' r$ V Ljubljani, sobota 12. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtnrek, četrtek in soboto, tor volja po pošti prejemati, 2a avstro-ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold.. za pol lota 5 gobi., za čotrt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo loto 12 gold., za pol leta 6 gola., za četrt lota 3 gubi., 25 kr. a. v. — Za oznanila ic plačuje <><1 u»t!rtstopne petit-vrsto 6 kr. eo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — ltokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši ..Hotel Kvropa". O p r a v n i š t v o. na katero nai s« blauovoiiio nošiiiati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. i. administrativne roči. ie v ..Narodni riakarni" v Tavčarjevi hiši. O mirotlii4»-lBlM»ruliii »truitKi. Kdor jo duh gospodov , o^li jc svoboda. ^ 2. lvor.^ 17. Istina osvobodi vas. Iv. 8, 32. Glasoviti časopisec češki, llavlicek nasvetoval jo pred 22 leti Čehom , ka je na pospeh narodne stvari treba bržo bolje očistiti narodno-libcralno stranko vseh življcv ncsvobodomiselnili, nazadnjaških, ljudi rabečib narodnost na svoje osobno koristi in sebičnost, ter osnovati čisto narodno stranko, iniajočo pred vsem svojega naroda blagost in srečo za prvo in največo nalogo. Ta nasvet mi se je zdel nekoliko prestrog, toda pretek menje nego četrt stoletja, ogromni napredek češkega naroda po vseh plasteh, jegova podstatna zavednost, prejasne so priče, ka je „Slovanov" nauk bil porabcu in ncukauljiv. Že onda se jc izreklo osvedočenje, ka izstop nesvobodomiselnikov nikakor ni na kvar naroduo-liberalni stranki, nego nasprotno: ta si nabira krepkost izločivša pogubne delce iz inači zdravega telesa ; čim dolže se taki glodavci žeroči stržen in pijoči mozeg negujo med nami, tem veča pogibel preti naši jakši bodočnosti, tem bilje peša narodna moč. K a r j c d n c s na C c š k c ni narodnega, vse j c u ni n o -1 i b o r a 1 n o, vsaj brez tega ni mogoč nikakši zdrav napredek, o čemur zgodovina raznih držav razgovetuo govori. To v poštev vzemši ter naše bedno in uborno stanje od 9. stoletja naprej razmišljevajoči, trdim, ka le omenjenim potem moremo do česa častnega in zdatnega dovcslati, dobro vede, ka se bode nam nastopivšim umnosvobodni bod boriti jedino proti čituikom naše narodnosti, a nc tudi proti uglajenim, naprednim in istinitim nazorom prosvcčeuega iu uaobraženega sveta. Ka raznih plateh našega Slovenskega, pomalja se drzno mračnjaštvo, črno-vestua scbičuost, pristransko ujedanje, ki ovaja narodu pogubne premišljaje, ne noseče pod čelinoj čistih kanov. Nam so sicer te ostudne prikazni, ta koujska kopita zdaleč in že davno vidljiva, vsaj poskusili smo jih mrzko podobo občinstvu razgaliti, vendar konjsko kopito ostaja kopito , obračaj je tako ali onako, iu oves se nikoli ne zvrže v pšenico, da si se nasprotno pregostoina vrši. Mi Slovenci moramo bržo bolje na čisto, inače sc za kratka v sami brozgi in drožeh domačega smrada zadušimo na čruo sramoto sebi in potomkom, katere po svoji uespametui uavskrižnosti že sedaj vpre-zauuo v žulečo tuje igo. Deu na dnoma kaže sc vedrejše, ka mnogoterim pokvekam , da si sc na lice v nekih okolnostih nesejo kot narodnjaki, a v odločivuib Lipovih sklekuovši mečejo se pod pete sovražniku ali božajo osobno sebičnost na pogubnost narodu , ali pa za urednim pisalnikom bismarknjo, in te biro neiučcvalnih možičkov Slovence največ svojim trudom in potom krmi. Da ne omenjam Cerne-ga in svojte, ki po svojih spletkah in pristranskih težnjah ne dela več na čast in prid rodu slovenskemu, nego na istega naglo ugouobitev, bodi povedano , ka jc pred nekoliko tedni sloveusk časopis, čalareči se, ka o priliki skupščine kat. pol. društva ni došlo dovolje druž-nikov, da bi mogli veljavno sklepati , naznanil in zagrozil seje, k a o vo 1 i t v a h j eg o v a stranka 1 c h k o narodnjakom hrbet p o k a ž c. Tak pojav prcglasuo propoveda skazljivo in lisičje narodnjaštvo, ovaja nekavno blagobotnost slavnega vodstva rcčcuega glasila, ki toliko rad razvija iu razglaba bogoslovskc nadrobnosti, spadajoče v kak strokovnjaški list, a uc v tednik namenjen ljudstvu za pouk v gospodarstvu. Zofba jc , če tudi potrebna v višem zuanstvcucm ozračji, vendar vse drugo nego li zdrava porabnost koristeča prostemu narodu ; kdor jc sposoben bogoslovski naučitelj, ni šče vselc tudi umen slovenski gospodar. Lani jc račil g. dr. (I., oproda gospodarjev, bivši pri sv. Kopitu na obedu , naduto in ukazno izpovedati : „ naj pred jc treba narod z a t r c t i", menda „Narod?" a potem narod? Na zdravje! to jc torc ono pesniško admiralstvo junaške dobe V Narodu modros ? Takim črepkačeni jc za narod, narodnost in slovenstvo toliko, kolikor nam za lanjsko blato ? Narod slovenski Šče menda zmaga toliko zdrave moči, da izbljuva zeleni strup pogubnih sinov, odetih izdajalcev iu gadnih izvržencev. Takim potem nc privodite svojih čitaleev in učencev do istine, pa tudi sami nc dokrmanite do istine, ktera osvobaja in razsvečujc, — kder jc gospodov duh, ondi je svoboda. Vzpet drugi lokavi . narodni čevketaši postajajo petolizuiki posmehovalecni in zatiralcem naše narodnosti iu priličeu navor strastnim širitcljcm germanskega življa. Kdor častno iu poštcuo misli z našim narodom in neče več jegovc sužuosti, mora zanj resnično delati, mora biti dejanski Slovenec, razumevaj, vsak v svojem področji in pozvanji, kdor pa to opušča ali nasprotno dela, objcmljc lažljivost, skazljivost, in jc v narodu, kar trot ulnjaku; toisto ovaja, kdor snuje spletke na korist svojim sebičnim namenom, kdor se grozi, ka ne bi pri volitvah sodeloval, kdor kvasi, ka sc nc more početi mahoma uredovati v naščiui, ter se brezobzirno klanja Muhamedu, kdor nc dela ali delati ne ve na našem polji, pa itak hoče k o lovo d i ti in delavcem strabonja biti, kdor pri vsem početji samo sebe vidi a ne blagost naroda, kdor sc samo v stanovitih okolnostih nosi kot Slovence, a inači iz njega kipi debelo neniškutarstvo, vsaj podkapa slovenstvo, kdor stare nespametne in vedam proti-veče se bajke zagovarja, da si je sam osvedočen 0 ujihovi neumnosti, kdor ukanjujc občinstvo v spisih, kdor jc dolžen zgodovinske resnice razkrivati, pa je navlašč prikriva ali celo pači. Teh in podobnih bir izrodki so kvarljive pošasti, nam Slovencem na pogubo. Kan narodno - liberalne stranke je in biti mora, takih šcpesuikov loka" vosti uaravnoč razkrivati, da sc prosti narod menje izurjen v javnem narodnem žitku ne bode dal od njih več motiti in šče dolže za nos voditi. Ma-garstvu je treba slobo dati, kajti po njegovih po-tevih nikdor naroda ne oblaži, nego pripravlja ga tujcu za prijetno tvarino, vsaj zgodbe glasno pričajo, ka jc dosle zvečine od krivih prerokov stiskan, žmikau iu gneten leto za letom, stoletje za stoletjem globše padal, in »Ines dotiran na skrajni rob zijajočega hczdua primoran je boriti se na žitek ali smrt. Ni jen narod, nijena država, spela v žuleče spone istino niorečcga mračnjaštva in dušečega samosilja, ne more umno napredovati. Kdo dnes cveto vednosti, razvija se naobraženost, uspeva premožnost? — Hrvaška d o m o- in r o-d o 1 j u b u a s t r a u k a je n ar o dn 0-1 i b c r a I u a : takisto B r b B k a , č e s k a , na Ruso v s k c m pospešuje napredek moskovsko narodno-libcralno r a z u m n i š t v o. 0 naroduo-libe-ralnosti nikakor nc mislimo vse podirajočega nemškega liberalizma, nego umen iu vednostim primeren ter z njimi točno sc skladajoči razvoj, opirajoči sc na čisto istino, ktera osvobaja. Duh gospodov je gojitelj umne svobode, iu te so hočemo brezpogojno držati in k nji privajati svoj narod, bodi si komu povoljno ali nepovoljno, ker le v tej vidimo blaženost a nikder indi. Klanjamo se torc častnemu geslu: „vsc za domovino, omiko in svobodo", lc hudobni mračnjak jc more črtiti, a nijen umnik. O Jllai«I<>tiirl4ili. ) „ln tako Imamo zdaj fifladonemce Mlailoč.'he, Mladoslovence, Mla-doruse in tudi Mladoturko." »Novice" od 28, avgusta 1872, st. 35 tečaj XXX. (Nadaljevanje.) Staroturki sc drže m n o g o ž c u s t v a (poly-gamic) in sultan ima po starodavni navadi do o.000 žen, katere varujejo skopei v haremu j Mladoturki pa uče, da je zakon z eno ženo bolji in s tem sc bližajo kristjanski šegi, katera edina more obraniti svetost rodovinc. Staroturki verjejo v fatum (osodo), ker mislijo, da jc sreča ali nesreča vsakega človeka že brez njega določcua, torej se nič ne zanašajo na um, katerega jc božja previdnost človeku dala, da si s prosto voljo kuje sam svojo srečo ali nesrečo. Po staroturški šegi nema kristjan nobene pravice, njemu pravoveren Turčin sme odvzeti, kar se mu dopada, iu ko je kupljeue davke enkrat pobral, še jih pride drugo-iu tretjekrat iskat iu gorje kristjanu, kateri ničesar več nema, da bi nasitil staroturško lakomnost. Načelniki posamuih pokrajin imajo naslov „paša" in so odlikujejo razen svoje okrutnosti z enim ali več konjskih repov in pred naj imcuitnišim sc jih nosi pet na drogu in čc sreča katerega krisfaua, ki se uij skriti mogel pred tem mogočnim sultanovim uradnikom, sc mora zgruditi v prah in blato in Boga hvaliti, ako ga nijso turški konji milosrčno poteptali. Pričanje kristjana zoper Turka nikdar ni veljave imelo, ker so le bili sužnji Staroturkov. Ako ravno jc v evropski Turčiji 14 milijonov prebivalcev in med temi pravih Turkov samo en milijon in še enkrat toliko odpadnikov ali renegatov, ki so s pristopom k turški veri zadobili tudi turške predpravice, so vsi drugi vendar samo čreda (Kajab), ki še do nekoliko let zvonov v svojih cerkvah nijso smeli imeti , da sc nc bi žalila Btaroturika ušesa. Učenosti, torej šolstvo sploh, kmetijstvo, obrtnijc, pravosodje, in vse, kar omikane narode odlikuje, bilo je popolnem zanemarjeno, ker so Staroturki vsaki razvoj na bolje prcmišljema zadrževali, da sc kristjaui ne bi dokopali do veljave, katera bi morala uničiti staro-turške divje predpravice, pri čemer so jih posebno podpirali veliki mufti in druga drhal enake vrste, da se ohrani „stara vera". 1'rotivili so sc vsaki prenaredbi, ako ravno z vero uij bila v nobeni zvezi, ker so vedeli, da Staroturke z vero uajložej razjarijo zoper vse premembe na bolje; da je vse to v prilog bilo pašam iu drugim sultanovim ») Stavek 1. članka nam jo bil z obkrivljeniiu in konfisciranim drugim uvodnim člankom zapečaten, torej se bode pozneje natisnil, kadar so ploda razpočati. uradnikom od najvišje do najnižje vrste, jc leliko razumljivo, ker so ti brez truda želi, kjer so drogi sejali. Posebno marljivi tO slovanski Bolgari, katerih je v eropski TnrcTJi Srci 3 miljone, ki m v tem obziru najbolje podobni Slovencem. Da jc pri takih okolščinah pretila vsakemu smrtna nevarnost, kateri 1 >i s prenaredbami, torej z napredkom v znanstvenih in gospodarskih rečeh hotel motiti »taroturško sainopaŠnosfl, to je pokazala Zgodovina zadnjih 40 let v obilni meri, torej je tudi sultan izobražene napredne ministre večkrat zmeniti moral z rakovimi Staroturki, kateri so vsakega sa krivoverea ratupili, ne isvaemši sultana samega, kdor sc jc potegoval za enake pravice vseh prebivalcev te presrečne staroturške države. Kakor povsod v deželah, katere tlači nevednost, samopašuost, enostrauost in hudobija, jc tudi na Turškem razsvetil Bog (tudi Turki sicer molilo pravega Boga, kateremu pravijo Allah* moža bistrega uma in človeškega srca, kateri se jc na čelo postavil m 1 ad o t ur š k i stranki inje več let deloval v smislu napredka iu omike in temu možu jc bilo ime — Kežid Pala, Ta razsvetljeni mož nij okolo sebe zbiral Staroturkov, ker imajo ti svoje predsodke in, ali okorele možgane, da sc jih več nc primejo nove ideje, ali pa so sainopašni in lc odpadniki, katerih osobne ali stanovske koristi bi z reformami V nevarnost prišle: Kežid Paša sc jc torej obrnil do mladine, kakor delajo vsi možaki, kateri hočejo izpeljati za potrebne spoznane prenaredbe za bolje. Dne 1. julija lSMU jc umrl sultan Mahmud 11., kateri jc sam bil spoznal potrebo prenaredeb, ako neče pripustiti, da bi Staroturki vse v pogin pripravili iu ko jc mladi A b dul-Medži d prestol nastopil, jc Kežid Paša prišel do veljave in sad njegovega truda jc bil slavni hatti-šerif od G ti 1 bane dne 3. novembra 18:tf», katerega jc mladi sultan že s fermanom od 21. novembra 1839 izpeljati ukazal. Obseg tega in daljše delovanje Mladotur kov bodemo v prihodnjem članku popisali, po tem pa Šusclki vse konjske repe iz dunajskih konjskih mesnic prepustili, ,,kcr so si Mladoslovcnei dvojčki z Mladoturki." — (Datfe sledi.) Dopisi. lz 8, oktobra. | Izv. dop.| 24. sept. sc je nekoliko tukajšnih meščauov zbralo iu sklenila sc jc pritožba proti občinskemu iu mestnemu zastopu in ob enem prošnja do deželnega odbora, naj sc za občinski in mestni zastop nove volitve razpišejo. 27. sept. je deželni odbor prošnjo krških meščanov povoljno rešil in sedaj pričakujemo , da se kmalu nove volitve razpišejo. Vznemirja nas pa nekoliko to , da so v sosedni Kostanjevici bile nove mestno volitve na 16. sept. razpisane, a naenkrat jih jc deželni predsednik odložil na poznejši čas. Grof Aleksander Aucrspcrg se menda boji , da bi Kostanjcvičaujc volili narodne može v mestni zastop in zato hoče še čakati in med tem po svojih ljudeh delovati dati za nemškutarje. Upamo pak, da sc pri nas z volitvami ne bode odlagalo. Mnogi preloženje občiu-skik volitev v Kostanjavici v zvezo spravljajo z razpustom kranjskega deželnega zbora. Vlada pač svoje oči najbolj na Dolenjsko obrača; tukaj vidi deželni predsednik gr. Aleksander Aucrspcrg edino rešitev nemškutarstva na Kranjskem, zato tudi večkrat čisto natihoma pride v Kočevje ali v Novo mesto ali kam drugam na Dolenjskem „iuKpicirat", kar pomeni prav za prav toliko. , kakor agitirat za bodoče volitve v deželni zbor. Pozor torej, vrli Dolenjci '. Vedno bolj stopa na dan namera grofa Aucrspcrga razpustiti kakor hitro mogoče deželni zbor in potem pridobiti v novovoljenem zboru nemškutaijem večino. Ohrabrimo sc! In ako bodi grof Aleksander Aucrspcrg k nam ali v bližnje nam kraje „inspicirat", delajmo na svojej strani, da nas razpuščeuje deželnega zbora ne najde nepripravljene, nego glejmo, da nam nikjer na mesto narodnih poslancev nemškutarjev ne vrinejo! Naj še omenim šolstvo pri nas. Vsakemu je jasno, da naše mesto kot središče celega okraja Vtaj štirirazredno normalno šolo s štirimi učitelji potrebuje. Občina pa stroškov za ustanovljenje in vzderžavanje take šole nc zmore — ali bi kaj dosegli , ako prosimo deželni zbor za pomoč ? Govori 'pa sc sicer, da hoče obče znani tukajšnji meščan gospod Martin Hočevar od nas zaželeno šolo na na svoje stroške ustanoviti. Naj bi se ta govorica resnična pokazala. Iz !Yotrmu f*5*«';r;i 9. okl |I/.v. dop.] Zdaj vladajoča nemška stranka v Avstriji po svo-svojib največjih organih in časopisih nam S I o-v a n o m in vsej državopravni opoziciji očita , da postav ne spoštujemo. Kolikokrat sc bere v novicah od ,Neue freic Presse" počenši, noter do bo-rčta ljubljanskega „Tagblutta" in klepetulje ,.Lai-baherice," da smo Slovanjc in mi Slovenci sami „gesetzesverachter." Ali pogkdijmo, kako je stvar v resnici. (Dopisnik ne bode zameril, da smo tu več stavkov izpustili , kazensko-tiskovne razmere v Ljubljani nam previdnost nalagajo , kakor nas je zadnja konfiskacija učila. — Uredništvo.) Da živimo prav za prav v ustavnem absolutizmu, temu je nov dokaz sledeče. Znani okrajni paša e. kr. glavar Ogrinz jc ukazal predsedniku loške čitalnice v Starem-trgu z ukazom štev. 1038 nanašajo na stare že neveljavne naredbe, naj mu pismeno poroča o delavnosti, <» denarnem gospodarstvu, in o udih te naše čitalnice. To zahtevanje je protipostavno. za združevanja pravi, da sa-društva take izkaze dajati d r u š t v o o svoji d e 1 a v-poselna poročila m c d u d c razdeljuje.14 — Naša čitalnica nij še nikoli tacih poročil razdeljevala , veseli smo, da jo imamo kot bralno društvo in socijalno zahavališče. Torej je jasno, da taka izvestja od nas zahtevati c. kr. glavar nema zakonske pravice. To smo mu tudi pismeno povedali, ob enem pa ga prosili, naj nam kot Slovcuccm slovenski dopisuje. Ali kaj stori mož V Namesto , da bi se podučil , kaj postava terja iu kaj ne, nam odgovori na našo pritožbo, „da je v treh dneh iu sicer zanaprej brez opomin jcvauja p O d k a z n i j o (sie !) (tak izkaz) sem (njemu) poslati." Ogrinc sc tu sklicuje crlasov" a neče poznati kajti i<. 18. postave mo t c d a j morajo oblastnijain „ako n o s t i račune ali na brezštevila starih jasnega zakona, *?. .'18. gori omenjene postave, Iti pravi: „Ozirom na društva, na katera se ta postava nanaša, stopijo vse druge s t o p o-stavo protivno postave in naredbe iz veljave/' To je vendar jasno ! Ali kjer jc treba eno narodno društvo maltretirati, tam velja samovolja c. kr. okr. glavarja. Tz l€ozJ«bK'*l. 9. oktobra. [Izv. dop.] Tukajšnje okrajno zastopništvo jc dalo letos v Planinskem trgu na strani proti Kozjemu komisijsko cesto zravnati, in sicer tako, da sc jc na enem kraji odkopala, na drugem pa povzdignila. Ako sc pri tej poravnavi ceste na lego Planinskega trga in okolice posebno pa na lego ceste ta in onkraj Planine ozir jemlje, ne da sc pravega namena te poravnave najti. Kajti svet kakor tudi cesta pri Planini iu njeni okolici sta tako zlainana iu vegasta, da se brežiček in njegova strmina na tem mestu proti drugim bregovom in hrežičkom skoraj nc pozna; cesta na tem mestu pajc ostala ravno tako brezna kakor jc bila, in nc vozi sc tukaj zdaj nc za trohico ležje kakor poprej. Kaz umen pomen bi imela tedaj ta poravnava, ako bi cesta ti in onkraj Planine skoz ali vsaj vcejidel ravna bila, in ako bi sc bile sitne ovire vožnji odstranile. Kila jc tedaj ta poravnava popolnem nepotrebna, ali da sc izraza nekega tržana na Planini poslužim, tega dela jc bilo toliko treba, kakor človeku tretjega očesa. I u to nepotrebno delo se jc, čc sc ne motim po lieitirengi nekaj nad 10i> gold. oddalo. — Vrb tega jc pa tudi s tem, da tO početje nij po iuženirjeveni planu izvršeno, precej več dela, tedaj tudi več stroškov okrajni blagajnici uarastlo. Pa ne samo, da so se s tem delom posestnikom tega že tako ubož-BCga kraja lahkomiselno in na nezagovorljivi način nepotrebni stroški naložili, sta tudi s tem cestnim poravnavanjem dva tržana pri svojih posestvih brezvestno poškodovana. Cesta se je namreč toliko vzdignila, da je skoraj nemogoče do in od njih poslopij voziti. Tako sc naš denar nc le za nepotrebna dela rabi, mora tudi na škodo drugih služiti. — Da sc okrajni denar lehkomitehtO in po nepotrebi troši, naj še med drugim to lc dostavim. Načelnik okrajnega zastopništva se v okrajnih zadevah zdaj tu, zdaj tam okolo vozari. Ali on kot c. k. davkarski kontrolor s tem pri svojem poklicu kaj zamudi ali nc, to naj briga dotično gosposko ; tudi to nas ne briga, da morajo med tem njegovi souradniki na mesto njega delati. Nas briga samo to, ker stroški teh njegovih nc^trebnih voženj v naše žepe segajo. Dotične postave namreč nikjer nc velevajo, da mora okrajni načelnik povsodi, kjer koli sc pri cesti ali mostovih i. t. d. kaj popravlja, ali čc jc kje kaka živinska razstava, ali premiranje konj, osobno pričujoč biti. Pač pa v postavi od i), januarja 1S70 beremo, da sme po §. li>, kar se pri drugih okrajnih zastopih tudi godi, okrajni odbor za pocdiuc oddelke svojega okraja pooblastenec postaviti, katerim sc skrb za potrebna opravila pri komisijskih cestah izroči. Ti pooblastenci imajo to službo kot častno službo brezplačno opravljati. — Ako bi zdaj nI načelnik pravo srce do tukajšnjega prebivalstva imel, bilo bi ravno od njega pričakovati, da sc nepotrebnim stroškom izoglblje; Kajti on, ki žc nekaj časa v tem kraji živi, mora vedeti, da je v tem okraji poprek ubogo prebivalstvo. On kot davkarski uradnik mora vedeti, kako težko tukajšni posestniki davke plačujejo, kako od leta do leta rubežni protokoli naraščajo, kako sc intabuliranje ostalega davka množi, kako sc na vse vetrove komisarji na rubež pošiljajo in lieitircngc razpisujejo. Pa on si morebiti misli, da tudi kmet kakor on „Thcucrungsbeitrag" dobivljc, in da v tem '»kraji nij za pooblastenca zmožnega moža najti? Tega sc nc nune misliti, lc samovladarstvo mu dobro deue. Da končam, povem še, da se je dal onkraj Lcsičnc most podreti, katerega les je bil še dober iu čvrstev, in bi še bil nekaj časa pretrpel. Ali se na drugih cestah tega okraja cnakolično naš denar troši, mi še nij znano, pa verjetno je. Jas %ts;&'i°4*R»i» K), okt. I Izv. dop.I (Rau-cbijanci.) Nekoliko časa sein omenjavajo se Kauchijanci zopet bolj po gostem po časopisih, zlasti po hrvatskih. To nij slučajno, ampak to ima svoj poseben pomen. Nc bo tedaj odveč, čc tudi mi ktero o njih rečemo. Tečajem triletnega banovanja (1868—1871.) zbral jc Kaueh najskrajnejšo svojbino magjaronov okolo sebe, ter jo kot svojo zvesto in udano gardo organiziral. Da svoje privržence nagradi, iu jim pod enim tudi mero-dajeu upljiv na javno mnenje iu na javno življenje priskrbi, ponamcstil jih jo na mastna in velevažna državuo-službcna mesta; in še denes jc višje uredništvo na Hrvatskem za dobrih 50 % rauchijansko. Svet je imenoval te Kauchove pri-vrženike mamelukc. Kako jc Kauch s svojimi mameluci v deželi gospodaril, to jc šc v predo-Kauchovcm padu dozdevalo sc da so z glavo tudi udje ugo-pa vidi, da Kauchov pad niti njega niti njegovih privrženikov nij ugonobil. Pod banovanjem Kedekoviča sc nijso upali glave po konci nositi , dasiravno Kedekovič nij bil ravno njih [protivnik. Oni so vedili, da je Kcdckovic osobno pošten značaj, in B takim se nij dal no-nobeden „kšeft" narediti. Na novo so sc počeli gibati iu spet v javno življenje vrivati pod banovanjem Vakanoviča. Prigodom zadnjih saborskih volitev zavezal sc jc Vakanovič z Kauchom v ta namen , da sc narodna stranka na voliščih premaga. Za njima je pa stala kakor trdnjava oger-ska vlada. Posredovanjem Vakanoviča prišel je tedaj Kauch zopet v neposrednji dotik z ogersko brcni spominu. Po jc nekoliko časa, uobljeui. Denes sc vlado, in od tega rasa datira sc tudi njegov na novo oživljen upliv na politične zadeve na Hrvatskem, iu ta upliv jc od dne do dne čutuejsi in vidnejši. Dasiravno Kauch-Vakanovičevi kadidati v volilnej borbi nasproti kandidatom narodne stranke nijso zmagali, se vendar zveza med Kančkom in ogerskimi državniki nij več pretrgala. Ogerskim državnikom je posebno na tem ležeče, da misel ogerske države, ki v hrvatskem narodu samo slabo tli, nc ugasne celo. Rauchijanci hvalijo sc, ka so oni na Hrvatskem edini nositelji te misli , ter da bi brez njih ta misel že zdavnaj iz narodnega mišljenja izginila bila. Ta njih trditev nij neresnična, in ravno zavoljo tega jim tudi kot najboljša priporoka pri ogerskib državnikih služi. Umljivo jc tedaj, zakaj ogerski državniki liauchijancc tako skrbno, zlasti nasproti narodnoj stranki , s svojo protekcijo za-slanjajo , saj gre za državno skupnost med hrvatsko in ogersko kraljevino. Glavna podpora pa, ki jo liauehijanei iz Ogerskcga dobivajo, je denar. Kakor bi ogerska državna misel brez Kau-chijancev na Hrvatskem nagle smrti umrla, ravno tako bi tudi Kauchijuuska stranka brez ogerskcga denarja naglo razpala. Roka roko umiva: ogerski denar Kauchijancc , Kauchijauci pa ogersko državno misel! Ogerski državniki ne zaupajo razen Kaiichijancem denes nobenej drugoj politične) stranki na Hrvatskem. Ker je stopila narodna stranka na pot poinirljivosti, na pot kompromisa, je začela Kaiichijancem v pridobitvi zaupanja ogerskib drl žavnikov konkurencijo delati. Do sedaj nij njena politika poinirljivosti iu popustljivosti nobenega vspeha imela, ter ga brž ko nc tudi v prihodnje nc bo. Ogerski državniki jej pač enkrat ne zaupajo, pa jc ven, nasprotno pa liauchijancc z vso obiluostjo svojega zaupanja obsipljejo. V tem razmerji odseva sc cela slika deuašuje hrvatske politične situVacijc. .1% .IMiljil 10. oktobra. [Izv, dop.] Denes se pripelje s parobrodom »Elizabet" iz Dalmacije semkaj v P ulj slavni „junakrod Oustozze" — nadvojvoda Albreht, kateri kot poveljnik armade tukajšuo vojaštvo ogledovat pride. Njegova ccs. Visokost si jc slovcsnosten vojaški sprejem — streljanje s topovi na bojnem brodovji in na trdnjavicah okrog pristanišna o svojem prihodu — prepovedal. — Od strani civilnega stanovništva avstrijski ,,junaški sivec" pač nobenega slovesnost-nega sprejema in nikakše ovacije se nadejati nema : pri tem ljudstvu tukaj v Pulji ue bode našel takošne živahne zanimivosti, lojalnosti in simpatije za avstrijsko-habsburško dinastijo, kakor o svojem času pri — Slovencih na Kranjskem. Puljski la-houi so v tem — kakor v vsakem drugem — ozira zelo malomarni in mlačni , da-si jih vlada proti Slovanom podpira. Ko jc spomladi leta 1SG!> naš presvitli cesar sem v P ulj prišel, ta lahonska drhal uij ničesa za dostojni sprejem našega vladarja učinila. Njegovo Veličanstvo takrat v Keki nij zastonj izustilo: „Samo zaradi svojega hrabrega pomorstva grem v Pulj." Za razsvetljenje pristanišča in mesta jc takrat naš mestnoobčinski zastop veledušno celih — tristo goldinarjev potrositi hotel; ali barkadorstvo ladjestajc je to, od lahou-stva tako grandiozno ponujeno miloščino odbilo ter na lastne stroške bojno pristanišče razsvetilo in cesarju na čast mesto okinčalo in svečanost napravilo : podivjačeno ljudstvo pa jc nemo in osupneno (»stalo — za cesarjem. Ik fc*;in*.o*c°il. 10. okt (Izvir, dop.) Naša mala gimnazija se vzdržava iz tako imenovane Markezijeve zaklade, ki ima blizo do 60.000 gold. plodonosne glavnice. V kolikor pa dohodki iz te zaklade ne dosežejo vzdržnih stroškov, toliko pri-donaša mestna občina iz svojih lastnih prihodkov. Deželna naukovua zaklada troši na našo malo gimnazijo na leto samo kakih S—0 sto goldinarjev. Kake pičle pol ure od Karlovca v Kakovcu, ki pa že leži v teritoriji oguliuskega kraj. regimenta, je pa sedemrazredna velika realka, ki jo vojniški erar vzdržava. Naše mestno za^tojistvo naredilo je na c. kr. general, komando v Zagrebu predlog: naj sc naša mala gimnazija iu RakoTSka velika realka spojite v eno veliko realno gimnazijo. Zagrebška general-komanda je privolila v ta predlog, ter se izjavila, da bo vojniški erar za vzdrževanje velike realne gimnazije v Karlovcu toliko pridonašal, kolikor ga sedaj velika realka v RakoveU stoji. Sedaj visi ta zadeva še pri dc-žclnej vladi v Zagrebu. Nadejamo sc, da bo tudi ona v namerjavano spojenjo teh dveh učnih zavodov v en zavod privolila. ('e bog da, bode seže 1. oktobra prihodnjega leta naša velika realna gimnazija odprla. Slava našemu mestnemu zastopstvu ! Sicer je pa malo, ali uič veselega poročati. V naše j okolici razsajajo osopniec, v Velcševcu niže Zagreba je epidemična hripavica med otroci, v Turovenipol ji smrkelj med konji, v Slavoniji kuga med rogato živino, med Siskom in Kostajnice so tolovajske čete, letina jc bila slaba, ,,Ohzor" pri-donaša spet uvodne članke iu dopise pod debelo tiskanim naslovom ,,zapljenjcno!" Ilaiirhijanci so začeli spet rogoviliti: z ono besedo, vse egiptovske nadlog*' BO prišle nad nas uboge Hrvate. On dan doigral sc je zadnji čin v drami Ua-kovaške ustaje pred banskim sodnim stolom v Zagrebu. Matašič, mlad mož kakih 26 let, ki jc bil tačas, ko sta šla Kvaternik iu Bali Ogulince bunit, prevzel uredovanje Starčevičjanskc ,,Hrvatske", jc bil zavolj veleizdaje, buiijenja in ruzžaljenja Nj. veličanstva na težko ječo 7 let obsojen, neki Delan na 1-1, dijak Demctrovič pa na 8 dni zapora. Fabijani, pod Hauchom naš mestni kapetan, je pa bil pred vojn. sodom veleizdaje nekriv spoznan. \ • l Politični razgled. 1) c 1 c g a c i j a d r ž a v n c g a z bora je imela debato o vojaškem proračunu. Najprej govori Criskra in nasprotuje povišanju Kulinovih terjatev. Vojaški proračun, pravi, rase od leta doleta. < Idbor je mislil, da jc njegova dolžnost zavreči neutemeljene terjatve. Za višji proračun govori Ocrne rekoč, da rastoči razpori med avstrijskimi narodi, politika Prttsjje, ki pod zastavo nemške edinosti Avstriji vedno nevarnejša postaje, in pan-slavistične namere Kusijc, ki hoče V80slovansko in o u a r h i j o (I V), nalogo avstrijske vojske prav težko storiti utegnejo, preste! govori proti večjemu proračunu glede na avstrijske finance in nasprotuje Cernetu. Pigulv jc proti vladnim terjatvam. Gre u ter pravi, da sc obstanek države s krepko vojsko zagotoviti mora. Od vlade zahtevane žrtve so v interesu ljudstva. Zraven krepke vojske pa je treba tudi take, ki sc da navdušiti, zato je treba ozirati sc na versko in narodno prepričanje. Za vladni predlog še govore : Oelz, general Hartung, Karlos Aucrspcrg, Gablenz; proti vladnim predlogom: Criskra, llerbst, Kechbaucr, Demel. Vojni minister Kuliu odgovarja nasprotnikom višjega proračuna in pravi. da jc od cesarja pooblaščen izreči, da bode letošnji vojni proračun — 86 milijonov — normalen. A d r c s u a d c b a t a v o g c r s k c m z b o-ru je rodila dva znamenita govora. Prvi teh jc govor barona Sonnyey-a, katerega časopisi skoro enoglasno imenujejo bodočega ogerskcga ministra-predsednika. Bistvo Sennyey-evega govora jc : „Principijelna poravnava med ogerskimi strankami nij mogoča, niti potrebna niti koristna; a vse stranke so si edine v skrbi za blagor domovine. Konservativen sem, pravi Sennycy dalje, toda konservativen v višjem in blažjem pomenu; meni se reakcija enako nevarna zdi ko revolucija. Pri pridobitvah leta 1848 in 1867 ne smemo ostati, nego moramo na njenih podlagah napredovati. V teoriji ima Ogerska najbolj svobodomiselne naprave ; v resnici pa so glede odgoje, zdravstva, skrbi za uboge, občinske in policijsko Uprave, provineijal-nega občevauja skoro azijat^kc razmere. Zato je Ipotrebna v višjem smislu vnjcua upravna politika. Socijalne razmere si moramo prenarediti, na polji drlavne Oprave pak radikalno organizirati. Mnogi želč po pravici ivobodnejc uređenje razmer med verami in narodnostmi. Podpiral hodom sedanjo Vlado . ker se mi ne zde potrebne pivmembe v osobah nego druge premembe. Glede volitev nc more nobena stranka drugi kaj očitati. Kavno zato naj sc vse stranke združijo, da ustvarimo dobro volilno postavo. Poravnavo od leta l-* par. Ako sc odbije znesek tantiem, pride na vsako delnico po f»tH) zlatov dividenda od 31 zlatov, 85 grošev in nekoliko par, kar jc eno z 12 percenti letnih obresti. Gotovo lep vspeh! * (Vladimir Iva novic Dalj) slavni spisatelj velikega „slovarja vclikoruskcga jazika" jc umrl. " (Trije milijoui pisem) leže v „Dcad Lcttcr Office" v Washingtouu, ki jih nij mogoče spraviti adresatom v roke. l'ri BO tisočih onih pisem namreč maujka ime države in groiije, 400.000 jih nema poštnih znamenj, in 8000 jih ima sicer ona znamenja, nc pak napisov. V teh pismih so našli i>2.000 dolarjev v gotovini in 3 milijone dolarjev v mcujicah. * (V Komnu) jc bil 7. sept. — kakor sc nam piše — občni zbor tamošnje čitaluice, pri katerem sc je za predsednika enoglasno izvolil gosp. Josip Kavčič, c. k. bilježnik, obče znan narodnjak ; za denarničarja gosp. Josip Kovačič, za tajnika gosp. Josip Stibjel. Čitalnica šteje 32 udov, akoravno bi jih lehko več imela. Lrdjc so sploh kmetje, rokodelci, in posestniki. ■»rtiTilu *) društva „Narodua Solau v podporo slovenskemu šolstvu. §. 1. Namen društva je: materijalno podpirati slovensko ljudsko šolstvo. Sedež društva jc v Ljubljani. 2. Društvo si pridobiva sredstva: a) po letnih doneskih svojih udov; b) po nabiranji daril v denarjih, knjigah, učnih pripomočkih in šolskih pripravah ; e) po prihodkih od društvu ua korist napravljenih koncertov, gledališenih iger, razstav, izdavanih spisov in podob itd. 3. Društvo dela raznim načinom: a) podarjujc pravim udom učila itd. (§. 8); b) kupuje revnim šolam učuo pripomočke in ubogim učeuccm potrebna učila; c) daje slabo plačanim ljudskim učiteljem primerne knjige za nadaljevalno izobraževanje; d) daje nagrade učiteljem za dobre spise, slovenskemu ljudskemu šolstvu namenjeno in pospešuje sploh po svojih močeh vse, kar jo na prid slovenskemu ljudskemu šolstvu. ' §. 4. Udje društva so: a) ustauovniki, kateri plačajo enkrat za vselej ali v dveh letnih obrokih 20gld. v društveno blagajuico ; b) pravi udje; c) častni udje. §. 5. Pravi udje so le: ljudski učitelji in ljudske šole ua Slovenskem. Pravi ud postane, kdor se zaveže plačati za letni donesek 1 gld., *) Osnovalui odbor društva „Narodna Šola" je ta pravila že predložil slavni c. kr. deželni vladi v Ljubljani in pričakovati je, da bode društvo kmalu pričelo svojo blago delovanje v korist na-roduih šol na Slovenskem, torej pozornost vseh prijateljev narodnih šol že sedaj obračamo na to koristno društvo. vsaj do 1. oktobra vsacega leta; ali enkrat za vselej 20 gld. v društveno blagajuico. §. <>. Dobrotnik društva je, kdor nakloni društvu darove v denarjih, knjigah, učnih pripomočkih i. t. d. 7. Za častne ude sme občni zbor imenovati osobc, katere imajo za povzdigo slovenskega ljudskega šolstva posebne zasluge. S. Pravice vseh udov so, da smejo v občnem zboru nasvete staviti, glasovati in v odbor izvoljeni biti. Pravi udje dobivajo od društva po njegovih močeh vsako leto darila bodi si v učnih pripomočkih, šolskih knjigah in pripravah, knjigah za nadaljevalno izobraževanje i. t. d. Na izrečene želje pravih udov sc bode odbor oziral. (Konce prihodnjič.) Deželno gledal išče v Ljubljani. V saboto 12. oktobra 1S72: Prvikrat: kti Igra v 2 dejanjih, po francoskej „Chut" od E. Scribe-ja poslovenil Val. M a n d c 1 c. Potem: ikvii Otelo. Veseloigra v 1 dejanji, poslovouil I. (iabršek. Dunajska borsa 11. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 60 gld. 'JO kr. Enotni drž. dolg v srebrn • 70 || 80 „ . 102 „ 10 „ Akcijo narodno banko . . . 9 n 03 n London ........ • 108 „ 70 n Kreditne akcijo..... . 880 „ 80 n • 8 „ 72 „ Srebro ........ 10/ „ 25 . Do scflfij licprcscžciio! Ccs. in kralj, te pravo DORSCH i/ključ, privileg. očiščeno olje iz ribje od Viljema REaagcr-ja na Dunaj i. Od prvih*mcdicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše in priznato nauspe-šniše zdravilo za I»ol<»zifti v prsili in pllai'tlla, za škrofule, lišaj, gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. sc dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji iabriški zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri tch-lc firmah: Maribor: J. D. Bankalarijcva vdova, A. W. K o ni g, lekar; Gradec: Krti & Krcpcsch, D. Sigmund, M. Sciucr, F. X. Secgcr, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Jauesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Ilauscrjcvi dediči, A. Beinitz, P. Envein, lek. j Ljubljana: Eggenbcrgcrjcva vdova, Ot. Schenk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karag) ena, A. E. llelthammer. (19!>—1) Oznanilo. Pri cnorazredni ljudski soli v Ljubnu se ima nadomestiti učiteljska služba z letno plačo 405 gl. in užitkom naturalnoga stanovanja. Prosilci za to službo morajo svojo prošnjo obložene s postavnimi dokumenti in z dokazom popolnega znanja slovenskega jezika, do najdalje 20. oktobra pri krajnem šolskem svetu v Ljubnu oddati. Od okrajnega šolskega sveta v Gornjem gradu 19. septembra 1872. (105—3)__Predsednik: Fran» m. p. Jaz Vilhelmina Rix s tem javno izrekam, da som kot vdova rajiu dr. .1. Kl\n zadnjih IS let mmiiih in ediimlpripravljalka pravo in nrpopiKViif originalne paste Pompaclour, kor Bamo jaz skrivnost pripravljanja poznani. Zato s tom oznanjanj, da so omcnjon.v pasta Pompadonr od zdaj naprej samo v mojem stanovanji, IImit«J. grosso Mohrcn-gassn Nr. 14, 1. Stiege, Thilr <)'-', |ii*ii%n dobi, In miiiHiii prod kupovanjem pri 1'NHkrm drugem, ker sodaj niti zalogo, niti podružnico no vzdržujem in ker sem vso poprejšnje zaloge zarad % storjenega |»o|tutVt uujti o|HiMtllu. Moja prava pasta Pompadonr, tudi <-ii«lešiiti |»mmI» imenovana no bodo nikdar zgrešila svojega učinka; vspeli to nepresegljive pasti* za lico gre nad vso pričakovanje in jo edini Khiii nt i run i pomouek za naglo in neizgrešl jivo odpravljeni« vseh izpustkov v obrazu, sajevcov, peg, sinj in mo/.olcov. Garancija jo toliko gotova, da se denar ni«/t*J «li«Je. ako pasta ne pomaga. Lonček te izvrstne pasto s podukom vrod velja I .»II Itr. — Kiis.imi MJii m*> »roti |»o« *«■« U ti. Naročilna pisma naj se pošiljajo Vilhelmini Kix, doktorjevi vdovi, Dunaj, tir. Mohrengasso Nr. 14, iz prijaznosti vis-a-via mojim čestitim prejemnikom, dajem, ako se mi majhni opravki v raznih stvareh naročujejo, to opravke poskrbeti in ne računim zanje nobeno provizije. (177—5) Zlili % i« In tt |»Ihiiiu »v ne rttzJKlMŠuJo. Nakup in prodaj kakor menjavanje vseli obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zolozuičnih, "banknih In obrtniških akcij. Reševanje kuponov, \ u ■'<»«'■ 11 n km r. U. bomo so za gotovino aH navržek 10 °/„ izvršujejo. Vse vrste sreček so proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. 5 na višjo prodajejo. OTHSCHILD & Opcrnriiift' '-51, DUNAJ. (93—14) Deležni listi zh iMr w.«li|fci»«n* veljavni brez daljšega doplačila. 4. aOtlne o. kr. „ „1. 1860 „ h. 'JOtine ogerskili darilnih sieček I. 1870 „ 7. BOtine turšk, kelomiSnlh sreček 1. 1870 (.'JG vzdigatev veljavnih) . . . „ 4. Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan .Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" LJ