razmer ter potrebe, da se hitreje obvladajo eko-nomske težave in razvojni problemi ter zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, bodo glavne naloge v letu 1986 naslednje: 1. nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, 2. izboljšanje kakovosti gospodarjenja in nadaljnje po-večanje izvoza in proizvodnje z racionalno rabo vseh vrst surovin in energije in uvajanjem znanstvenih dosežkov v proizvodne procese, 3. racionalna namenska raba prostora in usklajen pro-storski razvoj posameznih dejavnosti ob izboljšanju oko-Ija in preprečevanju njegovega razvrednotenja, varovanja naravnega in pridobljenega bogastva ter naravne in kul-turne dediščine, 4. uresničevane programa graditve stanovanj, 5. prednostni razvoj vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raziskovanja, 6. ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj OZD širšega družbenega pomena (na področju komunalne energetike, komunale in mestnega potniškega prometa) na ekonom-skih principih, pri čemer ne sme biti cena edini vir fi-nanciranja, 7. odpravljanje neupravičenih razlik v osebnih dohod-kih, ki niso rezultat dela; uveljaviti moramo načelo, da za približno enako delo in rezultate dela sledi približno enako plačilo, 8. krepitev vseh oblik sodelovanja z občinami v me-stu in regiji ter s pobratenima občinama Kardeljevo in Kavadarci, 9. uvajanje sodobne informacijske tehnologije za mo-demizacijo poslovanja v onganizacijah, skupnostih in upra-vnih organih, 10. nadaljnja krepitev Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost. I. OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI V LETU 1986 Pri oblikovanju ciljev ekonomske politike v letu 1986 izhajamo iz ugotovitve, da je treba v organizacijah zdru-ženega dela in v celotni družbi doseči močnejšo izvozno usmerjenost in večjo proizvodnjo, boljšo ekonomičnost v poslovanju in gospodarnejšo rabo družbenih sredstev. S tem bomo zagotovili potrebna sredstva za reprodukcijo gospodarstva ter postopno zaustaviti realno zmanjševanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo. Na podlagi dosežkov v letu 1985 ter predvidenih go-spodarskih tokov v naslednjem letu predvidevamo v letu 1986: — rast družbenega proizvoda za 1,5—2% ob rasti in-dustrijske proizvodnje 4,5—5% in tržne kmetijske proiz-vodnje za 2,5 %, — povečanje zaposlenosti za 1 %, predvsem na pod-ročju proizvodnega dela, izobraževanja in znanstveno-razi-skovalnega dela, — zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo družbenega proizvoda. — hitrejše naraščanje amortizacije in sredstev za iz-boljšanje in razširjanje materialne osnove dela od rasti družbenega proizvoda, — izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združenega dela povečale za 10% glede na dosežen iz-voz v letu 1985, — uvoz iz konvertibilnega področja bodo organizacije uravnavale v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza, veljavne devizne zakonodaje in zunanje likvidnosti qospo-darstva države kot celote, — investicije v gospodarstvu bodo usmerjene predvsem v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in prestruk-turiranje gospodarstva; pri uvozu opreme bodo imele prednost predvsem tiste organizacije, ki bodo uvažale nujno opremo in tehnologijo za nadaljnji tehnični in teh-nološki razvoj, ki naj poveča njihovo izvozno usmerjenost in konkurenčnost na zunanjih trgih. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PO-DROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Temeljna usmeritev — dolgoročno in ekonomsko učinko-vito, neposredno in posredno vključevanje v mednarodno delitev dela — je osnovna naloga vseh organizacij zdru-ženega dela. Zaradi velikih obveznoti do tujine, potreb po uvozu su-rovin, repromaterialov, tehnologije in opreme bo potrebno doseči veliko hitrejšo rast izvoza blaga in storitev od rasti družbenega proizvoda. Organizacije združenega dela bodo povečale skupni iz-voz blaga in storitev za 8—10% glede na dosežen izvoz v letu 1985, izvoz na konvertibilno področje pa za 10% in s tem dosegle 97% pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom. Povečanje izvoza bo temeljilo na večji ekonomski mo-tiviranosti organizacij združenega dela za izvoz, kar bomo dosegli z združevanjem sredstev za spodbujanje konver-tibilnega izvoza, s selektivnim zmanjševanjem obveznosti izvoznikov na konvertibilno področje, omogočanjem za-menjave iztrošene opreme tudi iz uvoza in s posojili za izvozno usmerjene programe, predvsem pa s politiko re-alnega tečaja dinarja. Tako bomo povečali konkurenčno sposobnost izvoznikov. Za dosego ciljev na področju ekonomskih odnosov s tu-jino morajo organizacije združenega dela: — razvijati višje oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja, razne oblike proizvodnega sodelovanja z raz-vitimi državami in državami v razvoju, pridobivati nove izvozne trge v teh deželah in sodelovati pri skupnih na-ložbah s tujimi partnerji doma in v tujini, — prestrukturirati proizvodnjo oziroma proizvodni asor-timan in proizvajati izdelke višje stopnje predelave ter take storitve, ki so konkurenčne na tujih trgih, — s povezovanjem z znanstveno-raziskovalnimi organi-zacijami, z domačo industrijo in enotami drobnega go-spodarstva zmanjšati odvisnost od tujih tržišč in tehno-logij ter od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala, — zagotoviti večjo stopnjo koncentracije sredstev in kadrov za enoten nastop na tujih trgih ter izboljšati uspo-sobljenost kadrov za delo na področju zunanje trgovine, — izdelati svoje izvozno-uvozne plane menjave blaga in storitev, plane deviznih prilivov in odlivov ter programe vračanja tujih posojil, jih uskladiti in prevzeti odgovornost za njihovo izvajanje. 2. Energija Za gospodarski in družbeni razvoj občine je nemotena oskrba z energijo eden od bistvenih pogojev in jo zato obravnavamo kot prednostno nalogo skupno in enotno za območje celotne Ljubljane. Zaradi težav pri zagotavljanju energije moramo varče-vati z vsemi energetskimi viri in vzpodbujati uvajanje no-vih sistemov izkoriščanja energije. Več aktivnosti ie treba posvetiti večjim vlaganjem za aktivne načine racionaliza-cije rabe oziroma varčevanja z energijo. Pri tem bomo skušali aktivirati tudi bančne organizacije za odobravanje tovrstnih namenskih kreditov. Pospeševali bomo razvoj daljinske oskrbe s toplotno energijo ter plinom iz omrežja pred ostalimi energetskimi sistemi, čeprav bo električna energija zadržala pomembno vlogo v energetski bilanci. V okviru Interesnih skupnosti energetike bomo realno vrednotili potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, skrbeli za racionalno izkoriščanje energetskih virov in odločali o združevanju dela in sred-stev. Investicije, opredeljene v srednjeročnem družbenem planu, se bodo izvajale v skladu z letnimi programi. Pred-videvamo dokončanje izgradnje objekta 35-C-40 toplarna Šiška. Delovna organizacija Energetika bo gradila primar-no plinsko omrežje, energetski vir za Komunalno energe-tiko Ljubljana, primarno vročevodno omrežje in polnilnico ter nova prodajna skladišča plina. Stanovanjske soseske bomo opremljali s sekundarnim omrežjem glede na dina-miko izgradnje. Zavzemali se bomo za postopno vključe-vanje objektov na obstoječa toplovodna omrežja v že zgrajenih stanovanjskih soseskah ter si prizadevali za do-polnitev sedanjega sistema financiranja le-teh. Petrol DO Zemeljski plin načrtuje za zanesljivo oskrbo porabnikov in učinkovito delovanje plinovodnega sistema investicije v izgradnjo plinovodnih priključkov, usposobitev plinovodne-ga sistema za prenos plina iz Italije ter pričetek izgradnje skladišča zemeljskega plina. 3. Induslrija Industrija ostaja najpomembnejši nosilec gospodarskega razvoja v občini in prevzema nase največji del bremena za rast družbenega proizvoda ter skoraj vse izvozne ob-veznosti. Združevanje sredstev na dohodkovnih osnovah za za-gotavljanje surovin in uvajanje novih proizvodnih progra-mov mora temeljiti na spoznanju, da le na tak način lah-ko zagotovimo nemoten proces družbene reprodukcije. Načrtujemo, da bodo organizacije združenega dela s področja industrije v prvem letu srednjeročnega obdobja 1986—1990 dosegle 4,5—5% rast obsega industrijske pro-izvodnje, kar bo mogoče doseči le z učinkovitejšim iz-koriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z njiho-vo rekonstrukcijo in modernizacijo. Predvsem bo potreb-no zagotoviti selektivno obnovo in pospešeno posodab-Ijanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sred-stev kot so: kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proizvodnje in predelave papirja, proizvodnja preje in tkanin. Zaradi uspešnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela na kakovostno novih podlagah in ob strožjih ekonomskih zahtevah do-mačega trga bodo OZD s področja industrije proučile obstoječe proizvodne programe. Pripraviti moramo take proizvodne programe, ki bodo nadomestili proizvodni asor-timan, ki je že na koncu življenjske dobe, preprečiti po-slovanje z motnjami in zagotoviti razvojno perspektivo. Možnosti povečanja proizvodnje so različne po posa-meznih industrijskih panogah. Večjo možnost imajo pano-ge, ki so konkurenčne na svetovnem trgu in le delno zaostajajo za industrijo v razvitih državah: industrija elek-tričnih strojev in naprav, strojna, farmacevtska in kemič-na industrija. Organizacije združenega dela se morajo po-vezovati z znanstveno-raziskovalnimi organizacijami in za-gotoviti vključevanje v izvoz ključnih tehnologij (mikro-elektronika, elektrooptika, akcijska informatika) ter s pro-izvajalci surovin in polizdelkov, z drobnim gospodarstvom in trgovino. Večji poudarek bodo dajale trženju. Investicije bodo usmerjene predvsem z zmogljivostmi, ki bodo prispevale k večjemu izvozu blaga in storitev ter smotrnemu nadomeščanju uvoza, v proizvodnjo energije iz domačih virov in v razvoj drobnega gospodarstva. Učinkovitost investiranja je treba povečati s hitrejšo gra-ditvijo in smotrnejšo uporabo sredstev, ki so na razpolago za dokončanje začetih vlaganj v investicijske objekte ter z dosledno uporabo kriterijev ekonomske učinkovitosti in družbene upravičenosti pri odločanju o novih investicijah. Vse načrtovane večje investicije za leto 1986 so v pred-nostnih panogah: 1. ZPS Titovi zavodi Litostroj — proizvodnja energetske opreme 2. Unitas ¦ ' — dodatna oprema h kovaškim stiskalnicam 3. Iskra IEZE TOZD Feriti — razširitev in modernizacija proizvodnje feritov in na-vitih komponent 4. Iskra IEZE TOZD Magneti — postavitev proizvodnje magnetov iz redkih zemeli 5. Iskra Elektrozveze — povečanje in obnova proizvodnih kapacitet 6. Iskra Center za elektrooptiko — center za elektrooptiko III 7. Iskra Mikroelektronika •' , : — mikroelektronika III , Iskra Zmaj TOZD Baterije — uvedba redne proizvodnje litijevih baterij 9. Gorenje TIKI — modernizacija proizvodnje srednjelitražnih grelnikov vode — razširitev proizvodnje gospodinjskih prezračevalnih naprav 10. PAP TOZD Telematika, TOZD Proizvodnja — posodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti 11. ŽG Mostovna TOZD Podjetje za izdelovanje jekle-nih konstrukcij in dvigal — varilnica tirnic 12. IMP DO IKO TOZD Trata Avtomalika — razširitev in modernizacija proizvodnie regulacijskih naprav 13. Aero TOZD Tovarna celuloze Medvode — rekonstrukcija papirnega stroja 1 14. Donit TOZD Laminati — rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje lamina-tov II. faza 15. Donit TOZD Tesnit — rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje IT plošč 16. Donit TOZD Filtri — prenos proizvodnje filtrov Vodice 17. Lek — Informacijski in poslovni center I. etapa 18. Lek TOZD Farmacija — modernizacija proizvodnje zdravil lll.faza ¦ 19. Tekstil TOZD Predilnica Medvode — modernizacija proizvodnih kapacitet in nakup stro-jev za dodatne faze. 20. Tekstil TOZD Tekstilna Medvode — papirna industrija . , 21. Rašica TOZD Pletilnica — nabava elektronskih pletilnih stroj&v 22. Tekstil TOZD Tkalnica Vižmarje — dograditev barvarne — suha apretura 23. Pivovarna Union TOZD Proizvodnja — izgradnja varilnice piva ¦ Investitorji prevzemajo neposredno odgovornost za nji- hovo realizacijo v skladu s prostorskim vidikom družbe-nega plana, s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva in pospeševanja prodornejših panog ter za zagotovitev fi-nančne konstrukcije. , 4. Kmetijstvo Na področju kmetijstva načrtujemo, da bo v letu 1986 porasla tržna proizvodnja za 2,5% glede na leto 1985. Najpomembnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvodnji bodo: — 2,300.000 1 mleka v družbenem sektorju in 4,800.0001 pri združenih kmetih, — 3.600 kom. mlade pitane govedi v družbenem sek-torju in 900 kom. pri združenih kmetih, — 167 t pšenice na zemljiščih Agroemone, 250 t na druž-benih zemljiščih Mercator — KZ Medvode in 3501 pri združenih kmetih glede na samopreskrbo, — 3101 koruze v zrnjih na družbenih zemljiščih Merca-tor —- KZ Medvode ter 501 oljne ogrščice. — združeni kmetje bodo pridobili 2001 krompirja kot semenski merkantilni in industrijski krompir. Posebno pozornost bomo namenili tržnosti telet za na-nadaljnjo rejo in tržnosti plemenske govedi. Agroemona, Mercator — KZ Medvode in združeni kmet-je bodo vložili vse napore za večjo intenzivnost pridelave in prireje. . -..¦?¦ • . Nadaljevali bomo z agro in hidromelioracijami ter tako izboljšali zemljišča za večio tržno proizvodnjo. Take po-sege bomo izvajali ob potoku PoljšKu na površini ca. 100 hektarov, v Polhograjskih Dolomitih in Rašici na površini ca. 70 ha zemlje. Prav tako bomo pripravljali dokumenta-cijo za melioracijo ob potoku Glinščica v Podutiku na površini ca. 60 ha. Nadaljevali bomo s pripravami za ko-masacijo Seniškega polja ca. 100 ha in z urejanjem zem-Ijišč ob avtocesti Naklo—Ljubljana v skladu z obvezo in-vestitorja in območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Kmetijska zemljiška skupnost bo izdelala agrokarto. V okviru razpoložljivih sredstev bo skupnost za pospe-ševanje kmetijstva sofinancirala nabavo kvalitetnih semen, gnojil, zaščitnih sredstev, opreme, strokovno izobraževa-nje združenih kmetov, izgradnjo hlevov in stojišč. Poseb-no skrb bo posvečala urejanju kmetijskih in gospodar-skih površin v smislu izdelane študije obnove Polhograj-skih Dolomitov. 2a dosego navedenih ciljev bosta Emona, Agroemona — TOZD Poljedeljstvo-govedoreja in Mercator — KZ Med-vode vložili vse napore za nemoteno oskrbo kmetijskih proizvajalcev in družbenega obrata z zadostnimi količina-mi repromateriala, semena, gnojil in zaščitnih sredstev. V ta namen bo KZ Medvode pričela z adaptacijo obsto-ječih objektov v centralno skladišče reprodukcijskega ma-teriala in zaščitnih sredstev. Varovali in izboljševali bomo gozdove zaradi njihovih splošno koristnih funkcij in zaradi gospodarskih učinkov. Gozdno gospodarstvo Ljubljana bo v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti gozdove negovala, obnavljala, varo-vala in izkoriščala. Na področju gozdarstva bomo začeli z izgradnjo gozd-ne ceste »Boben« v dolžini približno 1500 m. Za pospeševanje kmetijstva ter za razvoi in intervencije v proizvodnji in porabi hrane bomo združevali sredstva v višini 0,7 % od brutto OD vseh delavcev. 5. Promet in zveze Leto 1986 predstavlja začetek pripravljalnega obdobja za izvedbo novega javnega prometnega sistema za vso Ljubljano. Visoka rast cen naftnih derivatov, predvsem pa tekočih goriv, terja vse racionalnejše rešitve na področju prometa. Tako bo treba v naslednjem letu nadalievati s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico, predvideti tesnejše povezave cestnega in železniškega prometa ter zagotoviti razdelitev programov na posamezne vrste pre-vozov (cesta, železnica). Za zagotovitev zadovoljivega standarda prevoza, še zla-sti v prometnih konicah, v mestnem potniškem prometu potrebuiejo 35 novih vozil, v primestnem pa 20 vozil. Predvidena je tudi priprava dokumenaciie oziroma priče-tek izgradnje depoia za vozila MPP v Mostah. TOZD De-lavnice v okviru LPP bodo zaključile izgradnjo III. steze avtopralnice, začete z adaptacijo lakirnice in pričele z izgradnjo dolgih jaškov za popravilo zglobnih vozil. Na končnih postaiah mestnega prometa moramo zagotoviti postavitev sanitarnih kioskov. DO LPP nima razpoložljivih sredstev za vse navedene investicije in bodo te naloge hkrati z odpiranjem novih li-nij avtobusnega prometa odvisne predvsem od angaži-ranja drugih virov financiranja razširjene reprodukcije. V prihodnjem letu bo zato potrebno zagotoviti sistemsko financiranje razširjene reprodukcije na nivoju mesta Ljub-Ijane, v obeh temeljmh organizacijah pa še v večji meri izboljšati organiziranost ter izkoristiti vse možne notranje rezerve. Viator, TOZD Tovorni promet bo končal izgradnjo pre-tovornega terminala v občini Vič-Rudnik ter obnovil svoj vozni park. Tudi DO Vektor, TOZD Izredni prevozi bo realiziral večji del dohodka na konvertibilno področje z izrednimi pre-vozi. Samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med OZD v verigi izvajanja transportne funkcije bo pospešilo pre-tok blaga ter znižalo stroške transporta in s tem ublažilo stagnacijo v dejavnosti tovornega prometa. Vključili se bomo v enotno akcijo za oblikovanje ele-mentov, nadzore in omejevanja prevoza nevarnih snovi v cestnem prometu mesta Ljubljane. • - - ¦ ' . 6. Trgovina Trgovina bo lahko učinkovito sodelovala pri izvozu bla-ga, oskrbi gospodarstva in oskrbi občanov z blagom le na podlagi trajne dohodkovne povezanosti s proizvodnimi organizacijami združenega dela ter skupnim načrtovanjem proizvodnje in naložb. Trgovina se bo morala v prihodnje še boli prilagajati kupnj moči potrošnikov ter si na razne načine prizadevati za pridobitev kupcev in zadovoljitev njihovih potreb. SZDL bo spodbujala delovanje potrošniških svetov, ki morajo postati aktivni sooblikovalci izboljšanja ponudbe in založenosti trgovin, posredovanja želja kraianov in usklajevanja obratovalnih časov trgovin glede na potrebe občanov. Trgovske organizacije bodo začele z organizi-ranim uvajanjem novih oblik sodelovanja s potrošniki, kot npr. namensko varčevanje oziroma angažiranje sredstev potrošnikov, nakupi s popustom nad določeno minimalno vrednostjo, nakup obveznic, prodaja po katalogu, dnevi proizvajalcev itd. Mercator — Rožnik, TOZD Grmada prenaša v leto 1986 investicijo iz združenih sredstev SOZD za izgradnjo trgo-vine v soseski šS 4/1 (stara oznaka 8/2) v Dravljah. ABC Pomurka Loka, TOZD Prodaja na drobno bo začela s pri-dobivanjem dokumentacije za izgradnjo preskrbovalnega centra v Medvodah za izgradnjo samopostrežne trgovine v Goričanah. Metalka, TOZD Skladišča bo začela z investicijo v nove skladiščno-prodajne prostore. Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Živilski trgi bo nadaljevalo z aktivnostmi za vključitev investitorjev v kon-zorcij za izgradnjo nove tržnice v Kosezah (ŠR-7). Preskrba je v Ljubljani urejena enotno kot zadeva skup-nega pomena na mestni ravni. Na področju preskrbe pre-bivalstva bo glavna naloga zagotavljanje osnovne preskr-be ter sodelovanja s potrošniškimi sveti v KS. Poslovodje trgovin z živilskimi proizvodi moraio s pravočasnim naro-čanjem zagotavljati enakomernost oskrbe. Za nemoteno oskrbo bomo angažirali tudi blagovne re-zerve občine in mesta, za kar bomo združevali 0,2% od brutto OD vseh delavcev. V krajevnih skupnostih, kjer sveti potrošnikov ugotovijo krajevni interes za razširitev trgovske mreže, bomo te možnosti ponudili tudi zasebnikom. Trgovina bo prilago-dila svojo ponudbo tudi potrebam turizma, kar pomeni večjo založenost trgovin kot doslej, predvsem z vsako-vrstnim kvalitetnim blagom. 7. Gostinstvo in turizem V okviru gostinsko-turistične ponudbe mora biti v pri-hodnjem letu večji poudarek na kvaliteti ponudbe. Organizacije združenega dela v občini s področja go-stinstva in turizma (Mercator — DO Hoteli-Gostinstvo, TOZD llirija, Integral — DO Golfturist, TOZD Gostinstvo, ABC Pomurka — DO Delikatesa, TOZD Gostinstvo, La-guna, poslovna enota Na klancu — DO Kompas, TOZD Magistrat, poslovna enota Motel Medno) morajo v letu 1986 izboljšati kakovost svoje ponudbe z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov in upoštevanjem časa bbra-tovanja. Za izboljšanje kvalitete bomo spodbujali odpira-nje gostinskih lokalov s kvalitetno ponudbo hrane oziro-ma specializiranih gostinskih obratov. Nastanitveni center bo sicer deloval kot delovna orga-nizacije na področju gostinstva, vendar bo svoje storitve nudil dosedanjim uporabnikom, delno Iskri in pa za družbeno prehrano. DO Kompas TOZD Magistrat bo v letu 1986 nadaljeval s pripravljalnimi deli za nadgradnjo motela Medno, Sred-nja šola za gostinstvo in turizem pa bo začela s priprav-Ijalnimi deli za preureditev hotela Bellevue. Tudi v letu 1986 bo nadalje potekala akcija za boljšo informiranost turistov v turistični in gostinski ponudbi, predvsem na območju tistega dela naše občine, ki jo je obšla avto-cesta Naklo—Ljubljana. Ker organizacije združenega dela gostinstva in turizma s sedežem v občini niso zainteresirane, da bi bile no-silke razvoja na posameznih rekreacijskih območjih, bo treba to problematiko reševati kratkoročno in predvsem v času sezone zagotoviti primerno turistično-gostinsko po-nudbo v dosedanjem obsegu. Avtokamp Dragočajna bo sprejel svoje prve goste v na-turističnem delu kampa. Za pospešitev razvoia turizma v posameznih turističnih krajih bodo morala prevzeti ini-ciativo turistična društva, ki za svoje delovanje na pod-lagi ovrednotenih programov lahko računajo s pritokom sredstev iz združene turistične takse. Poživiti bo potrebno dejavnost tistih društev, katerih delovanje je zamrlo. Na področju kmečkega turizma zaradi neugodnih kre-ditnih pogojev in nezainteresiranosti kmetov ne pričakuje-mo odpiranja novih kapacitet. 8. Gradbeništvo Zaradi upadanja investicijske dejavnosti in spremenjene tehnične strukture investicijskih vlaganj se bodo morale gradbene organizacije hitreje prilagajati tako spremenie-nim gospodarskim pogojem s povezovanjem interesov zno-traj delovnih in sestavljenih organizacij in s poslovno tehnološko modernizacijo proizvodnih procesov. Za uspešen nastop pri pridobivanju novih de| je nujna kompleksna ponudba gradbeništva v sodelovanju s pro-jektantskimi in inženiring organizacijami in z industrijo gradbenega materiala. Pri izkoriščanju naravnih mineralov bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja ter sanacijo gramoznic, peskokopov in kamnolomov. 9. Drobno gospodarstvo Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva tako na področju družbenega kot zasebnega sektorja bomo dosegli pred-vsem z bolj razvito delitvijo dela in s tesnejšim koopera-cijskim sodelovanjem med industrijo in drobnim gospo-darstvom. Zato bodo morale organizacije združenega dela pri obli-kovanju svoje poslovne politike za leto 1986 oceniti svoi ekonomski interes za sodelovanje z enotami družbenega in zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in predvi-deti več sodelovanja z njimi. Problematiko poslovnih prostorov drobnega gospodar-stva bomo razreševali s smotrnejšim pridobivanjem in oddajanjem poslovnih prostorov v družbeni lasti v sode-lovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Financi-ranje nakupa novih lokalov za potrebe drobnega gospo-darstva bomo skušali zagotoviti z združevanjem sredstev amortizacije lokalov in z večjimi bančnimi krediti zaseb-nemu sektorju drobnega gospodarstva. Ob revitalizacii sta-novanjskega fonda bomo upoštevali vse možnosti za po-večanje prostorskih kapacitet drobnega gospodarstva. V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic satno-stojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila za-poslenih delavcev. Določeno kategorijo delavcev (invalid-ne osebe, matere z majhnimi otroki) bo možno zaposliti pri samostojnih obrtnikih z organiziranjem dela na domu, za kar bo potrebno dopolniti vsebino kolektivne pogodbe. Samostojni nosilci osebnega dela bodo morali zagotoviti vzgojo lastnih kadrov s štipendiranjem, za kar so z odlo-kom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave. III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA 1. Prostorski razvoj V skladu s skupnimi cilji, opredeljenimi v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane in srednjeročnem planu občine bomo usmerili glavno pozornost pridobivanju pro-storske izvedbene dokumentacije, varstvu naravnega in kulturnega okolja ter razvoju gospodarstva in drugih go-spodarskih dejavnosti. Prav tako bomo posebno aktivnost namenili zaključevanju že pričetih investicijskih posegov, še posebno na stanovanjskem področju. Varstvo okolja in zraka je ena od temeljnih nalog tega srednjeročnega obdobja. Onesnaževalci bodo morali pripraviti sanacijske progra-me. Aktivneje bomo odpravljali divja krajevna odlagali-šča odpadkov in poostrili nadzor nad njimi, prav tako iih hkrati sanirali, v kolikor bodo za to dani pogoji. Prednost pri sanaciji bosta pri tem imeli odlagališči Smlednik in Vodice. Nadaljnja aktivnost na področju usmerjanja prostora bo usmerjena v izvajanje politike varovanja kmetiiskih zem-Ijišč ter smiselnem povezovanju in oblikovanju akcij v prostoru. Za posamezna območja v občini bomo vodili postopke sprejemanja prostorskih dokumentov in naročili izdelavo naslednje dokumentacije: 1.) Dokončali bomo izdelavo in sprejeli prostorske iz-vedbene načrte (upoštevaje dopolnitve, ki jih predpisuie nova prostorska zakonodaja): — ŠO9, ŠR9/1 (MeC1, 2, 3) Medvode center • ZN — ŠS3/5, 7 (ŠS12/1 b, 2b) Podutik ZN — ŠS4/4 (ŠS12/2a) Podutik ' ZN — SO6, ŠI5, ŠP6/1 (ŠS 108/1, ŠO6, Šl 6, ŠP 14) Šentvid UN, ZN, PUP — ŠO7 (ŠS 201/4) Tacen UN — ŠR2 (ŠR2/1, ŠR2/2, ŠS 102) Hermes UN — ŠP1/1 (ŠP1) Union UN — ŠP2, ŠM2 (ŠP2, ŠM1) ob gorenjski progi PUP, ZN — ŠP 9/) (Mep 2) Aero ¦ . ' ¦ ¦ • PUP — ŠP14 (SP 218/1) Vodice ZN 2.) Naročili in izdelali bomo posebne strokovne podla-ge za posamezne prostorsko izvedbne načrte: — ŠS10/2 (Mes16/3) Pirniče ZN — ŠS 9/5 (Mes 2, Mel 2) Sora ZN — ŠS12/3 (Mes10/2) 2eje ZN — ŠP1/2, ŠP4, (ŠP4, ŠP5) ob Celovški cesti PUP, UN — ŠP9/2, 3 (Mep1/1, 2) Preska ZN — ŠS1/1 (ŠS1/1, 2, 3, ŠS101) Stara Šiška PUP, UN — ŠP 8/1 (ŠP 201/1) Rašica , ZN — ŠS3/3, ŠS3/2 (ŠS12/3b, 4 b, 5 b) Podutik ZN — ŠS 8/4, 5 (ŠS 202/6 b in ŠP 202/2 del) Gameljne ZN — ključne lokacije Šmarne gore UN 3.) Izdelali bomo prostorske ureditvene pogoje za vsa tista območja, ki jih je možno reševati z lokacijsko doku-mentacijo: — ŠS1/8 (ŠS3/12) Spodnja Šiška — ŠS4/1 (ŠS7/3) Dravlje . . - — ŠM 3 (PM 3) Plinarna Koseze — ŠP6/5 (ŠP9) Vižmarje — ŠP7 (ŠP201) Tacen — KOT — ŠP 9/6 (Mep 4) Donit — ŠP9/1 (Mep6) Sora — ŠS 9/1 (MeM1) pokopališče Preska 4.) Študije o prostorskih možnostih dopolnitve gradnje in zapolnjevanja vrzeli med obstoječimi zgrajenimi obiekti (plombe): — ŠS1/3 (ŠS5/2, 3) Pod hribom ¦: ¦ , — ŠS1/8, ŠS3/1, 2 Stara Šiška — ŠS1/2 (ŠS4/2) Spodnja Šiška Sofinancirali bomo naloge s področja: — razvoja informacijskega sistema za spremljanie na-ročanja in stanja urbanistične dokumentacije, — naloge vrednotenja obsavskega prostora, — urbanistično in krajinsko ureditev območja Tivolija, Rožnika in Sišenskega hriba. 2. Komunalno gospodarstvo Naloge s področja komunalnega gospodarstva za leto 1986 temeljijo na programih za obdobje 1986—1990, ki jih sprejema komunalna skupnost Ijubljanskih občin ter na programih, ki jih v preteklih letih ni realizirala občinska komunalna skupnost. Obseg nalog, njihova prioriteta in realizacija bo opre-deljena skladno z načinom in možnostjo združevanja fi-nančnih sredstev v te namene. Posebna skrb bo posvečena izboljšanju ekoloških po-gojev kot tudi vzdrževanju že zgrajenih komunalnih objek-tov in naprav. Sredstva amortizacije, obračunana po minimalnih, z za-konom predpisanih stopnjah, bomo namenjali obnovi in nadomestitvi osnovnih sredstev, ki so v upravljanju ko-munalnih temeljnih organizacij. Področje urejanja stavbnih zemljišč zajema naloge pri-dobivanja in priprave stavbnih zemljišč ter opremljanja le-teh s komunalnimi napravami. Naloge s tega področja financirajo neposredni investitorji s prispevki. Z urejanjem stavbnih zemljišč bomo pričeli predvsem v tistih zazidalnih otokih, ki so v družbenem planu opre-deljeni kot območja graditve. Poleg teh zazidalnih otokov pa so urejevalna dela predvidena predvsem še v: ŠS 4/1 (ŠS 8/1, 2) Dravlje, ŠS 5 (ŠSK 6) Poljane, ŠS 1/4, 5 (ŠS 9) Koseze, ŠS 4/2 (ŠS 10) Draveljska gmajna ter v indu-strijskih območjih ŠP 5 (ŠP 3) Iskra — IMP, SP 4 (ŠP 4, ŠP 5) ob Celovški cesti, ŠP 6/2 (ŠP 8) Skip glede na potrebe in možnosti posameznih investitorjev. Obseg naložb, ki jih bo zajemal program izgradnje omrežja ulic in cest, bo odvisen zlasti od možnosti zdru-ženih sredstev in prispevka od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter sredstev občanov. Naše aktivnosti bodo potekale skladno z letnimi progra-mi SIS za izgradnjo cest in planov komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Naioge s področja komunalnih naprav individualne rabe so podrobno opredeljene v programu komunalne skupno-sti Ijubljanskih občin za vodovodno in kanalizacijsko omrežje, v programu energetskih skupnosti pa za plino-vod, vročevod, elektriko in PTT. Z načrtno investicijsko politiko bomo zagotovili pravo-časno opremljanje novozgrajenih stanovanjskih in ostalih objektov s komunalnimi napravami. Komunalne TOZD bodo postopoma prevzemale v uprav-Ijanje lokalne vodovod in pokopališča. Razširili bomo obstoječa pokopališča v Sadovicah, Šmartnem in Smled-niku ter zgradili mrliške vežice v KS Šmartno, v Vodicah in v Preski. Gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe za enostavno reprodukcijo fi-nanciramo iz združenih sredstev. V vzdrževanje bomo vključili vse novozgrajene objekte in naprave kolektivne komunalne rabe. V programih so zagotovljena tudi sredstva za sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba in sredstva za vzdrževanje PST, del sredstev pa bo namenjen za obnovo komunalnih objektov in naprav v že zgrajenih stanovanjskih soseskah. Prav tako bodo potekale v prihodnjem letu aktivnosti za po-stopno izenačevanje komunalnega standarda na celotnem območju občine Ljubljana-šiška. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Komplesno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili na ob-močja, ki so z dolgoročnim planom občine in mesta na-menjena za stanovanjsko graditev. V prvi fazi bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na že pripravljena zemlji-šča in na komplekse, kjer smo že pričeli z gradnjo. Individualna stanovanjska gradnja bo v prvi vrsti dopol-nilna gradnja na komunalno že opremljenih zemljiščih. V okviru možnosti bomo gradili spremljajoče objekte v večjih stanovanjskih soseskah. Na področju občine bo v naslednjem letu dograjenih 313 stanovanj v večdružinski gradnji. — ŠS 107/1 Šentvid Zvezda (Sl 4) 61 stanovanj — Mes 8/1 Svetje (ŠS 9/7) 34 stanovanj — Mes 8/1 Svetje (ŠS 9/7) 74 stanovanj — ŠS7/1 Dravlje (ŠS4/1)__________ 144 stanovanj Skupaj 313 stanovanj V enodružinski gradnji bomo pričeli z gradnjo približno 25 stanovanj, in sicer: — ŠS3/7, 5, 1, ŠO3 (ŠS12/3a, 3 c, 4 c, 6 c) Podutik ; 15 hiš — Ostala individualna gradnja______ 10 hiš Skupaj 25 hiš Za racionalnejše izkoriščanje stanovanjskega sklada bo-mo še vnaprej pospeševali preurejanje obstoječih podstre-šij. Nadaljevali bomo z izdelavo dokumentacije za prenovo objektov v Stari Šiški ter v ostalih območjih občine, kjer bodo za to dani pogoji s tem, da si bomo prizadevali povečati stanovanjski fond v srednjeročnem obdobiu za 172 stanovanj, ravno tako pa tudi proste površine za po-slovno dejavnost. S prenovo bomo celovito in usmerjeno obnavljali posa-mezne predele na podlagi že začetih aktivnosti. V skladu s temi izhodišči bo potekala prenova in dopolnilna grad-nja v Medvedovi 18, 22, 24, Žibertovi 23, Frankopanski 23 in Lepodvorski 22. Izdelana bo dokumentacija še za dru-ga podobna območja v Stari Šiški. Pred tem moramo sprejeti ureditveni načrt. Z doslednim uresničevanjem planirane stanovanjske gradnje v občini, organiziranim odkupom in opremo zem-Ijišč bomo preprečevali nedovoljeno gradnjo. Na področju usmerjene individualne gradnje si bomo prizadevali za večje in organiziranejše uveljavljanje za- družništva tako, da bodo imele vse zadruge z območja občine enakopravno možnost razreševanja stanovanjskih problemov svojih članov. Racionalneje bomo uporabljali obstoječi stanovanjski fond. V ta namen bomo pospeševali preurejanje podstre-šij in ostalih neizkoriščenih prostorov v stanovanjske pro-store ter z diferenciranimi stanarinami pospeševali zame-njavo stanovanj. S tem bomo povečali stanovanjski sklad. Stanovanjska skupnost bo skupaj s skladom za ure-janje stavbnih zemljišč zagotovila pravočasno pripravo zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo in s tem zagotovila kontinuiteto gradnje stanovanj. Stroške gradnje stanovanj bomo obvladovali z bolišo organizacijo dela pri graditvi stanovanj in z dograjeva-njem sistema soinvestitorstva. S solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev v sa-moupravnih skupnostih bomo odpirali možnosti reševanja stanovanjskega problema upokojencev ter delavcev in občanov z nižjimi prejemki. Tudi v letu 1986 se bomo zavzemali za nadaljnjo kva-litetno sanacijo v soseski Draveljska gmana po sprejetem programu in prioriteti, pri tem pa upoštevali realne mož-nosti izvajalcev sanacije in soinvestitorjev. Prizadevali si bomo reševati problematiko barakarskih naselij in odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije v okviru enotne akcije v Ljubljani v sodelovanju s samoupravnimi skupnostmi in drugimi investitorji. Pospeševali bomo ustanavljanje skupnosti stanovalcev, ki naj bi na podlagi letnih programov pridobile od sta-novanjskega podjetja del sredstev za vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih. IV. SOCIALNI RAZVOJ V prvem letu novega srednjeročnega obdobja bomo na področju socialnega razvoja: — uresničevali konkretne stabilizacijske programe na vseh področjih skupne porabe, — preverili strukturo in deleže posameznih vrst stro-škov, da bi ocenili njihovo upravičenost in možnost nji-hovega zmanjševanja, — uveljavljali sodobnejšo organizacijo dela znotrai de-javnosti po posameznih področjih, — združevali sredstva amortizacije na nivoju Liubljane za doseganje večjih učinkov na področju vzdrževanja obstoječih objektov družbenega standarda, — na področju svobodne menjave dela pri uresničeva-nju vseh programov namenjali osrednjo pozornost razre-ševanju vsebinskih vprašanj in kvaliteti storttev. V okviru danih materialnih možnosti bomo nameniali pozornost nadaljnji rasti osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v družbenih dejavnostih, da bi tako postopno izenačili družbenoekonomski položaj teh delavcev z de-lavci v ostalem združenem delu. Sredstva za financiranje programov SIS družbenih de-javnosti bomo zagotavljali v okviru svobodne menjave dela iz sredstev, ki jih bomo zbrali po enotnih prispevnih stopnjah iz BOD in od dohodka. Upoštevajoč zaostrene pogoje gospodarjenja in stabilizacijske usmeritve bodo ta sredstva še naprej relativno omejena. Pri financiranju programov SIS družbenih dejavnosti bodo imeli prednost osnovni programi otroškega varstva, izobraževanja, zdrav-stva in raziskovanja. Financiranje mejnih dejavnosti bomo uresničevali na podlagi samoupravnih sporazumov. V okvi-ru enotnih prispevnih stopenj iz bruto OD bomo zago-tavljali tudi sredstva za sofinanciranje vzajemnostr in soli-darnosti v SR Sloveniji. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo uresničevali naslednje prednostne naloge: 1. V družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšol-skih otrok bo v okviru obstoječega prostora vključenih okoli 4550 predšolskih otrok ali 55 % te starostne popu-lacije. Program priprave za vstop v osnovno šolo za tiste otroke, ki niso vključeni v VVO, bomo izvajali v obsegu 180 ur. Posebno pozornost bomo namenjali prilagajanju oblik varstva otrok dejanskim potrebam zaposlenih star-šev in kvaliteti pedagoškega dela v VVO. Pripravljene bodo spremembe normativov in standardov za odpravlja-nje vzgojnovarstvenega dela. Družbene pomoči otrokom bomo dodeljevali na podlagi samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno-varstvenih pomoči. 2. V šolskem letu 1985/86 bomo izvajali novi predmet-nik tudi v 6. in 7. razredih osnovnih šol s poudarkom na uresničevanju naravoslovnih dni, delovnih akcii, proizvod-nega in drugega družbeno potrebnega dela ob povezo-vanju osnovnih šol z OZD, društvi in klubi, ki bodo morali šolam zagotavljati več zunanjih sodelavcev oziroma men-torjev pri uresničevanju novega programa osnovne šole. Osnovnošolski pouk bomo izvajali v okviru 1,3 izmene. Jutranje varstvo učencev, podaljšano bivanje in celodnev-na šola bodo ostali v enakem obsegu. Nadaljevali bomo s poglabljanjem in uvajanjem elementov celodnevne osno-vne šole v vse osnovne šole. V skladu z uveljavitvijo obveznega predmetnika in uč-nega načrta bomo uveljavili tudi nova merila financiranja vzgojnoizobraževalnega programa, ki bodo upoštevala po-večane obveznosti izvajalcev za uresničevanje vzgojno-izobraževalnega programa osnovnih šol. Pozornost bomo namenjali izenačevanju materialnih po-gojev in opremljenosti osnovnih šol s poudarkom na iz-boljševanju vzgojnoizobraževalnega dela kot celote ter povezovanju osnovnih šol s srednjimi šolami usmerjenega izobraževanja. Iz sredstev tretjega samoprispevka bo izdelana proiekt-na dokumentacija za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar, iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti pa bomo izvedli prvo fazo funkcionalne preureditve prosto-rov na podružnični osnovni šoli Janez Kalan in pridobili lokacijsko dokumentacijo za OŠ v KS Sora. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo izvajali pouk v skladu s predmetniki za posamezne sred-nje šole in nadaljevali s pridobivanjem manikaiočega uč-nega prostora v Srednji šoli tehničnih strok Franca Lesko-ška-Luke ter v Železniški srednji šoli. Učilnice bomo opre-milj s sodobnejšimi učili in učnimi pripomočki. Posebno pozornost bomo namenili tudi razreševanju kadrovske problematike v navedenih šolah usmerieneqa izobraže-vanja. Glasbeni šoli Franc Šturm bomo zagotovili finančna sredstva za dejansko število oddelkov v skladu z družbe-no verificiranimi normativi. Prizadevali si bomo zagotoviti tudi sredstva za pokrivanje nekaterih materialnih stroškov in osebnih dohodkov pedagoških delavcev. V vseh VVO, osnovnih in srednjih šolah bomo namenja-li posebno pozornost tekočemu izvajanju kvalitetne pre-hrane in kultiviranju prehrambenih navad. 3. Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo so-financirala raziskovalne naloge zlasti s področja gospo-darstva (kemija, mikroelektronika, strojna industrija), pa tudi s področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, prosto-časna dejavnost mladine). Podpirala bo zlasti raziskoval-ne naloge, katerih rezultati bodo neposredno prispevali k povečanju dohodka OZD in izboljšanju izvoznih rezul-tatov, kakor tudi k izboljšanju pogojev dela in življenja delovnih Ijudi. ORS se bo v okviru svojih možnosti za-vzemala za neposredno povezovanje raziskovalnih in pro-izvodnih OZD pri izvedbi posameznih projektov, kakor tudi za čim hitrejšo uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi. Vzpodbujala bo inovativno dejavnost kot enega naivaž-nejših faktorjev za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Najuspešnejšim inovatorjem bo podeljevala priznanja. Prav tako bo vzpodbujala formiranje komisii za inovativno de-javnost v tistih OZD, ki teh komisij še nimajo. Pripravila bo osnutek vzorčnega pravilnika o inovativni dejavnosti in ga ponudila vsem OZD. Poseben poudarek bo dan populariziranju znanosti med osnovnošolsko in srednie-šolsko mladino. 4. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bomo namenili prednost preventivni dejavnosti, tako v okviru medicine dela kot tudi na področju uresničevanja zdrav-stveno-vzgojnih programov in nadaljnjega uveliavljanja ter širjenja dispanzerske metode dela. V okviru ZD Ljubliana bomo nadaljevali s funkcionalno reorganizaciio osnovne-qa zdravstvenega varstva in nadaljnjega uresničevanja sa-moupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva, da bi odpravili podvajanje zdravstvenih storitev in dosegli optimalno racionalizaciio dela. Pozornost bomo namenili izboljšanju kvalitete zdrav-stvenih storitev s posebnim poudarkom na intenziviranju zobozdravstvenega varstva. 5. Na področju socialnega varstva bomo izvajali vse oblike pomoči socialno ogroženim družinam in posamez- nikom na podlagi samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah, s katerimi so podrobnejše oprede-Ijeni normativi in pogoji za dodeljevanje navedenih po-moči. V skupnosti socialnega varstva se bomo dogovorili o tistih oblikah družbenih denarnih pomoči, s katerimi bomo zagotavljali nekaterim prejemnikom teh pomoči višjo raven od republiškega povprečja. Pozornost bomo namenili razreševanju najbolj perečih problemov pri zaposlovanju invalidov in izvajanju mate-rialne pomoči v okviru pravice do priprave za zaposlitev, subvencioniranju ter dodeljevanju solidarnostnih stanovanj in pri izvajanju vseh drugih oblik socialno varstvenih po-moči (otroški dodatek, denarna pomoč za brezposelnost, varstveni dodatek k pokojnini, doplačila oskrbnin stro-škov v socialnih zavodih idr.). 6. Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih kriterijev in meril tekoče spremljali izvajanje do-govorjenega obsega družbenih denarnih pomoči s po-udarkom na zagotavljaju socialne varnosti najbolj priza-detih občanov. Nadaljevali bomo vključevanje prizadetih predšolskih in šoloobveznih otrok v ustrezno varstvo in specializirano nego. 7. Na področju zaposlovanja bomo izvajali politiko pro-duktivnega zaposlovanja. V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo bomo izvajali štipendijsko politiko, ki bo sti-mulirala mladino za izobraževanje na čimvišiem nivoju za proizvodne in zlasti za deficitarne poklice, s čimer iim bomo zagotavljali ustrezno zaposlitev. Poseben poudarek bomo namenili razvijanju vseh oblik in metod dela za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delav-cev, zlasti v primerih ekonomskih in tehnoloških viškov z namenom, da kot stalni proces izboljšujemo in zvišuie-mo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Intenzivirali bomo zaposlovanje pripravnikov ter še nadalje omeievali pogod-beno in nadurno delo. Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z zakoni zagotavljala pravice in zavarovanja za pri-mer brezposelnosti. Z raznimi oblikami priprave na zapo-slitev bo pomagala razreševati strukturna neskladia med potrebami OZD in iskalci zaposlitev. Poseben poudarek bo dan usposabljanju invalidnih oseb. Izvajali bomo tako politiko nagrajevanja po delu, ki bo spodbujala strokovno, ustvarjalno in proizvodno delo. 8. Na področju kulture bomo namenjali osrednjo pozor-nost čimvečji dostopnosti kulturnih dobrin občanom in delovnim Ijudem v okviru obstoječih društev in skupin v KS, OZD in v šolah ter pri nadaljnjem uveljavljanju vseh oblik Ijubiteljnih kulturnih dejavnosti, ki so se vsestransko afirmirale že v preteklem obdobju. Na področju knjižni-čarstva bomo pospešili razreševanje prostorske utesnje-nosti centralne knjižnice, da bi tako zagotovili pogoje za povečevanje dotoka novih knjig in prostorsko ter tehnično posodobili matično knjižnico z njenimi enotami. V Vodni-kovi domačiji bomo izvajali program muzejske, likovne in knjižnične dejavnosti.. Posebno skrb bomo namenili nadaljnjemu ohranjevanju spomenikov NOB in socialistične revolucije, etnološkim spomenikom in naravnim znamenitostim. Nadaljevali bomo s prenovo Vodnikove domačije in s sanacijo obstoječih kulturnih domov ter izvajali obnovo gradu Goričane. Iz-vedli bomo odkup prostorov za centralno knjižnico Šiška in prostorov za podružnično knjižnico v Vodicah. 9. Za uresničevanje koncepta množičnih telesnokultur-nih dejavnosti bomo izvajali program športno-rekreativnih aktivnosti v 82 osnovnih organizacijah za vse starostne strukture prebivalstva. Poseben poudarek bomo nameniali izvajanju programa mladinskega športa, zlasti mladih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program vrhunskeqa športa bomo izvajali v devetih športnih panogah, o kate-rih smo se dogovorili na ravni mesta. Zagotavljali bomo sredstva za amortizaciio in investicii-sko vzdrževanje telesnokulturnih objektov. Prednostni na-logi bosta izgradnja atletskega centra v športnem parku ŽŠD Ljubljana, ki bo realizirana iz sredstev občinske, mestne in republiške skupnosti za telesno kulturo ter dokončanje prve faze objekta TVD Partizan v Spodnji Siški. ,-..¦.-,.. . ,-. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI ' - Utrjevali bomo vlogo krajevnih skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v katerih bodo delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljevali svoje potrebe in interese. - Z vključevanjem čimširšega kroga delovnih Ijudi in obča-nov v samoupravno odločanje in z njihovim organiziranim delovanjem v družbenopolitičnih organizacijah bomo kre-pili in razvijali delegatski sistem in delovanje krajevne samouprave. V podporo delegatskemu odločanju bomo v okviru SZDL krepili vse oblike informiranja tako zno-traj krajevnih skupnosti kot v občini. Posebno pozornost bomo namenili krepitvi samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja z OZD in samo-upravnimi interesnimi skupnostmi za uresničitev dogovor-jenih nalog. Za zagotavljanje pogojev delovanja delegat-skega sistema, organov krajevne samouprave ter pogoiev za delo drugih samoupravnih in družbenopolitičnih dejav-nikov v KS je potrebno poleg sredstev občinskega pro-računa vključiti tudi sredstva samoupravnih interesnih sku-pnosti in organizacij združenega dela. Izdelali bomo sa-moupravni sporazum o združevanju sredstev organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje delovanja krajevnih skupnosti. Prav tako bomo izdelali spremembe in dopolnitve kriterijev in meril za delitev proračunskih in obračunskih sredstev za posamez-ne krajevne skupnosti ob upoštevanju načel soljdarnosti in programov dela krajevnih skupnosti. S tem bomo za-gotovili materialno podlago in pogoje delovanja krajevnih skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti. V krajevnih skupnostih bomo skrbeli za načrtovanje, podružbljanje in usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. VI. SPLOŠNA PORASA IN DAVČNA POLITIKA Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina obliko-vala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori tako, da bo splošna poraba zaostajala za nominalno rast-jo dohodka gospodarstva. Uporabniki proračuna morajo uporabljati proračunska sredstva ekonomično in racional-no. Iz proračuna bomo izločali posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike v obči-nah in mestu Ljubljani bodo skupščine občine sklenile dogovor. Z dogovorom bomo poleq opredelitve elementov davčne politike določili enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajšave posameznih vrst davkov. Dolo-čili bomo tudi način spremljanja izvajanja enotne davčne politike in ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smo-trnejšo organizacijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnič-no opremljenost uprave za družbene prihodke. Po dogo-voru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani bomo zagotovili višino pri-hodkov, ki bo potrebna za kritje ugotovljenih potreb. V ta namen bomo morali povečati stopnjo davka iz osebnega dohodka delavcev na 0,75 %. Sredstva, ki predstavljajo razliko med dogovorjeno viši-no splošne porabe v Ljubljani in realiziranimi proračun-skimi prihodki, bomo zagotovili iz sredstev republike in odstopljenega republiškega davka na promet proizvodov, vendar le pod pogojem, da bomo uvedli najvišje davčne stopnje iz dogovora. Za skupne naloge, o katerih so se Ijubljanske občine dogovorile, oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih financira skupščina mesta Ljub-Ijane, bomo iz sredstev proračuna občine namenili dogo-vorjeni delež v breme splošne porabe občine. Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih kriteri-jih in merilih za tiste namene porabe, ki bodo v dogo-voru določene. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih orga-nov in temeljnih pravosodnih organov, izvajanje progra-mov dela Ijudske obrambe in družbene samozaščite, te-ritorialne obrambe, delegatskega sistema in krajevne sa-mouprave v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih orga-nizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Nadaljevali bomo z modernizacijo opreme upravrrih organov, predvsem z avtomatsko obdelavo podatkov v upravi za družbene pri-hodke. Dogradili in izpopolnili bomo računalniško podprt informacijski sistem, ki bo pripomogel k realizaciji spre-jetih nalog, zlasti pa k njihovi boljši kakovosti. V skladu s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo so-financirali izvajanje programa izgradnje cest v Ljubljani, programa del na Krvavcu in Veliki planini, krili razlike v ceni Dnevnika in druge naloge, ki so določene s skle-pom skupščine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilan-ce splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali izgradnjo postaje milice v Šiški. VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SA-MOZAŠČITA Razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite načrtujemo kot sestavni del celotnega razvoja obči-ne v prizadevanju za večjo obrambno in samozaščitno sposobnost in pripravljenost delovnih Ijudi in občanov ter vseh subjektov obrambnega načrtovanja v okviru ma-terialne možnosti. Postopno bomo uveljavili dopolnjeno zasnovo narodne zaščite, zlasti z izpopolnjevanjem organizacijskih in ka-drovskih priprav za njeno vključevanje v oborožene oblike odpora. Doseči moramo večjo povezanost teritorialne ob-rambe in njene vključenosti v sistem splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh. Pri opremljanju z orožjem in vojaško opremo bomo upošte-vali naloge posameznih enot, njihovo opremljenost, de-janske možnosti in sprejete programe. Vsi subjekti obrambnega načrtovanja bodo ugotovili in ocenili nevarnosti, ki ogrožajo Ijudi, materialne in druge dobrine. Na osnovi presoje ogroženosti bodo zasnovali preventivno in razvojno delovanje civilne zaščite. Delovne Ijudi in občane bomo usposabljali in pripravljali za oseb-no in vzajemno zaščito v bivalnih in delovnih okoljih v izrednih razmerah. Posebno pozornost bomo namenili opre-mljanju z osebnimi in kolektivnimi zaščitnimi sredstvi. V vseh bivalnih in delovnih okoljih bomo nadaljevali z usta-navljanjem splošnih in specializiranih enot civilne zaščite ter pri tem množično vključevali žene in mladino. Spodbujali in podpirali bomo delovanje organizacii in društev, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in re-ševanje v izrednih razmerah. Zagotavljali bomo sredstva za izboljšanje opremljeno-sti štabov, enot in drugih sestavin civilne zaščite, za gradnjo zaklonišč in za opravljanje ostalih nalog civilne zaščite. Nadaljevali bomo s prizadevanji za izgradnjo Doma varnosti in dislocirane enote gasilske brigade, kar uvrščamo med pomembne skupne naloge mesta Ljubljane. Namen izobraževanja na področju obrambnega in sa-mozaščitnega usposabljanja je doseganje višje obrambne in samozaščitne usposobljenosti. Izboljšati moramo vsebi-no, usklajenost, racionalnost in kvaliteto vseh vrst in oblik usposabljanja. Z vajami bomo praktično preverjali dejan-sko usposobljenost enot štabov in posameznikov. Dogra-jevali in izpopolnjevali bomo organiziranost sistema in delovanje nosilcev uresničevanja družbene samozaščite in varnosti ter posebno skrb posvetili organizacijskemu, idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju narodne zaščite ter njenemu podružbljanju. Tekoče bomo dogra-jevali posamezne sestavine obrambnih in varnostnih načr-tov (ocene pogojev in možnosti delovanja, mobilizacijski načrti). Poudarek mora biti na konkretnem, zanesljivem ter realnem načrtovanju delovanja vseh družbenih sub-jektov v začetnem obdobju (90 dni) in v nadaljnjih fazah vojne s posebnim poudarkom na delovanju v razmerah začasne zasedenosti ozemlja. Obrazložitev: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška ie na 210. seji dne 11.11.1985 določil besedilo predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-ši-ška za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Upošteval je večino pripomb predsedstva OK SZDL, predsedstva OS ZSS, konferenc delegacij, delegacij in pripombe ter razprave na zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana-šiška dne 30.10.1985. Za pripombe, ka-terih ni mogel upoštevati pri oblikovanju predloga reso-lucije, daje naslednje obrazložitve: 1. Občinski svet ZSS — Formulacija »razvijanje višjih oblik mednarodnega ekonomskega sodelovanja, razne oblike proizvodnega so-delovanja z razvitimi državami in državami v razvoju, pri-dobivati nove izvozne trge v teh deželah in povečati skup- ne naložbe s tujimi partnerji doma in v tujini« je pre-optimistično naravnana glede na naložbe v tujini in našo finančno situacijo. To določilo bi namreč kazalo opera-cionalizirati glede na dejavnosti oziroma posamezne kon-kretne nosilce v odnosu na njihovo realno možnost. Izvršni svet vztraja na opredelitvi, da je to stalna na-loga vseh onganizacij združenega dela, ki delajo na tem področju oziroma imajo za to ustrezne možnosti. V letu 1986 je s temi aktivnostmi potrebno nadaljevati, ker ie čas za izvedbo projektov skupnih vlaganj s tujimi part-nerji sorazmerno dolgotrajen in se bodo efekti pokazali šele ob koncu srednjeročnega obdobja. Konkretno pričakujemo skupne naložbe med Iskro Tele-matiko — TOZD MSO in korporacijo ITT v Jugoslaviji, naložbe Leka v Nigeriji in sovlaganja tujega partnerja v Aero — TOZD Tovarna celuloze in papirja. — V poglavju drobno gospodarstvo, kjer se v skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtni-kov načrtuje tudi povečanje števila zaposlenih delavcev, opozarjamo na dejstvo, da število obratovalnic res nara-šča, medtem ko je po zadnji analizi medobčinske gospo-darske zbornice število zaposlenih delavcev pri obrtnikih v upadanju. Izvršni svet smatra, da dopolnitve obrtnega zakona omo-gočajo povečanje števila delavcev in da na tej osnovi ni več zakonskih ovir za povečevanje zaposlenih pri posa-meznih nosilcih samostojnega osebnega dela. — Zahteva po vključitvi izgradnje stanovanj za upoko-jence v Medvodah je vklučena v okviru stanovanjske izgradnje v otoku šS 9/7 (MeS8/1) Svetje. — Zamenjavo stanovanj, ki je opredeljena kot posebna naloga, naj bi stimulirale tudi deferencirane stanarine, o čemer govorijo tudi zaključki dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacije na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva (točka 5.3.3 b). Smatramo tudi, da je inštitut subvencioniranja stanarin v praksi samoupravne stanovanjske skupnosti uveljavljen in da ga ni potrebno posebej pojasnjevati. 2. OK SZDL koordinacijski odbor za spremljanje sa-moupravnega sporazumevanja na področju družbenih de-javnosti. Odbo ropozarja na protislovnost, da govorimo o nadalj-nji relativni omejenosti razpoložljivih sredstev za družbe-ne dejavnosti, na posameznih področjih pa predvidevamo širitve programov. če taka usmeritev ostane, je vprašljiv cilj nadaljnjega izenačevanja rasti OD izvajalcev z dohod-ki v drugih delih združenega dela. Predlagatelj trdi, da bodo sicer sredstva skupne porabe tudi v letu 1986 omejena, vendar se v resoluciji ne pred-videva ali predlaga širitve programov po posameznih po-dročjih družbenih dejavnosti. Glede nadaljnjega izenačevanja OD delavcev s pod-ročja družbenih dejavnosti z gospodarstvom predvideva-mo, da se bo izvajalo v okviru danih materialnih mož-nosti. 3. Odbor za urbanizem Odbor terja jasnejšo formulacijo, da ko Komunalno pod-jetje Ljubljana postopoma prevzelo v upravljanje lokalna pokopališča. Komunalna skupnost Ijubljanskih občin je naročila štu-dijo o pregledu stanja na posameznih pokopališčih. Po ugotovitvi stanja bo Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Žale postopoma, ob zagotovljenih finančnih sred-stvih, povečevalo število zaposlenih, ki bodo upravljali po-kopališča. 4. KS Komandant Stane II KS predlaga, da se v resolucijo za leto 1986 vključi gradnja večnamenske ploščadi za športna igrišča, name-njena krajanom in mladini KS Komandanta Staneta I, II, III. V letu 1986 v okviru občinske telesnokulturne skupno-sti še ne bo mogoče zagotoviti sredstev za izgradnjo te ploščadi, čeprav smatramo pripombo delegacije upraviče-no in je s tega vidika vključena v družbeni plan občine za obdobje 1986—1990. Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, kl ]ih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Žiška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Gradivo pripravil za tisk: Se-kretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška — Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacijo Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7.11.1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.