List 29 r - i " • v I ! 1 rp v • lecaj L Y IL gos k • v isKe i ✓ in na dne i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po po§ti prejemane pa celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic IJ ubij ani 21. julija 1899. sobe, iz družbe Milanove prijateljice, je šel Kneževič «I Politiški oddelek. =8* mw vfvvvvwvvii'viffvvvivi^vffv^ii l'vwi uri Atentat na Milana. na cesto streljat na razkralja. Razkralj Milan ima navado, da se gre ob zjutraj iz dvora kopat in inspicirat vojaštvo, ter da se vrne opoldne v Konak. Še nikdar se ni po- Komaj se je zgodil atentat na generalisimusa poldne mudil pri Savi, še nikdar se ni po srbske vojske, ekskralja Milana, čulo se je takoj mnenje 6. uri popoldne peljal iz trdnjave. Kako je da je ta atentat uprizorila srbska policija, da se tako mogelKneževic vedeti v naprej, da se pri-omogoči Milanu, uničiti radikalno stranko. pelje razkralj ob času in po ulici, koder se To mnenje je sedaj popolnoma potrjeno in se nikdar ne vozi? da dokazati z neovržnimi dejstvi St dn pred tenta tom je lada ukazala policiji, da ne smenobenegaodlič Kneževič je vedel, kdaj in kot se pripelje raz- kje je to izvedel? Pri Milanovi prijateljici Andjelini Jovanovič v hotelu „Make- kralj. nejšega radikalca pustit če mejo in poli- donija". Kneževič je šel iz naročaja Andjeline na cija se je tega vestno držala in je res preprečila da cesto in pred prodajalno Joviča Barlovca čakal na požarevaške ječe došli Nikola Pasič ni mogel od- svojo „žrtev a potovati v Karlove vari, kakor je nameraval To da Je lada proti radikalcem nekaj pri dokaz, pravljala. Napadalec na razkralja Milana ni bil nikdar v službi Pasičevi, kakor so razglašali vladni žurnalisti in nobeden radikalni voditeljev ga ne pozna. Pač Milan je znan strahopetnik. Ko je 1 1882. He lena Markovičeva nanj vstřelila, ni dal dokazov poje ga poznat jak dobro kralj Milan n kralj Aleksander. Kneževič je bil namreč ko-mandiran na službo v kraljevskemkopališču ob Savi, vs ak dan kopat kamor se hodita kralj inrazkralj sebnega junaštva. Ko se je takrat vrnil v Konak, moral pred vsem — obleči drugo perilo! Pri Kneže vičem atentatu pa se je pokazal junaka. Nični presenečen, ker je bilo v se pr i p ra vij e no Njegovi pisači so sicer razglasili, da je bil ranjen, in da je bil tudi major Lukič. njegov spremljevalec ra-njen, toda to je popolnoma neresnično. Ranjen ni Tu Knežević vsak dan raz bil nihče in tudi kroglje so zaman iskali. Nikj er jih ni bilo najti. Kako tudi, ko je kralju stre gel. Milan je bil torej ž njimosebno Kneževič streljal s slepimi patronami! prav dobro znan, dočim ga noben radikalec ne pozna. Nekaj dni pred atentatom je Kneževič izstopil iz armade in je bil vsledpriporočilarazkralja Po uradnih razglasilih je Milan po atentatu kot gasilec v mestno Milana sprejet službo. Komandant kraljevskega kopališča je kapitan laden Jovanovič. Na dan atentata se je žena tega vzkliknil : To sta mi naredila Pasič in njegova stranka. To je neresnično! Milan je rekel: To sta mi dila Pasič in Rusija. nare- Ko bi bili radikalci hoteli Milana s pomočjo Kneževiča odstraniti, bi se bilo to prav lahko go kapitana, Andjelina Jovanovič, ki tudi Milanu jako d il o. Če bi bil Kneževič najet od radikalcev bi mu dobro znana, od ure popold e mudila v za- bili te vendar rekli prti sobi hotela » do Makedonija" s Kneževičem. naj razkralja ubije v ko Iz te pališču, kjer ga jeimel dan na dan v rokah jr r 254 in kjer bi nihče ne bil razkralju mogel na pomoč priti. Te okolnosti svedočijo, da je bil atentat nar o. čen in uprizorjen, da služi za pretvezo prega. njanju radikalne stranke. Radikalci nimajo z atentatom nobene zveze in zato jih je do skrajnosti razljutilo, da avstrijsko oficijozno časopisje se ščiti in zagovarja Milanovo počenjanje. To je v Srbiji zadušilo vse simpatije za Avstrijo, zlasti ker je ruska vlada podala pri srbski vladi reklamacijo radi aretovanja dr. Smoleno-skega in pr ega n j a nj a radikal c e v, vsled česar se ni čuditi, da so zdaj simpatije srbskega naroda izključeno na strani Rusije. Kmetijska družba kranjska. Kranjska kmetijska družba, ki se je zlasti v zadnjih desetih letih jako lepo razvila, je za našo deželo pravi # blagoslov. V politične boje se družba ni nikdar vtikala. Stala je vedno nad strankami in njena najpopolnejša politična nepristranost je prvi pogoj uspešnemu in plodo-nosnemu delovanju. Tega pogoja se mora tudi v prihodnje držati, družba mora tudi v prihodnje ostati nad strankami in zunaj vseh političnih bojev. Ker smatramo to za neizogibno potrebo, zato iz-kreno obžalujemo, da se je pri zadnjem občnem zboru poskusilo, zanesti politiko v d~užbo in da je zaradi tega nastal sedaj ljut prepir. V ta prepir se ne bodemo vtikali, ker prepirov ne l,ubimo. Tudi ne bodemo zavračali osebnih zasramovanj na družbenega predsednika ces. svetnika Murnika in na druge gospode, apelujemo pa na vse rodoljubne može, naj pripadajo kato" liško-narodni ali napredno-narodni stranki, naj na noben način ne dovolijo, da bi se v kmetijsko družbo zanesel razpor, in naj se z j edini j o na to, da ohranijo neodvisnost družbeodvseh političnih strank inpolitičnih bojev, zakaj-le tako je mogoče, da bode družba s tistim uspehom, kakor doslej nadaljevala svoje delovanje na korist kranjskemu kmetijstvu. Hvala Bogu, da je ravno v kmetijski družbi zbranih toliko razumnih, samostojnih in rodoljubnih mož duhovskega in posvetnega stanu, da smemo upati, da sedanji boj družbi ne bo škodoval. V naslednjh vrstah naj podamo kratko poročilo o občnem zboru, ki se je vršil v četrtek dne 13. julija v „Katoliškem domu" in kateri je postal tako hrupen, da se volitev odbora ni mogla izvršiti ter je bil predsednik primoran ga prezgodnje zaključiti. Ob devetih otvoril je društveni predsednik gospod cesarski svetnik Murnik zborovanje. Pozdravil je najprej vladnega zastopnika gospoda okrajnega glavarja drja. pl. Crona, deželnega glavarja pl. Detelo in ljubljanskega župana Hribarja, zahvaljujoč se zlasti c. kr- vladi in deželnemu zastopstvu za krepko in izdatno podporo, katero sta tudi v pretečenem letu naklonila kmetijski družbi in posredno kranjskemu kmetijstvu sploh. Gospod predsednik spominjal se je nadalje cesarjevega petdesetletnega vladarskega jubileja in bridke izgube, ki je vsled tragične smrti preblage cesarice Elizabete zadela dinastiji verno vdane avstrijske narede; spominjal se je tudi naprav, katere je družba oživotvorila povodom cesarjevega jubileja: kmetijske gospodinjske šole, kmetijsko kemičnega preskuševališča in jubilejnega zaklada za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Končal je svoj ogovor s trikratnim klicem: Bog živi in ohrani cesarja Franca Jožefa I ! Vsi navzoči so se temu klicu navdušeno odzvali Ko so se vladni zastopnik, deželni glavar in župan ljubljanski zahvajili za prijazen pozdrav, poročal je društveni ravnatalj, gospod Gustav Pire, o delovanju glavnega odbora v pretečenem letu. Žal, da nam prostor ne dopušča, da bi se obširneje bavili s tem zanimivim poročilom; le najvažneje momente hočemo tukaj navesti. Družbi pristopilo je lansko leto 673 novih pravih členov, tako da ima sedaj čez 4500 členov. Vseh podružnic je sedaj ravno sto. Gospod ravnatelj naglašal je z zadovoljstvom, da so podružnice, ki se nahajajo po vsi deželi, družbi glavna moč. Ker so urejene tako, kakor zahtevajo razmere, lahko zelo pospešujejo družbine namene. Kranjska kmetijska družba je jedina v Avstriji, ki za svojo upravo ne porablja letnine členov, temveč jo večinoma prepusti podružnicam za njih potrebe. S temi prispevki potem z državnimi in deželnimi podporami lahko uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati do malega s samimi kmetskimi posestniki. Govornik je omenjal nadalje društvenih zavodov in podjetij. Podkovska šola imela je lani 12 učeneov, ki so vsi zadostili zahtevam tar naredili tudi izpit iz ogledovanja mesa in živine. Iz družbene drevesnice oddalo se je členom lansko leto čez 15 000 visokodebelnik drevesec in 1000 pritlikavcev. Kmetovalci so se tako zavzeli za sadjarstvo, da se je komaj polovica naročil mogla izvršiti navzlic temu, da imajo podružnice svoje drevesnice. Vsled tega je glavni odbor vzel v zakup še šest oralov sveta na Kodelijevem. Družbena drevesnica je sedaj največja med vsemi drevesnicami v Avstriji, vzdržavnimi iz javnih sredstev in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo. Jako lep vspeh dosegel se je tudi v kmetijski gospo-dinBki šoli, v kmetijskokemičnem preskuševalisču in v vzornem dvorcu na Viču. Družbeno glasilo „Kmetovalec" ima sedaj že čez 5000 naročnikov. Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje našega kmetijstva o obče ter posameznih kulturnih vrst posebej, je omenjal poročevalec zlasti kmetijsko rastlinstvo, katero je odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja. Potem velik je bil vspeh pri uvažanju in porabi umetnih gnojil; leta 1898. se jih je porabilo 150 vagonov. Za vinščake naročala se je po znižani ceni modra galica in trtne škropilnice. Živinorejcem oddalo se je 28 čistokrvnih bikov plemen jako? 355 za polovico kupne cene. Sličnim náčinem pospeševala ie družba (udi ovčarstvo in svinjerejo. Skrbela pa tudi za nakup kmetijskih strojev ter podpirala kmetijski pouk. Poročevalec je predlagal končno, naj občni zbor poročilo vzame na znanje ter izreče naj svojo najiskre-nejšo zahvalo ces. kr. kmetijskemu ministrstvu, c. kr. dež. vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali. Občni zbor pritrdil je soglasno temu predlogu ter vsprejel tudi župana Hribarja predlog, naj se glavnemu odboru za njegovo vzorno in vspešno delovanje izreče zahvala občnega zbora. Občni zbor odobril je nadalje računski sklep kmetijske družbe za leto 1898, proračun za leto 1900. ter bilanco, ki izkazuje 40.641 gld. 96 kr. čistega premoženja. Gosp. dež. glavar pl. Detela je bil po nasvetu gospoda cesarskega svetnika Murnika v priznanje njegovih izrednih zaslug za prospeh kmetijstva izvoljen častnim členom kmetijske družbe. Potem pa se je prestopilo k volitvam, in bi se imela najprej vršiti volitev družbenega podpredsednika. G. cesarski svetnik Murnik je predlagal, naj se izvoli zopet dosedanji podpredsednik g. Povše, g. Ciril Pire iz Kranja pa je dodatno predlagal, naj se volitev vrši per acclama- tionem. Proti temu se je izrekel knezoškofijški kancelar g. Šiška, vsled česar se je volilo po listih. Pri tej volitvi so nastala nasprotja, vsled katerih se je razvil škandal. Vladni zastopnik je hotel obč. zbor razpustiti. To bi se bilo tolmačilo tako, da predsednik ni bil kos svoji nalogi, da je nezmožen in ne ve kaj mu je pri tacih prilikah storiti. Temu očitanju pa se ni hotel ces. svetnik Murnik izpostaviti, in da prepreči razpust od strani vladnega zastopnika, je občni zbor raje sam zaključil. Politični pregled. Nagodba. — Ministerski predsednik grof Thun se je mudil v torek pri cesarju v Ischlu. Cesar je nagodbene predloge sankcijoniral in so se iste razglasile v četrtek toda ne vse ob jednem; razglase se vmalih in večjih presledkih. Trgovinska in carinska pogodba se najbrž razglasi šele proti koncu tekočega leta, ker je bila sedanja pogodba s cesarsko naredbo svoj čas podaljšena do 31. decembra 1899. Proti § 14 — Nemške opozicijske stranke so začele jako veliko agitacijo proti porabi § 14. za uveljavljenje nagodbe. Proti temu paragrafu začeli so protestovali volilci na raznih shodih in začele so se oglašati tudi posamezne občine. Nemcem olajša to agitacijo konsumni davek na sladkor, kateri naj se začne pobirati 1. avgustom. V tem oziru je res dvomljivo, če je vlada opravičena porabiti paragraf 14 Ta paragraf določa, da sme vlada, kadar državni zbor ni zbran, najnujnejše stvari uveljaviti s pomočjo cesarske naredbe, namreč take reči, katerih uveljavljenje se ne da odložiti, dokler se državni zbor ne skliče. Nikakor pa vlada ni opravičena, nalagati s cesarskimi naredbami novih davkov, najmanj pa kadar si lahko pomaga s tem, da državni zbor skliče. Vladno postopanje gotovo ni strogo ustavno in zakonito. To mora uvideti tudi naj pri pro s tej ši človek in zato se ni čuditi, da je nemška agitacija našla mogočen odmev mej ljudstvom. Našla ga je toliko laglje, ker je davek na sladkor silno visok. Standard of life je pri nas že itak jako nizik. Dočim pride na pr. na Angleškem na vsacega človeka povprečno 35 klg. sladkorja na leto, ga pride v Avstriji le klg. Sladkor je pri nas že doslej bil sila drag. Dočim so na f Angleškem, vsled eksportnih premij, ki jih plačuje naša država tovarnaijem, v stanu, da celo svoje prašiče krmijo s sladkorjem, ga pri nas niti ljudje ne morejo zavživati, ker je predrag. Davek na sladkor se bode povišal za šest krajcarjev od vsacega kilograma To je uprav kolosalen davek. Sedanji davek že znaša 13 krajcarjev od kilograma, a ta davek se bo še zvišal in bo od 1. avgusta znašal 19 krajcarjev od vsacega kilograma. Če ne vpoštevamo tistih okolnosti, vsled katerih se cena sladkorja na trgu preminja in če oziramo na dejansko vrednost sladkorja, izračunamo lahko, da je vsak kilogram sladkorja v tovarnarjevem skladišču vreden 15 krajcarjev. Davek 19 krajcarjev torej pomeni podražeoje sladkorja za celili 129 odstotkov Tak davek pa gotovo ni pravičen, zlasti ne, ker ga morajo plačevati najširši in najsiromašnejši krogi. V drugih državah se davek na sladkor zmanjšuje, taffo v Zjedinjenih državah in na Angleškem, ker se tam smatra sladkor za važno živilo, v nas pa se da davek najodijoznejozneše vrste še zvišuje in ljudski zastopniki slovenski molče k temu kakor grob. Volitev delegacije. — Začetkom oktobra se skliče zopet državni zbor. Vladi pač ni na tem, da bi funkcijoniral,. saj se vlada s pomočjo § 14 prav prijetno in lakho, pač pa jej je na tem, da izvoli delegacijo, katero čakajo velevažne naloge. Nemci nameravajo voJitev delegacije prepreči in to z obstrukcijo. Ta njih namera je dala dr. Ebenhochu povod, da je premišljeval, kako bi se mogla volitev delegacije izvršiti vzlic obstrukcije. V svojem listu je dr. Ebenhoch ta plod svojega premišljevanja in razgovarjanja z merodajnimi političnimi krogi obširno raziožil. Ebenhooh je mnenja, naj se za slučaj obstrukcije določi zapisnikar, kateremu bodo poslanci zunaj soie vročili glasovnice in je mnenla, da bi bila taka volitev pravilna in zakonita in da bi tako izvoljeni delegatje smeli izvrševati svoje mandate. To bi bilo neustavno. Italija. — Proti dvema poslancema socialistične stranke, ki sta v italijanskem parlamenti obstruirala tako, kakor naši Wolfi in Pferscheji v dunajski zbornici, se je začelo sodno postopanje. Sodišče stoji na stališču, da poslanci smejo pač govoriti kar hočejo in glasovati kakor hočejo, da pa se z imuniteto ne dajo pokriti tudi nasilstva. Vsled tega hoče poslanca Prampolonila in Defeliceta obsoditi radi javnega napada. Belgija — Borba radi volilne retorme je zdaj omejena na parlament. To je evidentno, da se ne doseže spora-znmljenje mej vladno stranko in mej opozicijo, katera zahteva, naj se odpravi pluralni sistem in naj se vpelje splošna in jednaka volilna pravica Po poročilih listov je tudi kralj že prišel do tega spoznanja ter hoče vsle"! tega poveriti vlado liberalnem ministrstvu. Potrjena ta vest še ni. Nemčija — se čedalje bolj približujeTranciji in je prav očitno, da bi rada stopila ž njo v prijateljsko razmerje. To je jasno pokazal obisk nemškega cesarja na francoski vojni ladji „Ifigencija" in laskavi telegram, ki ga je poslal prezidentu Lobetu. V obče se mora priznati, da je javno mišljenje na Francoskem temu približenju prav ugodno. Česar bi nemški cesar pred nekaj leti še ne imel storiti, to stori prihodnje leto prav lahko ; obiskal bo Pariz. Anglija se je|popolnoma očitno pripravjala na vojo s TraL-valom. Priprave so bile jako obsežne. Francosko časopisje je poživljalo druge velesile, naj nikar ne pripuste, da bi se angleška polastila Transvala, nego naj se združijo, da jej s skupnimi močmi stopijo na pot. Zdaj je razpor že poravnan. 356 && Ait ± it it ± ± ,-t rfc it A it. j*. it fa t& it it it it st .»t it&#ïto{to!t!tïtitoitattttoit'* se vršijo še dandanes pri narodih, ki se nazivajo omika Kmetijstvo. m ww w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w www w» » Es» ifr a- nimi, kavalîrstimi in naprednimi. Tako se na pr. v niji okljub vsemu prizadevanju še vedno ni posrečilo od- praviti barbarskih iger z biki, ki še vedno veljajo za Kaj Varujte živali! se toliko pridigovalo o varstvu živalij Va pogoltne toliko rujte raje človeka, varujte ga vojske, plemenite krvi, varujte ga uboštva v katerem še vedno zdihujejo tisoči in tisoči, varujte ga nravne propalosti, narodne slavnosti, katerih udeleževati se je dolžnost vsakega veljaka. Znamenitni možje branijo te igre kot nacionalno posebnost, ki vzbujejo srčnost borilcev z biki in ki tirja še vedno neznosno množino žrtev! Prav tako ! Toda proti tem zlom se resnično že dolgo po možnosti deluje; dobrodelna društva razprosti rajo svoja krila na vse strani. Resnično veselje gledalcev. A vendar ne moremo odobravati, da se gledalci slastno zabavajo videč, kako se do norosti mučena in ščuvana žival končno smrtno ranjena vali v mlaki krvi. Srčnost je lepa čednost, toda samo na pravem mestu. v 0 je 1 da se ne pravi Tudi luči bode nikdar dalo vse uboštvo ter zlo spraviti s sveta, celi dan zasledujejo in ščuvajo uvalni lovi, tako zvani parforceni lovi, so v pravo trpinčenje živali. Psi in lovci večkrat dokler se zmučen jelena a to nas ne sme ovirati, da ne bi nadalje skazovali tr- kopajoč se v potu in stokajoč ne zgrezne in ne dobi pečim bratom dobrot. Žival istotako občuti vsako bol, smrtnega sunka. Na Angleškem so taki lovi še v naj kakor človek, pogreša jednako ono, kar potreba za lepšem cvetu in jih negujejo s posebno ljubeznijo kot In vendar se žival le prepogosto na nečuven narodno posebnost. način muči, bodisi iz nevednosti, bodisi iz surovosti in hudobije. In kako naj se uboga žival brani takega trpinčenja? Nič druzega ji ni prostaja nego trpeti, trpeti do konca. Toda ideja prave omike, pravega človekoljubja zahteva, da imamo sočutje istotako z živalmi, kakor z ljudmi. % . > Očitalo se mi bode, da sočutje z živaimi mehkuži Surova ljudska zabava na Angleškem so petelinji boji, katere pa postava noveli čas zabranjuje. Divjim živalim se v menažerijah ne godi baš dobro. Le poglejmo leva, kralja puščave, ki je tukaj okovan v tesno zaduhlo kletko, ponosne svoje glave mu ni moč povzdigniti, vitkega telesa raztegniti ; klaverno in potrto in pači čut tako » da ravnodušno gledali ko se vrši nad človekom smrtna kazen, dočim tožili in zdihovali ako se žival samo nekoliko muči. Vsak pravično misleč in prosvitljen človek bode gotovo v vsakem slučaju glasoval proti smrtni kazni, kot ostanku srednjeveškega bar- se mora prej ali slej izpremeniti v večletno stopica ta v prostosti tako ponosna žival, korak na levo, korak na desno in si drgne glavo na železni ograji svoje ječe. Kralj višav, planinski orel, poveša peruti, zgubil je bistri pogled, v zagatnem zoprnem vzduhu gine ter mre. Okretna gladka kača gorkega juga se kriva tukaj barstva » ki v volneno odejo, kajti navita mraz in glad sta jo že na pol bodisi dosmrtno ječo; istotako bode tuii priznal, da smo primorani v boju za obstanek klati in moriti živali, katerih meso nam služi v hrano, in katere so nevarne nam umorili. Končno napoči ura krmljenja, višek predstave Kačo vzemo iz zaboja, malomarno se ovije prs, vratu ter . malih glave služabnikove. Zdaj prineso dvoje ljubkih in gospodarstvu. Toda, ako se že usmrti žival, naj se po nepotrebnem ne muči. Samo to zahtevamo na podlagi prave humanitete. Drugi zopet ugovarjajo, da je usmiljenje z živalmi sicer lepa čednost, toda ne daje nikake praktične koristi. belih kuncev, katere naj kača žive požre, da pasejo gledalci na tem zadovoljno svoj pogled. Kača zagleda strahu se tresočo žrtev, mrko oko jih oživi ; globoko svoje žrelo To samo krivičen predsodek, ki se po daljšem premišljevanji popolnoma izjalovi. Večinoma moremo trditi, da koristimo sebi in vesoljnemu človeštvu, ako varujemo živali. Gospodarstvu koristimo, ako ne ravnamo z domačo živaljo surovo in preveč ne izrabljamo njenih odpre ter sikne daleč venkaj s preklanim svojim jezikom. Sluga zgrabi kunca, ki se zvija ter brani, videč srpega sovražnika, vtakne ga na pol kači v žrelo, potegne ga zopet nazaj, ponavlja to nekolikokrat, dokler se ne iz- nazaj, gubi živalica v kačinem žrelu. Uvažujemo sicer, kolike koristi je studij naravoslovja, poznamo zanimanja î vzbude v nas prizori iz naravoslovja, priznavamo moči j kmetovalec, sadjerejec in cela narava ima ako branimo, da se ne mori in zatira tičev korist, žužkojedov. godi trdo in kruto v naravi v boj za obstanek i « i katero da se toda predstava vpisane igre se nam zdi vendar najmanje re čeno zoprna. Zganitvenega stališča potujoče menažerije le vprašali bodete, ali se v našem naprednem sto- malo nudijo; uslužbenci pripadajo večinoma najnižjim letji živalim resnično, take krivice godijo, da tako nujno slojem in ponavljajo vedno v slabem jeziku priučeno ne- potrebujejo človekega varstva? Gotovo! Vsak pogled na slano klepetanje in zabeljuje svoje predavanje s pretira- CestO ltd. nam predobro kaže, kaku neusmiljeno se z ži- nostjo in svojo bujno domišljijo. S takozvanimi krotilci se valijo ravna. Postavodajalci so se morali že večkrat po- ne bodemo pečali, istotako ne z razdrapanimi Bosanci, ki vodijo nam plešoče medvedke, kajti vsak naj si sam svojo sodbo napravi tegniti za trpinčeno žival in naj bi se še bolj. ïHr T * r - / x studom se obračamo od starega Rima. ki je iskal naslade in zabave v cirkusih, kjer so se klali gladijatorji Toplo pa bi priporočali zoološke vrtove pod nad im mesarile sestradane živali. A žalibog, jednaki prizori zorstvom znanstveno ter strokovno naizobraženih mož i 25? kajti tu o muki ni moč veliko govoriti, in so ljudstvu v resnici živa knjiga naravoslovja. Veliko muke prouročuje živalim bedasta moda, konjem odsekajo rep, (takozvano engliziranje), češ, da potem izgledajo bolj plemenito, psom se odreže rep in ušesa, tijsko Deželic družbo. . tudi Zigrebu je ustanovil I. 1885 Gjuro v druzih hrvatskih društvih markantna oseba „društvo za zaštitu životinje, ki pridno izdaja vobran" glavna m mesta izve*tja. Ako še omsnjam i da avstrijskih dežel poleg drugih imajo vsa mest že češ i da so potem lepši Takemu početju se pameten dolgo let lepo organizována društva ščitijo živali 9 človek smeje i posebno če sliši, da se s tem izboljšuje tedaj opravičeno sklepam s srčno željo ; novoustanovljeno narava. V resnici se živalim na ta način le škoduje, kar društvo za varstvo živali v Ljubljani naj živi, raste in si potem ne morejo z repom odganjati nadležnih muh v poletni vročini, in jim v ušesa pada dež, sneg ter nesnaga, česar posledice so različne ušesne bolezni. Ptičem pevcem izkljuvajo in slepijo oči, da rajši pojo ; oslepljena živalica ne razločuje luči cd teme in zato baje noč in cvete Slivnik tifliâls Aifcdftjlt ^tt^Éj^t1^^r^Mfe^Ct^tt^fcr]liUt^ft^flK^Ct^fe^It AAttftif*^ ^ítifcíltAtl&řfetfccfe úb lei m Novice. £ dan prepeva. Tudi sicer tako rahločutne dame si rade dičijo klobuke s telesci nmorjenih ptic, koristnih žužkojedov. Pač je že zadnji čas, da se zavzemajo za to žrtve Osebne vesti. Policijski ravnatelj v Trstu K. razne korporacije, kakor je to ste ril letos nižjeavstrijski deželni zbor. Bušič je imenovan dvornim svetnikom, leznicah na Kranjskem so prišli s Klobouk v Ljubljani in g činovni razred, asistentje Pri državnih že-julijem: adjunkta g. Fr B r i X v Kočevju v osmi Fr. Wieser v Meivodah, M. Kako neusmiljeno morijo v južnih deželah naše se- Konrad v Ljubljani in Fr. Lapajne v Kranju v deveti livke, o tem se že tudi pri nas zadosti pisalo, in z zadoščenjem omenjamo i da se je tudi v beli Ljubljani ustanovilo društvo v varstvo ptičev. Prvo društvo v varstvo živali se u8tanovilu za četkom našega stoletja v Londonu. Dandanes se organi' zujejo taka društva v vseh delih civiliziranega sveta in lepo prospevajo. Sprva je vsako podobno društvo neznatno, boriti se ima z neštevilnimi težavami, in le malo čaka činovni razred, aspirantje gg. I. T ar man in P. Š legel v Lescah, Ignacij P erne v Kranju, Jak. Koch na Jesenicah in Vine. Šk of v Podnartu v deseti činovni razred. Želez-niškima aspirantora sta imenovana gg. Jos Tavželj v Škofji Loki in Jos. Frid. Prassl v Lescah. Finančni svetnik D o bi d a v Ljubljani je imenovan višjim finančnim svet- nikom Finančni svetnik g Anton S a mud a je povodom njegevega umirovljenja dobil naslov višjega finančnega svetnika. Cerkvene vesti. Za župnijo Loški Potok je prezentován gosp. Janez Rihtaršič, dosedaj kapelan na Vrhniki. Imenovana sta semeniška duhovnika Anton K o r i t n i k kot simpatij se mu v začetku izkazuje ; veliko boja z nespametnimi navadami in napačno dobičkaželjnostjo. kaplan v Povhemu Grradcu in g. Anton Batajec kot kaplan Toda tudi tukaj prodre s časom mogočna ideja humani v Jerneju. ne more odrekati društvu tete zmagoslavno, in nikdo priznanja. Hitro se je razširilo zanimanjo za varstvo živali po celi Angleški. Leta 1863 se je propevedovalo v šest sto različnih cerkvah, naj se ljudstvo usmili mučene Promocije. Na dunajskom vseučilišču sta bila pro- . Milan Škerlj in Fr. Pompé movirana dne 14. t. m. doktorjema prava, dne 18 so biii promovirani za doktorje fi- lozofije Ludovik Santner, Stanko Ben k in Karol Hin- terlechner, dne 19. je bil doktorjem medicine promoviran vali. Na Dunaju se je ustanovilo društvo 1. 1846 in lepo Edo Bretl, dne 22 Čestitamo ! pa Fran P a v 1 e t i č doktorjem prava. prospeva pod - • . protektoratom nadvojvode Rainerja. Na Častno občanstvo je trška občina Vipava po so- 4 i dveh krajih mesta ima postavljen voz za prevažanje ponesrečenih konj. Ako pomislimo, da ima avstrijska sto- glasnem sklepu svojega odbora podelila deželnemu poslancu Ivanu Božiču lica nad 40 000 konj, vsak dan prevažajo po kame- nitih cestah najtežje tovore in prepeljujejo z največjo hitrostjo kočije po živahnih ulicah, se pač ne bodemo čudili. Odlikovanje, častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je prejel cerkvenik Mih. Turk v Višji gori. Mestni dom ljubljanski je dograjen in se tekom meseca avgusta, ob zborovanju „Zveze kranjskih gasilnih dru- da se prigodi vsak dan več nezgod uprežni živali, štev" izroči svojemu namenu. Velikokrat sem bil priča, ko se je premetavala ranjena Glasbena Matica je imela minolo soboto svoj največjih mukah po trdem tlaku. Pretekale so občni zbor. V minolem žolskem letu je društvo imelo 17597 gl. žival v ure, predno so jo naložili brez potrebnih priprav na ne dohodkov in 17235 gld. stroškov. čisto premoženje znaša voz dočim je ljudstvo gledalo, se hudovalo in Pred dvema leti je odprlo dunajsko društvo roden ukrepalo, tudi pasji azil za zgubljene pse, 6766 gld. 46 kr. Proračua za prihodnje leto izkazuje 1200 gl. dohodkov. V odbor so bili voljeni gg. dr. Andrej Ferjančič (predsednik), Anton Sv etek, Jos. Juh, Fr. Kobi ar, Ant. ki so se podili brez Petrovčič, Matevž V odu še k, dr. Jos. Kušar, dr. P. gospodarja po mestu. Tam se psi krmijo, dokler se ne oglasi gospodar po gotovem času pa se na hiter in nemučen način usmrtijo, ako se nikdo zanje ne oglasi. Gradcu imamo dve društvi, prvo obstoji od 1. 1864 obe izdejafa lepe publikacije, ki so posebno mladini za- Drahsler, L. Schwentner, Fr. Gfrbič, Eng. Grangl, P. Lozar, Ant Razinger in. Anton Š vi gel j. Biskup Strossmayer je mestni občini ljubljanski podaril svojo sliko, katero je izvršila slovenska umetnica Ivana Kobilca. Slika bode krasila veliko dvorano doma. Mestnega bavno berilo ružnice, » v vseh večjih mestih pa podpirajo pod- Premogokop v Št. Janžu hoče kupiti družba prirejajo tudi predavanja ob jednem s kme- nemških kapitalistov, kateri stoji na čelu baron Schwegel. 258 — Slovensko politično društvo za Spodnji Štajer priredi 23. t. m. v Vuzenici ob koroški železnici zborovanje na katerem bodo govorili drž. posl. Robič in dež. poslanca dr. Dečko in Rosina. V — Obrtna nadaljevalna šola Smatnem pri Litiji, Začasni šolski odbor je dovršil vsa pripravljalna dela in je ustanovitev te šole zagotovljena, Šola se otvori 1 oktobra t. i. — Pedagogiško društvo je imelo dne 12. julija svoj občni zbor, na katerem je bil profesor Fr. Leveč imenovan častnim članom, predsednikom pa je bil izvoljen g. Ivan La-pajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. — ,,Glasbena Zora". Prvi zvezek tega časnika, ki « i ga kani izdajati vodja „Glasbene Matice" g. Fran Ger bič v Ljubljani, izide koncem tekočega meseca. v — Šolska izvestja. „Izvestje" nižje gimnazije ljub-janske prinaša na prvem mestu studijo „Konstantin Veliki kot vojak". Spisal jo je prof. Jos. Jenko. Na zavodu je poučevalo 16 učiteljev. Učencev je bilo koncem leta 232. odlič-njakov je bilo malo. — „Letno poročilo I mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani" kaže, da je na šoli poučevalo 12 učiteljskih moči, učencev pa je bilo 593, na obrtni pripravljalni šoli pa 151. — „Letno poročilo II. rcestne petrazredne deske ljudske šole v Ljubljani" izkazuje, da je na šoli poučevalo 11 učiteljev, učencev pa je bilo 552, na obtni šoli pa 153. — „Letno poročilo mestne osemrazredne ljudske dekliške šole v Ljubljani" kaže, da je na zavodu poučevalo 18 učiteljskih moči, učenk pa je bilo 457. — Češki visokošolci prirede pod vodstvom prof. Hraskega izlet na. Slovensko. Dne 6. avgusta pridejo zjutraj na Bled, opoldne pa v Ljubljano, dne 8 avgusta obiščejo Postojno, dne 9. Celje in dne 10. Trst. Naj bi jih rojaki povsod sprejeli s sloveasko gostoljubnostjo. To smo dolžni že našim visokcšolcem, kateri so češko dijaštvo porabili na Slovensko. — Rektorat c. kr. živinozdravniske akademije v Lvovu razglaša pogoje za vsprejem na to slovansko akademijo Pogoji so naslednji: 1. Kot redni slušatelj akademije sprejet more biti oni kandidat, kateri se izkaže s svedočbo zrelostnega izpita (mature) gimnazije ali realke. 2. Ako je kandidat v preteklem letu svoje študije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov ali štiri leta 4. Vpisovanje traja do 8. oktobra, počenši s 1. oktobrom. 5. Učili jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani, to so Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Čehi in Bolgari, katerim se študije na podlagi slovanskega jezika izdatno zlajšavajo, osobito ker zamore vsak dijak izpite v materinem jeziku polagati, kajti lvovski profesorji razumejo vse slovanske jezike. Dalje je življenje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje nego na Dunaju. Klinika vrejena je po švicarskim sistemu, ter ima vsak slušatelj izvanredno priložnost, prisvojiti si popolno praktično izvežbanje. t — Tržaški obč. svet je sklenil, položiti venec na krsto umrlega italijanskega poslanika Resmana, rodom iz slovenske obitelji v Trstu, menda v priznanje, da je bil Resman avstrijski dezerter, Ha «e je udeležil vojne proti Avstriji 1 1848 in da je bil sploh jeden največjih sovražnikov svoje domovine. — Boj na Goriškem. Mej goriškimi Slovenci je prišlo do obžalovanjavrednega razkola. Politično društvo „Sloga" je ustanovilo svoj list „Gorico", ki je prinesla v zadnji številki izjavo osmih slovensaih dež. poslancev, s katero poživljajo dež. odbornika dr. Turno naj odloži svoj mandat, in izjavo 11 odbornikov „Sloge", ki zapovedujejo odborništvu, ker nečejo več sedeti z dr. Turno v društvenem odboru. — Mestna ljudska kopel v Ljubljani. Občinski svet je v jedni zadnjih sej sklepal o zgradbi ljudske kopeli, ki se zgradi v proslavo pedesetletnice cesarjevega vladanja. Kopel bo stala na vogalu Prečnih in Kolodvorskih ulic, rna takoimenovanem ajdovem zrnu. Veljala bo 17.366 gld. Načrte je izdelala firma Bruckner v Gradcu Poslopje bo pritlično, na sredi pa bo imelo večji stolpič Obsegalo bo dve celici za moške in dve za ženske. Čim se o načrtih izreče deželni zdravstveni svet, se začne takoj z zgradbo, ki bo še letos popolnoma dovršena. — Hrvatska gimnazija v Pazinu se otvori s početkom prišodnjega šolskega leta in sicer I razred. Za laški konkurenčni zavod dela dežeini odbor istrski z vso silo. Razposlal je že neke okrožnice, s katerimi hoče upreČi županstva, naj bi nagovarjali ljudi, da pošljejo svoje otroke v laško nižjo gimnazijo. — Grajani profesorji. Naučno ministrstvo je direktorju dunajskega vseučilišča dvornemu svetniku Wieserju in vsem tistim profesorjem, kateri so podpisali ruskemu carju po* slano adreso, ki protestuje proti odredbam radi Finske, naj- ostrejšo grajo. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: G. dr. Juro Hrašovec, advokat v Celju 1 gld. 5 kr. — Kovačev Matjaž Krabonoš 1 gld. 50 kr. — Slavna Posojilnica v Celju letne podpore 50 gld in za novo slovens' o šolo na Muti 100 gid. — Č. g. Fran Zdolšek. župnik pri Sv. Jerneju pri LoČah 4 gld katere je volil pok. mladenič Anton Mrguč. — G. Ivan Rozman v Konjicah nabral na prijaieljskem večeru na čast slovenskega skladatelja Vek. Vav-potiča in slovenskega rodoljuba J. Pukina 7 gld. — Č. gosp. Andrej Keček, kaplan na Muti, nabral za mutsko šolo 20*50 gl. in sicer na inštalaciji č^ gg. Franca Klepača, žnpnika pri Sv Ožbaltu, in Franca. Hurta, župnika na Muti, 14 gl 50 kr. potem so darovali č g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu 1 gld ter č. g. Matija Škorjaoec, župnik pri Sv, Florijanu ob Boču in g. dr. Franc Jankovič in njegova soproga 10 gl. — G. Fran Rudolf, gostilničar v Č/nem Vrhu 50 kr. — Namesto kresa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z. N. 10 gld. Č. g Fr. Sal Golminšek, kapelan v Jarenini, nabral za mutsko šolo med duhovniki na postoralni konforçnci v Jarenini 7 gld. — G Mavtin Kocbek, c. kr. notar v Maren-bergu, ob selitvi v Konjice iz nabiralnika 5 gld. 80 kr. — č. g. Andrej Šimenec, župnik v Št .Lovrencu, 5 gld. — Ć. g. Mihael Saje, župnik v Štangi 80 kr. — Podružnica za Bled in okolico 50 gld — G. Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani od Ciril-Metodovih vžigalic zopet 200 gld — Č. gosp. Jožef Novak, kapelan v Metliki, v dober namen na čast slovanskima blagovestnikoma 5 gld. — G. Josip Vrtovec, krčmar v Vel. Zabijah, iz Vrtovčevega nabiralnika 1 gld. 20 kr. in iz Kosavelovega kr, — Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 gld. — Slavna „Narodna tiskarna41 v Ljubljani 50 gld. —^ Podružnica v Ljutomeru 8 gld. kot preostanek kresa — Č. g. J. Tiringar, kaplan v Predloki v Istri nabral 5 gld., katere so darovali v proslavo sv. Cirila in Metoda: č. g. gospod župnik Jos. Sancin 1 gld. 50 kr, Mimica San-cin, Lena Rechberger, Dragotin in Marija Šiškovič po 50 kr. Josip Koblar in Antonija Herzog po 10 kr. in nabiratelj 1 gld. 30 kr. — Rajhenburfiki Harambaša nabral med on- dotnimi rodoljubi za godovno darilce sv. blagovestnikoma 17 gld. — Č. g. Martin Medved, kapelan v Slov Bistrici nabral pri veselici v Polčanah 6 gld. — Moška podružnica v Kranju 60 gld. — Za mutsko šolo darovali na pastoralni konferenci v Marenbergu zbrani duhovniki 10 gld. in sicer čč. gg. Jurij Žmavc 4 k, Andr Keček 3 k, Aug. Heel, Franc Klepač. Rud. Raktelj, Fr. Hurt, Mat. Tertinek po 2 k. in Mart. Stolz, Fr. Mandelšek, Jos. Somrek po 1 k. — Prisrčna hrala vsem darovalcem. Pri tej priliki posebno priporo- čamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic, tirjajmo jih po vseh mej poludanskim odmorom kopal v Ljubljanici in nenadoma prodajalnicah ! Ljubljani. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v izginil pod vodo. Potegnili so mrtvega iz vode te prepeljali Borovnico. v Ubegel jetnik. Iz sodnega zapora v Radečah pri katerem so govorili Na Vranskem je bil oni dni jako lep shod, na Zidanem mostu je pobegnil neki Ronko dr. Dečko, dr Povod shodu je dal zavratni poskus nemškutarskega Hribar. župana Vranskega, natovoriti trgu Poskušena tatvina Karlovšek in Dragotin radi javnega nasilstva. je bil v preiskavi nemško ljudsko šolo. Pobijalec svojega očeta je lOletoi Alojzij Jedrečič služajno vrgel kamen Lindaru pri Pazinu v ga so te dni zapazili elegantnega človeka, ko je s sključem odprl glavna vrata do rečenih magacinov, Hoteli so za njim, toda vrata so javnih skladiščih v Trstu Se ne petdeset let starega očeta in ga zadel tako nesrečno da bila zaprta od znotraj. Opozoril so redarstveni in- dne 16 mož obležal mrtev na lici mesta Pobalinstvo Blizu Hrpelj so razposajeni otroci spekiorat v svobodni luki. Redarji so hoteli odpreti s ključem, Pri tem je bil zadet neki t. m. obmetali iz Pulja došli poštni vlak s kamni. toda ni šlo, ker je bil tudi od znotraj vtaknjen ključ Potem so vlomili vrata. Vstopili so v urad za došlo blago. Tu so videli, kako so ležali na teh železen drog in razni vetrihi, s katerimi je hotel elegantni tat vlomiti v blagajno. V blagajni je bilo zbežal v pobegnil. je bil težko poškodovan otrok tako nesrečno na glavo, da fan tj Poboj soboto okolu polnoči so nekateri kmečki s poleni in vilami napadli sredi ceste v Grosupljem on 87.000 gld. Ko je čul tat, da so mu za petami, je prvo nadstropje in se od tam "spustil na tla ter dotnega čevljarja Jenneja Kovačiča ter ga tako obdelali da gluhonemnice Gluhonemnica v Ljubljani Načrti za zgradbo nezavesten obležal in se še Zdravnik je konštatoval smrtno izgubil zavest. Nekaj sumljivih fantov so prijeli zjutraj mogel priplaziti domov. Kovačič je kmalu bo stala v Vodmatu, so že odobreni in se Toča 10 t m dotična dela v kratkem razpišejo. Kaznovani kolesarji. 19. t m. je okrajno sodišče drage do Gradišča, prouzročila silno škode na Vipavskem, zlasti od Po v Môdlingu na Dunaju 8 kolesarjev obsodilo na občutne kazni zavoljo hitre vožnje in ker niso držali roke i na vodilniku Idriji. nizdol Ponesrečil je rudniški delavec Spustil se Jernej Troha v na praznem stojalu iz zgornje shrambe a vrv se je pretrgala in šele 21 let stari fant je padel (Leitstange.) Kaj pa v Ljubljani? tako nesrečno na drog, da mu prodrl srce. Bil mrtev takoj ja podružnica Podpora iz Italije. Italijanski listi poročajo, da društva Obesil se Dante Alighieri" v Vidmu poslala v Utiku pri Kamniku 10 t 4000 lir primorskim irredentovcem za italijanske šole. Naj Italijani raje podpirali svoje berače, katerih je povsod dosti v deželi. Politično društvo „Sloga" v Gorici ie imelo dne 20. t. m svoj občni zbor, na katerem se volil novi odbor. Prišlo je pri tej priliki do velicega boja. 771etni Janez Petač in sicer z verigo na nekem podu je bil pijanček. m. Mož 24 let. Blizu Št. Jakoba Smrt pod vozom. Anton Kunst iz Brinja, star služil za hlapca pri posestniku Civlji v Beričevem. zvrnil z lesom naložen voz in se nanj Velika slavnost 10. septembra t Slepar ognjegascev bo dne 8 , m v Ljubljani. V Zagorju ob Savi je neznan slepar pre- govoril železniškega čuvaja Bevča, da mu je izročil svoje tri srečke v vrednosti 70 gld. v namen, da jib proda, za troške ga ubil. Mlada tatica. Kočarici J. Črne iz Št Vida nad Ljubljano je neka 161etna dekle z imenom Šklafar ukradla razne obleke v vrednosti 31 gld Tatje so minoli teden poskusili vlomiti pri poštnem uradu v Št Vidu pri Ljubljani pa so bili pregnani. pa mu odštel gld 50 kr. Slepar je seveda ušel. Tolovaji so v budenjskem gozdu pri Krškem z noži in samokresi napadli posestnika Janeza Puntarja iz Zvonišča, toda ta jim je srečno utekel. Tatovi v frakih. V Halenseju pri Berolinu to te dni neznani zlikovci izvršili veliko tatvino. Okradena zakonska Podpora po toči ponesrečenim Litijskemu dvoj ie bila povabljena na neko domačo veselico. Zaka okrajnemu glavarstvu je došlo od deželnega predsedstva 3000 gl kot izredna državna in so vsled toči hudo prizadeti deželna podpora posestnikom kateri snelo došel udeležnik te veselice je to dvojico začudeno vprašal kaj to pomeni, da ima vse svoje stanovanje ljeno, sijajno razsvet ko je vendar od doma odsotno. Zakonsko dvoj so Umrla je gospa Marijanica Zebre, soproga pri- stava Zebreta v Radovljci. nazijski profesor Umrl je minolo nedeljo v Ljubljani vpokojeni gim- krat, nego vsak za3e, ki so rekli, da so povablj vsled tega naznanila obšle zle slutnje in napotila se je takoj domov. Tu je našla vse omare odprte in izpraznjene. Hišnik povedal, da je prišlo osem gospodov v frakih, ne vsi na- dotični Val. Kon šek v starosti 83 let. dvoj Pozvonili 80, kakor je običajno, bili so pozdravlj Strela je . bila minoli ponedeljek 70 letno posestnika Frana Kralja iz Brežic. Strela je udarila v mater njegovo in ker se je čulo iz stanovanja igranje na klavir, ni hišnik nič slabega slutil. % hišo ter zadela ob peči v sobi čepečo ženico, mejtem ko se Napadeni sokoli V deljo je na Dunaj praz ostali rodbini ni pripetilo nič žalega Isti dan popoldne je ubilo v Prežganjah 8 letno deklico je iskala zavetj drevesom, in nekega pastirj pod in Troj je pasel krave mej Zagorjem in mej nevihto bežal pod smreko. Strela je nbila novalo ondotno češko sokolsko društvo svojo desetletnice. Nem ški nacijonalci so, oboroženi s palicami in s kamni, napadli udeležnike te slavnosti ter ranili 9 oseb težko, 2 osebi na lahko. Celo dame je ta sodrga napadela. Policija je 40 napa- tudi dve kravi dalcev aret Nenadna smrt Strela v Leskovcu ubila 16 dalci so bili mej njimi tudi poslanca Mittermayrj Napa večinoma visokošolci in srednješolci, napad pa letnega dečka, ko je stal pred kozolcem in gledal dež sta dirigirala državna poslanca Wolf in dr. Fochter Utonil je minolo doma iz Postojinskega okraja, soboto ko opoldne Anton Brežič, Mir se je pri košnji na barju vald ker Češka požrtvovalnost. Češki ljudski učitelj bil vojaškega sodišča obsojen na tri mesece zapora se je na kontrolnem shodu oglasil z » zde namesto s