212. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. novembra 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsa* dan »večer, tamft cedeče in praznike, ter velja po poitl prejeman za avslro-ogrsks dežele za vse teto » a* aa pol teta is K, da četrt leta B K 60 a, za edec mesec 8 K 30 h Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec S K. Kdor hod) sam ponj, placa za vse leto 29 K, za po) leta 11 K, za četrt leta 6 R 50 h. za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dsisla toliko vs£, kolikor znaša poštnina. • Na naročbe brez istodobne vpoanjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se placiije od peterostopne petit vrst* po 12 h, ce se oznanile enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, da *j* trikrat ali večkrat tiska   —   Dopisi na) se izvole* franfcovati.       Rokopisi se ne vračajo.   -   Uredništvo in upravnlatvo >e v Knaftovih alicab §t 6, in sicer uredništvo v 1 nadstropja ipravnistvo pa v pritličja. —
Upravnis t vis naj se blago vo i jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
„Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon it. 85.
Kamen se je zrušil.
Na Francoskem se doigravajo ve-lepomembni dogodki, ki bodo odločilno vplivali nele na razvoj političnih odno-šajev v francoski Ijndovladi sami; marveč tudi na tok političnih stremljenj v onih državah, ki so po večini katoliške in kjer so si klerikalci razumeli priboriti odločilni vpliv na vladajoče kroge in na smer državne politike.
Poleg Španske je menda ni države, kjer bi bil klerikalizem pridobil v zadnjih letih toliko moči in veljave, kakor baš na Francoskem, dasi so ves ta čas imeli vladno krmilo v rokah možje, ki so bili odločno svobodomiselnih načel.
Krvava francoska revolucija IS. stoletja, katera je z elementarno silo oprostila no le francoski narod, marveč posredno vso Evropo od robskih spon absolutistične države in cerkve in prva proglasila veljavno načelo svobode, bratstva in enakosti, je z brezobzirno roko nastavila sekiro na drevo klerikalizma in udarci, ki mu jih je zadala, io opravičevali nado, da je na Francoskem la vedno odklenkalo rimskemu gospodstva.
Tema pa ni bilo tako !
V restavracijski dobi je klerikalni zmaj znova jel prešerno dvigati glavo in skoro se je popel do takšne moči in vplivnosti, ko nemara le malokedaj preje.
In ko je pri Sedanu bilo strmoglavljeno Napoleonovo cesarstvo, ko se je proglasila ljndovlada in so dobili v roke krmilo države možje, prožeti z dnhom svobode in napredka, se je sploino mislila, da je to pot za vselej strta moč klerikalizma, ki se je doslej objestDo šopiril v državi in ki je bil glavni krivec vseh onih nesreč, ki so Francijo zadele t zadnjih desetletjih.
Franeija je postala republika, sloneča na načelih „fraternite, egalite, li-berte", ki jih je proglasila prva revolucija, na čelo države so stopili svobodomiselni možje, klerikalni elementi pa
so se skrili v ozadje, kakor da bi se hoteli za vselej odreči in odpovedati vseh svojih aspiracij.
Skoro se je pa pokazalo, da je bilo vse to samo navidezno. Res se niso udeleževali javnega političnega življenja, a tem intenzivnejše so delali skrivoma in na tihem in to njihovo delovanje je bile tem uspešneje, ker jim je država pustila v rokah najuspešnejše sredstvo za propagiranje njihovih idej — šolstvo, vzgojo mladine. In jedva je potekla ena življenska doba, Že je narasla klerikalna moč tako silno, da je klerikalstvo tvorilo takorekoč posebno državo v državi sami. Dober del inteligence in skoro pretežna večina armade je že bila po zaslugi kongrega-gacijskih Šol prožeta s klerikalnim duhom — gotovo jamstvo, da zapoje ljudovladi kar najpreje mrtvaški zvon, ako začasa ne zajezi in uniči klerikalnega vpliva, ki je v prvi vrsti temeljil na okolnosti, da so imeli klerikalci vso vzgojo mladine v svojih rokah.
Waldeck-Rousseau je započel to delo, zli vrši i pa ga je njegov naslednik bivši abbe Combes.
Šolstvo je bilo s tem iztrgano iz rok klerikalizmu, odvzeto mu je bilo glavno orožje za propagando in pri tem bi bilo tudi najbrže ostalo, ako bi v borbo med klerikaUtvom in vlado ne posegla rimska kurija ne morda pomirjevalno, marveč skrajno agresivno in žaljivo za Combesovo vlado.
Pred letom dni se je stavil francoski zbornici predlog na ločitev države od cerkve in Combes je se takrat odločno izjavil, da ne misli na to skrajnost.
Ko je pa leto« papež Pij vročil vladam k*t hšk b držav tajen, skrajno žaljiv protest proti politiki francoske vlade in s tem direltno posegel v notranje zadeve francoske republike, je počila zadnja struna in Gombei je v tem zasedanju predh žil parlamenta zakonski načrt za ločitev države od cer&ve.
Konkordat s papežem se c<i: ve" in verniki katoliške cerkve  in vseh
drugih   veroif povedanj   morajo na svoje stroške vzdrževati  svoje du hovnike in svoje božje hrame.
Cerkve, kapelice, seminarji, škofovske palače, Župnišča, sploh vsa poslopja, ki jih je prepuščala država ali občina posameznim verskim druž bam v porabo, se smejo v bodoče rabiti za bogoslužne namene samo proti najemnini.
Plače duhovnikom od države se ustavijo.
Vse verske ceremonije, naj si bodo že proceaije alt druge verske manifestacije, se morajo vršiti med Štirimi stenami božjega hrama, a nikdar pod milim nebom.
Tako se glasi v glavnih potezah Combeaov zakonski načrt.
Načrt še sicer ni zakon, a ni dvoma, da ga bo zbornica sprejela.
In dan, ko ae to zgodi, bo z zlatimi črkami začrtan ▼ zgodovini kulturnega napredka ne samo Francije, marveč vesoljnega katoliškega sveta.
ifoe in vpliv* eerkve, ki ga je imela doslej v državi, ata strta, katoliška oerkev postane, kakor druge konfesije, navadna verska družba brez predpravie io privilegijev, ki mora vrh utega še sama skrbeti za svoje potrebe.
V tem oziru bo najhujše zadeta! Saj se ve, da cerkev in njeni služabniki ne cenijo n bega boga tako kakor — Mamona.
Na Francoskem se je torej utrgal prvi kamen, ki stre" klerikalno gospodstvo. Začetek je storjen, zgled je dan, kako se treba temeljito otresti klerikalne golazni, ako postane preveč nadležna.
Morda bo Francija, kakor nekod za časa revolucije, tudi v tem oiiru vplivala na ostale države in jim ka zala pravo pot k prav »mu napredku!
Morda  pa  bode Franoija v sva rilen   zgled   klerikalcem  v drugih državah, da je nevarno preveč na-
penjati strune, ki jih veže z državo! Tcda v to je le malo upanja. Tem bolje za nas!
Vojna na Daljnem Vstokn.
Odbit napad na Pori Artur.
Ganeral Kuropatkin je poslal 26. t m to-le brzojavko: Oeneral Steaelj mi je danes poslal poročilo, da so Japonci 21 t. m. znova napadli trdnjavo, a so bili s velikimi izgubami odbiti.
Že skoro štirinajst dni krožijo po časopisih vesti, kakor da bi bila Port Arturtu že odbita zadnja ura. Vsa poročila ao vedela povedati aamo o japonskih uspehih. Kakor je pa razvidno is uradnega poročila gene* rala Stesljs, je pa rusaa posadka še pretekli ponedeljek z uspehom odbila japonski napad. Ako ji je bilo to mogoče, potem pač ne morejo biti
resnične vesti, ki zatrjujejo, da so Rusi v Port Arturju že popolnoma obnemogli in da ne morejo več braniti, da bi Japonci uspešno ne napredovali pri obleganju.
Poročilo generala Steslja torej dementuje vse neugodne vest', ki so se v zadnjem času trosile o Port Arturju zlasti po angleških Časo-piaih.
Japonski uspehi?
»Lokalanzeigerju« se poroča iz Tokija: Po semkaj došiib veateh napredujejo Japonci pred Port Artur jem od dneva do dneva bolj Osvojili so ugodne pozicije ob vznožju gore K kv-n Sedaj so navalili na okope pri foru Sungšušan in se pripravljajo, da splezajo na 36 m visoko obzidje tega fora. Težki topovi, ki so posti-rani nekoliko bolj ladai, bombsrdi-rajo neprestano severni del utrdbe.
»M^rning Post« javlja iz S*ng-haja: Čuje se, da so ruski topovi v Port Arturju ustavili ogenj, bodi se, da posadki vsied zadnjih eksplozij nedostaje streljiva.
Pripovedke ujetnikov.
Po poročilu »Standarda« iz Tokija zatrjujejo ba|e ruski ujetniki, da je jel general Steselj uvidevati, da je vsak n&dalini odpor brezuspešen. On je baje pripravljen kapitulirati, da bi preprečil nadaljno prelivanje krvi. V nasprotju s Stesljem pa odklanja general Smirnov, poveljnik Liactiesena, trdovratno vsako misel na kapitulacijo.
Smirnov je baje poslal enrju Nikolaju prsebno poročilo, v katerem obljublja, da bo on, ako vsi drugi omagajo, držal trdnjavo do zadnje kaplje krvi.
Mislimo, da nam ni treba še po-■ebe nsglašali, da je ta vest zelo ne« verjetna!
Častno darilo generalu Steslju.
Na predlog gr ti d' Andignj je »Echo de Pari«« jel nabirati prispevkov za častno darilo ki ae ima izročiti junaškemu boritelju Port Ar turja generalu Sit al u in njegovi gospe\
Generalu se namerava izročiti zlata častna sablja, gospe St-sl|evi krasen dragoeen nakit, v a«-m braniteljem Port Arturja pa posebno častno kolajno. Takšnih medalij ce bo kovalo 40000.
Z mandžurskega bojišča.
General Kuropatkin poroča i dne 26 t. m.: Včeraj je obstreljevala naša arteljerija sovražnika, ki je gradil okope, m ga s tem  ovirala pri
delu.
Jsponska artiljerija je na nai ogenj krepko reagirala. Ob fronti so se predstri>že opetovana spopadle.
O kakih važnejših dogodkih danes ali v pretekli noči nisem prejel nobenega poročila.
Nakup križark v Ameriki.
»Daity Telegraph« poroča iz Pe-trograda:
Vkljub zanikanju je vendarle dfgmno, d i so južno ameri-
Knjige Mohorjeve družbe.
L^t>o štev>lo knjigr, ki jih je iz dala družba sv. Mohorja, je šlo tudi letos med slovenski u&rod. 84 598 Članov šte;e Mohorjeva družba. Vsak Član je dobil šest knj;g — to je ogromna množina knjig. Žtlibože, da ta ogromoa množina potiskanega pa pirja ni po avoji vrednosti v nobe nem pravem razmerju s stroški
Družbo st. Mohorja imajo du hovniki v rokah in izkoriščajo jo z veliko brezobraznosljo za svoje na* mene. To se najbolje spozna iz knjig samih.
K?.kor vedno, sta tudi letos dve knjigi nabožne vsebine, namreč »Zgodbe av. pisma« in molitvenik »Lurška mati božja«.
■Zgodb bv. p sms« je izšel letni že 11. snopič in kaže se, da izide takih snopičev še precejšnje število. R<n aka cerkev je že pred več stoletji prepovedala katoličanom, čitati sv. pismo, ker ae po vsi pravici boji, da bi vsied čitanja sv. pisma ljudje spoznali, da cerkveni nauki niso več v nobeni zvezi s sv. pismom in da ni na cerkvenih naukih prav nič več
božjeg*, če je v sv. pisnu u obsežena bož|a beseda. Z-.to izda;a|o duhovniki le svojevolino pop*Č*ne izvode iz sv. pisma in jih komentirajo, kakor pač njim kaže. Tak izvod in tak dostikrat jako otročji komentar obse-! gajo tudi »Zgodbe «v. p'sma«. Za to ob?kurno zmašilo, ki nikomur nič ne koristi, je Mohorjeva družba že razmetala na stotis^če Samo letošnji snopič velja 33992 K m to je že 11. Lahko je tore| izračunati, kako kolosalno svoto bodo veljale t»* »Zgodbe«.
Druga ravno tako  malo vredna knjiga je molitvenik »Lurška mali božja«.   Leto na  leto izda M >nor jeva družba kak molitvenik. V vseh so seveda ene in iste neslane fraze, katerim se razumni l|ud;e že davno le še posmehujejo.   S-.mo ob sebi je razumljivo, da pisatelji molitvenikov ne morejo ničesar novega povedati, da morajo vedno eno m isto premle-vati in da je torej pisan e molitve mkov samo »kšef-«. A koliko se žrtvuje za te knjige. Simo letošnji mo iitvenik »Lurška mati božja« je ve Ij.i 51376 K
Za »Zgodbe« in za »Lurško m*tt boljo« je torej Mohneva družba samo letos izdala 85.968 K. Naj čitatelji pomislijo, koliko dobrega in
koristnega bi se dalo napraviti a tem denarjem, ki ga je Mohorjeva družba za te knj'ge proč vrgla.
Ko bi bili duhovniki, ki imajo Mohorjevo družbo v rokah, res prijatelji slovenskega ljudstva, dajali bi mu knjig, ki bi l,u ist?u kij koristile in ne bi ljudskega denarja zapravljali za šartek*; ki jih itak nihče ne cita.
Tudi v »Koledarju« niso ti duhovniki pozabili na svoje namene. R«zen koledarja in imenika članov obseg* ta knjiga tudi več poučnih in zabavnih člankov in nekaj pesmic — en del pa je posvečen misi Jonom v inozemstvu in seveda opremljen z dragimi ilstraoijami. Naj že kdo misli o misijooih in o Zamur-čzih kar hoče, to je vendar resnično, da je mnogo stvari, o katerih bi bila bolje, poučiti slovensko kmetsko ljud stvo. Zdi se nam, da imajo ti stereo tipni članki o misijonih samo namen, preparirati ljudstvo, da bi raje seglo v žep za te »misijonarje«.
»Bjdi svoje sreče kovač« je naslov prav dobri knjigi, ki jo je spisal Juraj Trunk. Knjiga obsega celo vrsto dobrih naukov za vsakdanje življenje in je pisana prav zanimivo.
»Lisica Zvitorepka« obsega akoro
bi rekli da popolno zbirko vseh živalskih pravljic o lesici. Priredil jo to knjigo Josip Brtnar, in sicer za o 'raslo mladino, vsied česar se je tudi skrbno izognil vsemu, kar bi utegnilo mladino »pohu;Šati«.
Najlepša knjiga, ki se bo brez dvoma najbolj brala, je Jerneja plem. Andrejke knjiga »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«. O tej knjigi bomo o priliki še kaj pisali. Za danes se omejujemo le na to, da je knjiga zanimiva, da je poljudno in lepo pisana ter opremljena z ličnimi ilustracijami. Knjiga je pisana v avstrijsko- patrijotičnem smislu. Mi nimamo ničesar proti avstrijskemu patriotizmu, ali vzlio temu ne moremo umeti, kako je mogoče, da so za vedni Slovenci vesele b^serske oku-pBCje. Avstrija je okupirala Bosno in Hercegovino zato, da zabije klin v živo meso juinin? Slovanov in onemogoči uatanovitev velike srbske države, bi bi bila Hrvatom in Slovencem lahko to, kar je Italija avstrijskim Italijanom Bosna in Hercegovina ste bili okupirani v interesa madžarske politike in is na sprotja do Slovanov, in sato mi le obžalujemo, da je za take namene tekla slovenska kri.
Konklave 1.1903.
m.
(Daljo)
Pij X. nosi danes papeško krono. Da je ta mož sploh papež postal — Že to je pravo čudo, kajti na papeSkem prestola je doslej sedelo le malo bo-goslovcev. Med 258 papeži je bilo doslej samo kakih 90 bogoslovcev, vsi drngi so bili juristi, bodisi Že diplo roatje ali uradniki. Že pred stoletji je Roger Bacon trdil in dokazal, da so teologi v rimski cerkvi samo orodje, vsa moč in oblast pa je v rokah juri-stov „ki z dolgimi pravdami trpinčijo Kristusa-. Vsi veliki in mogočni papeži Aleksander III. Bandinelii, Ino-cencij III. Conti, Inoceneij IV., Fieschi, Klemen IV. Falcodi, Bonifacij VIU. Gaetani so bili vsi juristi. In tndi it kmetskega stana je bilo preklicano malo papežev. Večinoma vsi papeži so bili sinovi aristokratskih rodovin iz Italije in iz Francije, ki so se posvetili cerkveni službi, da napravijo karijero.
Pij X. ki ni nikdar služboval v pa peški diplomacij, ki sploh ne pozna vatikanskih mahinaciji, je aeveda kot papež na milost in nemilost izročen kardinalom in njih priveskom. Ko bi danes kakega kmetskega Župana posa
Ik e republike ruaki vladi prodale več brzovoznih in velikih križar k. N*kup je že iklenjen in zatrjuje se, da odplujejo Silenske in argentinske Udje v Ma-gelanako morsko ožino, kjer sprejmo na krov ruake častnike in mornarje in se kasneje združijo z brodovjem admirala Rožrtestvenskega.
Ruski podmorski čolni
Pri neki oivilni pravdi v N w Yorku se je dognalo, da je Rusija od neke ameriške tvrdke nakupila več podmorskih čolnov tipa Holland in si pridobila tudi pravioo, da sme na Ruskem zgraditi ie Sest Čolnov enakega tipa.
Baltiško brodovje na potu na Daljni Vztok.
Eakadra admirala Felkarsama je v soboto priplula v Suez in se usidrala v tamkajšnjem pristanišču.
Od tretje divizije baltiškega brc-dovja ste dospeli dve torpedovki v spremstvu ene transportne ladje v Cherbourg,
Pri tej diviziji se nahaja tudi brzovozna križarka »O >g«.
O japonski armadi.
Nemirovič Dančenko poroča, da obstoji Kurokijeva armada iz gardna
divizije, 1., 2 in 12 armadne in 5. rezervne divizije} Nodzujeva armada
obstoji iz štirih divizij in ene konjeniške brigade, Oiuieva armada pa iz treh divizij in ene brigade. 01 rezervne armade se je poklicalo pod zastavo 46 od domobranstva pa okoli 30 odstotkov.
Japonsko armado tvori 31 procentov aktivnega vojaštva, 32 pro eentov rezerve in 36  prooentov do-mobranstvs.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 27. novembra. Iz mlado Češki h političnih krogov se poroča, da Mladočehi tudi potem, ko bo debata o dr. Ko-berjevi izjavi končana, ne sklenejo nič deti nitivnega glede svoje takt ke. S svo jim sklepom pridejo na dan šele tedaj, ko se bo razpravljalo v plenumu o dnevnem redu. Večina v klubu pa je za nadaljevanje dosedanje taktike tudi napram predlogam za razne podpore. Teh predlog skoro gotovo ne bo mogoče dognati parlamentarnim potom, ker češki radikalci izjavljajo, da sploh ne prepuste ni-kakega dnevnega reda, najmanje pa kako vladno predlogo.
Dunaj, 27. novembra. Jutri popoldne ima poljsai klub sejo, da se posvetuje o položaju, ki je nastal vsied zadnjega govora ministrskega predsednika. Poljski posredovalci med vlado in Mladočehi se trudijo, da bi Mladočehe pregovorili, naj izločijo iz obstrukcije preradili na ministrski stol, bi igral ravno tako vlogo, kakor jo igra Pij X. kot papež.
Pa tudi če bi bil Pij X. krepka individualnost, zmožen in usposobljen za svoje mesto, bi nikdar ne mogel doseči, da bi se izpremenil cerkveni kurs, ki vodi v propad. Lakomnost in požrešnost sta vzrok, da je prišlo do reformacije, lakomnost in požrešnost sta vzrok, da se je izjalovil vsak poskus, združiti različne krščanske cerkve, lakomnost in požrešnost sta vzrok, da je ponesrečil vsak poskus, postaviti rimsko cerkev na zdravo podlago.
Naj je mišljenje posameznih papežev Že kakršnokoli, za postopanje, tendence in politike rimske kurije je to brez bistvenega pomena. Rim je oka menel, fosilna njegova natura je vzrok, da se Čedalje širši krogi odvračajo od cerkve.
Prvotna kristjanska cerkev se je v bistvu spremenila že pred 1200 leti. V prvotni cerkvi so bili duhovniki in lajiki resnični bratje, duševno in materijalno združeni in edini. Toda ta častitljiva cerkev je izgubila svoj značaj čim je nastala Curia Romana — množica časti in denarja lakomnih pisa-eev, špekulantov, advokatov in politikov, ki so spoznali, da ga ni lukrativnejšega podjetja, kakor je izkoriščanje verskih čutil. In to izkoriščanje se je praktici-
č unski provizorij in vladno predlogo glede italijanske pravne fakultete. Večina v če škem klubu nima ni6 proti tema, da ae točka o italijanaki fakulteti iztoči
Dunaj, 27. novembra. Govori se, da je za jutri sklican ministrski svet, ki se bo bavil z definitivno rešitvijo italijanske pravne fakultete v
Inomostu.
Za železniško zvezo z Dalmacijo. Dunaj,  27   novembra. Pod predsedstvom  grofa Harracha se je vršila te dni  konferenca železni škega odbora za progo K n i n - N o v i. Konferenoi je prisostvoval tudi od poslanec  generalnega štaba. Povedalo   se  je,   da  ae  je v Budapešti ustanovil konzoroij za gradnjo želez-nioe OgulinBihač. Zastopnik vojne uprave je izjavil, da armadno vodstvo  zelo  želi,  da  bi   se nova proga  izvedla  po   dolini   Une do dalmatinske meje ter bi se od tam spojila z dalmatinsko državno železnico v Knin. Temu načrtu bi se baje ne ustavljala ne Ogrska, ne bosanska deželna vlada.
Položaj na Ogrskem.
Budapešta,   27. novembra.
Včeraj so se primerili na vseučilišču veliki izgredi.   Dijaki  so razgrajali,
ker rektor ni dal odpreti glavnih vrat. Pred vseučilišče je prišel velik policijski oddelek. Dijaki so z balkon?- napadli policijo s premogom. Ker je bil pri tem zadet tudi mestni poglavar, zapovedal je policiji vdreti v vseučilišče. Na hodnikih je nastal boj med policaji in dijaki ter je bilo mnogo dijakov ranjenih. Akademični senat je protestiral proti policijskemu nastopu Predavanja ua učiteljišču so ustavljena dokler ne nastopi zopet mir. Dijaki imajo svoj demonstracijski odbor 30 članov. Pri današnjih protestnih shodih se je bati velikih izgredov, vsied česar je vojaštvo cele garnizije konsignovano.
Ustava na Ruskem,
Petrograd, 26. novembra. Toliko novih nad obetajoče zasedanje zemstva se je zopet zaključilo. Z* konstitucionaino ustavo je izmed 127 zastopnikov zemstva podpisal 101 zastopnik devet točk, v katerih se zahteva, da se mora vsaka prednost pri udeležbi državne uprave izključiti, ker borikratično vladanje, ki loči najvišjo oblast in narod, tvori ie tla za upravno samovoljnost. Pravi razvoj države in oelokupnega življenja je le mogoč, ako sme vsa človeška družba se soudeleŽevati uprave. Neobhodno je potrebna svobodna beseda, svoboda tiska, shodov in združevanj. Osebne, državljanske in politične pravice vseh državljandv morajo   biti   enake.   Neobhodno je
ralo s cinično brezstidnostjo. Vse za denar — je bila edina parola. Za časa papeža Gregorja XI. je bilo ob enem ekskomuniciranih sedem škofov, ker niso mogli plačati silno visokih pristojbin za svoje imenovanje. Kardinal Jakob de Vitry je pisal 1. 1216: „V kuriji se bavijo samo s politiko s kralji in z vladami ; o verskih rečeh se še govoriti ne sme." Z velikansko hinav-ščino je cerkev „perfidnim Zidom" in „dobiČkalakomnim trgovcem" pod smrtno kaznijo prepovedala jemanje obresti, dočim so papeževi vse dežele izsesavali kakor prave pijavke. Ko je papež Nikolaj HI. 1. 1279 hotel mino-ritskega generala Ivana iz Parme ime novati kardinalom, je ta ponuđeno mu povišanje odklonil. Ko ga je papež vprašal, zakaj da ne mara sprejeti visokega dostojanstva, je pošteni menih odgovoril: „ker se bavi rimska knrija samo z vojnami in z goljufijami (truffce) za izveličanje daš pa se že davno več ne meni. In sveta Brigita je rekla : „Papež je hujši od Luciferja, papež je morilec zaupanih mu duš, ki preklinja nedolžne in prodaja pravične za umazan dobiček."
Ta gnili, vseskoz korumpirani re-gime ni samo zaradi tega že takrat propadel, ker je rimska kurija v obrambo tega sistema še o pravem času uvedla sveto inkvizicijo.
(Dalje j
tudi potrebno, da se ljudski sestop niki aktivno aoudeleftujejo pri zako nodajštvu in za potrjeuja državnega proračuna. — Zessstvo pa najbrž« s svojim načrtom za sedaj še ne bo imelo sreče, ker ima najhujšega nasprotnika v kneau Sipovu pa tudi v — oarju. Edina zagovornica ustave je sarisa. Z načrti zemstva se bo pečal spomladi kongres plemskih maršslov v Moskvi.
Francosko-ruska zveza.
Pariz, 27. novembra. Pri raa pravi o proračunu za ministrstvo zunanjih zadev ae je posl. Dubief dotaknil tudi rusko-franooske zveze. Minister Deioasae pa ga je prekinil s besedami: Zveza ni bila nikoli koristnejša kot sedaj in nikoli nismo imeli boljše prilike dokaiati, kako zvesto se držimo zvezne pogodbe, ki varuje trajne koristi obeh narodov!
Pariz, 27 novembra. Zbornica je sprejela vse točke proračuna; pri točki »poslaništva« se je proračun znižal za zneaek, ki ae je dose-daj izdajal za poslaništvo pri Vatikanu.
Dnevne vesti.
V Izubijani, 28. novembra.
— Osebna vest. Gimnazijski ravnatelj g. Josip Stare je stopil
v pokoj. Bil je dolgo vrato let profesor in oelih 13 let ravnatelj v Zagrebu. Svoj pokoj hoče uživati na Bledu in v Ljubljani. Na Bledu si je namreč nakupil vilo.
— Trst in Ljubljana. V »Politiki« se pod znamko »E ne eudslawi-sohe Stimme« oglaša nekdo — prej kot ne iz dr. šusteršičevega kluba — z novo idejo glede slovenske pravne akademije. Jedro te nove ideje tiči v predlogu, da naj se vstanovi slovenska pravna akademija in sicer obenem z dotično laško pravno akademijo. Ti novi misli nasproti poudarjamo pred vsem, da bi bili nas, ako smo jo mi slučajno sprožili, brezdvojbeno takoj posadili na izdaj s k i stoke in da bi ravno praška »Politika« v ta namen prav rada bila našim ekeekutorjem odstopila predale svojega nemškega lista. Ker pa se je misel sprožila iz srede lepega kluba, je se ve hiperpatrijo-tična! V zadevi sami bodi za danes dvoje omenjeno. Najprej smo mnenja, da »jugoslovanski glas« v Politiki precej pretirava, če bombastično piše, da je zbližanje med Slovani in Labi v Dalmaciji, Istri in na G >riškem velikansko napredovalo. Bojimo se, da se je člankar Politike zagledal v nekako politično fato morgano, in da se prav kmalo prebudi sredi peska s suhim grlom. Mi ne stojimo na stališču, da je sprava med Lahi in Slovani nemogoča; gotovo pa je, da se ia sprava ne bode dala kar tako ležerno iz rokava stresti, kakor oznanja »jugoslovanski glas«. O tem smo že pisali in hočemo še pisati. Drugo, kar omenjamo, pa je to-le. Ko smo svoj čas izrekli ponižno mnenje, da bi Slovencem na Spodnjem Štajerju vendar le kazalo, sprejeti čisto slovensko gimnazijo v slovenskem Žalcu, ter tako oslabiti pozicijo nemškutarskega Celja, bili amo veleizdaje;! In tudi praška »Politika« nas je radi tega parkrat prav pošteno obroala. Tu pa bo gre za vseučilišče, torej za vse kaj drugega, nego za ponižno srednjo šolo. Gre se dalje za slovensko vseučilišče, koje se mora, ako naj ima kaj prihod-njoati, ustanoviti se v prvem in glavnem mestu cele Slovenije. T o j e v Ljubljani! V tem pogledu bi moral biti izključen vsak kompromis, in pod mizo naj se vrže vsako bo-ichuo muenje, ki ne more drugega doseči, nego da se pokvari in zastrupi dobra stvar. Kaj bočeto s slovensko pravno fakulteto v Tratu, v tem okuženem in nemoraličnem la-honskem pomorskem mestu f Kje pa naj prosperira! Slabotno dete bede, od trenutka, ko bi se ustanovila, in vsekdar potem! Tudi o tem hočemo še razpravljati! Oportunist v Pragi nam pa na široko in dolgo naklada, da je  sedaj  čas, v katerem
bi ee dal doseči junetim med slovensko in laško fakulteto. Če ie hočete oportuniati biti, čemu pa ne napravite Še enega koraka dalje, ter ne zahtevate, da naj ae junetim u stvari m ed laško fakulteto v Trstu in slovensko fakulteto v Ljubljani. Ta jun«-tim bi se dal pri takih razmerah gotovo prej in lažje doseči nsgo juno timza Trat. Pričakujemo torej, da tudi v tem oairu »lugoalovanaki glas« kaj od sebe da, in da nam v kratkem pojasni svoje stališče. Ako naj zmaga eportunizero, smsga naj zdravi oportunisem. To je naše mnenje.
— Poglavje o nacionalizmu.
Katoliška cerkev je od nekdaj stala na stališču, da je smrtni greb, ljubiti svoj narod in svojo domovino, kajti cerkev je internacionalna in kot taka ne more biti prijateljica nacionalizma. Cerkveno stališče je tudi dandanes isto kot je bilo pred stoletji, čim ae je začelo v Avstriji narodnostno gibanje, so mu začeli tudi Škofje nasprotovati. Izdali zo slavnoznani skupni pastirski list, v katerem so proglasili narodnost za poaledioo greha, za sad babilonske zmešnjave, in to isto misel varijirajo leto za letom. Tudi v zadnjem skupnem pastirskem listu zastopajo taisti nazor, samo ne upajo se več tako jasno govoriti, ka kor so govorili še pred nekaj leti, kajti narodna zavednoat je mogočno
narasla in če bi jo škofje tako očitno žalili, kakor ao smeli in delali pred Jeti, bi se jim znalo slabo izplačati. Tekom zadnjih let ao »Proč od ri movci« naučili škofe kozjih molitvic. »Slovenec« pravi, da škofje obsojajo le tisti nacionalizem, ki ne pozna Boga in ki nima zmiala za pravičnost. To je jako cenena in jako puhla fraza, ki morda kakemu katohško-zmešanemu baoku imponira, drugemu pa nikomur. Kakšen pa je ta nacionalizem, ki nima zmisiaza pravičnost? V Celju na primer so Nemci gospodarji že stoletja. Nemci pravijo, da je pravično, Če ostane Celje nemško, Slovenci pa pravimo, da imamo pravico zavzeti Celje, ker je ves južni Stajer slovenski in ker celjsko nemštvo ž vi cd zaslužkov, ki mu jih dajo Slovenci. Kaj je torej pravično? Ali je Celje za Slovence »Fremdes Gebiet«, kakor je svoj čas pisal dr. Šusteršič in imajo torej Nemci prav, ali imajo prav Slovenci ? In dalje: Slovenci pravimo, da hočemo biti gospodarji na svojem ozemlju in zahtevamo zase pravice hišnega gospodarja, — ali se to strinja s tiste »odločnostjo«, o kateri so pisali avstrijski škofje. Naj nam »Slovenec« jasno in točno odgovori: Ali je pravično ali krivično, če hočemo Sio-venoi zavzeti Celje in Če hočemo biti hišni gospodarji na svojem ozemlju in kaj je sploh po pastirskem listu krivično in kaj je pravično. Take stvari se ne rešujejo s samimi bese dami, marveč jih je treba pojasniti na konkretnih slučajih. Torei na delo, hlapci avstrijsk h škofov!
— Častna zadev/a dr. Su-ster&ića. čitatelji ae gotovo še spominjajo častne afere, ki je nastala za časa deželnozborskega sasedanja med dr. Šu*teršičem in grofom Bar bom. Dr. Suateršič je dotične protokole objavil v »Slovencu«. Mi smo bili tako velikodušni, da jih nismo vzeli v pretres, kajti vsako stvarno pojasnilo tistega protokola bi bilo pomenilo moralično justitikaoijo dr. ŠusteršiČa. Toda mi smo bili velikodušni, ker nas privatne afere dr. 3u steršiča in grofa Barba zanimajo le v toliko, kolikor nam to nalaga Časnikarska dolžnost. Izpolnjujoč to dolžnost, beležimo, da je grof Barbo vso zadevo odstopil vojaškemu častnemu sodu, k i je njegovo postopanje odobril in s tem pripuz na 1, da dr Šusteršič ni zmožen dati častnega zadoščenja.
— Klerikalna gospodar« aka organizacija, ki je'zadobila po svoiih falsificiranih bilancah in računskih sklepih tako velik renomć, je raztegnila svoje delovanje tudi na Dalmacijo. Dr. Krek je bil te dni v Dubrovniku in je tam lovil dalmatinske zadruge, naj pristopijo kranj-
ski klerikalni organizaciji. T ealsj* tinskih   zadrugah   noraje vladati čudne rasmere, da hočejo te sadrege pristopiti kranjski klerikalai organizaciji.
— Nemško pobalinstvo.
Ker rektor, oziroma akadssjični senat graške anivsrie nista nttregla zahtevi nemških buršev in nista dala odstraniti tabel alovaeakih dijaških društev, ao nemški dijaki rabili ailo. V mraku, ko ni bilo nikogar na nni-verzi, je prišlo do 200 nessških dijakov, ki to s barvami premazali napise in barve na deskah alovanakih dijaških društev. Preiskava ne be imela nobenega uspeha, tako se je rektor že sam ivrazil.
— ,,Sudmarn" |a društvo, ki ima namen, podpirati gospodarsko nemške rojake v slovenakih krajih. Sedaj smo v gorenjeavztrijskem deželnem zboru izvedeli, kako za v tem društvu dela z denarjem, ki je »nafehtan« po vaeh nemških pokrajinah. Poalaneo Palkner je povedal, da je to društvo lani v obliki posojila odštelo 14000 K — »G azerTsg-blattu«! To se imenuje »podpiranje rojakov v slovenakih kraj h«. Mimogrede bodi še omenjeno, da je »Sod marka« imela v neki gostilni shod, da pa se je pred shodom morala iz dotične gobe odstraniti podoba avstrijskega ceearja in na njeno mesto cbeaiti podoba nemškega cesarja in kneza Bisoaaroka.
— Nemška nestrpnost. Na
Štajerskem je postal deieini odbor v narodnem oairu Že tako blazno nestrpen, da hoče sedaj zatreti eelo slovenske —babice! Te babice morajo biti nemškim kulturonoseem pač silno nevarne! Štajerski deželni odbor je prišel sedsj zopet v položaj, da je razpisal 17 itipeudij za bodoče babice. Pogoj pa je, da morajo tudi prosilke slovenske narodnoati biti zmožne — nemškega jezika. To znanje je za babice silno potrebno Če ne zna nemški, najbrž ne more nobenemu novorojenčku več pomagati na beli dan. Ko bi ti graški iakobinci vedeli, kako so smešni! Nemški socialni demokratje imajo vendarle prav, da nobene nemške stranke tako ne prezirajo, kakor te gra<ke nacionale?.
— Botra je zavrnil v/ Pevmi na Goriškem kurat Kumar, češ, da beter ni bil za Velikonoč pri spovedi. Kdo pa naj hodi k popom Ku marjevega kalibra k spovedi Duhovnik, ki hoče b1 ti spovednik, mora biti vsaj vreden, da se mu človek zaupa, a takih duhovnikov je že tako malo, da hodijo k spovedi skoro samo še stare babe.
— Nova era v Trstu. Novi tržaški namestnik, princ Hohenlohe, je že pokazal svojo barvo: postavil se je popolnoma ca stran laške ži-dovsko-iredentovske stranke. To pri čajo njegove odločbe zastran volilne pravice železničarjev m občinskih slug. Železničarjem je princ Hohenlohe volilno pravico vzel, občinskim slugam pa jo je priznal. Stranka dr. Veneziana je s tem jako zadovoljna in to ni čudno. Tudi korespondenco', urad gre tej stranki na roke. Zamolčal je popolnoma, kar se je godilo one dni, ko ao zborovali zaatopniki italijanakih občin. »Reiebapoat« piše o tem takole: »Zadnjo nedeijo so tržaški irredentisti demonstrirali na Velikem trgu pevajoč revolnoionarno Garibaldijevo himno. Zraven so vpili: »Morte per V Imperatore, mor te al i' Imperatore Franoesco G useppe!« Na stotine prič je konstatiralo, da se je vpilo — kar sc je v zadaji državno zborzki seji v neki interpelaoiji dokazalo — na tržaškem trgu, v sredini mesta, pred neposredno bližino vladne palače tudi »I v iva Luc oh en i!« Torej živio savrstnsmu morilcu cesarice Elizabete! Iz tega lahko sklepamo, da ao se tržaški irredentisti že zvezali z anarbiatiškisai elementi, da dajo svojim iibruhoaa večjo moč. A glejte! Policijski ravnatelj Busich prepove policijskim organom nastopiti proti vcleisdajakim demonstrantom in jim ukaže le takrat nastopiti, ako bi prišlo do nasilnoati.« Ako je to res, potem seje pričela na Primorskem nova jako zamašiva politična doba.
— Sumljivo početje. »Slovenec« ima te dni mnogo tkrbi s slabimi posledicami pleamh šol. Naj prej je pisal o »zločinu«, ki se je baje zore iti. sedaj pa prezvekava to »zmahtno« stvar z velikim veaeljem Razna društra ao »Slovenca« v in-seratih opetovano pozvala, naj pove, v kateri plesni soli se je zgodila »predbaci vana nemoralnost«, a odgo ▼oriti neće, ker bi rad vzbudil mnenje, da se gre za šolo, v katero hodijo dijaki Vsa pisarienje je prava klerikalna lumparija. Nas sicer stvar sama prav nič ne briga, ali informirah smo s-» o nji in zato lahko nekaj povemo. V »Katoliškem domu« je več plesnih šol. V eno teh šol. kamir pa ne hodijo dijaki ali meščanska dekleta, je hodila tudi neka lSietna šivilja. Prod kratkim je ta šivilja, ko je bil ples končan, šla z dvema mo škima se zabavat v različne goittine in končno je šla sama in prostovoljno s svofima spremljevalcema v stano-novanje enega teh moških. Tri ttdoe po tem dogpdku je punica začela naenkrat pripovedovati, da je bila ono noč tako pijana, da ne ve, kaj se je z njo zgodilo. In zdaj pride najzanimivejše: »Sioveneoa je prinesel prvo ve9t o tem dogodku dan prej kakor se je stvar naznanila pristojni oblasti. Med »Slovencev:« notico in med ovadbo je torej neka posebna zveza in ta zveza zsdobiva posebno čuden značaj po izreku zdravnikov, dadekl* — sploh  ni bilo onečaščeno
— Imenovanja. Sodni kan-celist v Vipavi g Fran Dekle v a je imenovan rfictjaiom istotam. Av-sku'tant jr. Fran Vidmar pride it Gorice v Rovinj.
— Repertoar slovenskega gfedaličća. Jutri v torek se igrajo prvič v sezoni „Legionarji" izvirna narodna igra iz Napoleonove dobe spisal Fran Govekar, godbo zložil Viktor Parma. Gospod pisatelj je priljubljeno to narodno igro deloma popravil ter predelal in se bode jutri predstavljala tako, kakor je izšla v Gabrškovi zbirki v tisku. Glavne vloge so skoraj vse v istih rokah ko pri laoski premijeri, tako znameniti tip Boštjana Ježa gosp. Vero vse k in njegove žene Barbe gospe Danilove, le vlogi Ferdinanda in Lavre sta na novo zasedeni ter igra prvega gosp. Nnčič, drugo pa gdč. Noskov a. Pri predstavi sodeluje operni moški zbor ter slavna ljubljanska društvena godba.
— Slovensko gledališče.
-Dijak-pro8Jaku spada med najbolj znane in najbolj priljubljene operete. Vsled svoje ljubeznivosti, neprisiljene melodijozuosti in zabavnega dejanja se je ta opereta že četrt stoletja obranila na odru in se je občinstvo še dolgo ne bo naveličalo. Dokaz tega je velikanski uspeh, ki ga je imela ta opereta pri sobotni predstavi na našem odra. Mladina je kar vriskala veselja, vse občinstvo pa je ploskalo tako, kakor le <ib izrednih prilikah. Predstava je to tudi zaslužila, zlasti v glasbenem ozirn. Že leti bi bilo pač nekoliko več poleta, malo več presernosti in manj težkega resnega nastopanja v igri, ali od opernih moči pač ni zahtevati, da bi bile enako dobre tudi v operetah, ki se pri nas skoro nikdar ne predstavljajo. Med vsemi močmi gre prvenstvo tudi to pot gospe Skalovi. Uživila se je popolno v svojo vlogo. Njena igra ni nikdar prazna, nikdar šablonska in zato spravi tudi vsako vlogo do popolne feljave. Kot Lavra je bila mičiia in gracijozua in je krasno pela. Njen partner gospod Orželski ni bil popolnoma disponiran, a se je potrudil, da svojo vlogo kar najbolje izvrši. „Bel cantou je tisto sredstvo, a katerim si je pridobil gosp. Orželski vse simpatije in po katerem se je odlikoval tudi v ti vlogi. Olleudorfa je igral g. Peršl. Pel ga je izvrstno, ▼ igri pa smo pogrešali nekoliko več komike. Prav toplo pohvalo zasluži tako za igro kakor za petje gdč. Stol-zova. V drugem dejanju sta z dvo-spevom »Jaz ljubim te" imela posebno lep uspeh gdč. Klemen t o v a in gosp. Lebeda. Gosp. Verovšek sicer ni pevec, a igral je Entericha z neodoljivim bamorjem in pristno komiko. Vse priznanje zaslužijo tudi gospa Bergan-tova iu gg. Ambrož in Dragutinovič. Tudi zbor se je vrlo dobro držal. VzpriČo res čudovito velikemu uspehu te predstave ne dvomimo, da sledi de mnogo repriz te briljantne in efektne operete.
—    Javno predavanje iiSplo#n«kga slovenskega žen Skegaa društva". Že tri  leta prireja   s Slovensko   žensko    društvo v
Ljubljani javna predavanja, ki so bila vsa dobro obiskana, toda toli ogromnega navala, kakor pri snočnjem predavanja   vseučiliščnega profesorja  dr. V. pl. Šercla, doslej Še ni bilo. Vsi  sedeži so bili zasedeni, dame in gospodje  so  stali natlačeno kakor slaniki. To je dokaz, kako gorka je   želja   ljubljanskega   občinstva po predavanjih, v prvi vrsti pa dokaz kolik ugled nživa g. predavatelj v vseh slojih ljubljanskih, ki znajo ceniti veliko žrtev, ki jo prinaša gosp. vseuč. prof. pl. Šercl s tem, da podaja iz ogromne zakladnice svojega učenjaškega znanja zanimive odlomke v popularni obliki. Ne moremo si kaj, da bi tu izuova ne poudarjali,  kako  lepo,  elegantno slo venŠčino govori g. vseučiliščui profesor dr. pl. Šercl. Jezik mu teče gladko, kakor da je rojen Slovenec; vsaka beseda je skrbno izbrana in premišljena. G. predavatelj si je izbral sinoči zlasti za ženske velezanimivo in poučno tva-rino. Govoril je „0 ženskah v stari Indiji"; in ker pozna g. vseuč. prote sir sanskritski jezik prav  tako, kakor slovenskega in še nebroj drugih, je pre študiral z njemu  lastno marljivostjo in nataučuostjo šege, navade iu naziranje starih Iudov, ki so bili sila pesimistični ter so se zlasti radi vdajali misticizmu. Kakor pričajo razni izreki saukritskega jezika, so imeli ludi o ženskah vobče precej slabo mnenje. „Ženska je utelešena laž,   poosebljena   nečimernost in nepravičnost," se glasi neki izrek starih Iudov. In zopst dalje: „Brahma je dal ženski malomarnost, lenobo, nagnenje k nakitu, laž, jezo . . . Ženska ne sme biti uikdar neodvisna; kot otroka jo straži oče, potem soprog, a naposled sin. — Z žensko je težko  modrovati, ker ne  pozna  logike,  njeni  zaključki so krivi  kot  kačja  hoja, njen  spomin je slab . .     Druge   prislovice  zopet pa kažejo, da so stari Indi ženske visoko spoštovali. ,Ženske so nadarjene, imajo tine občevalne oblike, bistro navzočnost duha, poznajo dobro umetnost, izviti se tudi iz najtežjih položajev. Kjer se ženska spoštuje, tam se radujejo bogovi, ženska je steber sreče, največji zaklad.u Odgoja žensk   v   stari   Indiji   je   bila jako skrbna iu temeljita. Dekleta so se učila risanja,    slikarstva,   godbe, matematike,   zgodovine   iu  sanskritske slovnice. Že   stari   Indi   so  imeli mnogo nadarjenih   pisateljic   ter  jako usposobljenih učiteljic sanskritskega jezika iu sanskritskega slovstva.   Vendar pa niso smele govoriti ženske klasičnega sanskritskega jezika, marveč so govorile v narečju. Pri starih ludih je bilo razvito   mnogoženstvo   in   mnogomoštvo; enoženstvo  se je  omejevalo  na nižje kaste.   Zelo razširjen je bil tudi hete-rizem ; a te hetere so bile visokona-obraŽene,   duhovite   ženske, velikega ugleda in so se navadno omožile pozneje  z   visokimi  dostojanstveniki in in celo s kraljeviči. To le prav kratek nedostaten izvleček tega velezanimivega predavanja.   G. predavatelj je žel za svoje instruktivno predavanje prezaslu-ženo priznanje.   Iskreno želimo, da bi kmalu zopet slišali g. vseuč. prof. drja. pl. Sercla.
— Gospodinjska sola« I« odbora t*ga prekoristn^ga nsrodneg* zavoda se nam poroča: V odborovi seji dne 23. novembra t 1. konstituiral se je na novo izvoljeni odbor sledeče: predsednica gospa dr. Ko kaljeva, predsednice namestnica go?p% \r. Tavčarjeva, blagijničar-ca gicVa. Kadivčeva, nje namestnica tr S Maroltova, tajnica gospa dr Hribarjeva, nje namestnica gospa dr. Korunova. Nadzorovalne dime s> erg.: Peruškova, Govćkarjeva, Šubičeva, ProsenČeva. Gogo lova, Fl e i sch m a n o va, K a i z e I j Šercljeva, dr Oton Papeževa, Jerinova, Mosova. Slednjič ur* kel je odbor po končanem dnevnem redu, ki je bil s konšlttusranjem odbora in imenovanjem nadzorovalmh dam izčrpan, svojo zahvalo in priznanje gospodični Ra vn i ka r j e v i kot društven* gospodinji za njeno požrtvovalno delovanje.
— Narodni kolek I Zdi se mi, da je dobila družba sv Cirila in Metoda v narodnem ko'ku močan vir dohodkov. Ker pa ima obilo potreb in jo čaka ogromno dela, treba podpore kar se da dvigati. Zlasti se da to baŠ z narodnim kolkom, s katerim se spravi naiširše sloje do tega, da bodo prispevali na leto e par desetieami. Ako vsak Slovenec da na vsako karto, na vsako pi«mo, na vsak račun le eden nar. kol L. bodo to velike vsote! Da se ga pa »pravi -Čisto med ljudi, predlagam: Zdaj, ko pojdejo akadem ki — i sred nješolci! — na počitnice, naj vzame vsak s seboj, recimo, 1000 kolkov. Razpečal jih bo Uhkn med svoj mi znanci in znankami. 2* iz vljudno u jih bo marsikdo kupil 20 30 Če j h pa ostane, se lahko vrnejo. In sicer naj bi naša akadem. društva jih to-iiko naročila pri družbi sv. Cirila in Metoda, da bi jih vsak član i sebni vzel v razpečavanje. Po počitnicah izroči vsak »kupljeni dcnnr društvu in to ga pošlje družb' Z računi hi bilo čisto malo dela. Ooentm a - pri
tej priliki gleda na to, da bo v vsakem večjem aslu kdo, ki jih bo vedno imel na razpolago Saj se bodo gotovo dobili ljudje, ki atore kaj brea dobička, posebno ko ne bo pri tem nobenega dela. Ali ne bi kazalo na praviti tudi malih lepakov a primernim pozivom za trgovine, kier ce do biva kolek? S tsm, da družba sama razpošilja koleke in ie v tako majhnem številu, se jako dosti izgubi za poštnino. Ooenem je tudi grozno ne potrebnega dela. Se ti ne bi dalo temu odpomoči? G ituvo bi bilo par narodnih trgovin v Ljubljani, ki bi rade volje prevzele razpečavanje tudi na veliko, namreč za gotov denar in osebno. V L ubl.ano bodi večinoma vsakdo večkrat v letu. Ta bi v teh trgovinah z drugimi potrebŠČi nami vred nakupil tudi kolkov. Trgo-veo bi a tem ne imel skoraj nobenega dela. Ako mi pa pošlje kaj po poŠti, no, potem mi lahko priloži tudi naročeno število kolkov, ker to ne atane nič več. Družbi bi bilo s tem jako dosti dela prihranjenega. Trgovci, ki bi prodajali na veliko, bi dajali seveda le za gotov denar, dočim bi oni sami družbi plačevali vsoto za razprodane koike. Slično bi ae dalo napraviti iudi v večjih centrih po deželi. Kdor pa ne more na ta način kuaiti si kolkov, si jih naroČi pri družbi sami, a kar se da veliko število skupaj, ker sioer pošta preveč vzame in tega ae moramo vedno izogib-ti. M slin«, da bi se na tak organiziran način dal kolek spraviti do vel kanskega prometa. Zlasti zdaj o Božiču! Lepijo pa naj se ko leki poleg poštnih znamk tako, da |ih zadene poštni pečat, ali pa jih sicer prečrtati, da ao nerabni za drugič!
— Umrl ie v soboto v gradu H -li-rKu pri Planini knez H u gon Wiiidisohgratz Pogreb bo v četrtek ob pol 11. uri iz grada v rodbinsko grobnico
— Poročil se je v Gradcu zdravnik pri Zg. Sv. Kunigundi na Štajerskem g. dr. F r. Čeh z gdč. Ado Tratenškovo, hčerko višjega poštnega kontrolorja g. Traten-ška v Gr d->u.
— Zadrugi izvosčkov v Ljubljani |e mestni magistrat z a ne 29. oktobra 1904 potrdil sklep zadružoega zbora ki določa, opiraie se na § 54 II. odstavek obrtnega reda in n« § 3. fijaker&kega reda, da počenši s 1 novembrom t. J. ne sme imeti en in isti podjetnik na stojišču v nobenem slučaju več voz nego dva. Dalje tudi ne sme postavljati en in isti podjetnik svoph vozov oh istem času na več stojišč Prestopki se kaznujejo po določilih fijakarskega reda.
— Zasulo je državno cesto pri Sv. Ani nad Triičem. Piaz je popolnoma razdjai cesto z opor nimi zidovi vred na dolgost 20 metrov. Promet je ustavljen. V nevarnosti je tudi neki most. Skoda 89 računi na 40000 K.
— Poakuiena goljufija. Gimnazijatec Kjoiper iz Ptuja je poskusil na pošti vprizortti premeteno goljufi o Vplačal je pri pošti v Ma riboru za firm j Pucb v Gradou 1500 kron — katera svota v kovanem denarju je bila zavita in zapečatena in opremljena s pečatom ptujske posojilnice. Uradnik ni pregledal zavitkov takoj, a zvečer je prišel na to, da je v enem zavitku mesto desetkronakih zlatov bil deaetvinarski drobiž, v drugem zavitku pa namesto srebrnih kron 20/inarski drobiž. Fanta, ki je sedaj na ta način že drugič poskusil ogoljufat' oofito bo seveda zaprli.
— 40.000 kron škode je napravila vsled zadnjega deževja močno narasla Soča, ker je nad Soi-kanom izpodnesla vse priprave za veliki most, podrla postavljene stebre in odnesi« mnogo materijala.
— Strašna noč na morju. V noči od petka na soboto je v Trstu divjala burja kar se je dalo. Odtrgala je pri Sv Andreju enajst splavov, ki ae rabijo za dovaianje kamna za pri-stanske 7gradbe, in j»h odneela ven na razburjeno morje. Na teh splavih je blo — 14 ljudi. V temi niso vedeli, kam jih nese vihar. SpUvov niso mogli dirigirati, ker je bil vihar premočan Tako so v smrtnem strahu prebili vso noč. V soboto zjutraj je šlo več parnikov splave iskat in so jih tudi srečno našli, a š t i r j e možje so bili v noči ponesrečili in utonili v morju
— „Klub jugoslovanskih agronomov11 na Dunaju si je
izvolil za zimski tečaj sledeči odbor: eand. agr. Ras t o Z i d a n š e k , pred-sediik; stud. kult. tehn. Julijo Brflokner, podpredsednik; eand. agr. Anton P o d g o r n i k, blagajnik ; stud. foreat Josip Kenda, tajnik; stud. for SvetozarZrnicin stud. agr. Matej Kosmač, preglednika.
— Izpred SOdidca. Kazen ske razprav* pri tukajšniem deželnem sodišču:   1.) Jožef Onrul, hlapec v Nomnu, je peljal s kolodvorske postaje v Lescah za stavbenako
tvrdko Chieriei in Picka 5 zabojev dinamita in 5 sodčkov smodnika v Namen. Čeravno je hlapec Obrul večkrat voail razstreljivo je opustil v tem slučaju vsa tiate varnostna od radbe pri tako nevarni vožnji, ki jih predoisuje zakon. Vozil jc to razstreljivo v nočnem času po najbolj obljudeni cesti, in ker ni bil tovorni voz z deskami aadelan, je izgubil med vožnjo v Ž ^ lečah 3 zaboje di na mita Dva od teb zbojev ao našli drugi vozniki in jih položili na kraj oeste. Nedolgo potem je pa Jtnez Pazler iz Lesc peljal 100 kg cementa in ker je bila t»ma, je Čel njegov težki voz čez tretji dinamitm zaboj, ki ga je atrlo in tudi nekaj dinamit-nih patron razdrobilo. Veščaki so izjavili, da je bil to izreden slučaj, da ni valed te velike teže in drg-nenja voznih koles eksplodiral dinamit. Pazler je voz ustavil in šel z voza gledat, kaj da je pod kolesi in oele sedaj je spoinai v kakšni veliki nevarnosti, da ae je on a svojim vosom nahajal. Jožef Obrul je bil zaradi navedenega pregret k a obsojen na 2 meseca atrogega zapora, poostrenega a poatom in trdim ležiščem. 2. France Kandare, gostilničer v Klano«h, je na občinski poti dela-jooega Komidarjevega hI p ca Jurja Trudna, ker ga ni ubogal, z držajem motike udaril po roki ter mu zlom;I na levi roki spodnjo kost. Obsojan le bil na 6 tednov ječe. 3 j Anton Brantselj, Srojač iz Cerkmee, |e občinskega redarja Antona Urbiča, ko je hotel me t prepirajočimi ae fanti s potegneno a*bljo napraviti mir, zgrabil za sablo, ter je ni hote) vzltc redarjevemu opominu izdustiti. Ob sojeu je bil na 2 meseca težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Nazaj hodi. Dne 24. t m.
se je bil hi«ptc Leopold Jerala opil in samovoljno zapustil službo pri nekem pekovskem mojstru. Drugi dan, ko je bil hlev zaklenjen in ni bilo nobenega doma, je prišel Jerala nazaj, vlomil v blev m ukradel dva biča in še nalašč razbil ključavnioo in poškodoval vrata. Tretji dan je nagajivec zopet prišel nazaj in ko je videl, da je že vse popravljeno, kar je bil prejšnji dan pokvaril, je zopet razbil vrata in napravil do 20 kron škode. Sidišče ga bode poučilo, da tako hoditi nazaj ni dovoljeno.
— Konjska oprava je bila zamenjana dne 26. t m. na dvorišču gostilne Jožefe Dolinškove posestniku Francetu Perku iz Zienake vasi št. 12 Perkova oprava je bila še nova, vredna 36 Kt a zamenjana je pa sko rsj brez vsake vrednosti.
— Goljuf i ca. Služkinja A. Kra-šovec je v neki prodajalni na ime Koslerjeve kubarice vtela krila in je neki drugi služzinji poskusila ukrasti nekij obleke
— Aretovan je bit na južnem kolodvoru delavec Ivan Kastelic iz črnomeljskega okraja, ki se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
— Pobegnil je prisiljeneo Ivan Turk, 48 let star, rodom iz Rudena pri Velikovou. Turk je po poklicu mizar in je nevaren tat.
— Delavsko gibanje« V soboto je šlo iz Zagreba v Hrušico 12, v Heb pa 14 Hrvatov, 24 jih je šlo iz Lend Gisteina v Zagreb, 10 izSpol-nje Avstrije na R- ko. 9 iz Franken* felaa, 10 pa iz Hrušice na Reko. — Včeraj je šel poseben vlak z 719 Ogri v Ameriko. — V nedeljo se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov. — Iz Hrušice je prišlo 400 Hrvatov, ki so se odpeljali na Reko, na Westfalsko j.h je šlo 40. 30 pa v Heb — Iz Podbrda je prišlo danes 200 Hrvatov, od teh se |ih je odpeljalo 150 na Reko, 50 pa v Zagreb.
— Izgubil se je, ali bil od
peljan pred 14 dnevi majhen črn pes z rjavo liso pod vratom in nad očesi, rujavimi nogami, dolgim re po m in nepristriženimi ušesi (30I podganar) Sliši na ime »Miško«. Pred tednom dni bil je baje na Vrhniki brez znamke. Prosi se naznaniti proti nagradi 20 kron uredništvu »Slovenskega Naroda«.
—   Hrvaške   novice. —
Sabor je aprejel proračun v sploŠ nem in v podrobnoatih. — Pri ožji volitvi iz II. razreda v zagrebški občinski zastop je bil izvoljen dr Pajo T e o d o r o v i ć , kandidat neodvisne meščanske atranke — Hudo kaznovana občina. Okrajna oblast v Splitu je naložila občini Omiš 18.000 K globe zaradi norednosti pri uvozu koruze. — Novo trdnjavo zgradi vojno ministrstvo na otoau Molatu na vrheh B'guljama.
— Slovenei v Ameriki. Za črnimi aozami je umrlvCleve landu delaveo J «i, f Novak iz Pšioe pri Smihelu. — Vlak je povozil v L«<non«u Slovenca J isipa Jalovca, doma iz Sutne pri Kostanjevici.
* Majnov J se  novice. —
Moriloa Klein — iena in raot — ata se včeraj pripeljala do švicarske mej-) ter doapeta neaii že jutri na Dunaj.
— Porotna obravnava proti Jenneriu in njeg vim 8 sokrivcem se vrši 19. do 22. deo. pred dunajskimi porotniki.
— Skodova orožarna je imela v preteklem letu 545000 kron zgube.
— Mednarodni kongres za delavsko zavarovanje se bo vrš 1 prihodnje leto na Dunaju. V državnem nroračunu je v ta namen
določenih 25 000 K.
— Nemški cesar pride baje februvarja meseca v Opatijo ter bo stanoval v vili Amahii, in sicer ostane tan do Velike ncČi.
— Svetovna rasatava v Parizu s** zcpjt priredi leta 1920 v proslavo 50letmoe republike.
— Novo rusko posojilo v znesku 1,200 000 000 fr a n k o v se najame za dve tretnm na Francoskem, ostalo pa na Nemškem in Nizozemskem
Telefonska in brzojavna poročila.
Ceiovec 28. novembra. Shod nemških nacionalcev v Št Vido, na Katerem je govoril dr. L e m i s c h, 80 socialni demokratje raz nali.
Dunaj 28 novembra. Lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa na cesarja Viljema izraža samo zahvalo cesarjevo, da je bil grof Posado wsky poslan n\ Dunaj.
Dunaj 28 novembra. Demonstracije socialnih demokratov proti klerikalnemu ljudske šolskemu zakonu za Nižjeavstrijsko se je udeležilo kakih 10.000 oseb Pred magistratom je prišlo do boja s policijo in je bilo pet redarjev in mnego dragih oseb ranjenih.
Dunaj 28. novembra V današnji seji gosposke zbornice so Larnisch, Chlumeckv in Bilin-ski predlagali, naj se t.žbe radi žaljenja Časti, povzročene po časnikih, odvzemo porotnim sodiščem in odkažejo okrajnim sodiščem.
Praga 28 novembra Nema-džarski akademiki so imeli tu velik shod, na katerem sd prote-stovali proti novemu ljud-skošolskemu zakonu na Ogrskem
Inomost 28. novembra. V Schwatzu je bil krščanakosoeijalen shod, na katere m sta govorila Gessmann in Schraffl. Shod so socijalni demokratje razbili.
Budimpešta 28 novembra. Iz vladce stranke je izstopil tudi gref Geza Aodrassv Včeraj so bile tu velikanske proti vladi naperjene demonstracije.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 28.novembra Kuro p a t k i n poroč *: Dne 24. so Japonci začeli ofenzivo proti ruskemu oddelku, ki stoji pri Sinhenčenu, a so bili odbiti. Ponoči, ko ja bila gosta megla in je snežilo, so Japonci obnovili naskok, a Rusi so ohranili svoje pozicije. Ruske izgube so neznatne.
Petrograd 28. novembra. BSeverno agentstvo** javlja iz Muk-dena, da so Japonci v soboto poskusili spraviti več topov na grič Hvantaj, a so bili odbiti Ruski strelci so zasedli gozd Hankani blizu griča Putilov.
Petrograd 28. novembra. Po vodom odstopa admirala AI e k s e -jeva je izšel reskript, s katerim izreka car Aleksejevu zadovoljstvo z njegovim delovanjem in mu podeljuje red sv. Gregorja III. razreda
London 28. novembra. So botni naskok na P o r t A r t u r je bil najstrahovitejši med vsemi dosedanjimi nask< ki. Japonci so ves dan trdnjavo bombordirali, potem pa je šla infanterija v ogenj. Japonski naskoki so bili brezuspešni.
Lond on 28. novembra. Japonci so v soboto začeli nov splošen naskok na Port Artur, a vsled ljutega od pora Rusov niso dosegli nobenega uspeha.
Slcov*o ^• o<l« * ial-ne kapljice, krogljice In grenčica delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa / ««* timkturm iekai-mntjtt lmiccolija t> t uuf>(/«»i m« Dunajski vesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1264-22
9*>
APENTA
„i$med najboljših salinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840-7      Giuseppe Lapponi
telesni zdravnik Nj. Setosti papeJa. Zaloga v Ljubljani pri
Mihael Kastnerju in Peter Lassnuik.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 2G. novembra 1904.
4° # majeva renta.....
4* 8 srebrna renta.....
4*V„ avstr. kronska renta    . . „   zlata        „       . . ogrska kronska  „   .   . .
„ zlata 9 . . . posojilo dežele Kranjske . *Vi* o P°80Jil° mesta Sptfet . 4*/«°/. . • Zadar . *Vi°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/a češka dež. banka k. o.
*•/• i» n n Ž. O. . 4'/s*/0 zst. pisma gal. d. hip. b. 4*/,% pest. kom. k. o. z. 10"/- pr.......
*7.
100-
9985 100-15 llf-90
98*15 118-86
99-50 100-25 100 -10090
9985
9985
Hlago
100 20 10005
100- 35 120-10
98*35 11905 101—
101- 25
100- —
101- 90 10006 100*25
101-40! 102-40 107-45! 10845
41/i°/0 *ast pisma Innerst. hr.	100-50	101-50
*Vi%    i»      n     ogrske cen.		
	10050	101-20
*• P*9- °ST- kip. ban. .	100-—	10l-~
41,'/« obl. ogr. lokalnih Že-	i	
	100-	101 —
41,3,', obi. žeske inđ. banke .	100-75	101-75
4°/a prior. Trst-Poreč lok. žel.	98-50	
	99-50	100-—
•'/•    n   J04- žel. knp. 1 ffa .	| 308-25	31025
4*/t*/t av8t- P08-      *el« P- °- •	j 100 75	101-75
Brocko>		
Srečke od 1. 18601, ....	j 186-	18850
n       r v .....	273--	277 —
	162--	164 —
„    zem. kred. I. emisije .	j 306 —	316-—
n       u      i»   aX      * •	298'--	308- -
„     ogr. hip. banke  ... i	272 —	277-iO
„     srbske a trs. 100 —    . ;	94—	99 —
	13415	13515
Basilika        srečke.  .  . .	20-75	2175
Kreditne           n   .... j	479* —	489-—
Inomoške            „ ....	79-50	81-50
Krakovske           „ ....	87- —	92 —
Ljubljanske         „    .   .   . .	69'-	73-
A vat rad. križa  „   .  .  . .	64 —	56 —
Ogr.     „      „       „     .   .   . .	29-—	30-
Badolfove            r ....	66-—	70 —
S&lcbarške           „ ....	76 —	81 —
Dnnajske kom.   „    .   .   . .	524'—	534 —
Beliti* o		
	87-	88- -
Državne železnice    .... i	J 649*25	650-25
Avstr.-ogrske bančne delnice .	1630 —	1640 —
Avstr. kreditne banke	67475	675-75
Ogrske      „        „ ...	796-60	797 t>0
Zivnostenake       „ ...	249-—	250*—
Premogokop v Mosta (Brni) .	660 —	662'—
	[ 494 25	495 25
Praske žel. indr. dr.....	•2368 -	237S —
Rima-Mur£nyi......I	612-	514 —
Trbovljske prem. dražbe    .   . ;	308'~	318'—
Avstr. orožne tovr. družbe .   . !	535- -	539 —
Češke sladkorne dražbe .   . .	184 —	186-
V/ataSe.		
C. kr. cekin.......	11-34	11-38
	19-07	19-09
	2349	2357
	23'»3	24 —
al arke .........	117-50	117-70
Laški bankovci......	95-20	95 40
Rubi;i.........	253 75	254-75
	4-84	5'—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28. novembra 1904. Termin.
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   „ maj Oves     „ april
50 50 50 60
10-21 7 96 757 718
Efektiv.
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Vi&ia* niul morjem 806 3.    Srednji zračni tlak 730-0 mtt*
o Zi	Ćaa opazovanja	Stanje barometra v mm	5 £ E-< £»	Vetrovi	Nebo
26.	9. IV.	no 3	- 0 0	8r jvzhod	i oblaCno
27. n	7. zj. 2 pop	73i a i 731"0 j	- 10 2v	t\ 8Vzhodi oblaCno al. jvzb. jpol.oblaC.	
»	9, EV.	"315 1	— 30	er svzhod del. jasno	
23.	2. pop	7313 7314	34 0'4	al. jzahod oblačno el.jjvihod del. jasno	
Srednja temperatura sobote in nedelje: —0 2 in —0 7°, normale: 13° in 11°. — Mokrina v 24 orah: 0 6 mm in 0 0 mm
BBI
Zahvala.
Povodom bridke izgube naSega brata, svaka, oziroma nečaka, gosp.
mag. pharm.
Oskarja Herzig
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so rajnega apremili k Vfčnunu počitku.
Posebno se zahvaljujemo za izkazano sočutje in darovane krasne renče si. kranjskemu lekarniškemu
grem ju v Ljubljani, si. podružnici sploftndga avstrijskega farmacev-tišktga društva in C. zastopnikom ljubljanskih zdravnikov.
V Senju, 28. novembra 1904. 34Sg Žalujoči ostali«
Novosti
modnega blaga za dame, sukna in raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv. Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine
prosto. 2973-13
" DEBELOST ■
odstrani hitro in garant, neškodljivo Thielejev Ca| Za Odstranjenje debelosti. Najnnejša izpričevala. Zavitek 2 K (po pošti 2-50 K franko po povz.)
iz lekarne Jos. pi. loiok, Budapešta, Koenigs§. št. 12. ■ &>2< '-7 ■
soliiuTstaif aiije
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti, drvarnice in podstrešja, išče družina za 1. maj 1905. Vzame se tudi enonadatpopna hi«a z j malim vrtom, najraje v Sv. Jakoba okraju, v najem ali pa se pod ugod- j nimi pogoji kupi. 3325 3
Ponudbe pod Mt. majnik 190511 |
upravništvu „Slov. Naroda".
Učenec
ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj v trgovino z manufakturnim, špecerijskim, in galanterijskim blagom ter železnico. Več pove Vitus Mory, trgovec v šmihelu nad Pliberkom, Koroško. 3437-8
Grenčica
„Plorian"
in Uk6r
„Florian"
najboljša kapljica za Želodec.
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Mali ću \
Najboljše večerno razvedrilo za boljše družbe je ntrolao«nl kurz za d»mr In ajoepode la buljislli rodov In >Muk ponedeljek, ob S. i u  petek ou
pol s*, aaeeee, kjer se poučujejo najmodernejši plesi./
V kratkem se otvori  kura za otroke po lastni lahki metodi   P. n. rodovine vljudno prosim, da izvolijo takoj vpisati svoje otroke
Posebne ure vsak Cas dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah. Prijave In vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne v hotelu ,,pri slonu*4, soba ftt. 73. Z odličnim spoštovanjem 3407 -3 Giulio Morterra, plesni učitelj
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz TrozrLGgrsL reda.
VelJHven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selsthal v Auasee Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, ▼ Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, F: anzensfeste, Ljubno. Danaj, čez Selzth&l ▼ Solnograd, Inomest, *ez Klein-Reifling v Steyr, Linct Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11, ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 3. nri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez K le n-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v>*re, Prago, direktni voz I. in II razr. , Lipsko. na Dana) čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in 11 razreda). _ PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ori 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Aoisretten, Monakovo, Inomust. Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Belj; k. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ) — Ob 7. uri 1"2 m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-n>.ja čez Amstetten, Lusko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francnve vare, Karlove var;, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljnbno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inc-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Šmohorja. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno.rada čez Klein-Reining, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki. Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. Hri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 1*' m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m z ntraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve e Ob 9. uri 55 m ponoči samu ob nedeljah in pravnikih >n le oktobra. — Čas prihoda in odhod.i je označen po srednjeevropskem času. ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
j 1870 Ustanovljeno 1870 |j
Trgovina s perilom in modnim blagom
C. J. HAMANN
na. 3s^Eestn.erxi trg-u. štev. S
priporoča naslednje predmete: 2974—8
vezenine in pletenine
kakor Jopiče, hlače, moške In ženske nogavice, telesne pasove, ogrevalce za meča in zapesti itd. itd.
telovnike za dame in deklice
zelo elegantne In pral liene;
otroke »-f^-
plaščke,   mufe,   čeveljčke,   kapice,   rokavice itd. D^F~ Z M   poHlrno   postrežbo  Jmiiel   lir m a
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Dobro ohranjeno
pohištvo
je radi preselitve naprodaj
v Wolfovih ulicah št. 6
II. nadstropje. 34*52
Lepo zračno
stanovanje
obstoječe  iz  5 velikih  sob, kuhinje, jedilne shrambe, dolgega mostovi* in drvarnice, se takoj odda 455
n a  „Z elenem  hrib u".
Mlad podjeten 3424-3
mesar
si ustvari lahko stalno eksistenco. Kje, pove upravnigtvo nSl. Nar.u.
?m /Ina slovertak^ga in nt-rn^k-ur-* je-sika, z Ttčleino pr*k*o trr z lei>o in hitro  p savo. se takoj sprejme. jTr gov*ki tečaj ni i»h'e»»n) 34f>8-l F01 udb* tvrdk' H, Suttner Kranj.
H*V Pripravna
Miklavževa darila
priporoča tvrdka
w m ZE"^! ZEEZ! 11^3 .Jt^j a^rc
trgovina z modnim in manufakturnim blagom
v Ljubljani, Stari trg štev. 3, J
Dne 1. decembra 1904 ob lO. dopoldne
se vrši
v Radečah pri Zidanem mostu
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja
prostovoljna javna dražba
v zapuščino zamrlega Antona Koschel spadajočih nepremičnin:
1. ) vlož. štev. 30^ 83, 84, 85, 92 in 94 kat. obč. Radeče, ki tvorijo hiii stev. 14 in 61 v Radečah z vsemi sem spadajoČimi vrtovi in aemljišči,
2. ) parcel,  štev. 97  kat. obč. Radeče,   stavbni prostor   v sredini rade Škega trga in
3. ) vlož. Štev. 5 in 54 kat. obč. Podkraj,  kmetija na Jelovem s kilo in gospodarskimi poslopji.
Pojasnila in vpogled dražbenih pogojev v pisarni podpisanega.
Alojzij Pegan
3460 c. kr. notar kot sodni komisar.
VABII^O
k
občnemu zboru
gremija trgovcev v Cjubljani
dne 12. decembra 1904. leta ob treh popoldne
v mali dvorani „Mestnega doma".
DNEVNI  RED: 3^
I.) Pozdrav načelnika.
II.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
III. ) Polaganje računa za leto 1903.
IV. ) Čitanje pravil. V.) Razni predlogi.
V slučaju nesklepčnosti ge Trši nov občni zbor dne 14. decembra 1904 ravno tam, ob isti uri in z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu navzočih Članov.
ODBOR.
£332 16
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
ia»
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombina cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena draga zavarovalnica Zlasti i o ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšujocimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let
pravico đo dividende.
Tzaje m n si zavarovalna bazira v Fragri, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapital »je: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
b vemlie>Bt slovaniiko • nsrodDo upravo. 3-137
V« pojasnil* daj«:
Generalni za • to p v Ljubljani, će^ar pisarne so t lastooj b&n&a*; hiž;
wileab  &«4&mr. 12B.
Zavaruje poalopja in premičnine prot požarnim »kodam po najnttj.h cenah Škode cenjuje takoj i i ntjkuiantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička isdatne podpore v narodne m občnokoristnf namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Ivan Tavlar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*1.
3$+D