Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. Vsebina: Gradivo za: — 15. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija — 26. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Občinske skupščine Litija — Delegatska vprašanja in odgovori stran: 33 15. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 3. decembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Predlog dnevnega reda, 2. Uresničevanje socialne politike in zagotavljanje socialne varuosti v občini Litija v letu 1985 — točka bo obravnavana skupno s skupščino za socialno varstvoLitija, 3. Predlog dolgoročnega razvoja občine Litija za obdobje 1986—2000 »Litija 2000«, 4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, 5. Predlog za občinska priznanja za leto 1985, 6. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar, I. r. točka 2 Točka bo obravnavana skupno s skupščino skupnosti socialnega varstva Litija URESNIČEVANJE socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti v občini Litija v letu 1985 I. UVOD Zapletenost družbenoekonomskega položaja, v katerem živimo in delamo delovni ljudje in občani je zahtevala, da sprejmemo Samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pravic. S tem smo dobili mbžnost, da socialna vprašanja rešujemo uspešneje in učinkoviteje. Naša socialna politika teži k zahtevi, da se ekonomski viri razporejajo na podlagi dela in delovnih učinkov in ustvarijo pogoji /a zadovoljevanje potreb. Bistvene značilnosti sedanjega družbenoekonomskega stanja z vidika socialne politike so nesorazmerja med družbenoekonomskim položajem organizacij združenega dela. Visoka inflacija ne pušča posledic samo v gospodarstvu, njene posledice čutijo tudi delovni ljudje in to zlasti v nesorazmerju med rastjo osebnih dohodkov in cen. To pa pomeni, da zlasti delavci tistih organizacij združenega dela, ki poslujejo na robu rentabilnosti z nizkimi osebnimi dohodki kljub dobremu delu vse težje ohranjajo svoj standard. Pri proučevanju podatkov je ugotovljeno, da kar 11% gospodinjstev v SR Sloveniji meni. da prihodki ne zadostujejo za tekoče življenjske potrebe. 79% pa meni, da le do neke meje. Dokaj veliko število delavcev in občanov išče izhod v varstvenih ukrepih, veliko pa jih skuša zboljšati svoj položaj s prihodki, ki jih pridobiva z. dodatnim delom. Delavci ne podpirajo varstvenih ukrepov, čeprav jim njihov položaj to dopušča. Menijo namreč, da je treba zagotoviti take pogoje za gospodarjenje, ki bodo lahko pridnim krili osnovne življenjske potrebe. To pa narekuje hitrejše izvajanje stabilizacijskih programov in s tem zagotavljanje pogojev za zboljšanje njihovega ekonomskega položaja, kar pa bo tudi pozitivna sprememba na socialnem področju. S tem bo omogočeno, da socialna politika ne bo odvisna od vnaprej omenjenih ekonomskih in finančnih virov, temveč bo stopnja reševanja posameznih socialnih problemov odvisna od ekonomskih rezultatov. Velika je odgovornost družbenopolitične skupnosti, da realno oceni ali bodo njeni občani zmogli velika povečanja cen komunalnih storitev, stanarin in drugih stroškov, ko pa še vedno v vseh OZD ni zaustavljeno upadanje realnih osebnih dohodkov in pokojnin. Rast cen predvsem prizadene tiste delovne ljudi in občane, ki imajo nizke osebne dohodke, zato morajo biti vsake povišane cene dobro utemeljene. Temeljni nosilci socialne politike in socialnega varstva so torej delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujejo tudi večino pravic v samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva in se morajo zato aktivneje vključevati v oblikovanje socialne politike. Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva vedno bolj dodeljujejo pomoči le tistim občanom, kijih na podlagi ocene konkretnih življenjskih razmer resnično potrebujejo, kar je v skladu z novim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Občinska skupnost socialnega varstva v preteklosti ni imela pravega vpliva pri uresničevanju socialne politike, saj poznamo neusklajen sistem socialnovarstvenih ukrepov, ki je do sedaj onemogočal učinkovito in racionalno socialno politiko. Dogajalo seje, da so bili ukrepi posameznih skupnosti protislovni, da so pri uveljavljanju socialnovarstvenih pravic delovali številni avtomatizmi. ki so omogočali, da so posamezniki prejemali socialnovarstvene pomoči, čeprav so imeli ustrezne pogoje za življenje. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, kije bil sprejet v letu 1984 in seje pričel uresničevati s 1. majem 1985. je temeljni dokument na področju socialne politike v SRS. s katerim naj bi odpravili prejšnje nepravilnosti. Dosledno uresničevanje tega sporazuma zahteva zagota- vljanje socialne varnosti na podlagi ugotavljanja stvarnega položaja družine in posameznika, kar pa je tesno povezano z enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, ki seje v občini Lftija pričela izvajati v mesecu aprilu 1985. Z izvajanjem tega sporazuma in uvedbo enotne skupne evidence je še bolj poudarjena vloga krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki morajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo prispevati k doslednemu uresničevanju socialne politike, kar pa v letošnjem letu še ni prišlo do izraza. Vloga skupnosti socialnega varstva je predvsem v povezovanju in usklajevanju potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov v zvezi s socialnim varstvom, čeprav jih le-ti izpostavljajo v posameznih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih — ustanoviteljicah skupnosti socialnega varstva. Usklajevanje teh potreb , in interesov ter iskanje rešitev za nastale probleme je nujno potrebno na enem mestu, to je v skupnosti socialnega varstva, ki to področje povezuje. V to skupnost se vključujejo kot ustanoviteljice: Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost otroškega varstva, Skupnost za zaposlovanje. Samoupravna stanovanjska skupnost in enota Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od ostalih skupnosti pa tudi Občinska zdravstvena skupnost in Občinska izobraževalna skupnost. Skupnost socialnega varstva si je delno že pridobila vidnejše mesto in vlogo v okviru delovanja socialnega varstva in tudi sodelovanje z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi—ustanoviteljicami se razvija in je boljše kot pretekla leta, vendar bo potrebno še veliko narediti, da bo .obojestransko sodelovanje popolnoma usklajeno in bo skupnost socialnega varstva resnično imela v občini tisto vlogo za katero je bila ustanovljena. Uveljaviti pa se bo morala tudi kot enakopravni zbor občinske skupščine, saj bi morala glede specifične funkcije tekoče spremljati družbenoekonomsko problematiko v občini in s tem v zvezi stanje socialne varnosti na vseh področjih. A. Uresničevanjejiocialne politike in zagotavljanje socialne varnosti v okviru skupnosti socialnega skrbstva V skupnosti socialnega skrbstva je težišče dela predvsem v čimboljšem prilagajanju dejavnosti socialnega skrbstva interesom in potrebam delavcev in občanov ter zagotavljanju materialne in strokovne pomoči ogroženim posameznikom in družinam s težnjo za zagotavljanje njihove socialne varnosti in njihovo normalno vključevanje v družbeno skupnost. Izvajanje nalog s tega področja je tudi osnovna naloga Centra za socialno delo. Usmerjenost socialne politike v naši družbi in pa metode socialnega dela zahtevajo kvalitetni premik od pretežno kurativnega na preventivno delovanje. Ob neugodnih gospodarskih in družbenih gibanjih, ki imajo negativne I posledice na osebnosti in družbeni standard delavcev ter ostala življenjska področja, se povečuje število socialnih problemov in s tem tudi obseg nalog s področja socialne problematike. Za uspešno reševanje le-te pa bi bila na Centru za socialno delo potrebna teamska obravnava, katere pa brez kadrovske dopolnitve s psihologom ni možno razvijati. V socialnem skrbstvu zagotavljamo naslednje oblike denarnih pomoči: stalna družbena denarna pomoč kot edini vir in dopolnilni vir preživljanja, začasna in enkratna denarna pomoč, plačila oz. doplačila za oskrbovance v domovih za starejše občane, zavodih za usposabljanje in vzgojnih zavodih,plačilo ali doplačilo rejnin in preventivne medicinske rehabilitacije. Uveljavljanje in dodeljevanje teh pomoči se izvaja po določilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Število prejemnikov denarne pomoči — edini vir ne narašča, ampak je celo v upadu, medtem ko je število prejemnikov denarne pomoči — dopol-. nilni vir nekoliko v porastu. Upadanje števila upravičencev do denarne pomoči — edini vir je tudi posledica doslednega izvajanja novega sporazuma in je takšno stanje pričakovati tudi v prihodnje, kajti v naši družbi imajo za delo sposobni občani možnost pridobiti sredstva za preživljanje z delom in iz dela (zaposlitev, pokojnina, kmečka pokojnina). Duševno in telesno prizadetim osebam pa se zagotavlja socialna varnost po posebnem zakonu, s katerim se za te osebe določa status invalida in se jim zagotavljajo oblike družbenega varstva, nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Narašča pa število enkratnih in začasnih denarnih pomoči, kajti te pomoči iščejo tudi upokojenci in zaposleni delavci, ker s svojimi nizkimi dohodki ne morejo več pokriti življenjskih stroškov, kar je bolj zaskrbljujoče dejstvo. Nekatere denarne pomoči se uveljavljajo tudi v funkcionalni obliki. V letošnjem letu pa ugotavljamo porast potreb po zavodskem varstvu ostarelih in s tem tudi plačila in doplačila oskrbnih stroškov. V okviru dejavnosti socialnega skrb tva je organizirana tudi pomoč za ostarele občane, ki niso več sposobni sami zadostiti svojim življenjskim potrebam in rabijo tujo nego in pomoč. Dejavnost Občinskega odbora Rdečega križa je na tem področju zelo pestra, saj so od dodeljevanja materialnih pomoči (npr. obleka, obutev, posteljnina in tudi hrana) do različnih oblik sosedske pomoči. Njegovi člani, organizirani v koordinacijski odbor Rdečega križa pa so s svojim prostovoljnim delom v veliko pomoč v razvijanju teh oblik pomoči. Te oblike pomoči bo potrebno še bolj krepiti in jih razširiti v vse krajevne skupnosti. V primeru ko te oblike pomoči niso možne ali ne zadostujejo in če občan sam to želi se mu zagotavlja socialna varnost v domu starejših občanov. V občini imamo splošni socialni zavod Dom »TIŠJE«, katerega kapaciteta je 180 postelj in v katerem je približno 70 članov domske skupnosti iz naše občine. Število otrok v rejništvu se bistveno ne spreminja, posvečena pa je tudi večja skrb zagotavljanju socialne varnosti teh otrok. Tudi v organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih se število vključenih otrok oz. mladostnikov bistveno ne spreminja. V skupnosti socialnega skrbstva torej skrbimo za socialno varnost občanov tako. da jim nudimo vse oblike socialnovarstvenih storitev na področju socialnega varstva otrok in družine ter varstva odraslih, kakor tudi pomoč pri urejanju medsebojnih odnosov, vse bolj pa razvijamo dejavnost predzakonskega, zakonskega in družinskega svetovanja. Pri izvajanju svoje dejavosti se Center za socialno delo povezuje tudi s krajevnimi skupnostmi, vendar pa to sodelovanje še ni zadovoljivo, kar je treba v prihodnje izboljšati. Pri izvajanju drugih oblik socialnega dela Center za socialno delo ugotavlja, da še posebej izstopajo problemi, ki so povezani z alkoholizmom. Alkoholizem je socialna bolezen, ki poleg ožjega in širšega okolja prizadene tudi obolelega, saj postane zasvojen od alkohola. Bistvo alkoholizma ni v pitju, temveč v posledicah, ki se odražajo v spremenjenem vedenju alkoholika. Alkoholik je vsakdo, pri katerem zaradi pitja alkoholnih pijač in njegovega spremenjenega vedenja trpi družina in delo. Za opredelitev ali je nekdo že alkoholik je odločilno mnenje ljudi, ki z. alkoholikom delajo in živijo. Brez zdravljenja ni pomoči. Otroci iz družin alkoholikov pogosto kažejo različne vedenjske motnje. V naši občini je alkoholizem precej razširjen. Najbolj pereč problem predstavljajo agresivni alkoholiki. V družini pogosto prihaja do prepirov med zakoncema in otroci. Veliko družin tudi razpade. Za zdravljenje se redkokateri odloči. Odpori do zdravljenja so veliki. Boj proti alkoholizmu terja celovito in usklajeno politiko celotne družbe na vseh ravneh in področjih, od matične družine, krajevne skupnosti, skratka družbe kot celote. Boj proti alkoholizmu mora biti skupna akcija vseh dejavnikov v občini, ne pa samo Centra za socialno delo. Socialna služba se srečuje že s posledicami alkoholizma, saj se le-te odražajo skoraj na vseh področjih socialne problematike. Po dosedanjih izkušnjah je ugotovljeno, da izhaja 50% mladoletnih prestopnikov iz. družin, kjer je prisoten alkoholizem, pri vedenjsko motenih otrocih pa je delež še večji in sicer 70%. V rejništvu je 65% otrok, ki so zaradi alkoholizma staršev prikrajšani za odraščanje v matični družini. Poleg tega se zaradi alkoholizma razveže 80% zakoncev. Če izhajamo iz tega, daje alkoholizem družbeni problem, potem bi se morali vsi vprašati, kaj smo storili v borbi proti alkoholizmu. Postavi se nam tudi vprašanje, zakaj v občini Litija ne deluje Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri SZDL. Ravno ta odbor bi moral, kot povezovalec z. ostalimi dejavniki pripraviti program, po katerem bi se v občini izvajal boj proti alkoholizmu. Drugo vprašanje je tudi, zakaj je v občini Litija toliko lokalov, kjer se točijo samo alkoholne pijače in kako se izvaja nadzor nad točenjem alkohola mladoletnim osebam. B. Družbeno varstvo in vzgoja otroka v skupnosti otroškega varstva V skupnosti otroškega varstva zagotavljamo socialno varnost otrokom v obliki družbenih pomoči v denarni ali funkcionalni obliki, zagotavljamo varstvo matere in otroka ob rojstvu ter omogočamo čimvečjemu številu predšolskih otrok organizirano vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah in vzgojne programe za otroke, ki niso vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost. V občini Litija je v redno vzgojnovarstveno dejavnost vključenih 505. oz. približno 27% vseh ptrok v starosti od 8 mesecev do 6 let. Vsi predšolski otroci so leto pred vstopom v šolo vključeni v vzgojni program priprave na šolo — »mala šola«. Ta program je za starše brezplačen. Za 4 — 5 letne otroke v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni enote vzgojnovarstvene dejavnosti, organizirata V/gojnovarstve-na organizacija Litija ali Osnovna šola Gabrovka 80-urne vzgojne programe. V letošnjem letu so se 80-urni programi izvajali za 5 skupin otrok. • V skupnosti otroškega varstva se izvaja tudi program družbenih pomoči otrokom. Do letošnjega leta so se te pomoči dodeljevale na osnovi dohodkovnih cenzusov, ki so bili vsako leto dogovorjeni v okviru Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Z novim Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic se od 1. 5. 1985 dalje družbene pomoči dodeljujejo do zneska dogovorjene ravni socialne varnosti, ki pa je za različne kategorije prebivalstva' različna. Za vse šoloobvezne otroke v občini Litija seje družbena pomoč v letošnjem letu nakazovala direktno šolam, ki je tem otrokom omogočila brezplačno malico, razliko do višine odobrene pomoči pa so v denarni obliki prejeli starši. Za predšolske otroke je bilo na isti način organizirano plačilo oskrbnine v VVO. Za izjemno socialno ogrožene družine, kjer doseženi dohodki družine v preteklem letu niso zagotavljali vsaj 70% dogovorjene ravni socialne varnosti, je bila redna vzgojnovarstvena dejavnost za otroke brezplačna, stroške pa je v celoti pokrivala občinska skupnost otroškega varstva. V skupnosti otroškega varstva pa zagotavljamo sredstva tudi za' izvajanje pravic, kijih ima zaposlena mati ob rojstvu otroka. To je pravica do porodniškega dopusta (105 + 141 dni) in nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta. To nadomestilo se od 1. decembra 1984 sproti valorizira, v skladu s spremembami Samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta in se tako približa znesku, ki bi ga delavka"dosegla. če bi opravljala svoje delo v delovni organizaciji, vendar tega zneska nadomestilo ne sme presegati. Ob rojstvu otroka prejme vsaka mati tudi zavitek za opremo novorojenčka, ne glede na to. ali je mati zaposlena ali ne. Letno prejme zavitek za opremo novorojenčka približno 300 upravičencev, na porodniškem dopustu pa je približno 145 mater. Pri tem je potrebno povedati, da so v tem številu zajete vse matere, tudi tiste, ki niso v tem koledarskem letu pričele s koriščenjem porodniškega dopusta, kot tiste, ki so trenutno odsotne z dela, zaradi nosečnosti in poroda. V koledarskem letuje za približno 30.100 delovnih ur plačanih nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta v občini Litija. C. Socialna varnost v okviru izobraževalne skupnosti Občinska izobraževalna skupnost skupaj s šolami zagotavlja zboljšanje pogojev za šolsko prehrano in za zmanjšanje stroškov te prehrane (financiranje vodij šolske prehrane in dodatnih kuharic). Skrb za smotrno in' ceneno organiziranost šolske prahrane je torej prvenstveno obveznost šol in izobraževalne skupnosti, medtem ko skupnost otroškega varstva plača namesto staršev stroške prehrene kot funkcionalno obliko družbene pomoči otrokom, vkolikor so po sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic do nje upravičeni. Č. Socialna varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom Zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva določata, da so uporabniki dolžni iz svojih dohodkov prispevati del sredstev k ceni zdravstvene storitve (participacija). V obeh pravnih virih je tudi določeno, da nekatere kategorije uporabnikov niso dolžne prispevati participacije, oziroma da pri uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče terjati plačila participacije, ko gre za točno določene bolezni. Vsa določila se v Občinski zdravstveni skupnosti Litija dosledno uresničujejo. V samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva so podrobno urejene tudi pravice uprabnikov do nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in nesreč pri delu. S 1. 1. 1984 se nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni izplačujejo v breme sredstev organizacij združenega dela. nadomestila osebnega dohodka za čas nege družinskega člana pa v breme sredstev zdravstvene skupnosti. Od 1. 7. 1985 velja sprememba samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki se nanaša na tekoče (mesečno) usklajevanje osnove za* izračun nadomestila osebnega dohodka z rastjo osebnih dohodkov v OZD. D. Socialna varnost v zvezi z zaposlovanjem V skupnosti za zaposlovanje se zagotavlja socialna varnost brezposelnim občanom in rešuje problematika brezposelnosti, ki pa v letošnjem letu v naši občini ni predstavljala pereč problem. Brezposelni občani, prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje, prejemajo po kriterijih določenih v samoupravnem sprazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, denarno nadomestilo oz. denarno pomoč za čas brezposelnosti. Povprečni čas prejemanja denarnih nadomestil je tri mesece, povprečni Čas prejemanja denarnih pomoči pa štiri mesece. Po odloku o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca, so bile v letošnjem letu izvedene že tri valorizacije osebnih nadomestil. Sredstva za pripravo delavcev na zaposlitev v letu 1985 niso bila koriščena, zaradi potreb po usposabljanju invalidnih oseb in večjih stroškov za pokrivanje socialne varnosti. Pri skupnosti je bilo prijavljenih več oseb, ki bi bile upravičene do te dajatve, vendar je bilo dogovorjeno z organizacijami združenega dela, kamor so bile napotene na pripravo, da stroške usposobitve krijejo organizacije same. V času od januarja do septembra 1985 so se usposobile tri invalidne osebe, od tega sta dve osebi pričeli usposabljanje že v letu 1984. V septembru sta bili poslani na usposabljanje še dve invalidni osebi, ki sta pridobili status invalida. Potrebe po usposabljanju invalidov so zdaleč višje kot pa so možnosti, zato je čakalna doba v nekaterih primerih več kot eno leto. Na področju štipendiranja je šolsko leto 1984/85 potekalo v znaku umirjanja sprememb v zvezi z zakonom o usmerjenem izobraževanju, vendar pa z novimi nalogami ob spreminjanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Število štipendistov seje po lanskem skoku ustalilo. Gmotni položaj družin štipendistov je bil izredno slab. saj je več kot polo$fea štipendistov iz družin z. dohodkom pod 5.500 din mesečno na člana družine v letu 1983. Temu primerna je tudi višina štipendije, ki je bila povprečno 6.290 din. razlika h kadrovski štipendiji pa 4.350 din mesečno. Na višino povprečne štipendije vpliva tudi dejstvo, da polovica štipendistov biva v dijaških, študentskih in drugih domovih, druga polovica pa se vozi v medkrajevnem prometu in tako vsi prejmejo dodatke za večje stroške šolanja. Problem se pojavlja pri kadrovskem štipendiranju, saj je teh štipendij v naši občini zelo malo, samo 116 učencev in študentov prejema kadrovsko štipendijo (podatek za šol. 1. 1984/85). Za šol. I. 1985/86 pa so delovne organizacije v naši občini razpisale skupno 86 novih kadrovskih štipendij. Od 41 podpisnikov sporazuma o štipendiranju, štipendije podeljuje le 13 TOZD oz. DO, nekaj jih je letos prenehalo s štipendiranjem, novih kadrovskih štipenditorjev pa ni. E. Socialna varnost v stanovanjskem gospodarstvu V stanovanjski skupnosti rešujejo svoja stanovanjska vprašanja delavci TOZD, delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki združujejo delo pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost (obrtniki), vendar pa morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50% poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS, za mlade družine, pri katerih nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let velja omejitev 60%. ■— da samski delavec s čistimi mesečnimi dohodki ne presega 90% povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS. Svoja stanovanjska vprašanja rešujejo v tej skupnosti tudi upokojenci, invalidi, udeleženci NOV in starejši za delo nesposobni ljudje, za katere pa prej navedene omejitve ne veljajo. Velikost stanovanj za posamezne tipe gospodinjstev je povzeta po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Po teh merilih so posamezna gospodinjstva upravičena do naslednjih velikosti stanovanj: 1 član — enosobno stanovanje, 2 člana — enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje, 3 člani—dvosobno stanovanje in 4 člani — trosobno stanovanje. Eden od pogojev za prevzem stanovanja je tudi vplačana lastna udeležba stanodajalcu. Višina lastne udeležbe je odvisna od vrednosti stanovarfja in dohodkov delavca ali občana, ki stanovanje pridobiva. Zaradi padajoče realne vrednosti osebnih dohodkov je v teku sprememba teh meril. Predvidoma bodo s 1. 1. 1986 sprejeta nova merila, po katerih bodo pridobitelji stanovanjske pravice prispevali občutno nižjo lastno udeležbo. Sistem varovanja socialne varnosti stanovalcev je tudi delno nadomeščanje stanarin. Delno nadomeščanje stanarin v družbenih in zasebnih stanovanjih sodi v okvir socialnovarstvenih pomoči, ki so opredeljene v Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. F. Socialna varnost starejših oseb v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja Na raven pokojnin upokojencev v Sloveniji v letu 1985 so vplivale akontativna in dokončna uskladitev pokojnin na podlagi gibanj osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike v letu 1984, poračun razlike v uskladitvi za to leto, uskladitev pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih, nova višja najnižja pokojninska osnova in uskladitvi pokojnin med letom na podlagi gibanj osebnih dohodkov zaposlenih v letošnjem letu. Redno medletno usklajevanje pokojnin je določeno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti pokojninske skupnosti. Za letošnje leto je dogovorjena uskladitev pokojnin najmanj za 60% doseženega dejanskega porasta osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oz. tudi več, če bodo na voljo tudi sredstva. Najnižje pokojnine so se, merjeno v odstotkih, povečale bolj kot druge pokojnine, povečalo pa seje tudi število uživalcev varstvenega dodatka. Na videz, minimalno povečanje najnižje pokojninske osnove je vendarle pomembno vplivalo na gmotni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami. Povprečje vseh pokojnin je večje od lanskoletnega povprečja vseh pokojnin po izvedeni drugi uskladitvi pokojnin za 79.6%, po posameznih vrstah pokojnine pa je povečanje različno. Najbolj so se povečale družinske pokojnine, najmanj pa starostne. Prav družinske pokojnine so v povprečju najnižje, sledijo jim invalidske pokojnine, relativno najugodnejše pa so starostne pokojnine. S 1. decembrom 1985 je predvidena še ena uskladitev pokojnin, in sicer še za 6%. V občini Litija imamo 2.293 upokojencev, povprečna pokojnina v desetih mesecih letošnjega leta pa je znašala 28.797 din. Povprečna višina starostne pokojnine v naši občini je znašala 32.179 din, invalidske pokojnine 27.798 din in družinske pokojnine 23.062 din. Varstveni dodatek je v naši občini prejemalo 319 upokojencev, in sicer pri starostnih pokojninah 83 upokojencev v povprečni višini 5.744 din, pri invalidskih pokojninah 69 upokojencev v višini 5.958 din in pri družinskih pokojninah 167 upokojencev v povprečni višini 7.304 din. Povprečni znesek varstvenega dodatke v naši občini je znašal 6.606 din. Tudi varstveni dodatek je socialnovarstvena pomoč, ki je opredeljena v samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic kot prva tovrstna pomoč. Pravico do varstvenega dodatka pa ima uživalec pokojnine, če njegova pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na posameznega družinskega člana mesečno ne presegajo zneska, ki ga s sklepom določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. G. Socialna varnost borcev, vojaških invalidov in njihovih družin Težišče dela na področju socialne varnosti borcev, vojaških invalidov in njihovih družin spada po pristojnosti v delo občinskega upravnega organa, pristojnega za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. V področje tega varstva spadajo vojaški vojni in vojaški mirnodobni invalidi, družinski člani padlih in umrlih borcev, borci in udeleženci NOB s priznano posebno dobo in civilni invalidi vojne. Področje te kategorije udeležencev NOB je sistemsko dokaj dobro urejeno z. zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi in so v teh družbenopolitičnih skupnostih zagotavljena tudi sredstva za izvajanje teh predpisov. Z zveznimi predpisi je urejen sistem temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev na enoten način za vso državo. Te pravice so: osebna in družinska invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, posmrtni-ha, zdravljenje v zdravilišču, zvezni dodatek za borce. Dopolnilno varstvo te kategorije je urejeno z republiško in občinsko zakonodajo. Te pravice so: invalidski in družinski dodatek, republiški dodatek za borce, rehabilitacija, republiška in občinska priznavalnina. Delo občinskega upravnega organa poteka zlasti na dosledni uporabi in neposrednem izvajanju zveznih, republiških inobčinskih predpisov. Poleg tega pa upravni organ sodeluje še z vsemi drugimi pristojnimi organi, organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki skrbijo za varstvo te kategorije občanov. V letu 1985 sta bili sprejeti spremembi republiških zakonov o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, ki sta prinesli več sprememb na področju tega varstva, katere smo tudi v celoti izvršili. V letu 1985 imamo v naši občini v evidenci 54 vojaških invalidov, 65 družinskih invalidskih upravičencev, 510 borcev s priznano posebno dvojno dobo, 110 borcev NOV (od tega 14 družinskih članov) prejema stalno občinsko priznavalnino. Najvišja stalna priznavalnina v letu 1985 znaša 14.000 din mesečno, najnižja 2.000 din (priznavalnino v tem znesku prejemata samo dva upravičenca), povprečna pa 6.200 din mesečno. Sredstva za zdraviliško zdravljenje vojaških invalidov so zagotovljena v zveznem proračunu in je njihova poraba limitirana, za leto 1985 znašajo za našo občino 502.338 din. Ta sredstva pa zadostujejo približno le za zdravljenje 15 vojaških invalidov v trajanju 14 dni. Sredstva za zdravljenje borcev NOV se zagotavljajo v občinski zdravstveni skupnosti in ga je letos koristilo 30 borcev NOV. Zdravstvena in socialna varnost udeležencev NOV (osnovna in dopolnilna)je dokaj ustrezno urejena, njeno izvajanje pa je seveda odvisno od strokovnih služb in organov, ki te oblike varstva neposredno izvajajo. Za nadaljnje zagotavljanje različnih oblik socialnega varstva in skrbstva udeležencev NOV bo potrebno okrepiti in povečati napore, glede na to. da je ta kategorija občanov s staranjem vse bolj potrebna raznih oblik pomoči, različnih gerentoloških oblik zdravstvenega varstva, skrbstva itd. H. Uresničevanje socialnovarstvenih pravic po novem in izvajanje enotne skupne evidence V letošnjem letu seje s 1/5-1985 pričel izvajati nov Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je v to področje prinesel tudi številne spremembe. Že sprejem tega sporazuma v letu 1984 je pokazal, da tak temeljni akt na tem področju resnično potrebujemo. Njegovo dosledno uresničevanje pa je možno le z. izvajanjem enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, zatone biJa tudi v naši občini potrebna takojšnja akcija za uvedbo enotne skupne evidence, kar nam je v letošnjem letu končno tudi uspelo. Izvajanje enotne evidence seje pričelo v aprilu 1985 na Centru za socialno delo Litija, ki je za opravljanje teh del (60%) in opravljanje računovodskih del Centra (40%) zaposlil novega delavca, na podlagi soglasja izvršnega sveta SO Litija. V tako kratkem času do izvajanja sporazuma pa ni bilo mogoče opraviti vseh, že tako zaostalih nalog v zvezi z evidenco in so se s pričetkom izvajanja novega sporazuma odpirali tudi problemi. Že sami obrazci — vloge SPN— 1 za uveljavljanje posameznih vrst pomoči so bili. zaradi svoje prezahtevnosti. pomanjkljivo izpolnjeni in jih je bilo potrebno (velikokrat tudi večkrat) vračati organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim v dopolnitev. Le-te pa so jih predolgo zadrževale, ali pa jih celo niso poslale nazaj (predvsem KS), tako da se je postopek ugotavljanja znatno podaljšal. Ugotovljeno je bilo tudi, da je dosledno in racionalno izvajanje tega sporazuma možno le s postopnim prenosom vseh postopkov ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih pomoči. Postopki za socialnovarstvene pomoči s področja socialnega skrbstva so se že izvajali na Centru za socialno delo. S 1/7-1985 pa je bil izvršen tudi prenos postopkov za družbene pomoči otrokom in oprostitve plačila zdravstvenih storitev iz Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija na Center za socialno delo Litija, vključno z. delavcem, zaradi cesarje bilo potrebno v Delovni skupnosti strokovne službe med obstoječe delavce razporediti ostala dela, ki jih je ta delavec še opravlja./ Na Centru za socialno delo pa se je s 1/7-1985 pričel izvajati tudi postopek za oprostitev plačevanja občinskega samoprispevka. Izvajanje vseh teh (novih) nalog je bilo v tako kratkem času težko uskladiti in jih tekoče reševati. Eden izmed vzrokov za to je tudi znatno povečanje administrativnega dela, ki ga pogojujejo vsi postopki v zvezi z. uveljavljanjem, reševanjem in evidentiranjem socialnih pravic. Pri vseh teh novostih pa se je moral Center za socialno delo ukvarjati tudi s kadrovsko problematiko, kije nastala ravno na tem področju dela (bolezen in odhod delavke), kar pa je že rešeno in se delo nadaljuje. Kljub temu pa nekaj časa še ni bilo mogoče vse postopke in vloge tekoče reševati. Redno je potrebno preverjati nakazovanje družbenih pomoči otrokom s strani delovnih organizacij, da ne bi prihajalo do dvojnega nakazovanja, zaradi izvajanja funkcionalne oblike teh pomoči. Poleg tega pa je potrebno redno spremljati stalne spremembe, ki nastajajo pri upravičencih do posameznih vrst pomoči in njihovih družinah ter pomenijo tudi spremembe pri dodeljevanju teh pomoči. Prihaja pa tudi do medletnih uskladitev teh pomoči izven določb sporazuma, ki jih je treba izvršiti, kljub temu da podirajo prvotne izračune na podlagi dogovorjene ravni socialne varnosti. Na podlagi enotne skupne evidence je bilo ugotovljeno, da imamo v naši občini v letu 1985 naslednje število posameznih socianovarst-venih pomoči: 319 prejemnikov varstvenega dodatka, 5 prejemnikov denarne pomoči za brezposelnost. Za delno nadomestitev stanarine je zaprosilo 114 občanov, ugodno pa je bilo rešenih 78 vlog in so ti upravičenci prejeli skupno 875.050 din delne nadomestitve stanarine. Iz sklada združenih sredstev je bilo v šol. letu , 1984/85 povprečno 140 štipendistov mesečno in 80 štipendistov, ki so uveljavili razliko h kadrovski štipendiji. Za štipendije in razlike je zaprosilo skupno 269 učencev in študentov. Denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja pa povprečno 90 upravičencev. Po podatkih o dodelitvi družbenih pomoči otrokom po stanju 30/9-1985 prejema družbeno pomoč 999 otrok, katerih vsaj eden od staršev je zaposlen v občini Litija. Od tega je 315 otrok iz drugih republik in 25 iz. drugih občin v Sloveniji. Med prosilci za dodelitev družbenih pomoči otrokom jih je največ iz naslednjih OZD v občini: Gradme-tal. Lesna industrija JLitija. ŽG — vzdrževanje proge Litija. KZ Gabrpvka — Dole. Predilnica. Industrija apna Kresnice ter manjše število iz ostalih OZD. Funkcionalno obliko družbene pomoči v obliki plačila prehrane v šoli in delnega ali celotnega plačila oskrbnin v VVO prejema 94 otrok v občini. Na priporočilo Skupnosti otroškega varstva Slovenije so se po sklepu skupščine OSOV Litija zneski odobrenih družbenih pomoči od 1/9-1985 dalje povečali za 30% na osnovo od 1/5-1985. S tem sejedelno ublažilo izredno povečanje življenjskih stroškov v socialno ogroženih družinah. Od 1/5-1985 pa je bilo do oprostitve plačila participacije v zdravstvenem varstvu upravičenih 184 družin. II. UGOTOVITVE 1. Glede na to, da Center za socialno 4Mo, kot izvajalec socialno-skrbstvene dejavnosti izpostavlja največji problem alkoholizem, predlagamo, da ustrezne službe (Upravni organ Skupščine občine. Postaja milice), izvršujejo nadzor nad točenjem alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Službi, ki se ukvarja z izdajo dovoljenj za odprtje gostinskih lokalov priporočamo, da predhodno temeljito pretehtajo potrebe po izdaji teh soglasij z upoštevanjem navedene problematike Centra za socialno delo v zvezi z alkoholizmom. 2. Na področju otroškega varstva ugotavljamo, da bo potrebno v prihodnje izvajati več vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost in namenjati sredstva za odprta otroška igrišča v vseh krajevnih skupnostih. 3. Ob splošnem pozivu k zmanjšanju administracije, bi v bodoče veljalo razmišljati o ukinitvi participacije k zdravstvenim storitvam, saj ugotavljamo, da so stroški, ki nastajajo s plačilom in postopkom za oproščanje participacije, verjetno večji, kot pa se zbere sredstev od participacije. 4. Na področju štipendiranja ugotavljamo, da je zaskrbljujoč podatek o razpisanih kadrovskih štipendijah, saj se le-te iz leta v leto razpisujejo v manjšem številu. Organizacije združenega dela in družbene skupnosti bi morale skrbeti za ustrezno strokovno zasedenost posameznih delovnih mest, potrebno pa je urediti tudi status pripravnikov. 5. Občinska skupnost socialnega varstva se bo aktivno vključevala v razpravo ob sprejemanju novih meril za določanje višin lastne udeležbe pri pridobitvi družbenega stanovanja. 6. Na področju stanovanjskega gospodarstva ugotavljamo, da socialno varnost stanovalcev v družbenih stanovanjih, v občini Litija ki so ogrevana iz skupne kotlovnice na olje, ogroža ekonomska cena ogrevanja teh stanovanj, ne pa stanarina, ki je neprimerno nižja. 7. Na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja predlagamo še nadaljnje redno usklajevanje pokojnin, začetne pokojninske osnove s polno delovno dobo pa bi morale biti višje.s čimer bi preprečevali socialno ogroženost upokojencev. 8. Predlagamo, da se na Centru za socialno delo Litija Izvajajo naslednji postopki ugotavljanja upravičenosti in nakazovanja socialno-—varstvenih pomoči: socialno—skrbstvene pomoči, družbena pomoč otrokom, oprostitev plačevanja zdravstvenih storitev in delna nadomestitev stanarine. 9. Ugotavljamo, da dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnoarstvenih pravic in spremljajoče spremembe uplivajo na izrazito povečanje strokovnih in administrativnih del, zato bo potrebno razmišljati: — o poenostavitvi postopkov in medletnih uskladitev socialnovarstvenih pomoči — o iskanju rešitev v novi zaposlitvi na Centru za socialno delo Podane ugotovitve posameznih nosilk socialne politike so oblikovane glede na konkretno izvajanje socialne politike in uresničevanje socialnovarstvenih pravic po novem sporazumu v letu 1985. Naloga vseh nosilcev, še posebej pa Skupnosti socialnega varstva je, da v čirnkrajšem času razrešijo izpostavljeno problematiko s ciljem kvalitete pri izvajanju socialne, politike v občini. Občinska skupnost Socialnega varstva Litija točka 3 Predlog Dolgoročni plan občine Litija za obdobje 1986—2000 Uvod Pptek priprave dolgoročnega plana občine Litija Skupščina občine Litija je aprila 84 sprejela Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Sočasno z dolgoročnim planom je potekalo delo na pripravi urbanistične zasnove Litija, Šmartno s Ustjem, Zavrstnik. Breg in Tenet iše. Krajinske zasnove za območja: Slivna—Zasavska gora in obvodni prostor reke Save bodo izdelane naknadno in sprejete po enakem postopku kot sestavine dolgoročnega plana. Delo na pripravi dolgoročnega plana poteka skladno z zakonskimi določili po naslednjih fazah: 1. faza: priprava strokovnih podlag in analize dolgoročnih razvojnih možnosti, priprava in sprejetje »Smernic« 2. faza: priprava in obravnava osnutka dolgoročnega plana z ur-. banistično zasnovo 3. faza: priprava in obravnava predloga dolgoročnega plana z. urbanistično zasnovo ter sprejetje plana. Osnutek dolgoročnega plana je sprejela Skupščina občine Litija 6. junija 1985 in ga dala v javno razpravo, kije trajala do septembra 1985. Predlog dolgoročnega plana je pripravljen pa podlagi rezultatov javne obravnave osnutka dolgoročnega piana, njegov prostorski del pa je deloma dopolnjen tudi na podlagi Navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Ur. list SRS št. 20/7 junij 1985), ki so bila objavljena po izdelavi osnutka dolgoročnega plana in na osnovi naknadno izdelanih Strokovnih podlagvarstva naravne in kulturne dediščine (Ljubljanski regionalni zavod SRS, julij 1985). Pri pripravi predloga plana smo obravnavali pripombe, predloge in pobude oblikovane v javni razpravi, ter velik del le-teh smo na ustrezen način vključili v besedilo predloga plana. Skladno z določili »Navodil« smo uredili in preoblikovali posamezna poglavja osnutka, sicer brez vsebinskih sprememb in dodali naslednja manjkajoča poglavja. L Cilji dolgoročnega razvoja (tu smo povzeli cilje, ki smo jih opredelili v »Smernicah« in skupne cilje, ki jih opredeljuje predlog dolgoročnega plana republike) IV. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov 1. Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plaha SR Slovenije 2. Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana občine V. Opredelitve za uresničevanja prostorskih sestavin DP občine 2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetja dolgorčnega plana. ki,narekujejo postopek spremembe plana.. Tako je oblika vsebine predloga plana nekoliko drugačna, kot je bila v osnutku. Največ oblikovnih sprememb je v poglavju o usmeritvi in strategiji dolgoročnega razvoja v prostoru, predvsem v zahtevi po celovitejši predstavi razvoja poselitve in organizacije de|pvnosti v prostoru. V predlogu plana smo usmeritve za razvoj posameznih naselij in območij dopolnili in uskladili z usmeritvami za varovanje naravne in kulturne dediščine ter dopolnili poglavje o varovanju naravne in kulturne dediščine. Vsebinske spremembe predloga dolgoročnega plana »Litija 2000« glede na osnutek, so podane v nadaljevanju po posameznih poglavjih. Vsebina: PREDLOGA DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1986—2000 I. CILJI DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA II. OKVIRI IN DEJAVNIKI DOLGOROČNEGA RAZVOJA 1. Sociodemografski dejavniki in okviri razvoja 2. Okviri in dejavniki gospodarskega razvoja 3. Prostorski in ekološki okviri razvoja III. USMERrrVE IN STRATEGIJA DOLGOROČNEGA RAZVOJA 1.0 USMERITVE IN STRATEGIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA 14 Globalne usmeritve gospodarskega razvoja 1.2 Dolgoročni razvoj gospodarske infrastrukture in gospodarskih dejavnosti Gospodarska infrastruktura 1. Energetika 2. Promet in zveze 3. Vodno gospodarstvo 4. Komunalne dejavnosti 7. Stanovanjsko gospodarstvo Primarne gospodarske dejavnosti 6. Kmetijstvo 7. Gozdarstvo 8. Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo Sekundarne gospodarske dejavnosti 9. Industrija, gradbeništvo in proizvodna obrt Terciarne gospodarske dejavnosti 10. Trgovina in preskrba 11. Obrt 12. Turizem in gostinstvo 2.0. USMERITVE IN STRATEGIJA SOCIALNEGA RAZVOJA IN DOLGOROČNEGA RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 2.1. Globalne usmeritve socialnega razvoja 2.2 Dolgoročni razvoj družbenih dejavnosti Družbene dejavnosti 1. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok 2. Osnovno izobraževanje 3. Usmerjeno izobraževanje 4. Zdravstveno'varstvo 5. Socialno skrbstvo 6. Socialno varstvo 7. Kultura 8. Telesna kultura in rekreacija 9. Raziskovalna dejavnost 3.0 USMERITVE IN STRATEGIJA RAZVOJA V PROSTORU 3.1. Usmeritve za razvoj poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru . planska tipologija naselij . usmeritve za razvoj naselij . Usmeritve za razvoj počitniških naselij 3.2. Usmeritve za varovanje in razvoj vrednot okolja . varstvo naravne in kulturne dediščine . varstvo in izboljšanje okolja 3.3 Usmeritve za razvoj SLO in DS 3.4 Razvoj poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru 3.4.1 Zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru . zasnova omrežja naselij . usmeritve za urejanje naselij 3.4.2 Zasnova namenske rabe prostora 3.4.3 Urbanistična zasnova naselij Litija, Šmartno z Ustjem, Zavrstnik, Breg in Tenetiše V. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV V. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PLANA 1. Opredelitve glede načina urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti 2. Merila za ugotavljanje odstopanja od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembe plana 3. Program raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za dopolnjevanje, uresničevanje in sprejemanje dolgoročnega plana 4. Prednostne naloge medobčinskega sodelovanja. II. OKVIRI IN DEJAVNIKI DOLGOROČNEGA RAZVOJA 1.2 Sociodemografski dejavniki in okviri razvoja Načrtovani razvoj prebivalstva v občini Litija, ki je usklajen s projekcijami za ljubljansko regijo in Slovenijo, predvideva, da se bo število prebivalcev v občini povečalo od leta 1981 do leta 2001 za 1536 prebivalcev. Število prebivalcev naj bi se tako povečalo od 17.517 v letu 1981 na 19.053 leta 2001. Predvidevamo, da bo leta 2001 od vseh prebivalcev okoli 11,1 odstotka prebivalcev starih nad 65 let, okoli 14,9 odstotkov prebivalcev bo starih 15—24 let in okoli 12,9 odstotka prebivalcev bo v starostni skupini 7—14 let. V skladu s smernicami o zmanjšanju obsega dnevne delovne migracije planiramo, da se bo število zaposlenih v občini povečalo od 4895 v letu 1981 na 6.419 leta 2001. Delež zaposlenih prebivalcev v občini v razmerju do vsega stalnega prebivalstva se bo od 27.9 odstotkov v letu 1981 povzpel na 44,1 odstotka leta 2001. Glede na zastavljene cilje bo potrebno zagotoviti povprečno 1,7% stopnjo rasti zaposlovanja. Ob koncu dolgoročnega obdobja, se bo odliv zaposlenih iz občine oziroma obseg dnevne delovne migracije relativno in absolutno zmanjšal od 2.338 na 1.887. PRIKAZ RASTI ZAPOSLENIH PO SEKTORJIH DEJAVNOSTI V OBČINI LITIJA Sektor dejavnosti 1981 Število zaposlenih občina % srs število % zaposlenih občina SRS primarni 163 3,3 15,1 321 5 8,2 sekundarni 3U22 69,9 15,1 3916 61 13,3 terciarni 612 13,1 26,9 1319 21 33,2 kvartarni 668 13.6 12,9 831 13 15,3 3 kmetijskih kmetijskih zemljišč varovalni gozdovi pomembnejša kulturna dediščino industrijska čistilna naprava skupna čistilna naprava munjia Tdelopanja od labmkmst z SŠČINSKA It osnovo omrežja centralnih naselij 9*02,9«, središče občinskaga pomena I 9101,94T1, pomembnejše lokalno sfedBeetOr'do 7000) gozdovi posebnega namena _ | varstvena območja voonh virov < # , pomembnejši vodni viri "J V ti }"~"tA pomembnejša I..1.JP naravno dediščina 9*01, MO-Oill.pomembriejfe, -M pomembnejia lokalno središče lOP do30u0) kulturna dediščina wSmS^SdMolOr« do 1000 )"' 1 ""."1 V«*«*« parki rekonstrukcija regionalne ceste (obvoznica) Q čistilna napravu osnov* prfgi.iin* ►amia OH< iN! merilo 1: 80 000 Prostorski ureditveni pogoji — centralno-stanovanjsko območje Gradec—Litija (GS/4) — stanovanjsko območje Gradec (GS 4/1) — proizvodno območje v Ustju (Šl 2) — stanovanjsko območje Grbin (LS 4) — območje obstoječe pozidave Šmartno—Ustje (ŠS 2) — rekreacijsko območje Svibno (GR 1) Za vsa ostala naselja podajamo usmeritve v zvezi z. načini urejanja v tabelaričnem pregledu v poglavju 3.2 Zasnove dolgoročnega razvoja. Ta območja bomo urejali z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti: Zazidalni načrti: — veljavna obstoječa dokumentacija za naselja Vače. Sava, Spodnji Log, Sp. Hotič, Gabrovka, V. Vrh. — novelacija zazidalnega načrta za Kresnice, — za območje individualne gradnje na obrobju osrednje urbane aglomeracije: V. Kostrevnica. Štangarske poljane. Črni Potok, Jev-nica, Hotič. Ureditveni načrti: — predvsem za lokalno središče za naselja Vače, Jevnica, Sava, Dole, Gabrovka, Polšnik, Gradišče m Lokacijski načrti: — za objakte hidroelektrarn na Savi — za odlagališče komunalnih odpadkov v Konjski dolini Prostorski ureditveni pogoji — za območje KP Žamboh — Ostrež (PUP 1) — za območje KP Ljubljana Moste—Polje—Litija (PUP 2) — za vsa ostala območja in naselja (PUP 3) Zaporedje izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo določili v srednjeročnih družbenih planih, kjer bomo opredelili tudi izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za naselja, v katerih prostorski izvedbeni načrti v planskem obdobju še ne bodo izdelani. 2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembe plana Merila za odstopanje od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembe plana so: obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine, opredeljena v poglavju IV. tega plana in so bistveni pogoj za nadaljnji razvoj občine Litija. Pomembno izhodišče zasnove razvoja v prostoru, ki zaradi celovitosti razvoja občine zahteva postopek spremembe tega plana je: industrijska cona v Litiji. Zasnova dolgoročnega razvoja občinskega središča sloni na močni stopnji rasti zaposlovanja (1,7%) in pre-dvideva.da bo do 1. 2000 cca 570 novih delovnih mest v bazičnih dejavnostih (usklajeno z zaposlitveno bilanco ljubljanske regije in republike). Predvidena industrijska cona bo zagotavljala površine za dolgoročni razvoj nove kapitalno intenzivne in tehnološko zahtevne industrije, zlasti regionalnega pomena. Cona ima izrazite mikrolo-kacijske prednosti. Če se na predlog subjekta planiranja pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od obveznih izhodišč, se morajo ustrezne spremembe in dopolnitve tega plana obravnavati in sprejemati po postopku kakor ga določa zakon. • Vse spremembe in dopolnitve, ki pomenijo manjši odstop in odmik od sprejetega plana lahko sprejeme IS občine. Te spremembe se objavi v uradnem glasilu skupščine občine. Pobudo za spremembe in dopolnitve oz. odstopanje od sprejetega dolgoročnega plana lahko da vsak subjekt planiranja. o"'â-e in 4...,;o o m »t ». i n.;-,< - v. ¿, LITIJA 2000 DOLGOROČNI PLAN OBČINE LITIJA PREDNOSTNA RABA POVRŠIN « 1-1 ■ • ¿0^^ il : mi -,. v:::. ,¿S¡Kr .^..Jiftalslla Äiliiillll ° S ü I predneotno območja za intenzivni razvoj kmetijstva prednostna območja za intenzivni razvoj t«oopwtzvc*»h gozdov prednostna območja za razvoj urbanih aijteineraci] — obrnofia v katerih j« potrebno zagotoviti povrfcne za nmfcj Ipomejifcnejtai) lokalnih središč pom~mbne|ša obmorja katerih se raba površin podreja varstvu narave rt kulturne dediščine ' '' *i'\ pomembnega območja/a razvoj turizma V/ V / r»krencire f—ta . kfjt"r:l nO '.,b.. V_. — ) podre o *«!' -".tvu vo'Inih virov \\ A pcmembnejša naravna dediščina □ pomembnejša kulturna dediščina lokocij*' varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena OSNOVA PREGLEDNA KARTA 09CINF LITIJA 1 ' 50000 morilo 1: 80000 »T "*M>« ui-"Je/1 0 I J 14 9 «m POVZETEK iz urbanistične zasnove naselij Litija, Šmartno z Ustjem, Zavrstnik, Breg Tenetiše 1. VLOGA LITIJE IN ŠMARTNEGA Z USTJEM V OBČINI IN REGIJI, DEMOGRAFSKA PROGNOZA, GRAVITACIJSKO ZALEDJE IN STOPNJA CENTRALNOSTI Litija, Šmartno z Ustjem ter naselji Zavrstnik in Breg — Tenetiše so enotna urbana aglomeracija. To urbano območje je središče občinskega pomena in eno od središč ljubljanske regije. Centralne dejavnosti in gravitacija je zato usklajena z občino, ljubljansko in zasavsko regijo. Litija in Šmartno z Ustjem bo dolgoročno središče občinskega pomena z gravitacijskim območjem do 30.000 prebivalcev s prevladujočo centralno in zaposlitveno funkcijo ter je stanovanjsko in proizvodno središče z večjimi obrati. Je centralno naselje med II. in IV. stopnjo. Litija in Šmartno z Ustjem se bosta'razvijala relativno hitreje od drugih naselij ljubljanske regije zaradi izravnavanja zaposlitvene bilance, ugodne prometne dostopnosti in razpoložljivih naselitvenih površin. Proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti se bodo razvijale skladno s potrebami občine, ljubljanske in zasavske regije. Litija bo razvijala tiste spcializirane dejavnosti, ki imajo v tem prostoru primerjalne prednosti (vezane na usnjarstvo, tekstil, predelavo lesa, transport) tudi za širšo regijo. V aglomeraciji prebiva sedaj cca 7.624 prebivalcev, po demografski prognozi, ki je usklajena z občino in ljubljansko regijo, bo število prebivalcev poraslo na 12.363 (usmerjena varianta) oziroma na 13.428 (Ljubljana 2000). Po maksimalni varianti pa bo aglomeracija narsla na 15.047, prebivalcev. Glede na dejstvo, da moramo kot dolgoročni planski horizont vzeti že obdobje po letu. 2000 in da bomo naselitvene površine opredelili v srednjeročnih planskih dokumentih na lokacijah, ki jih daje ta urbanistična zasnova, računamo s srednjimi vrednostmi demografske prognoze. V urbanistični zasnovi so dane lokacije za naselitev 5.752 novih prebivalcev ali skupno za 13.376 prebivalcev, kar se približuje varianti »Ljubljana 2000« in je višje od usmerjene variante (bistveno višje od minimalne variante 11.830 prebivalcev). 13.376 prebivalcev jemljemo kot lokacijsko osnovo in računsko izhodišče za vse bilance, normativne pokazatelje in obdelave infrastrukturnih sistemov. Povprečna velikost gospodinjstev je 3,3 člane. 2. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA Površine za naselitev opredelimo v urbanistični zasnovi po višji varianti razvoja prebivalstva, to je za 13.376 oseb. S tem so rezervirane tudi površine za stanovanja, ki so izgubljena zaradi prenove, dana je možnost izbire lokacije ter ekonomsko-tehnična presoja upravičenosti gradnje na posamezni lokaciji v določenem obdobju in s tem zaporednost graditve. Del teh površin je namenjen rezervatom po letu 2000. Razvija se večja strnjena naselja s čim večjim deležem kot doslej gosto-nizke zidave (nizki bloki, vrstne, verižne, atrijske hiše ipd.). Enodružinske hiše so locirane zlasti kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih naselij na pobočjih in drugih slabših zemljiščih. Pri lokaciji naselitve varujemo najboljša kmetijska zemljišča v skladu z zakonom, razen v izjemno družbeno upravičenih primerih, pri čemer se izgubljeno zemljišče pridobi drugje. Naselitvene cone lociramo tako, da čim bolj funkcionalno povezujemo in zaokrožujemo urbano območje Litije, Šmartnega, Ustja, Zavrstnika, Brega in Tenetiš v enotno aglomeracijo. Bolj izrazito se usmerjamo v koriščenje prisojnih gozdnatih (Si-tarjevec) lokacij. Dolgoročno se izrazito usmerimo v prenovo zastarelega stanovanjskega fonda. Za kompleksno graditev večjih obsegov se izdela zazidalne načrte. ■<( Za obsežnejše zgostitve in in zapolnitve se izdelajo načrti dopolnilne gradnje in komunalne asanacije. Na ostalih naselitvenih območjih manjšega obsega in pomena se urbanistična politika izvaja po prostorskih ureditvenih pogojih. Pri planiranju površin za industrijsko proizvodnjo računamo s prednostmi lokacije industrijske cone regionalnega pomena za Lju-I bljano in Slovenijo. Te prednosti mikrolokacijefso zlasti: — Lega izven območja ljubljanske kotlinske inverzije, izrazitejši vetrovi proti vzhodu, manjša možnost atmosferske polucije. — Sava kot količinsko izdaten vodotok za tehnološko in hladilno vodo ter kot récipient odplak. Lega nizvodno Saveiizmanjšuje nevarnost onesnaževanja vodnih virov. — Razmeroma veliki kompleksi ravnega zemljišča izven območij pomembnejše naravne in kulturne dediščine. — Neposredna bližina dvotirne elektrificirane proge, možnost industrijskega tira. Bližina Zasavske ceste z možnostjo priključka. V daljši perspektivi možnost navezave na pristanišče ob plovni poti. — Bližina trafopostaje, centralne čistilne naprave, napeljave plinovoda. — Obilica razpoložljive delovne sile v Litiji in okolnih naseljih in možnost dnevnih delovnih migracij iz. ljubljanske regije. — Bližina ljubljanske regije kot obsežnega tržišča oziroma porabnika proizvodov. — Povezava z obstoječimi, sedaj disperznfmi industrijskimi lokacijami. Obstoječi industriji moramo omogočiti prostore za širjenje na površinah, ki so opredeljene že v srednjeročnem plànu 1981—1985. Povsem novi proizvodni programi ali preselitve industrije pa naj se locirajo v sklopu nove industrijske cone. Na to cono se navezuje tudi komunalno-servisna cona in cona proizvodne obrti. Kamionski prevoz teh proizvodnih območij se po najkrajši poti spelje na Zasavsko cesto in železnico. Vsa nova proizvodna območja se navezujejo na centralno čistilno napravo in trafopostajo. Rezervira se prostor za skupne dejavnosti industrijske cone (priprava hrane, obratna ambulanta, gasilci, reševalci, varnost, industrijska prodajalna itd.). Ob industrijskih conah se uredijo zeleni pasovi ter se vizure likovno sanirajo. Razvoj obstoječih in novih proizvodnih dejavnosti naj temelji na tehnološko zahtevnih dejavnostih z večjo vlogo znanja in izobrazbe. Kot dopolnitev industrijski proizvodnji naj se razvija obrt in druge oblike drobnega gospodarstva, za kar so dane ustrezne površine, površine. V urbanistični zasnovi so dane lokacije zâ mestne centralne dejavnosti tako za potrebe naselij Litija, Šmartno—Ustje kot tudi za potrebe občine in s tem zmanjšana odvisnost od oskrbnih in storitvenih dejavnosti večjih središč izven občine. Litija razvija tudi nekatere centralne dejavnosti (na primer specializirano trgovino, servise) za potrebe regije in sicer tiste, ki se povezujejo s krajevno industrijo. Litija in Šmartno si smiselno funkcionalno delita centralne funkcije in se izogibata neekonomičnemu podvajanju. Največ specializiranih trgovin, lokalov gostinstva, uslužne obrti itd': sèlbçira v revitalizira-nih starih jedrih Litije in Šmartnega. Nova naselja se dpremijo z osnovnimi centralnimi funkcijami znotraj naselij in v peš razdalji (trgovina osnovne preskrbe, nekatera uslužna obrt in servisi, vrtci). Zagotovljene so potrebne nove lokacije ali površine za širjenje šol, vrtcev, za lokacijo kulturnega doma, poslovnih dejavnosti, tržnice, motela, restavracije oziroma obrata družbene prehrane, pekarne in skladišč občinskih blagovnh rezerv. Za daljšo razvojno perspektivo so zagotovljene površine za razvoj srednjega usmerjenega izobraževanja in ob tem tudi za lokacijo dijaškega doma. V okviru površin zdravstvenega doma je rezerviran prostor za širjenje kapacitet, za parke, počivališča in parkirišča. Določene centralne funkcije izkoristijo lokacijske prednosti in sicer gostinstvo, trgovina, servisi ob železniški in avtobusni postaji, športno—rekreacijske in gostinske dejavnosti v sklopu športnega parka itd. Nekatere centralne dejavnosti se razvijajo tudi v sklopu nove-industrijske cone regionalnega pomena, To je cona skupnih dejavnosti indus-cone (industrijska razstava in prodajalna, priprava toplih obrokov, obratna ambulanta, varnostna služba, skupni poslovni objekt in slično). Litija in Šmartno z ustjem kot center občine sta opremlje-i na s kompletnim programom športno—rekreativnih dejavnosti tudi za potrebe vsega prebivalstva občine, ki zajema: — Adetski stadion z nogometnim igriščem, stezo za teke, naprava-rr/i za skoke in mete, manjšo tribuno, garderobami, klubskimi prostori ipd.: igrišče za rokomet, odbojko, košarko (lahko kombinirano); tenis, badminton, balinanje, večnamensko travnato površino. Športni park ima večje parkirišče za dostop občanov iz oddaljenih naselij in je blizu postajališča javnega prevoza. Orientacija igrišč je sever — jug. — Večnamensko športno dvorano, lahko kombinirano s šolo. — Eventuelno terene in naprave za specializirane športne aktivnosti kot so kajakaštvo na Savi, strelstvo, trim steza, sankališče, drsališče (na lokaciji utrjenega igrišča za rokomet). — Plavalni bazen (odkrit, po možnosti z. možnostjo nadkritja in ogrevanja pozimi) z manjšimi bazeni za najmlajše, garderobami in kabinami. — Osrednji (mestni) park s sprehajališči,počivališči, vrtnimi ureditvami. — Športne terene in naprave posameznih naselij ali večjega dela naselja, ki vključujejo večnamensko igrišče za igre z žogo, telovadnico (kombinirano s šolo), sprehajališča in počivališča za starejše občane. , — Manjša igrišča za mlajše šolarje in igrišča za predšolske otroke z zelenico v okviru sosedstev ali manjših naselij. Predvidijo se možnosti koriščenja Save v športno-rekreativne namene v primeru, da bo z verigo savskih elektrarn zagotovljen umirjen tok in hkrati vzdrževana minimalna količina vode (kajakaštvo, čolnarstvo, privezi za čolne ipd.). Obala Save se ozeleni, parkovno oblikuje in uredi sprehajališča. Gozdnata griča Sitarjevec in Svibno se uredita kot mestni gozdni park s pešpotmi, trim stezo, manjšimi športnimi tereni na položne-jših južnih pobočjih in z. razglednimi jasami. Obstoječi potoki, ozke dolinice strug, manjši gozdovi v sklopu naselij se parkovno uredijo in ne zazidavajo. Obrobje pokopališč v Litiji in Šmartnem se parkovno uredi. Predvidi se lokacijo za osrednji mestni park. Ljubljansko cesto zahodno od mostu čez. Savo se obojestransko ozeleni. Na stikih industrijskih območij z naselitvijo ali centralnimi dejavnostmi se uredijo zeleni tamponi visoke'vegetacije. Zaščitene površine nad izviri pitne vode se ohrani kot gozdne površine in zavaruje pred vsako intenzivno izrabo. Predvidene so površine za vrtičkarstvo, zlasti kot začasna raba na površinah, ki bodo dolgoročno zazidljive. Varuje se naravno in kulturno dediščino ter sejo aktivno vključuje v urbane rabe. Litija in Šmartno z Ustjem izboljšata svojo mestno podobo z varovanjem in prezentiranjem vrednih naravnih in ustvarjenih objektov ter ambientov, s sanacijo degradiranih območij in z. ustvarjanjem novih, likovno kvalitetnih objektov ali okolij. Najbolj vredne nove mestne vedute se oblikujejo ob Savi z. ureditvijo pešpoti, parkov ter pročelij mesta, ki gleda proti Savi (sanacija stare zazidave, rušenja, novi kvalitetni objekti). V oblikovanje mesta se vključi s tem tudi vodni element. Izvaja se sanacijo in revitalizacijo starega jedra Litije (trško jedro s cestnim trgom), delna rekonstrukcija starega dela na levem bregu in sanacija z revitalizacijo središča Šmartnega. Varuje se tlorisna in gabaritna urbanistična dispozicija. Ohranja se mešana raba s stanovanji, trgovinami, obrtnimi lokali, kulturnimi, poslovnimi in upravnimi dejavnostmi. Skrbi se za kvalitetno odelavo tlakov, luči. klopi in drugih mikrourbanističnih ureditev. Oblikujejo se peš cone in promenade na cestnem trgu v Litiji in okoli cerkve v Šmartnem. Sanira se odkope in nasipe opuščenega rudnika Sitarjevec i glinokopa opekarne z novo gradnjo. Varuje se proste poglede na vidne poudarke (cerkvene stolpe Šmartna, Litija. Brega) in pejsažno kvalitetne ambiente (bregove Save, vzdolž dolin itd.). Gabariti višinsko ne smejo presegati obstoječih (do P + 4, do P + 3 ob starem jedru Litije in Šmartnega). Možni so novi vidni poudarki in likovno zanimive stavbe. Ozeleni, »maskira« ali zakriva se z. novimi objekti obstoječo industrijo, skladišča, komunalne naprave. Ustvarja se važne vidne »poti« (ob Savi. od Litije do Šmartnega, vzdolž cestnega trga Litije itd.). Ozeleni in humanizira se Ljubljansko cesto. Pušča se velike prazne pejsažne prostore, ki so hkrati tudi kmetijske površine (med Litijo in Šmartnim. Bregom itd.). Vseh urbanih površin (razen kmetijskih) v sklopu urbanistične zasnove je 377.38 ha. Na kmetijskih površinah neposredno ob naseljih ali celo ob centralnih dejavnosti se predpiše tak način obdelovanja (gnojenje, paša. škropljenje itd.), ki ne poslabšuje bivalnih razmer za okolno prebivalstvo. Gozdne površine so deloma vključene v krajinsko zaščitna območja. Gozdove, ki imajo varovalni (strme, osojne lege, pogojno nestabilna zemljišča) ali izrazito proizvodni pomen, varujemo oziroma jim neposredno ob zazidavi dajemo značaj parkovnega gozda. Vseh gozdnih površin je 168,10 ha. Manjši gozdni kompleksi v bližini urbanih območij se ohranijo. Teži se za raznovrstnim gozdnim sestojem zaradi lažje eKološke izravnave emisij. Omogoči se nemoten dovoz lesa po gozdnih poteh in mimo naselij do transportnih postaj oziroma do industrije. Namenska raba prostora je prikazana na karti štev. 1. 3. RAZPOREDITEV STANOVANJ Površine za naselitev opredelimo po višjih vrednostih demografske napovedi (Ljubljana 2000). Dolgoročno se odpravi stanovanjski primanjkljaj in vsako gospodinjstvo ima svoje stanovanje. Čiste stanovanjske površine bo 20 m2 /osebo (do 25 m2) ali 1 soba na osebo. Površine za naselitev so na lokacijah, ki so opredeljene v planu 1981—1985 in na nekaterih novih lokacijah izven varovanih kmetijskih zemljišč oziroma na takih lokacijah, ki zgoščajo ter zaokrožajo obstoječo naselitev. V urbanistični zasnovi so dane površine za gostejšo družbeno gradnjo, za gosto-nizko zazidavo ter za prostostoječe enodružinske hiše. Kolektivna gradnja v blokih, stolpičih ipd. bo potekala na območjih Litija — desni breg, na Prapr-oščah, kot zaokrožitev naselij Šmartno — Ustje ob obvoznici in ob Savi na levem bregu. Del gostejše zazidave se bo realiziral kot mestna prenova v starem jedru Litije, okoli železniške postaje in v Šmartnem. Teh površin je 15,31 ha in na območjih prenove (skupaj z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi) 9,85 ha. Gosto-nizka gradnja z. vrstnimi, terasnimi hišami, dvojčki ipd. se bo locirala zlasti kot zapolnitev in zgostitev obstoječih naselij ali na pristojnih gozdnatih, vendar nižjih legah. Te lokacije so zlasti Podsitarjevec, Zavrs-tnik, pod Svibnim (Praprotnik) in druge. Teh površin je 6,78 ha. Prostostoječe enodružinske hiše bodo locirane kot zapolnitve in zaokrožitve naselij ali kot zazidava prisojnih pobočij ob Podsitarjevcu, Zavrstniku in v Praproščah. Teh površin je 72,01 ha. Ob robu naselij in ob meji s kmetijskimi zemljišči so dane lokacije za preselitev kmetij iz središča Litije ter Šmartnega z Ustjem. Na lokacijah blizu industrijskih območij, na ekološko manj ugodnih lokacijah so površine za motilno uslužno ter za proizvodno obrt. Te površine so zlasti vzhodno od Brega in industrijske cone Zagorica 1, v manjši meri v Praproščah in na drugih lokacijah. Teh površin je 7,21 ha. Podrobnejše opredelitve naselitve po posameznih planskih conah so dane v poglavjih 9. in 10. in prikazane na kartah 1. in 6. Bilanca in normativni pokazatelji novih površin za naselitev so: obnesle »PC) It. prostoeto-jedih enodrul. htl 27 It. stan.enot It. «tan.enot v srednje gosti v goetejll Praprolea 634/2 Litija desni breg LSI Litija lavi breg GS/1 Milka dolina SS3 30 Zagorica 1 Zli - S Gradec GS4 8 Gradec GS4/1 13 ob zeleanlcl G87 16 Smartno-ostja SS1 -20 Praprotnik GS5 8 Podsitarjevec LSS 12 Zavrstnlk ZS1 81 Brag-Tenatlle BS1 17 GS/2'_ sasldavi 34 14 27 65 20 sasldavi 574 303 40 132 300 Skupaj Območja (PPC) Praprolea GS4/2 Litija deanl breg LSI Litija levi breg GS/1 Milka dolina SS3 Zagorica 1 Zli Gradec GS4 Gradec GS4/1 ob železnici GS7 Šmartno- lin t je 9S1 Praprotnik GS5 Podsitarjevec LS5 Zavrstnlk ZS1 Gradbe- gtodlijo" 8 Z,ja FakU'tete M firadbemštvo in mala uradlt vanaea območja VTO »00 Katadra aa 1 prostorsko Btankama ■ as točka 4 Predlog Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov, 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin in 25. členom zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedjlu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v obdobju 1986 do 1990 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela in da ne pride do razlik v«/išini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, razen tistih, ki so pogojene z razvojnimi cilji: — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb glede na njihovo ekonomsko moč in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi: — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. Člen Udeleženke si bodo prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno izterjevale vse odmerjene davke in prispevke, ki dospejo v plačilo. 4. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: , 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti, 4. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 5. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 6. davek od premoženja, 1. davek na dobitke od iger na srečo, 8. davek na promet nepremičnin, 9. davek od prometa proizvodov in storitev. 2. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,75%, ostale občine pa v višini do 0,75%. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Udeleženke bodo za davek iz. kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah: I. skupino od 12 do 14% II. skupinood 8 do 10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od l do 3% Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale višino od 25% do 32%. Za zavezance, ki niso sami, ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10% do 25%, dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda pa v višini od 20% do 30%. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini od 25% do 30%. 8. člen Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo: novi vinogradi do 5 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke po vrstah nasadov glede na dobo do začetka polne rodnosti, uskladile v okviru regije. 9. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2050 din. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pod pogoji, kijih po predhodni uskladitvi v regiji, določi občinska skupščina. Za zavezance davka iz. višinskih krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih pbčin lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji. 11. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano -proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občin, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70% od odmerjenega davka. Druge pogoje bodo udeleženke uskladile v okviru regije. Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje dlje kot eno leto, v višini do 50% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80%. za dobo največ 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50% katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanje davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v okviru regije. 12. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo in sicer: — za zakup nad 1 do 3 leta 30% — za zakup nad 3 do 5 let 50% — za zakup nad 5 do 7 let 70% — za zakup nad 7 let 100% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče zemljišče. 2. Zavezancem, ki vlagajo sredstva vgradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, v višini do 80% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije. 3. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 4. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe v višini 10% od odmerjenega davka za vsakega takega otroka. 5. Za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z. ukrepom pristojnega organa omejeno — do 100%. 6. Za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, do 100%. 7. Za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija do 100%, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa do 50% za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 13. člen Udeleženke bodo zagotovile, da bodo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi predložili davčnim organom do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, določene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in znesek iz zadnjega odstavka 11. člena, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 14. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo, lahko tudi po skupinah dejavnosti, v višini od 28% do 35%. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena bodo udeleženke za davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, predpisale nižjo proporcionalno stopnjo, vendar najmanj v višini 10%. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 15. člen Udeleženke bodo določile pavšalni letni znesek davka iz. gospodarskih dejavnosti v višini najmanj 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20% — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25% — kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja) do 15% — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10% — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5%. Ne glede na določbe iz. prejšnjih dveh odstavkov bodo udeleženke določile pavšalni letni znesek davka iz poklicnih dejavnosti v višini najmanj 2% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 16. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj želijo pospeševati v skladu s sprejetim družbenim planom občine, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25% za dobo 5 let. Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, predpisale davčno olajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska od 20% do 40% za dobo do 5 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% poprečnega enoletnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 17. člen Udeleženke bodo predpisale naslednje davčne olajšave in oprostitve: 1. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z. usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega" gospodarstva v občinah, bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20% do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. 2. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, bodo udeleženke določile davčne olajšave za prvo leto v višini 100%. za drugo leto v višini 50%, za tretje leto v višini 25% od odmerjenega davka, razen za dejavnosti, kijih občina izvzame iz olajšav. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije. 3. Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20% za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 4. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo Z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: , — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%. — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza nad 10 do 20% — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza nad 20 do 30% — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza nad 30 do 50%. — za 35%. če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz prejšnjega odsfavka se pri/na v"primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 5. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugin alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. 6. Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5%. če znaša odstotni delež tega prihodka do 5%, — za 10% če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15% — za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30% — za 30%. če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30%. 7. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: % OLAJŠAVE ■ DFLEŽ PRIHODKA V CELOTNIM PRIHODKU OD ODMrSJENfGA DAVKA nad do ' ^ 10» 20« 5» 201 30» 1°» 30» 40» 15* 40» S0» 20» 50» 25» 8. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se pri/na davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 9 Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako. da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 10. Borcem NOV. obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz drugega odstavka 9. točke tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka s tem, da se olajšavi iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne vštevata. Od dohodkov, doseženih z. opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Določbe iz. 2., 3., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka in določba drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti. 18. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, priznavale izdatke za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20%, za humanitarne namene pa v višini do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katero se davek odmerja. ' 19. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih.s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z. razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, kijih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25%, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razme-ijih, če ne gre za dohodke iz. 1. in 2. točke, 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela: od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih: od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji v višini 50%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 20. člen Udeleženke bodo za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini: — za dohodke iz. avtorskih pravic od 28% do 35%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5%. 21. člen Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3%, za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe, pa v višini 20%. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v va-rietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%. Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 21. člena dogovora se objavijo v Uradnem listu* S RS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 22. člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 20. in 21. člena dogovora, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, bodo udeleženke povečale za 50%. ' 23. člen Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov. 6. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 24. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic v naslednji višini: Osnova % do 77.000 din 15% nad 77.000 do 155.200 din 24% nad 155.200 do 232.800 din 33% nad 232.800 do 310.400 din 42% nad 310.400 do 388.000 din 50% nad 388.000 do 465.600 din 58% nad 465.600 din 65% Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale evidence o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. Udeleženke bodo valorizirale lestvico davčnih osnov v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Pri osnovi do 1.430.000 din najmanj 0,10%, pri osnovi nad 14.300.000 din pa najmanj 1,00%. 2. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo: Pri osnovi do 1.430.000 din najmanj 0,20%, pri osnovi nad 14.300.000 din pa najmanj 1,50%. 3. Poslovni prostori: Pri osnovi do 1.430.000 din najmanj 0,15%, pri osnovi nad 7.150.000 din pa najmanj 1,25%. Višino davčnih stopenj bodo udeleženke uskladile v okviru regije tako, da bo obdavčitev tega premoženja izenačena. 4. Plovni objekti od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Udeleženke bodo hkrati z valorizacijo vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov, za počitek ozirpma rekreacijo in poslovnih prostorov, valorizirale tudi lestvico davčnih osnov iz. 1., 2. in 3. točke tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Pavšalni letni znesek davka za plovne objekte bodo udeleženke letno valorizirale z letno stopnjo rastipoprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5%. Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja — na plovne objekte, predpisale obvezno vložitev davčne napovedi. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let. 8. DAVEK NA DOBITKE OD IGRE NA SREČO . 26. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se ne plačuje v višini, opredeljeni z dogovorom socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčnega sistema. 9. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN 27. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje prometnega zneska v naslednji višini: 1. Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m2 po proporcionalni stopnji 15%. 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 v naslednji višini: osnova do 72 nad 72 do 215 nad 215 do 358 nad 358 do 429 nad 429 do 500 nad 500 do 572 nad 572 do 644 nad 644 do 715 nad 715 .10,80 din 39,40 din 75,15 din 96,45 din 122,01 din 152,25 din 186,81 din 225,15 din 15 20 nad 72 din 25 nad 215 din 30 nad 358 din 36 nad 429 din 42 nad 500 din 4 8 nad 572 din 54 nad 644 din 60 nad 715 din 3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25%, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah: 7. DAVEK OD PREMOŽENJA nad 1.430 4 .290 7.865 12.155 16.445 od vrednosti din znaša davek do 1.430 4.290 7.865 12.155 16.445 214,50 + 786,50 + 1.680,25 + 2.967,25 + 4.683,25 + 15% 20% nad 1. 25% nad 4. 30% nad 7. 40% nad 12.155 50% nad 16.445 .430 .290 .865 25. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini: Udeleženke bodo valorizirale lestvico davčnih osnov iz. 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom, se davek, odmerjen po 1., 2. iri 3. točki tega člena, poveča za 30%. 10. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV 28. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z. delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%. če je vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 let od nabave. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se ne obdavčuje promet rabljenih motornih vozil in motornih koles starih nad 10 let. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v okviru regije. 29. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač predpisale v naslednji višini: — od vina, vinsko sadne pijače, penečega vina in medice od 6% do 9% — od naravnega žganja in vinjaka 40% — od piva 30% — od drugih alkoholnih pijač najmanj 50% Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količino proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 30. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davek od plačil za proizvodne storitve po stopnji 10% v primerih, ko se storitve opravlja občanom in zasebnim pravnim osebam. 11. DRUGE DOLOČBE 31. člen Udeleženke bodo na pismeno ♦'logo zavezanca začasno odložile plačilo davka ali dovolile obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev: — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke: — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti: — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja: — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas. ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti. Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz. prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — dosledno preverjanje podatkov v napovedih zavezancev in ugotavljanje realnejšega celotnega prihodka, za posamezne dejavnosti tudi š cenitvijo možnega prihodka od opravljanja dejavnosti: — povečan nadzor nad pridobivanjem premoženja občanov: — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov: — okrepljen neposreden nadzor nad tem. kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti: — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 33. člen ' Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. V samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti se določijo osnove, po katerih se dodatno vrednotijo posebni pogoji dela in odgovornosti v upravah za družbene prihodke. 34. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz. prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ah, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 35. člen Udeleženke so dogovorijo, da bodo v upravah za družbene prihodke na podlagi skupno dogovorjenih izhodišč in rešitev, poenotili računalniško obdelavo podatkbv. 36. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. V odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin sporazumno po enega predstavnika in njegovega namestnika iz posamezne regije in sicer: celjska, dolenjska, gorenjska, goriška, koroška, ljubljanska, obalno-kraške. podravska, pomurska in zasavska. 37. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora, poroča o tem udeleženkam in predlaga ustrezne ukrepe. 38. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 39. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z. določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. * 40. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo do 31. decembra 1985 uskladile svoje predpise z določbami tega dogovora. 41. člen Udeleženke bodo v obdobju 1986—1990 posamezne določbe iz dogovora spreminjale oziroma dopolnjevale z aneksi k temu dogovoru'. 42. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenije REPUBLIŠKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE LJUBLJANA STALIŠČA do pripomb na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 Predloge in pripombe na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 so bile obravnavane na odboru udeleženk dogovora dne 25. 10. 1985 in na posvetu direktorjev uprav za družbene prihodke dne 30. 10. 1985 in so bila sprejeta naslednja stališča: 1. k uvodnemu delu Pripombe, da se kot podlaga za sklenitev dogovora poleg zakona o davkih občanov navedeta tudi ustrezni določbi zakona o davku na promet nepremičnin in zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve so upoštevana z dopolnitvijo uvodnega dela. 2. k 1. členu Predlog, naj se med načeli v 1. členu navede tudi obveznost zagotavljanja sredstev za financiranje splošnih družbenih potreb, ki jih občinam nalagajo ustava, zakoni in družbeni dogovori, ni upoštevan. Odbor udeleženk je bil mnenja, da bi takšna rešitev pomenila, da občine prevzamejo kompletno financiranje splošne porabe, kar pa bi bilo brez predhodne revizije ustreznih predpisov in z. ukinitvijo sistema dopolnjevanja neizvedljivo, zlasti v manj razvitih občinah. Po dopolnjeni drugi alinei tega člena, bo moral vsakdo prispevati za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb tudi sorazmerno njegovi ekonomski moči. 3. k 3. členu Predlog za dopolnitev tega člena z določbo, ki bi zavezovala občine, da vse odmerjene davke in prispevke izterjajo v višini 95% ni upoštevan. Takšna dopolnitev bi pomenila odstop od načela, da morajo biti vse odmerjene davčne in druge obveznosti, ki dospejo v plačilo, tudi v celoti poravnane. Ker je izterjava davčnih in drugih obveznosti v višini 95% vezana na oceno sredstev na področju splošne porabe občin, opredelitev tega odstotka ne sodi v ta dogovor, temveč v dogovor o splošni porabi. 4. k 5. členu \ Stopnja davka od osebnega dohodka delavcev, predlagana v višini 0.75% oziroma do 0,75% je usklajena z izhodišči za oblikovanje splošne porabe občin v SRS za leto 1986. 5. k 6. členu Ne glede na predvidene spremembe samoupravnega sporazuma O zdravstvenem varstvu, po katerem naj bi del sredstev za zdravstveno varstvo kmetov prispevali tudi kmetje, ki niso pokojninsko in zdravstveno zavarovani iz. naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozda, je bil odbor mnenja, da ni razlogov za morebitno zniževanje dodatne stopnje davka iz. kmetijstva, ker bi to pomenilo prelivanje sredstev iz splošne v skupno porabo. Poleg tega so pa tudi samoupravne interesne skupnosti pri izvajanju dodatnega financiranja in določanja višine prispevne stopnje dolžne upoštevati tudi ekonomsko moč oziroma višino skupnih obremenitev teh zavarovancev. Poleg tega velja opozoriti, da je stopnja tega davka dogovorjena v razponu med 10% in 25% (negozdne površine) oziroma med 20% in 30% (za dohodke iz. gozda) in da imajo občine, ki so te stopnje določile na zgornji meji razpona, možnost za zniževanje v okviru dogovora. 6. k 8. členu V zvezi s predlogom, da naj bi se uvedla davčna oprostitev ali olajšava za zavezance, ki na pašniških in drugih zanemarjenih površinah uredijo njivske površine, odbor ugotavlja, da takšne posege na zemljišča ni možno razreševati v okviru 8. člena predloga dogovora niti v okviru 7. točke 12. člena predloga dogovora. Takšne posege bi bilo možno razreševati po tretjem odstavku 62. člena zakona o davkih občanov, če gre za vlaganja v družbeno organizirano modernizacijo kmetijstva in pod pogoji iz 11. člena predloga dogovora. 7. k 10. členu Glede na določbo tretjega odstavka 58, člena, po katerem je dana možnost oprostitve za zavezance iz. takih višinskih krajev, kjer so proizvodni ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, odbor ugotavlja, da med tovrstne oprostitve ni možno vključevati zavezancev iz obmejnih krajev, če ne gre za obmejne kraje iz višinskih predelov. Skladno s 1. točko 67. člena zakona o davkih občanov in 5. točko 12. člena predloga dogovora pa je možno za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je omejeno, predpisati davčno olajšavo v višini do 100%. 8. k 11. členu Glede na valorizacijo KD za leto 1986 bodo občine vse dohodkovne cenzuse iz 9. in 11. člena dogovora zvišale v skladu z valorizacijskim količnikom, ki za leto 1986 znaša 2,10. Ob upoštevanju tega faktorja bo valorizirani znesek iz. tretjega odstavka 11. člena znašal 168. 000 din, iz prvega odstavka 9. člena 4.305 din in iz drugega odstavka 9. člena 4.200 din. Ob vsaki valorizaciji katastrskega dohodka naj bi občine same izvajale valorizacijo dohodkovnih cenzusov s količnikom, ugotovljenim za valorizacijo v merilu SR Slovenije. 9. k 12. členu Predlog, da bi se davčna olajšava za šolanje otrok (4. tč. tega člena) omejevala na pridobitev strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje kmetijskega poklica, ni sprejemljiv, ker bi to pomenilo v načelu oženje določbe 69. člena zakona o davkih občanov, hkrati pa bi občine, glede na njihove različne potrebe po posameznih vrstah kadrov, omejevalo pri načrtovanju kadrovske politike. 10. k 14. členu Predlog, da se črta drugi odstavek 14. člena, po katerem se stopnja davka iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, določi v višini 10% in s tem tovrstno poklicno dejavnost glede obdavčevanja izenači z ostalimi poklicnimi dejavnostmi (28% do 35%), ni bil upoštevan: Sprejeta pa je bila ocena, da tolikšna razlika ni utemeljena, ker status posebnega družbenega pomena opredeljuje bolj vsebino in vlogo teh dejavnosti in bistveno ne vpliva na pogoje pridobivanja dohodka. Zaradi navedenega je odbor predlagal preoblikovanje drugega odstavka tega člena v tem smislu, da občine predpišejo nižjo davčno stopnjo, ki pa ne more biti nižja od 10%. Pripomba, da se zaradi ohranitve razmerja med višino pobranih davkov po sistemu linearne obdavčitve in višino pobranih davkov pred spremembo davčnega zakona v dogovoru za naslednje srednjeročno obdobje ne bi določala konkretna višina davčnih stopenj, ni upoštevana. Odbor ugotavlja, daje namen dogovarjanja, ki izhaja iz drugega odstavka 7. člena zakona o davkih občanov v določanju višine davčnih stopenj in da se skladno s prvim odstavkom 12. člena zakona o davkih občanov le-te predpisujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje. V kolikor pa bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju ugotovile potrebe po spremembi posameznih določb dogovora (spremembe stopenj, obseg olajšav, ipd..) pa imajo občine na podlagi 41. člena predloga dogovora možnost posamezne določbe spreminjati oziroma dopolnjevati z aneksi k temu dogovoru. Sprejeta je bila pripomba, naj bi se dohodki iz gostinske dejavnosti bifejskega značaja obdavčevali po stopnji, kije za 5 odstotnih točk višja od stopnje, določena za ostale gostinske obrate. V tem smislu je predlagana dopolnitev tretjega odstavka tega člena. S tem naj bi se pripevalo k razvoju takšnih gostinskih obratov, ki bodo nudili gostom hrano in pijačo. 11. k 15. členu Opredelitev višine pavšalnega letnega zneska davka iz. gospodarskih dejavnosti v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji je povzeta iz dogovora o temeljih davčne politike, zato pripombo morebitni valorizaciji tako določenega osebnega dohodka z ocenjeno stopnjo rasti osebnih dohodkov v tekočem letu, ni bilo možno sprejeti. Glede spodnje meje pavšalnega letnega zneska so bile dane vsebinsko nasprotujoče pripombe in sicer, da le-ta naj bi znašala do 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka, »najmanj 5%« oziroma, da se le-ta zviša na »najmanj 20% in celo na 30%. Sprejeta je bila pripomba, da naj bi spodnja meja znašala »najmanj 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka« in predstavlja izhodišče za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka. Velja za zavezance, ki opravljajo najmanj donosne dejavnosti. Vrednotenje dodatnih pogojev iz prve do pete alinee (od 0% do 20%. od 0% do 25%. od 0% do 15%, od 0% do 10% in 5%) v predlaganih okvirih naj bi. ob upoštevanju dejanskih razmer, izvedle občine in jih v največji možni meri uskladile v regionalnih okvirih. Takšen način določanja pavšalnega letnega zneska po določbi zadnjega odstavka 79. člena zakona o davkih občanov velja tudi za zavezance, obdavčene po dejanskem dohodku, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katero se davek odmerja. Glede na to, da so kriteriji za oblikovanje pavšalnega letnega zneska davka opredeljeni z osebnim dohodkom iz. preteklega leta, davčne obveznosti pa se odmerjajo za tekoče leto, je bil odbor mnenja, da ni utemeljenih razlogov za znižanje zgornje meje. Ob upoštevanju sedanjih inflacijskih gibanj, bo dejanska spodnja in zgornja meja pavšala znatno nižja. Dane so bile tudi načelne pripombe, da je predlagana merila potrebno bolj konkretizirati, vendar konkretnih predlogov odboru ni bilo posredovanih. Ker iz pripombe, naj se prouči višina odstotka pri uporabi dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov ni bilo moč ugotoviti ali naj proučevanje poteka v smeri znižanja ali zvišanja predlaganega odstotka, odbor ni mogel te pripombe upoštevati. Predloga, da bi se dohodki iz kmečkega turizma obdavčevali po stopnji 20% in da bi se kot odbitna postavka upoštevali normirani stroški v višini 60% (pri stacionarnem turizmu) oziroma v višini 75% (pri izletniškem turizmu) in le dohodki, doseženi s kombiniranim (stacionarni in izletniški) kmečkim turizmom po dejanskem dohodku, ni bilo možno upoštevati. Kmečki turizem se po obrtnem zakonu šteje za gostinsko dejavnost, taki dohodki pa se obdavčujejo z davkom iz gospodarskih dejavnosti, praviloma po sistemu dejanskega dohodka, s pavšalnim letnim zneskom pa le. če zavezanec ne uporablja dopolnilnega dela več kot enega delavca (drugi odstavek 89. člena zakona o davkih občanov). Zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo so pod enakimi pogoji kot ostali zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti upravičeni do davčnih olajšav, določenih v 17. členu predloga dogovora, zato poseben režim davčnih olajšav za te zavezance ni potreben. 12. k 16. členu Pripombe, da se v prvem odstavku tega člena besedilo »usmeritev družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva« nadomesti z. besedilom »s sprejetim družbenim planom občine« je upoštevan. Predlog, da bi se pogoj za priznavanje olajšav vezal na osnovna sredstva, katerih nakup seje delno kril iz. priznanih davčnih olajšav, ni možno upoštevati, ker bi bila takšna rešitev v nasprotju z. določbami prvega in tretjega odstavka 86. člena zakona o davkih občanov. Odbor tudi ocenjuje, da je znesek, ki ga morajo vložiti zavezanci-pavšalisti za priznavanje teh olajšav, ustrezen. 13. k 17. členu V zvezi s pripombo, da naj bi se davčne olajšave določale v razponih, ker bi bila s tem dana večja možnost občinam pri določanju davčne politike odbor ugotavlja, da so le-te v večini primerov določene v razponih, v enotni višini pa le v primerih, ko tako določa medrepubliški dogovor o temeljih davčne politike ali pa tako predlaga večina občin. Glede na to, da davčne olajšave po 1. točki tega člena niso časovno omejene je bilo ocenjeno, da ni razlogov za zvišanje zgornje meje od 40% na 60%. V zvezi s priznavanjem davčnih olajšav zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosegajo nad 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči in se priznavajo pod enakimi pogoji kot to velja za ostale dejavnosti, je odbor mnenja, da je predlagana rešitev ustrezna glede na to, da je potrebno tudi to dejavnost pospeševati skladno s sprejetimi planskimi in drugimi dokumenti o razvoju drobnega gospodarstva. Davčne olajšave za delovno intenzivne dejavnosti so bile vključene v dogovor za leto 1985 kot prehodna rešitev, v bodoče pa bi se le-te priznavale pod pogoji, kot veljajo za deficitarne dejavnosti, če so v planskih dokumentih tudi tako opredeljene. V zvezi z oceno, da ni primerno da se z občinskimi odloki določajo dejavnosti, za katere se začetna olajšava ne priznava, pač pa bi bilo potrebno navesti dejavnosti, za katere bi se naj olajšave priznavale, je bil odbor mnenja, daje iz praktičnega pristopa v dogovoru predlagana rešitev ustreznejša in je tudi višina olajšave ustrezna. Glede na to, da se višina pavšalnega letnega zneska davka opredeljuje v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu ne bi bil primeren enak sistem priznavanja olajšav za dodatno zaposlene delavce kot to velja za zavezance, obdavčene po dejanskem dohodku. Ker je višina olajšave opredeljena z odstotkom poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka, ta pa se vsako leto zvišuje, ni utemeljeno zviševanje predlaganega odstotka. Predlog, naj bi se 4. točka tega člena dopolnila z besedilom, da mora biti pri izvoznih olajšavah za primere, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela, v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja, je z dopolnitvijo te točke upoštevan. Ni pa bil upoštevan predlog, da bi se priznavanje tovrstnih olajšav pogojevalo z. dokazilom obrtne zadruge ali organizacije združenega dela, da za navedeni znesek sama ni uveljavljala olajšave. Odbor je bil mnenja, da takšno omejevanje ne bi bilo primerno predvsem iz. razloga, da nosilci samostojnega osebnega dela po veljavnih predpisih ne morejo neposredno sami izvažati svoje blago ali storitve. 14. k 18. členu Predlog, da bi se izdatki za kulturne in telesnokulturne namene priznavali pod pogojem, da zavezanec od tega nima neposrednih koristi, ni upoštevan, ker je takšno besedilo v skladu s 4. točko 83. člena zakona o davkih občanov. Predlog, naj bi se tistim davčnim zavezancem, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku priznavali izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini poprečnega slovenskega osebnega dohodka, v letu za katero se davek odmerja oziroma celo v neomejeni višini, ni upoštevan. Zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, so vključeni tudi v sistem financiranja skupne porabe in plačujejo enake prispevke kot delavci v združenem delu, torej tudi za kulturno dejavnost. Vsi obračunani prispevki se pri ugotavljanju davčne osnove štejejo kot odbitna postavka. Predlagana rešitev pa pomeni, da lahko zavezanci namenijo za kulturno dejavnost še dodatna sredstva, v višini do 20%, ki se jim prav tako šteje kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove, sicer pod pogojem, da gre za organizirane oblike zbiranja sredstev. Odbor je bil mnenja, da je predlagan odstotek ustrezen, ker gre za obliko možnega dodatnega zbiranja sredstev, v celo večjem obsegu kot jih je ta kategorija zavezancev po zakonskih in drugih predpisih dolžna prispevati iz svojih osebnih dohodkov. Z dopolnitvijo 18. člena, naj bi se izdatki za humanitarne namene priznavali v višini do 40% od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SRS iz leta, z.a katero se davek odmerja, pri čemer pa skupni izdatki za kulturne, telesnokul-turne in humanitarne namene ne morejo presegati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji iz leta, za katero se davek odmerja. Pripombe, da bi se beseda »izdatki« za kulturne in telesnokulturne namene nadomestila z besedo »prispevki« za kulturne in telesnokulturne namene, ni možno upoštevati, ker gre v teh primerih za uporabo zakonskega teksta. 15. k 21. členu Predlog, da bi se stopnja davka po odbitku na avtorske honorarje znižala od 20% na 15%, postopoma pa na 6% do 10%, ni upoštevan. Odbor je mnenja, da je ob ocenjevanju primernosti višine stopnje davka iz avtorskih pravic po odbitku potrebno upoštevati, da se davek obračunava od osnove, ki jo predstavlja dohodek, zmanjšan za normirane stroške in sicev v višini 40% od doseženega dohodka, zavezanec pa lahko na podlagi dokazil uveljavlja tudi višje stroške. Zavezanci davka iz. avtorskih pravic, ki se jim obračunava davek po odbitku, po veljavnih predpisih tudi niso vključeni v sistem financiranja skupne porabe in ne plačujejo prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Izjema velja le za delovne ljudi, ki z. osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa tudi ta kategorija občanov plačuje le prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter otroško varstvo. Ob upoštevanju, da jim je dohodek iz avtorskih pravic edini vir dohodka in da si morajo iz tako oblikovanega dohodka zagotavljati svojo socialno varnost, se njihovi dohodki obdavčujejo po znižani, 6% oziroma 12% stopnji. Dohodki od inventivnih dejavnosti so po 5,, 121. in 167. členu zakona o davkih občanov oproščeni davka iz avtorskih pravic. 16. k 24. členu Pripomba, da je stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic potrebno določiti v razponih, ker bi bila s tem dana občinam večja možnost pri določanju davčne politike, ni upoštevana. Odbor je bil mnenja, da je na tovrstne dohodke potrebno posegati z enako ostrino, kar bo zagotovljeno le preko sistema enotnih davčnih stopenj. Upoštevan je predlog, da se že za leto 1986 valorizira lestvica davčnih osnov z indeksom porasta cen na drobno v SR Sloveniji, ki po zadnjih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko znaša 155,2. 17. k 25. členu V zvezi s pripombo, naj bi bile stopnje davka od premoženja določene v razponih, je bil odbor mnenja, da zaradi predvidenega enotnega sistema vrednotenja stavb, takšna rešitev ne bi bila utemeljena. Razlike med stopnjami davka od stanovanjskih stavb in stopnjami davka od počitniških prostorov izhajajo iz dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih davčne politike, v katerem so za vsako vrsto tega premoženja pri določenih začetnih in končnih razponih davčnih osnov določene tudi najnižje in najvišje davčne stopnje, v okviru katerih se določi celotna progresivna lestvica. Začetne in končne osnove in stopnje so torej povzete iz medrepubliškega dogovora. Upoštevan je predlog, da se zaradi prehoda iz proporcionalne na progresivno obdavčitev stavb in še neusklajenega sistema vrednotenja stavb v dogovoru določi le spodnja in zgornja meja progresivne lestvice, istočasno pa izvede tudi valorizacija razponov davčnih osnov. Pri valorizaciji davčnih osnov, določenih v osnutku dogovora je upoštevan indeks porasta cen stanovanj v višini 143. ki gaje ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora (Uradni list SRS, št. 21/85). Tako naj bi znašal za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže najnižji razpon davčne osnove 1.430.000 din in stopnja najmanj 0,10%, najvišni razpon pa 14.300.000 din in stopnjo najmanj 1,00%. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo naj bi znašal najnižji razpon davčne osnove-0,20%, najvišji razpon davčne osnove pa 14.300.000 din in stopnja najmanj 1,50%. Za poslovne prostore naj bi znašal najnižji razpon 1.430.000 din in stopnja najmanj 0,15%, najvišji razpon pa 7.150.000 din in stopnja najmanj 1,25%. Udeleženke naj bi višino davčnih stopenj usklajevale v regionalnih okvirih tako, da bi bila obdavčitev tega premoženja, ne glede na različen sistem vrednotenja, izenačena. Zaradi predvidenih sprememb predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, je v 2. točki črtan tretji odstavek, ki je udeleženke zavezoval k uskladitvi vrednotenja tega premoženja do 31. 12. 1987. Odbor ugotavlja, da pristojni organi še niso izdelali enotnih meril za opredelitev počitniških hišic. Da pa v praksi ne bi prihajalo do težav pri ugotavljanju, ali določeni prostori podlegajo davku od premoženja, zlasti kadar gre za zidanice, je bila v tej zvezi dana okrožnica št. 7 z dne 4. 12. 1984, v kateri je rečeno, da so v obdavčitev zajeti bivalni prostori v zidanicah (in tudi drugih gospodarskih poslopjih), v katerih so zagotovljeni osnovni pogoji za bivanje in se od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. Kot osnovne pogoje za bivanje je šteti možnost, da se v prostoru lahko prenočuje, kuha in eventuelno tudi ogreva, električna in vodovodna napeljava pa nista odločilni za presojo ali gre za osnovne pogoje bivanja. Iz. navedenega torej izhaja, da se z. davkom od premoženja kot prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, obdavčujejo samo bivalni prostori v zidanicah in gospodarskih poslopjih, ne pa tudi ostali prostori, kot so klet in drugi prostori, ki služijo opravljanju dejavnosti. Osnova za davek za plovn,e objekte in pristojnost za odmero davka na plovne objekte je določena v 158. in 159. členu zakona o davkih občanov, zato davčne osnove in pristojnosti ni možno določati z, dogovorom. Glede na to, da osebni dohodek odraža ekonomsko moč takega zavezanca, je po mnenju odbora predlagan način valorizacije pavšala ustrezen. Pripomba, da se v drugi točki tega člena glede načina vrednotenja premoženja povzame besedilo iz davčnega zakona, je upoštevana. 18. k 27. členu Odbor je bil mnenja, da je tudi pri davku na promet nepremičnin potrebno doseči enako ostrino obdavčevanja in to z enotno davčno lestvico, zato predlog za določitev davčnih stopenj v razponih, ni upoštevan. Predlog, da bi se z dogovorom določila enotna povečana stopnja davka na promet nepremičnin v primeru, ko se vrši prodaja pred potekom 5 let je upoštevan v zadnjem odstavku in sicer tako, da bi se v takšnih primerih odmerjeni davek zvišal za 30%. Predlog, da se že za leto 1986 izvede valorizacija razponov davčnih osnov, določenih v osnutku dogovora, je upoštevan. Osnove so valorizirane z indeksom porasta cen stanovanj v višini 143, kot ga je ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. 19. k 28. členu V zvezi s pripombo, naj se v dogovoru jasno opredeli, kaj jez. vozili, starimi nad 2 do 10 let odbor pripominja, da se po prvem odstavku tega člena obdavčuje promet rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino nad 125 cem, starih do vključno 10 let. Davek se odmeri po stopnji 15%, če se preprodaja"takšnih vozil izvrši pred potekom 1 leta, oziroma po stopnji 10%, če se preprodaja takšnih vozil izvrši po preteku I do 2 let. Če pa je preteklo od nabave do prodaje motornih vozil in motornih koles (do 125 cem) več kot 2 leti, se davek ne odmeri, čeprav ta vozila še niso stara 10 let. Po drugem odstavku tega člena pa se promet oziroma preprodaja vozil. starih nad 10 let sploh ne obdavčuje. Zaradi jasnosti je v tem smislu predlagana redakcija drugega odstavka tega člena. 20. k 29. členu Pripombo, naj bi se ocenila možnost določitve davčnih stopenj za vina. naravno žganje in vinjak v razponih, je bilo možno upoštevati le za vina, vinsko sadne pijače in medico, za katere se predlaga stopnja v razponu od 6% do 9%. Odbor ugotavlja, da so stopnje pri ostalih alkoholnih pijačah določene na zgornji meji razpona, določenega z medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Do znižanja stopnje davka na medico od 15% na 6% do 9% prihaja, zaradi upoštevanja predloga številnih občin, da je potrebno obdavčevanje medice uskladiti z zveznimi predpisi, po katerih se le-ta vključuje med vina. Odbor tudi ugotavlja, da za oprostitev davka na promet alkoholnih pijač za visokogorske postojanke ni zakonske podlage, zato predloga tudi ni možno upoštevati, pač pa je po 89. členu zakona o davkih občanov možna pavšalna obdavčitev. Predloga za ponovno uvedbo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov po splošni stopnji v višini od l%do 3% tako, da bi skupna zbirna stopnja (občinska in republiška) znašala 10%, ni bilo možno upoštevati, ker bi bila takšna rešitev v nasprotju z izhodišči za financiranje splošne porabe občin v SR Sloveniji. Predlog, da se črta drugi odstavek tega člena, ki opredeljuje osnovo za obračun posebnega občinskega davka od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač, je upoštevan. V nov drugi odstavek je povzeta določba iz 30. člena osnutka dogovora, ki zavezuje občine, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 21. k 30. členu Z novim 30. členom se uvaja davek od plačil za proizvodne storitve po stopnji 10% v primerih, ko se storitve opravljajo občanom in zasebnim pravnim osebam. Z novim pravilnikom o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, ki velja od 1.7. 1985. se izdelava izdelkov iz naročnikovega materiala šteje za proizvodno storitev, od katere se obračunava posebni davek od plačil za storitve in ne več davek od prometa proizvodov. Glede na to, da se davek od plačil za storitve plačuje le od storitev, ki jih posamezne DPS uvedejo, bodo občine predpisale davek od proizvodnih storitev po enotni stopnji 10%. Tako oblikovana določba torej ne vključuje storitev, opravljenih družbenim pravnim osebam, kakor tudi ne storitev, opravljenih v okviru kooperacije ali drugih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja. Ko bodo občine uvedle davek od plačil za proizvodne storitve, bi bilo potrebno zaradi jasnosti v opombi k ustrezni tarifni številki navesti, da se šteje za proizvodno storitev izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je dal vsega ali del naročnik. 22. k 31. členu Predlog, da se črta tretja alinea prvega odstavka tega člena, po kateri bi bil odlog plačila davka ali obročno odplačevanje davčnega dolga možen tudi v primerih, če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, nrupoštevan, ker .bi se s črtanjem predlagane določbe v takšnih primerih zaračunavale zamudne obresti. Predlog, da bi se besedilo tretje alinee tega člena spremenilo tako. da bi se v vseh primerih, ko je bila zoper odmerno odločbo vložena pritožba in jo davčni organ ne bo rešil v lastni pristojnosti, ni sprejemljiv, ker je povsem v nasprotju z določbo 187. Člena zakona o davkih občanov. Predlog za razširitev četrte alinee tega člena v tem smislu, da je možen odlog plačila ali obročno odplačevanje tudi v primerih, ko gre za začasno'plačilno nesposobnost zavezanca zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja, je upoštevan. 23. k 32. členu Z dopolnitvijo tega člena naj bi se uprave za družbene prihodke zavezalo k doslednejšemu preverjanju podatkov v napovedih zavezancev in ugotavljanju realnejšega celotnega prihodka za posa- mezne dejavnosti tudi s cenitvijo možnega dohodka od opravljanja takšne dejavnosti. Povečale naj bi tudi nadzor nad pridobivanjem premoženja občanov. 24. k 33. členu V zvezi s pripombo, da bi bilo potrebno konkretno opredeliti, kako naj bi družbenopolitične skupnosti zagotovile hitrejši razvoj uprav za družbene prihodke, je bil odbor mnenja, da so z dogovorom dane dovolj široke usmeritve, ki pa jih bodo morale družbenopolitične skupnosti, upoštevaje njihovo dejansko stanje, same konkretizirati. 25. k 34. členu Predlog, da bi se nadomestila uprav za delo uprav za družbene prihodke le »praviloma« uporabljala kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke, ni bilo možno upoštevati, ker je med občinami stanje na tem področju zelo različno. Odbor je bil mnenja, da predlagana rešitev ne onemogoča občinam, ki imajo zadovoljivo rešeno vprašanje modernizacije in materialni položaj uprav za družbene prihodke, da z nadomestili zbrana sredstva uporabljajo tudi za druge namene. 26. k 35. členu Predlagana nova določba 35. člena predloga dogovora zagotavlja enotno računalniško obdelavo podatkov v okviru SRS na podlagi skupno dogovorjenih izhodišč in rešitev. 27. k 36. členu Predloga, da bi bil v odbor udeleženk vključen predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SRS in tudi podpisnik dogovora, ni možno upoštevati. Gre za dogovor občin, s katerim se le-te dogovarjajo o višini davčnih stopenj ter obsegu oprostitev in olajšav za vrste davkov, ki so izključno njihov vir dohodka. K temu jih zavezuje 7. člen zakona o davkih občanov, 10. člen zakona o davku na promet nepremičnin in 25. člen zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. ' Pripombe obrtnega združenja občine Maribor-Rotovž glede obračunavanja zamudnih obresti odbor ne more upoštevati, ker so ta vprašanja urejena z zakonom o davkih občanov. Prav tako po oceni odbora ni bilo močno upoštevati pripombe, da se v dogovor vnese določba, po kateri bi moral družbeni svet pri republiški upravi za družbene prihodke in družbeni sveti pri občinskih in medobčinskih upravah za družbene prihodke razpravljati o vseh internih dokumentih (okrožnice, navodila, ipd.), kijih ustno ali pisno izdajajo uprave za družbene prihodke in imajo vpliv na materialni položaj zavezanca, ker so naloge družbenih svetov opredeljene v zakonu o družbenih svetih in poslovnikih o delu družbenih svetov. Po citiranem zakonu o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) družbeni sveti družbenopolitične skupnosti pri izvrševanju svoje funkcije sprožajo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter pripravljanjem in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 28. k 37. členu Predlog, naj bi odbor udeleženk o uresničevanju dogovora poročal tudi udeležankam. je upoštevan. točka 5 Gradivo bodo vodje delegacij*in člani DPZ prejeli skupno z vabilom za sejo 26. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 3. decembra 1985, po končanem 15. skupnem zasedanju vseh zborov, v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: L a)Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Predlog dnevnega reda, 2. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, 3. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 4. Osnutek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 5. Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin, 6. Vprašanja in pobude delegatov. PREDSEDNICA PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPNOSTI Anton Savšek, I. r. Eva Kovic, l.r. točka 2 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986— (Ur. I. SRS, št.) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 L člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 in sicer po stopnji 0,20%. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: —: za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. Sredstva iz. 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija in se ločeno-analitično vodijo v tem skladu. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov invensticijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv ter kritje obresti za občinske tržne blagovne rezerve. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejme letni program stalnih občinskih blagovnih rezerv in skrbi za namensko uporabo sredstev, ki se zagotavljajo na podlagi tega odloka. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz. 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, ki je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS^uporablja pa se od 1. januarja 1986 — dalje. Štev.: Datum: 30. 10. 1985 . PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: Branko Pintar« Obrazložitev: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija sta na skupni seji v mesecu decembru 1984 sprejela odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Ur. 1. SRS. št. 1/85). Na podlagi tega odloka se v letu 1985po stopnji 0,20 iz BO D zagotavljajo sredstva za občinske blagovne rezerve in se uporabljajo na podlagi programa o oblikovanju občinskih blagovnih rezerv v občini Litija in namenski uporabi sredstev v letu 1985, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Litija skladno z določilom 3. člena omenjenega odloka. Zbrana sredstva v letu 1985 so namenjena za: — sofinanciranje gradnje silosa za skladiščenje moke, — kritje stroškov skladiščenja in obnavljanja blaga občinskih blagovnih rezerv. Ker dinamika koriščenja sredstev ni bila skladna z dinamiko dotoka sredstev (odlaganja pričetka del pri adaptaciji pekarne in gradnje silosov) so se sredstva v znesku 8.500.000 din dne 11. 6. 1985 vezala za dobo treh mesecev pri Beogradski banki Poslovni enoti Litija, in so se oplemenitila za 717.726,- din iz naslova 33,5% obresti. Dne 4. 10. 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Litija pristopil k sporazumu o skupnem financiranju izgradnje treh silosov za skladiščenje moke pri Pekarni v Šmartnem pri Litiji (ostala udeleženca sta še Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana in Zavod SRS za materialne rezerve Ljubljana). Na podlagi tega so bila nakazana sredstva v znesku 10.000.000 din na račun DO ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana —r investitorju za sofinanciranje gradnje silosov. Investitor je na podlagi zbranih ponudb že oddal dela pri izgradnji silosov, ki jih bo zgradila Delovna organizacija Kovinarska Krško. Za obnavljanje in vzdrževanje ter manipulativne istroške pri skladiščenju blaga občinskih blagovnih rezerv, so bila do 15. 10. 1985 porabljena sredstva v znesku 703.593.- din. Dne 28. 10. 1985 pa je bil s predstavniki Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana opravljen razgovor glede možnosti skladiščenja dodatnega blaga, ki bo nabavljeno za potrebe občinskih blagovnih rezerv v letu 1985. Nabava in vskladiščenje bo izvršeno do 15. 12. 1985. Zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in zbor občin skupščin SR Slovenije sta na seji dne 16. 10. 1985 sprejela predlog za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve za leto 1986 in osnutek tega zakona. Sprejem predloga zakona pa je predviden v mesecu decembru 1985. V 5. členu navedenega zakona je dana možnost, da lahko občinske skupščine predpišejo prispevek iz osebnega dohodka delavcev za zagotovitev sredstev potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv v letu 1986. Blagovne rezerve v občini Litija so oblikovane v dokaj skromnem obsegu, saj predstavljajo le 23% potrebnih občinskih blagovnih rezerv. Iz teh razlogov je nujno, da se s sistemskim virom sredstev, ki je opredeljen v predlaganem odloku zagotovijo potrebna sredstva za nakup najnujnejšega blaga in to: moke. jedilnega olja, pralnega praška, sladkorja in testenin. Poleg nakupa dodatnih količin blaga za potrebe občinskih blagovnih rezerv, pa je potrebno pristopiti tudi k pridobitvi ustreznih skladiščnih prostorov za skladiščenje blaga občinskih blagovnih rezerv, ki je sedaj skladiščeno v priročnih skladiščih trgovskih poslovalnic Mercatorja Rožnik TOZD Golovec v Litiji. Razpoložljive prostorske možnosti v teh poslovalnicah pa ne omogočajo skladiščenja dodatnih večjih količin. S tem odlokom se predlaga enaka stopnja prispevka t.j. 0,20% kol velja za leto 1985, to pomeni, da se s tem prispevkom ne povečuje obremenitev. Da bi se zagotovil dvofazni postopek sprejemanja omenjenega odloka smo osnutek odloka izdelali na osnovi besedila predloga zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986, kije objavljen v poročevalcu SR Slovenije štev. 35 z dne 29. 10. 1985. PREDLOG: Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija se predlaga v obravnavo in sprejem osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne razerve v letu 1986 s predlogom da se osnutek odloka po razpravi v občinski skupščini posreduje v javno razpravo do 30. 11. 1985. Litija, dne 4. 1/. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 3 Osnutek 12.11. 1985 Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS, št. 44/82,9/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74, 4/78) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku občanov (Ur. 1. SRS. št. 10/83,41/83, 16/84. 21/84 in 13/85) se v 4. členu stopnja 0,35% nadomesti s stopnjo 0.75%. 2. člen V prvem odstavku 15. člena se v prvi in četrti vrsti črtata vejici ter črta besedilo: »ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz. kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete.« V šestem odstavku se drugi stavek spremeni, tako da se glasi: »Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov o oddanih tržnih viških za preteklo leto.« Sedmi odstavek se črta, sedanji osmi, deveti in deseti odstavki pa postanejo sedmi, osmi in deveti. Sedanji enajsti in dvanajsti odstavek se črtata. 3. člen Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40% in zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45%. 4. člen Tretji odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: delež prihodka v % olajšave od celotnem prihodku odmerjenega davka nad do 10 % 20 % 5 % 20 % 30 % 10 % 30 % tO % 15 % 40 % 50 % 20 % 50 % 25 5. člen Na koncu prvega stavka drugega odstavka 27. člena se črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja.« 6. člen 28. a člen se spremeni tako, da sejjlasi; »Zavezancem davka iz gospodarskih 4ejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5% — za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15% — za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30% — za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30%. 7. člen V 36. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka najmanj v višini 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, ki je tržno bolj zanimiv do 20% — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25% — kraj poslovanja, vezan na možnqst pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja) do 15% delovna sposobnost zavezanca, vezana na zmožnost pridobivanja dohodkov, z. upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca do 10% 5% 8. član Za 36. a členom se doda 36. b. člen, ki se glasi: Zavezancem, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20%. za humanitarne namene pa v višini do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v letu za katero se davek odmerja«. 9. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: stopnja 15 % ' 24 % . 33 % 42 % 5o % 58 % 65 % 10. člen Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do 77.ooo 77.000 15*>.,2oo 155.?oo 232.80C; 232.8oo 31o.4bo 31o.4oo 388.000 388.oeo 465.6oo 465.6oo . nad I.430.000 2.860.000 5.720.000 8.580.000 11.44o.ooo 14.360.000 do 1.43o.ooo 2.860.000 5.720.000 8.580.000 11.44o.ooo 14.300.000 Stopnja o,lo o,2o o,36 o,45 o,65 o,85 1,00.' 11. člen 51. a člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do 1.43o.ooo ?.86o.ooo 5.72o.ooo 8.58o.ooo 11.44o.ooo 14.300.000 1.43o.ooo 2.86o.000 5.72o.ooo 8.580.000 11.44o.ooo 14.300.000 Stopnja v % o,2o o,3o o,5o o,75 l,lo 1,25 l,5o." 12. člen 51. b člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po naslednjih stopnjah: Če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do 1.43o.ooo 2.860.000 4.29o.ooo 5.72o.ooo 7.15o.ooo 1.43o.ooo 2.860.000 4.29o.ooo 5.72o.ooo 7.150.000 Stopnj a o,15 o,35 o,55 o,75 l,oo 1,85." Prvi odstavek 51. c člena se spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:, — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 din — nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji polni meter dolžine.« 14. člen . • . 56. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev: — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ii odpade na neplačane dohodke: — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; . — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja: — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni • zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka, tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se.lahko prizna za čas do 1 leta. . Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Predsednik skupščine občine Litija Branko Pintar Obrazložitev: Skupščina' občine v skladu z določili 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) sprejema odlok o davkih občanov enakopravno na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti. V 6. členu zakona o davkih občanov je predpisano, da občina z odlokom uvaja obveznost plačevanja davkov občanov in samostojno določa njihovo višino, vendar je v skladu z določili 7. člena istega zakona občina dolina zagotoviti, da bodo obveznosti določene tako, da se z njimi trajno spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Da se zagotovijo pogoji izenačenja gospodarjenja, skladnega razvoja v SR Sloveniji ter zagotovi enakopravni položaj občana, so občine z medsebojnimi odnosi dolžne usklajevati davčne obveznosti občanov. Predložen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je usklajen s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje ¡986—1990. Ta dogovor je usklajen z" zakonom o davkih občanov (Ur. 1. SRS', št. 44/82 in 9/85), dogovorom o usklajevanju davčnega sistema (Ur. I. SFRJ, 10-146/85) in z dogovorom o temeljih davčne politike (Ur. 1. SFRJ, št. 11-170/85). Predloženi osnutek odloka dopolnjuje usklajenost davčnih olajšav za kmetijsko in gospodarsko dejavnost, izpolnjuje merila za odmerjanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem iz gospodarskih de- javnosti, ureja višino izdatkov za kulturne in telesnokulturne namene za zavezance po dejanskem dohodku. Za zavezance davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za zavezance iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, kijih uporabljajo za počitek ali rekreacijo (7. in 8. člen) odlok ureja usklajenost z dogovorom o usklajevanju davčne politike davčni lestvici in valorizira pavšalni znesek davka za plovne objekte, V osnutku predloženega odloka so pogoji za začasni odlog plačila davka ali obročno odplačevanje usklajeni z določili dogovora. V nadaljevanju so obrazložene spremembe in dopolnitve posameznih določb, ki jih vsebuje predloženi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Spremembe in dopolnitve v predloženem osnutku so naslednje: — /. člen. Stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,75% je usklajena z izhodišči za oblikovanje splošne porabe občin v SRS za leto 1986. — 2. člen spreminja prvi odstavek 15. člena odloka o davkih občanov, v katerem se črta del besedila. Prvi odstavek 15. člena ureja davčne olajšave za zavezance, ki so sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva. S črtanjem besedila, kije vsebovano v 1. členu predloženega odloka, pa bodo davčnih olajšav lahko deležni tudi drugi zavezanci iz kmetijstva, kadar bodo pod določenimi pogoji vlagali sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene. — 3. člen spreminja način obdavčevanja gostinske dejavnosti bifejskega značaja v tej smeri, da so le-ti za 5 odstotnih točk višje obdavčeni kot ostali gostinski obrati. S tem naj bi se prispevalo k razvoju takšnih gostinskih obratov, ki bodo nudili gostom hrano in pijačo, — 4. člen spreminja tretji odstavek 23. člena, ki ureja davčne olajšave za zavezance, ki prodajajo izdelke umetne obrti in zanje prejmejo znak kvalitete. Ta olajšava je sicer na splošno urejena v sedanjem tretjem odstavku 23. člena, katerega besedilo naj se črta, v predlaganem besedilu pa se olajšava ureja s konkretnimi merili, kijih bo mogoče uporabljati glede na višino prihodka. Obseg olajšave bo odvisen od višine celotnega prihodka, doseženega s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere bodo zavezanci prejeli znak kvalitete, glede na delež v celotnem prihodku obratovalnice, —- 5. člen dopolnjuje 27. člen, katerega besedilo se nanaša na olajšave za izvoz in kot pogoj za priznanje navaja tudi, da je zavezanec, ki takšno olajšavo uveljavlja, vpisan v ustrezni koloni carinske deklaracije, — 6. člen spreminja 28. a člen, katerega besedilo se nanaša na davčno olajšavo od dohodka doseženega z oddajanjem viška električne eenergije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov. Ta olajšava je že sedaj urejena, vendar so določbe presp/ošnega značaja, zato je treba merila o olajšavah konkretno predpisati tako. kot je predlagano v 6. členu predloženega osnutka odloka, — 7. člen. ki spreminja prvi in drugi odstavek 36. člena odloka o davkih, v drugem odstavku natančneje opredeljuje merila za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka za zavezance iz gospodarske dejavnosti'. Ta merila bo mogoče ustreznejše uporabiti v konkretnih primerih, od dosedanjih, ki so predpisana v splošnih okvirih. — 8. člen uvaja novi 36. b člen. s katerim je za zavezance po dejanskem odloku določena višina izdatkov za kulturne, telesnokulturne in humanitarne namene. Ti izdatki bremenijo dohodek obratovalnice, ker imajo značaj zakonskih obveznosti. Zakon o davkih občanov določa, da to vsebino uredijo občine z odloki. — 9., 10., 11. in 12. člen urejajo davčne lestvice davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic in davka na posest stavb, prostorov za počitek in rekreacijo oziroma poslovnih prostorov. V tem primeru ne gre za bistvene spremembe, usklajujejo se z dogovorom osnove in stopnje, — 13. člen vsebuje pavšalni letni znesek davka za plovne objekte. V prvem odstavku 51. c člena, ki naj bi bil spremenjen, je sedaj predpisan pavšalni letni znesek davka za plovni objekt do 9 metrov dolžine 20.000 din in za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 din. S predloženim osnutkom odloka pa je opravljena valorizacija navedenih zneskov tako. da pavšalni letni znesek davka za plovni objekt do 9 Metrov dolžine znaša 30.400 din in vsak nadaljnji meter dolžine še po 12.000 din. — v 14. členu so predpisana merila, po katerih občinska uprava za družbene prihodke, lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje pod predpisanimi pogoji. V sedanjem 56. členu odloka so bila sicer merila za ta namen urejena, vendar jih je treba dopolniti in prilagoditi določilom dogovora, — 15. člen določa veljavnost odloka. Odlok naj bi začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa naj bi se začel s 1. 1. 1986. Uprava za družbene prihodke SO Litija točka 4 Osnutek 12. 11. 1985 Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS št. 28/83), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. 1. SFRJ št. 43/83,66/83, 71/84 in 39/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne...................in na seji zbora krajevnih skupnosti dne...................sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ur. 1. SRS št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7/80, 11/81, 12/82. 5/83, 41/83,in 13/85) se v opombi tarifne številke 2, v kateri je podpisana obdavčitev prodaje motornih vozil v roku do dveh let, doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil jn motornih koles, ki so stara nad deset let, se ne odmerja. Čas desetletne starosti vozila je šteti od prve registracije dalje.«. 2. člen V tarifni številki 3, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6%, za besedo »pijač« dodasta še besedi »ter medice«. Druga alinea, ki predpisuje obdavčitev medice po stopnji 15% se črta. dosedanja tretja, četrta in peta alinea pa postanejo druga, tretja in četrta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Predsednik skupščine občine Litija Branko PINTAR Obrazložitev: V skladu z določili 206tčlena statuta občine Litija sprejema skupščina občine odlok o posebnem davku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve enakopravno na seji zbora združenega dela in na zboru krajevnih skupnosti. Pooblastilo o uvedbi posebnega občinskega prometnega davka je občinskim skupščinam dano v 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. O merilih in stopnjah posebnega občinskega prometnega davka se občine dogovorijo z dogovorom o usklajevanju davčne politike. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 vsebuje nekatere spremembe v primerjavi z dogovorom, ki velja za leto 1985. ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Spremembe predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 so upoštevane v predloženem osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. V dogovoru je določeno, da se rabljena motorna vozila in motorna kolesa stara nad 10 let ne obdavčujejo, obdavčitev medice, za katero je sedaj predpisana posebna davčna stopnja, naj bi se uvrstilo v skupino vin, vinsko sadnih pijač in peneča vina. Predloženi osnutek odloka vsebuje materialne določbe: — 1. člen oprošča obdavčevanje rabljena motorna vozila in motorna kolesa, ki bodo ob trenutku prodaje stari nad 10 let, računajoč od prve registracije dalje. Ta določba je povsem primerna, saj ni smotrno, da se navedena vozila obdavčujejo neomejeno na starost. Promet rabljenih motornih vozil je obdavčen s 15% pri prodaji vozila pred potekom 1 leta od nabave in 10% pri prodaji po preteku Ido 2 let od nabave, — 2. člen uvršča obdavčevanje medice med obdavčevanje vseh vrst vin, vinsko sadnih pijač in penečega vina, za katere je predpisana 6% davčna stopnja, za medico pa velja sedaj 15% davčna stopnja, ki naj se črta. Za vina in medico je primerna obdavčitev po enaki davčni stopnji, taka ureditev velja tudi za temeljni in posebni republiški davek, — 3. člen določa uveljavitev odloka osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa naj bi se začel s 1. 1. 1986. Takšna ureditev je primerna tudi iz obračunskih tehničnih razlogov, gostinskim organizacijam združenega dela in samostojnim gostincem ne bo treba opravljati izrednih inventurnih popisov. Uprava za družbene prihodke SO Litija točka 5 Osnutek 12. 11. 1985 Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. Člena statuta občine Litija (Uradni list SR Slovenije št. 28/83), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SR Slovenije, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SR Slovenije, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin L člen V občini Litija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, nezazidavnega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti kvadratnega metra gradbenega objekta oziroma od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta. Stopnje prometnega davka, predpisane s tem odlokom, so proporcionalne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste progresije. Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15%. 4. člen Davek na promet nezazidanega zemljišča ali drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah: Prometna vrednost zemljišča kvadratnega metra nad do davek 72 din 15% 72 din 215 din 10,80 din +20% nad 72 din 215 din 358 din 39,40 din +25% nad 215 din 358 din 429 din 75,15 din +30% nad 358 din 429 din 500 din 96,45 din +36% nad 429 din 500 din 572 din 122,01 din +42% nad 500 din 572 din 644 dih 152,25 din +48% nad 572 din 644 din 715 din 186,81 din +54% nad 644 din 715 din 225,15 din +60% nad 715 din 5. člen Davek na promet gradbenega objekta na prometno vrednost kvadratnega metra se plačuje po stopnji 25%. Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta od kvadratnega metra površine, se davek plačuje po naslednjih stopnjah: Razlika med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta nad do 1.430 din 1.430 din 4.290 din 4.290 din 7.865 din 7.865 din 12.155 din davek 15% 214,50 din +20% nad 1.430 din 786,50 din.+25% nad 4.290 din 1.680,25 din +30% 7.865 din 12.155 din 16.445 din 2.967,25 din +40% nad 12.155 din 16.445 din 4.683,25 din +50% nad 16.445 din 6. člen Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom, se davek, odmerjen po 3., 4. in 5. členom tega odloka, poveča za 30%. 7. člen Davek na promet nepremičnin se ne plačuje, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje dejavnosti. Oprostitev se ne prizna, če uporabi občan poslovni prostor za bife ali dejavnost bifejskega značaja. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1.1.1986. Z dnem 1. 1.1986 pa preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SR Slovenije št. 11/81 in 12/82). Predsednik skupščine občine . Litija Branko Pintar Obradožitev: Skupščina občine Litija je s statutom pooblaščena, da z odlokom ureja predpise s področja davkov. V 9. alinei 206. člena statuta je določeno, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin. VI. členu zakona o davku na promet nepremičnin je predpisano, da občine z odlokom uvajajo davek na promet nepremičnin in predpisujejo višino davčnih stopenj. Dogovor o temeljih davčne politike (Uradni list SFRJ št. ¡1/85), ki so ga sprejele republike in pokrajini, določa devizno politiko o davku na promet nepremičnin, republike in pokrajini pa zakon oziroma občine odloke uskladijo s tem dogovorom. Republika Slovenija z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS št. 27/85) dopolnjuje in usklajuje sistem davčnih oprostitev, na novo ureja davčno osnovo in sistem davčnih stopenj. Med drugim zakon s spramembami ureja naslednje: —< da občinske skupščine predpišejo višje davčne stopnje, če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve. — da občinske skupščine svoje odloke o davku na promet nepremičnin uskladijo do I. I. 1986. Določbe Dogovora o temeljih davčne politike o davku na promet nepremičnin in določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin so z ustrezno vsebino vgrajene v pripravljalno gradivo dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 občin v SR Sloveniji. Predloženi osnutek odloka o davku na promet nepremičnin je usklajen z vsemi temi dokumenti. Sedanji odlok o davku na promet nepremičnin vsebuje različne davčne stopnje glede na namensko uporabo nepremičnine, ki so urejene po sistemu stopničaste progresije in sicer posebej na prometno vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, stavbnega zemljišča in posebej na prometno vrednost kvadratnega metra gradbenega objekta. V predloženem osnutku odloka je predpisana povečana obdavčitev za listo nepremičnino, ki jo lastnik pridobi z nakupom ali darilom in odtuji pred potekom petih let od pridobitve. Povečana obdavčitev, kije predvidena v i.. 4. in 5. členu osnutka odloka, je predpisana v 30% povečanih stopnjah od tistih, ki so predvidene za nepremičnine, odtujene po preteku petih let od pridobitve. Odlok o davku na promet nepremičnin naj bi začel veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljal pa bi se od 1. 1. 1986 dalje, s tem dnem naj bi prenehal veljati sedanji odlok. •Uprava za družbene prihodke SO Litija DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLE Vprašanje: Kdaj bo asfaltirana cesta Radeče—Dole? Odgovor: V srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 leta, glede na materialne možnosti v cestnem gospodarstvu, ni predvideno asfaltiranje ceste Radeče — Dole, kot tudi ne ceste Reka — Velika Preska — Dole. To je razvidno tudi iz planskih dokumentov Samoupravne cestne skupnosti občine Litija. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LITIJA—LEVI BREG Vprašanje: Kje je v Litiji določena lokacija za bazen, kako bo s pridobitvijo zemljišča za bazen za katerega vlada v Litiji velik interes in potreba? Odgovor: V zaključni fazi je priprava prostorskih sestavin predloga »Dolgoročnega plana občine Litija »Litija 2000«, v sklopu katerih je opredeljeno tudi zemljišče za športni park na Ježi v Litiji t.j. na prostoru od povezavne ceste Zasavje in Grbinske ceste do naselja Ježa. V sklopu tega parka je predvidena tudi izgradnja bazena. Glede na pobude iz javne razprave o osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990je izgradnja odprtega plavalnega bazena opredeljena kot planska naloga za srednjeročno obdobje 1986 — 1990 leta. Pridobitev zemljišča za gradnjo tega objekta kot tudi izvedba vseh ostalih aktivnosti, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo bazena, je naloga investitorja. Mnenja smo, da je potrebno te aktivnosti voditi v sklopu občinske telesnokulturne skupnosti, tako je tudi opredeljeno v osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 v letu 1986. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija Vprašanje: Kdaj bo ŽTP Ljubljana pristopilo k gradnji podhoda z obojestranskimi dostopi s severnega dela Krajevne skupnosti Litija—levi breg? Odgovor: V zadnjem obdobju se namenja posebna skrb rekonstrukciji postajnega območja železniške postaje v Litiji. Na podlagi izdelane idejne zasnove za rekonstrukcijo celotnega postajnega območja, je sedaj v izdelavi projektna dokumentacija za izgradnjo podhoda na levi strani železniške proge od Topilniške ulice in Kidričeve ceste pri Predilnici Litija. Po zagotovilih predstavnikov ŽG ŽTO Ljubljana je izgradnja prej navedenih objektov kot opredeljena planska naloga na ravni občine Litija kot tudi ŽG ŽTO Ljubljana predvidena v letu 1986. Sredstva bodo zagotovljena iz mednarodnega kredita za modernizacijo železniške proge. Ob tem velja poudariti, da investitor t.j. ŽG ŽTO Ljubljana pri izgradnji dostopnih poti do podhoda na železniški postaji zahteva, da se ustrezna sredstva zagotovijo tudi iz občinskih virov. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija Vprašanje: Kdaj bodo predloženi osnutki dokumentov, ki bodo za naslednje srednjeročno obdobje urejali, da bodo delavci prispevek 0,3% iz osebnega dohodka plačevali za tisto krajevno skupnost, kjer prebivajo, kar velja tako za delavce, ki so zaposleni v občini Litija in izven nje? Odgovor: Izvršni svet Skupščine občine Litija je predložil v obravnavo in sprejem zborom Skupščine občine Litija predlog Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 —1990 leta. V tem dokumentu je v poglavju I. Krajevne skupnosti v tretjem odstavku 48. člena predvideno, da bodo delovni ljudje in občani za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih združevali sredstva po prispevni stopnji 0,5% iz dohodka oziroma iz čistega dohodka. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek. V četrtem odstavku istega poglavja pa je opredeljeno, da se bodo krajevne skupnosti na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na področju komunalno-infrastrukturnih objektov. Mnenja smo, da ni ovir, da se ne bi pristopilo k pripravi delovnih zasnov omenjenega samoupravnega sporazuma (podlaga za sklenitev bo v sklenjenem »Dogovoru...). Aktivnosti bi verjetno morale potekati v okviru Občinske konference SZDL Litija, ki aktivno sodeluje tudi pri razreševanju predmetnega vprašanja na ravni regije. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija bo izdelal analizo uresničevanja sedanjega samoupravnega sporazuma, kot besedilo novega samoupravnega sporazuma oz. ustrezne druge strokovne podlage za sporazumevanje (npr. analiza razvitosti KS) na osnovi usmeritev, ki bodo dogovorjene v okviru OK SZDL Litija v sodelovanju s KS. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija Vprašanje: Kdaj bodo štiri kmetije iz centra starega dela Litije umaknjene, saj takšno stanje zavira vsak sodoben razvoj mesta? Odgovor: Reševanje tega vprašanja ni tako enostavno in hitro rešljivo saj terja veliko sredstev, kipa jih ni, in pa medsebojna sodelovanja vseh institucij ter prizadetih nosilcev kmečkih gospodinjstev. - Vendar pa je potrebno poudariti, da se je k razreševanju teh vprašanj pristopilo, po našem mnenju zelo načrtno in sistematično. Na podlagi predhodnih razgovorov s prizadetimi lastniki kmečkih gospodarstev v centru starega dela mesta Litija in njihovih predlogov bodo v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Litija »Litija 2000« opredeljena zemljišča kot rezervati za preselitev kmečkih gospodarstev in centra mesta. Medtem ko pa časovno ni opredeljena preselitev sajje le-ta pogojena s predhodno zagotovljenimi finančnimi sredstvi. Iz teh razlogov, bo potrebno opredeliti prioriteto, ki jo bo pogojeval poseg v prostor starega dela mesta Litija in ob tem opredeliti tudi vir sredstev. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija Vprašanje: Zakaj pristojni organi niso prav nič ukrepali, da bi preprečili gradnjo hleva v neposredni bližini stare osnovne šole v Litiji? Kdo je odgovoren za to, da se v centru mesta ob novem prizidku za šolo gradi nov hlev? Kaj bodo pristojni organi ukrenili, da bo ta napaka odpravljena? Odgovor: Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija je že dostavil Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija obširno informacijo v zvezi z izdajo potrdila za vzdrževanje del na gospodarskem poslopju Tičar Načeta. Obseg vzdrževalnih del je bil opredeljen na podlagi strokovnega ogleda vseh pristojnih inšpekcij in njihovih soglasij oz. zahtev (požarni). Na kolegiju funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe SO Litija dne 4.11.1985je bilo dogovorjeno, da iz navedenih razlogov in potrebne ugotovitve ali je obseg izvedenih del večji kot je bil dovoljen s potrdilom za vzdrževalna dela, poda odgovor na delegatsko vprašanje uprava inšpekcijskih služb SO Litija. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Litija Vprašanje: Zakaj se še vedno niso konstituirali organi za realizacijo IV. občinskega samoprispevka? Odgovor: Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Litija je bil sprejet na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 6. junija 1985. Z odlokom je bilo določeno, da s sredstvi za gradnjo šolskih objektov upravlja skupščina občinske izobraževalne skupnosti Litija, ki za ta namen lahko imenuje poseben operativni organ. Na seji zborov izobraževalne skupnosti 26. junija 1985 so bile sprejete spremembe in dopolnitve statuta občinske izobraževalne skupnosti, s katerimi je bil kot poseben operativni organ opredeljen odbor za izvajanje skupnega programa investicij IV. občinskega samoprispevka. S temi spremembami statuta so bile določene tudi pristojnosti odbora in način konstituiranja odbora. Na podlagi kandidacijskega postopka, ki ga je vodila OK SZDL je skupščina občinske izobraževalne skupnosti na prvi naslednji seji dne 16. oktobra sprejela sklep o imenovanju odbora. Glede na to, da je bil odlok o uvedbi samoprispevka v občini Litija z odločbo Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije z dne 28. 10.1985 razveljavljen bo na prvi naslednji seji občinske izobraževalne skupnosti potrebno sprejeti tudi ustrezen sklep v zvezi z odborom. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo VPRAŠANJE: Kdaj bodo pridobljena zemljišča za realizacijo programa IV. občinskega samoprispevka v Litiji za športno dvorano in igrišča? Odgovor: Naš upravni organ je kot za premoženjskopravne zadeve pristojni upravni organ sicer prejel formalno vlogo za pridobitev vseh zemljišč za realizacijo programa IV. občinskega samoprispevka. Da bi lahko izvedli postopek razlastitve pa bi, v skladu z zakonom o razlastitvi, ta vloga morala vsebovati še: — uradni izvleček iz prostorskega izvedbenega akta s prikazom meje zemljišča in namena za katerega mora biti uporabljeno, — cenilni zapisnik in dokaz, da ima razlastitveni upravičenec zagotovljena Sredstva za plačilo odškodnine za nepremičnine, ki naj se razlastijo. Tudi v primeru, da bo z lastniki sklenjena kupoprodajna pogodba in do razlastitve ne bo niti prišlo je potrebno cenitev predložiti javnemu pravobranilstvu. Glede na navedeno ne moremo uradno uvesti postopka za razlastitev dokler ne bomo prejeli manjkajočih prilog. Smo pa s prizadetimi lastniki opravili predhodne razgovore na katerih smo jih seznanili z zahtevo, približnim obsegom zemljišča, kije potrebno za gradnjo ter se seznanili z njihovimi zahtevami (zamenjava zemljišča, odškodnina), ter o njih obvestili predstavnike skupnosti za realizacijo programa III. občinskega samoprispevka. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PRIM- SKOVO Vprašanje: V KS Primskovo imamo za vzdrževanje 28 km krajevnih cest. Na posameznih odsekih od časa do časa organiziramo delovne akcije za popravilo. Teh akcij pa se udeležujejo vedno eni in isti krajani, nekateri pa se teh akcij sploh nikoli ne udeležijo, čeprav cesto še največ koristijo. Ali je možno, da se te posameznike prisili, da pridejo na delovno akcijo ali finančno prispevajo? V kolikor se to ne da, nas zanima, če lahko občinska skupščina te posameznike obremeni pri odmeri davkov? Odgovor: Že v naravi prostovoljnih delovnih akcij je, da temeljijo na prostovoljnosti in solidarnosti in zaradi tega seveda ni možno, da bi posameznike, ki se tek akcij ne udeležujejo k temu fizično prisilili. Pač pa je v primeru, da je v krajevni skupnosti uveden samoprispevek v delu posameznega zavezanca možno zavezati, da v kolikor ne opravi predpisanega števila delovnih ur, oziroma ne opravi prevoza ali druge z aktom o uvedbi samoprispevka določene storitve, to obveznost izpolni v denarju. Seveda tudi ni možno, da bi občinska skupščina te posameznike posebej obremenila pri odmeri davkov. Občinski oddelek za splošne % upravne zadeve in občo upravo DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLE: Vprašanje: Zakaj socialno skrbstvo ne daje socialnih pomoči tudi tistim občanom, ki so sicer socialno močno ogroženi, vendar pa so formalno tudi lastniki manjših zemljišč, ki pa jim ne pomagajo pri izboljšanju nihovega socialnega stanja? Odgovor: 74. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju sociainovarstvenih pravic sicer resda določa, da je do denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja upravičen za delo nezmožen občan, kije brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile doline in sposobne preživljati, njegovi prejemki pa ne dosegajo dogovorjene ravni socialne varnosti in živi v domači oskrbi. Vendar smo ob preverjanju trditve iz delegatskega vprašanja ugotovili, da Center za socialno delo samo zaradi tega, ker bi bil prosilec lastnik premoženja ni zavrnil nobene vloge, čeprav je to potrebno storiti tudi v primeru, ko ni izpolnjen samo eden od citiranih pogojev. Smisel te določbe je v tem, daje občan preden išče družbeno pomoč za zagotovitev svoje socialne varnosti, dolžan izčrpati vse svoje možnosti — torej tudi načeti svoje premoženje. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o uresničevanju sociainovarstvenih pravic je bilo potrebno ponovno ugotavljati upravičenost do družbene denarne pomoči vseh prejemnikov. Z območja KS Dole so štirje občani izgubili pravico do družbene denarne pomoči kot dopolnilnega vira. V vseh štirih primerih ni bil osnovni razlog za prenehanje to, da so upravičenci imeli nepremičnine, ampak niso bili izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 74. člena samoupravnega sporazuma: šlo je za občane, ki niso bili nezmožni za delo ali pa imajo otroke, ki so jih dolžni in sposobni preživljati. V posameznih primerih pa so upravičenci tudi odklanjali, da bi se na zemljišču vknjižila terjatev na račun prejetih denarnih pomoči. Premoženje je tudi ovira za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, izpolnjen pa mora biti še dodaten pogoj, da je občan brez vsakih dohodkov oziroma prejemkov. Takšna pomoč je bila ukinjena enemu občanu z Dol, vendar je bil odločilni razlog za ukinitev to, da družina po ugotovitvah Centra za socialno delo ni več materialno ogrožena. Iz navedenega je razvidno, da samo formalno lastništvo manjših zemljišč v praksi ni razlog za odklonitev družbene denarne pomoči, čeprav bi po črki predpisa to lahko bilo, ampak se ugotavlja in ocenjuje celotne socialne razmere ogrožene družine. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo - GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni urednik (Mašila občanov: Jože Sevljak;odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Lektor (ilasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta:-1 lilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava /a tisk: DK . lO/.D Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija. Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno i na doni. .