67 številka. Trst. v torek dne 24. mar a I9U3. Tečaj XXVIII .ČJINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ur! pop. — Naročam« zna-a : za v^ ieto a-t- K. za pol 1 2 K. za ćetrt leta 3 K in za en mesec J K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine ne upravnistvo ne ozira Po tob»kamah v Tr*«tu se prodajajo posamične itevilfe" po 6 stot <3nv.\i; izven Trma pa po 8 st. Telefon številka S-o. o glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu- Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. V edinosti je moč ! Uredništvo ln tiskarna . ulica Carintia štev. 12. O --------D Politično društvo ,,Edinost". Vabilo na javni shod katerega priredi politično društvo „E d i 11 o s t" y Bariovljah v . Narodnem dom" v sredo dne 25. marca t. 1. DNEVNI RED : a) Razgovor o prihrot ste, nlotene i.roti dvema volitvama; t je stvar j) rLm-nta. M mv gr dć bodi - met eno, d* bi bil res že čas,' da bi legitiroa 'ijeki od ek, evet t i'relno poročevalca s'erin :č podala SV' j; porcčili o izvolila1« dri. i*iwja in Bennatja. Tudi od gospodov I aJijanov ni nsmrrč epo, da so hotel' prevzeti p r<čeva e o i*vol tvah evojih t )virišav. a še v^d^o n° ročaj o o istih. Sp<-r --h li n« j bi, kako mislijo - n in legi tirna-cjsM ' dsek, a zl>ornie i naj potem sodi in odloči, d-.li st* bila gospoda državna poslanec zak< n to ali nezakonit » izvoljena. (M**j-ki:ei). Stvar vlade bi bila pa na vsaki način, da preišče, kako si nj-ni org4ni postopali na leh v 1 tvah, a tu oi mo^li na ti dokaz >v, da bi se vam la*je ježili, kako niso enak< me'i:o ekrani nasproti oltema ple-menoma. ampak postopaj.« povsem strankarski v prilog it I jans-cemu in na š-;od(» hrvat"»ko-sloven-kemu plemenu. T«> bi bilo tudi oporišče za njegovo ekscelene », goep~da min ster-kega pred-ed nik-.i, da bi mogel opazovat7 svoje organe v Pr m-rju ia njihovo poela j — se pod pritiskom vlade ia PODLISTEK. 64 Na rojstni zemlji. efpi-al Ksaver-Šandor-GtJ&Ukl; prevel M C. XXII. — Mari ne, kak » divno? — se j'i obr-nla V'ra do L*va, trga";oča z drobni *ua ročicami perje z vehk^g.i kla*a. Lee jej je s jalo i d radosti. Tudi vi morate luščiti ! — je prihranil* v šali. L°v -e je v ranici lotil deli. S prvega so bili kmetje nekoliko zbegani od g ajv^ke bliž n», ali obča radost, ki našega Zrgorca o posj ravijanju turšc ce izpolnjuje vsrga, nadvladala je hitro vsako neugro In. s in nesvobodo in toliko deklice, kolikor možki so b li zop^t kakor prej v t sel i ter so na Verino željo zapeli njeno najm le > pes' m. Mjd pe vaju'imi g1 asovi je L v kmfclu sp zn 1 globoki alt Verin. In njemu je bilo prijetno — prijetn>> od tega g asu. Isti ga je omamljal nekako čarobno in bajno in srce mu je va lovilo pod nj go im tresenjem, skoro ginei je rael čn h ob'.i^ti g ; t> r se pod b^nečan-kirn go8;»od*tvom? še do pred 50. 60, 70 leti, vse ftink^i e vršile v slovanskem j»;zin.u, tu li sv. msšf, prop>vedi, molitve, tam ne je vse to v teh sto letih avstrijskega vladanja popolnoma I u n i č i 1 o, di se sed g iz-pred oltarja ne moli niti en »Oča n bil izročil njegovi ekscelenci gos p Ju mni^ttr-ikemu predsedniku in gospodu ministru za dež loo hrambo. T i pob ti ko je videti na orož ustvu c 1<5 v občinah, kakor et Volosko, L »vran, in na mnogih drugih krdjih ;n o mnogi i drugiii prilikah. Gospodarske strari. To vse f*o st.ari, ki spadajo v resor t gospoda minisurjkega preisednika kikor voditelja ministerstva za notranja utvar . Ali še nekaj draz ga sp ida v njeg >v res >tt To so namreč gosp odarske stvari. Piebivalstvo po deželi v Istri — to so Hrvjtje in S.o-venci — se nahaja v jakj neug»daih raz merah. To j - biio ža opetovano, v mnogih govorih, interpelacijah in predlogih, podrobno opisano, in sicer poprej od gospoda dra. L#ag;nje in men«, a potem ponovno od me Zborn ca poslancev se je oz rala na to, ko je, med drug m vs »rejela predlog g jspod i dra. Knthreina oziroma proračunskega odseka, b katerim predlogom se j i vi d i poživljala, n j stori konec bedn:m razmeram v Primorju, poeehno pa v I^Jr . (Cujte !) Tudi vlada sama je pri poznala žalostni položaj kmečkega prebivalstva v Istri — to je hrvatsko in slovensk > prebivalstvo — a posledice vsemu temu, sklepom zbornice, pripo znan u od strani vlad** vidimo v proračun skih postavkai. za L 1903. Tt>m najdete le dve postavki za ceste in dve za de!a na obrežj h Kvarnera, in čisto nič d uzega ; nič z i melijoracije, n č za osušavan^a, nič za vodne zgrjdoe, soh»h nič za g »spodarske potrebe tega preb:valstva po dežel , ki je, kakor mano, toli sir >m -š^o ! od vzburjenost , panotja in razkošj— In neopaženo se i« primaknil do nje — do pred njenih koh n in g edal jej je naravnost v obraz Oni k s kor da n: opazila t^ga ; bila je vsa navdušena cd svoje pe-Jmi — ali od cest neki. No, sijajni očesi, kakor izgubljeni zb »g neposredne bliž sti p gl- d di tudi Djega — in zdelo se mu je, da je zakresilo v zenicah. — Pevajte tudi Vi ! — mu je zaklicala tedaj Ve*a. L) u^aee se nam boste še roga1! — je do lal-i šaljivo koketno«tj > ter zagrozila z roko. Zatem je nadaljeval i nemški : — Ali ne občut te ne io prijetno za lovoljstvo, ko ste med narod >m ? Meni je v-a ko k rat nekako nenavadni; in prijetno, ko morem bivati m^d njim . O »ču'im neko želj ► po njihovi lju bezai, neko radost, da se umejem >, da smo tako bliz » eden drugemu — oh, jaz ne vem, z tka; je tak », ali tako je — a moj oče mi ved o pravi, da sem fmtastkinja Lev jej je pritrdil. On sicer ni doslej o'ičutil B -g ve kakega zanimanja z a kmete, no v ta hip kakor d a so Verine besede vz- Tako ui uiti v turških pokrajinah! To>a levno smo jaz iu moji tovariši dne 10. decembia 1902. u' žili interpelacijo, v kuteri se nava ajo ran gi tozidevni govori, interpelacije in predlogi; istotako se je in terpelae:ja dotaknila velikega siromaštva, ki vla ia izlaet v krajih severa Istre, v okraju Podgra l in na kvarnerskih otokih. Glede teh otokov j * bilo tu It predloženih več peticij miuister8t\u za notr^me stvari in tudi drugim m'nisterstvoui ; i?last: je bila odposlana spomenlea g!eily bede v občini Orlec, iz katere ie možno razvidet', da nikjer v Evropi, niti ne v turških pokrajinah, ne vladajo tike razmere, kakor v Orkcu. Do d .nes se ni zgodilo ničesar, da si sem rečeno spomenico že dae 15. oktobra m. 1. izroč 1 gospodu ministerskemu predsedniku, in s cer od strani timošnjega župnega adrai-n strat r a. ki ne more več gledati, kako ljude tam trpe! (Pride še.) Javni shod političnega clrustva >Edinost« na Prošeku dne '2Z. marca 1903. (Dalje.) Ob ttkih razmerah, ko nas je bilo 5 pret 49 — je na dalj val dr. Gregorin —je iahko u meti, da nism^ dosezali vspehov, izla-eti, kar 6e dostaje narodnih pravic. Sij so n^m nasp-otovali cel<5 tedaj, ko bi zahtevala korist občine s ime, di s ore kaj za okolico. Sij veste s m:, kako je Oko'ičani nimajo vode, nimajo napijališč in ?o v tem pogledu na s'abšem. nego vsaka borna na Krasu. mi smo se vzlic neugodnim razmeram nadalje borili za korist skupne okolice in p -sam enih okrajev. B la so pa na dnevnem redu tudi veča vprašanja. N. pr. ono u reje nj a zemljiške knjige. To urejenje je ne zogibno potre n . Kajti sedanji nered provzroča vc-bkih stoškov i zla sti malim posest likom. Po vsej Avstriji je zeml iska knji/a že urejena, le pri nas, v naš tržaški provinciji nimamo šr? urejene zemljiške knjige ! Tudi v tem pogledu smo mi posebnost v Avstr j:. In vzrok temu ? da z >p-t — kakor povsodi — politika! Večina našega motnega svet », k je ob enem deželai zb tr, se prepira z vlado tii' ob vprašanju urejanji zemljišče kojige radi — jezika. Večina b hotela d loč.ti. da se samo v italijanskem jeziku sme vpisovati v zeulj ško knjigo. Vlada se protivi temu, ker se mora, ker jo vežejo v to državni te-meljn' zakon' ! Kajti vs\j na papirju so nam zajamčene pravice. Saj vladi b gotovo — kolikor jo poznam > — r, bi se tudi drugod začele gospodovalni narodnosti oglašat s slično zalr.evo, K2r bi bilo v vir ne- dog^edn m konfliktom. Z t to je vsikdar, ko je prišlo io vprašanje na dnevni red v deželnem zboru, odklonila sklepe večine. Tako se zavlačuje to velenujno vprašanje na veliko škodo ok- liči^nov. Kajti iz dejstva, da zemljiška knjiga ni urejena izvirajo velike škode posestnike: oviran j promet med zemljišči :u lastniki istih ne dobivajo denarnega kredita, kadar so v potrebi. Tudi v zndnjem zasedanju je prišlo to vprašanje na dnevni red. Mi smo se seveda protivili načrtu, kakor ga je predložila veČina. Ista ga je pa, seveda, vsprejela in vlada ga je zopet — odklonila. V zadnjem zasedanju je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje volilne reforme. Znano je, da vsepovsod: nadvladuje tendenca p i razširjenju volilne pravice, torej po t'-ra, da se odpravi tako imenovano zastopstvo interesov, da tako pridejo do te važne politične pravice tudi širši, niži sloji. In to je prav, kajti tudi ti sloji plačujejo velike davke v denarju — če tadi ne direktno, od posestev — in pa v krvi. Do sedaj se naša vlada ni mogla odločiti za u vedenje splošne volilne pravice. Da se pa vendar nekoliko iietreže gori označeni tendenci, se je uvela tako imenovana peta kurija za državni zbor. In institucija pete kurije se uvaja polagoma tudi v volilne rede za deželne zbore. V večih deželah so že uvedli peto kurijo. Tudi v Trst i je vlada delaia na to. Ali večini našega deželnega zbora to ni prav, ker jej sedanji volilni re i zagotovlja večino. Oni, gos j oda v večini/ pa se boje nižih mas. Žito so hoteli pokazati svojo liberalnost in si ob enem zagotoviti dosedanjo poz:cijo. V ta namen so bili priredili uekaj, kar so nazvaii volilno reformo. Ali kako navihano so napravili to! Odslej naj bi se ne volilo več po okrajih ali skupinah, ampak vsi svetovalci oziroma poslanci naj bi se volili na eno listo. Na ta način so si hoteli zagotoviti vsa poslanska mesto. Voldna ref jrraa torej, kakor bi jo hoteli izvesti gospoda, je skrajno neli-beralna in jo in< ramo odklanjati že zato. Ali navihano3t je tudi v tem, ker so gospoda dobro vedeli, da vlada take re-torme nikdar ne predloži v sankcijo! Izmislili sj si bili torej način, po katerem bi figurirali kakor liberalni, a bi vendar preprečili volilno reformo. In res je vlada odklonila to prvo reformo. I^ani so predložili nov načrt, ki se je nekoliko ako-modiral, ali tudi ta je tak, da ga vlada skoro got >vo ne predloži v sankcij ■. Tudi ta načrt je krivičen nižim slojem sploh, pjsebno pa nasproti naši okolici. V tem načrtu so popolnoma pozabili na one ki plačujejo osebni davek. In teh jih je muogo — gotovo do 10 000. Povsod drugod imajo ti volilno pravico. Ali naša gospodovalna stranka 83 boji teh slojev. Proti takemu budde v njem te občutke. Iu približal se je z i pet staremu kmetu in zipričel razgovor ž njim. Ze so delavci skoro d »vršili svoje delo. ko so Vera, Ziatica in Li^v zapustili skedenj. B .o je že kasno in petelini .so se oglašali, Vera pa vendar ni hotela odnehati, da ne bi svoja lipnj šsa gosta spremila košček poti. Šla je msd Z ato in Levom, prip^vedu jima o svojih kmetih, a vsaka besedi »nje je razodevala, kako ljubi kmečko ljudstvo, kako blizo je istemu. Vera je š.a do caste. Tu se je poslovila od gostov svojih in prihitela nazaj k dvoru. N •, prei samo hiš) se je ustavila in ni šia notri, ampak se je ukradla v vrt. Pa Č3 tud jej je bilo mrzlo v svežem precej hladnem z<*aku, je zaželela vendar, da še kateri trenotek ostane zunaj — v svetli krasn; noči. Ni bila, kakor se pravi, smjarka — - a to pot jej je bilo tako drago in ljubko v duši, nekako b'.aženo in s'ad o — ona sama ne bi bil* vedela povedati, kako in zikaj — le želela je, da kak trenutek ostane sama, da se nagleda neba in uspavanega vrti, in da ne misii na s.*oji hišna opraviia. Oh —čudno — čudno jej je bilo. Sedaj bi bila najraje glasno, glasno vskliknila, da bi Be jej klic daljnjim zvokom zanesel i u da bi čula svoj lastui odmev; potem jej je bilo zopet, kakor da jej sree sam j preglasno bije — ah — takov tihi — tihi mir, v katerem se gineva, bil jej je potreben. Občutila je globoko radost, neko zidovoljno blaženstvo, potem globoko ganotje, a zatem potrebo, da komur si 1 bodi izkaže, ksr jej čuti srce, ki je željno ljubezni in objema, in toliko da ni zajokala od ganotja a potem zopet udarila v glasen 'smeh, sestavša se v vrtu h svojim malim mačkom. — Tedaj — tedaj jej ie bilo toplo — toplo v telesu, ravno tako nekako, kakor jej je b Io pred štirimi leti, ko se je prvikrat čutila odraslo deklico iu ko sojo mučile trrozne sanje, vsled katerih jej je sramožlji-vost trpela peklenske muke, ki so jo pa nekako sladko omamljale, da se je sirota smatrala povsem grešno in je iskala tolažbe v brezkrajnih molitvah. (Pride še.) kratenj li voli ne pravice smo mi morali pro testira'i ž* stališča najelementarneje pravičnosti. (Pride še.) itičm pre&ied V TrstO, 24. marca 1903. Italija in Avstro-Ogrska. Dunajski iist »Die Že t« prinaša nasledDjo brzojavko ie R ma o l 23. t. m. : »Znat dna je popolna sprememba prizorišča glede 2jfita«jije za italijansko univerzo v Trstu. Včeraj se je imel vršiti veliki *hod v »Teatro Nazionalec, na katerem ft« mela govoriti poslanca Panzschi in Pinchia. V soboto pa je Sonninov »G i orna l e d" i t a 1 i a«, ki sicer ne zastopa smćri, prijazne Avstriji, nastopil proti temu shodu ter je v članku o Italiji in Avstriji izvajal, da je popolnoma neprimerno, da se čist" kulturelnemu boju za tržaško univerzo nade vije politično-ireden-t i stični značaj, kakor je tudi neprimerno, da se zaporedoma in brez potrebe obhajajo spominske slavnoni, ki morejo žaliti Avstrijo. Včeraj te je izvedelo, da se ne bo vršil veliki shod, ker da sta se oba govornika od r±kla. Ctl<5 sicer irredentistično glasilo »Pa-i r i s« za'■t -pa načelo, naj se opuščajo take manifest-oije, da bi svet vendar enkrat n^hal sumničiti Italijo, da vzlic zveze z Avstrijo podpira pr:,tiavstrij=ika stremljenja. Pohfcčni krogi pripisujejo to sicer redko a razveselil oče porajanje logi ie pri-vatnemu vplivanju avstrijskih Italijanov, ki se po pretiranih agitacijah irr*dentistov čutijo oškodovane v svojem stremljenju!« Brzojavka v včerajšnji »Neue Freie Presse« pa spopoinjuje poročilo v »Zeit«. »Giornale d" Italia« očita Zanardellijevi vladi, ta od noš ijev Italije do Avstrije ne goji s potrebno skrbnostjo. Italijanske oblasti trj>e in včasih celd povspešu-jejo iran fcstaeije, ki žalijo Avstrijo! Za tržaško vseučilišče da se prirejajo zborovanja, Ki onem' gočijo dobro razmerje med obema državama. Neki avstrijski državnik — pripoveduje >G ornale d* Italia« — je izjavil nedavno t*-mu. da je Dunaj sovražen srbsko hrvatskim stremljenjem ob Adriji. Dima, pa da ne more ničesar storiti za Italijane Trste, Istre in Dalmacije, dokler isti taje državo. Avstrija bi rada nasproti slovanskemu svetu postavila italijansko utrdbo. Lj omogoči naj se jej to ! Morda bi bila Avstr ja v tem pogledu že davno na cilju, ako bi jej Italija prijazneje prihajala nasproti. Vsakako pa da naj bi se čuvala italijanska vlada pred i7Z vaojem dogodkov in nasprot^tev, ki otežujejo zaželeno spora zumljenje. Da 1 o stvar še bolj jasna, je v včerajšnji seji parlamenta v Rimu tudi vlada povedala svojo. Včeraj je namreč podtajnik v italijanskem min ^terstvu za notranje stvari, Končne t t , odgovarjal na interpelacijo znanega irre ientar a Barzilai a giede prepovedi javnega nabivanja manifesta vigokošolcev, v katerem man ft^ u )-e je naznanjala botferenca v pri log Italija Stvi univerzi v Trstu. R nchetti ee je skliceval na neki zakon, ki pooblašča Viado do takih prepovedi. Vlada da je torej imela pravico storiti to, četudi oi mogla biti v dotičnem manifestu izražena vzvišena e u t s t, v o v a n j a. Slednjič je povdarjal, da vladi ne more nihče oporekati prizadevanj za obrambo in razšir-jevanje italijanskega jezika v inozemstvu, sai da se vlada sama uradno udeležuje zborovanj društva »Dante Alighieri« !! Hvala na p>iaBnilu. Tu imamo torej pri-poznane iz najkompetentnejših ust, daje italijanska viada zaštitnica društva »Dante Alighieri« in da povspešuje njega delovanje. Na dlani je torej v*e: irredenta je začela izdajati parolo, ki poživlja odlične kroge v Italiji, naj se kažejo v čim lepši luči k »rektaosti nasproti A vstro-Ogerski. Ali tendencija je jasna. Italijanska glasila poživljajo vlado na večo »previdnost«, čitaj : zavrat-noat, ne pa — lojalnost! Nad vee dragoceno pa je priznanje, da poživljajo na previdnost vslcd želje avstrijkih It a 1 i j a n o v ! Kdo se ne spominja o tem na sporoči o v »Grazer Tagespost« pred malo časa o pogodbi, sklenjeni med grofom Goessom in i r r e d e n -tarskimi krogi v naših pokra- jin a h ?! Tam smo izvedeli (če ne bi bili vedeli že poprej), daje iz kože pri morskih Slovanov izrezano plačilo Italijanom za to, da se ti poslednji izogioljejo hrupnih in — pokajočih italijanskih de monstracij. Veliko več pa, nego dopisnik v »Grazer Tagespost«, je izdal list »Giornale d ' Italia«. ^am je povedano, da dogovor ni sklenien le med grofim Goessom in našimi irredentovci ; sedaj doznajemo, da je ta dogovor le konsekvenca sporazum ljenja med državo in drža v o. Gori navedene izjave v uglednih itali-ijansk h listih niso torej druzega, nego pozivi, naj tudi v Italiji respektirajo sklenjeno s p o r a z u m 1 j e p j e, da bo mogel Dunaj po pred priti do cilja... navedenega v »Giornale d' Italia«. Lepe stvari doznajemo torej. Gospoda Koorberja pa vprašamo danes : kdo je pripovedoval bajke: ali gospod Biankini (oziroma »Eilinoet«), ki je govoril o tajni klavzuli, ali pa oni, ki je tajil obstanek tajne klavzule ?! Da: naj nam le pride se kdo se svojimi — bajkami o bajkah ! In naši poslarci: kako dolgo še budo igrali ulogo kunktatorjev, kako dolgo še se bodo obotavljali na križ petju med vero in nevero, da je avstrijska vlada v našem Primorju — nevtralna ! Snj morajo videti Že slepci ! Boj na Ogrskem proti vojni predlogi. — Ogrt-ki minister za deželno brambo (honvede) je obvestil vse municipije, da je radi znanih parlamentariških dogodkov letošnji naber novincev zopet odložen. Naredba ministrova pa izjavlja, da vlada odklanja vsako odgovornost za škodljive posledice tej odredLi — usiljeni po dogodkih — za oblasti, z£ vojaške obvezance in za njihove svojce. Mej tem pa traja na Ogrskem na dalje boj proti vejni predlogi. Opozicija v parlamentu gromi, D4 ulioah ee prirejajo demonstracije, cd vseh krajev prihajajo parlamentu peticije in se v zborne: zglašajo tudi velike deputacije. Protiavatrijske demonstracije na Ogrskem. Predli noči so se nadaljevale de-monstraeje proti vojni predlogi oziroma proti A v f-tri ji. Po demonstraciji v gledališču, kjer se je zopet predstavljala igra »Bog ohrani«, te je več sto oseb pevaje Košutovo himno podalo pred klub neodvisne stranke, kjer ao demonstranti vsklikali prt ti Szellu, Fejerva-ivju in predsedniku budimpeštanske policije, Rutnavu in proti cesarski himni. Na to so se de a onstran ti podali pred uredništvo opo-z cijonalnega »Fiiggetlen Mag var Orszčg«, kjer so se nadaljevale demonstracije skoraj do 11. ure zvečer. Tudi sinoči so ee vršile demonstracije, a so bde mnogo mlačnejše. Včeraj je na po iiehniki zborovalo kakih 2000 visokošjlcev. Jedni so hoteli, naj bi se demons5racije nadaljevale, drugi pa, naj bi zopet pt hajali predavanja. Razprava je bila zelo dolga, a niso df sli do nikakega cklepe. Iz ogerske zbornice Člen katoliške stranke, posl. B u r a t h, ie v včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice men i. da so zadnje nemire uprizorili Z dje, ki bi bivšega mini s te rskega predsednika Banifvja radi zopet spravili na vlado. Posl. M e z o s s v je napndal miLister-fckega predeedn;ka Szella, ker je isti obsojal patnjotičoo navdušenje mladine. Košu tove c E o t v o s je vprašal Szella, zakaj je policija motila visokošolce. proslavljajoče spomin Košuta, ki predstavlja to, kar bo Ogrska v bodočnosti r. j. svobodna in neodvisna. Gov« rnik je izjavil, da ne pri-poznava ne Szellu, ne nikomur pravice pre-prečati manifestacije hvaležnosti Košutovemu I spominu. Ko je na to vstal ministerski predsed-nit-Szell, da bi govoril, uprizorila je opozicija silen vihar in je minilo precej ča;a, predco je min ster m gel govoriti. Opoivkal je trditvi, da je nas to p t nje policije bilo v kaki zvezi s slavLOSttni na čast Košulu. — Povdarjal je, tla je bil vedno nasproten političnim načelom Košuta ter pristaš institucij, ki temeljijo na zakonu iz L 1867, kateri zakon predstavlja voljo \sega naroda in kateremu je bil K« šut nasproten. Radi tega želi nadaljevanje nagodbe, ki služi resničnim interesom naroda in države ter je zadovoljen zopetn*-ga eprijhznjenja z Avstrijo. Ako je došlo do žalostnih dogodkov, ni tega krivo redarstvo, marveč nasilno postopanje dijastva. Minister je trdd, da je bilo v konHktu pred pokopal ščem ran/enih 33 redarstvenih urad. in redarjev, medtem k<» je bilo izmed občinstva ranjen h Bamo il oseb, a t> od teh 11 je bilo ranjenih od kamenja demonstrantov samih. Prečital je na to izpovedbe oseb, o katerih se je trddo, da so umrle. Aretiranje Rusa v Italiji. Ital jan-Bki listi prinašajo zanimive podrobnosti o aretiranju onega Rusa, imenom Gotz o katerem smo sporočili v včerajšnjih brzojavnih vesteh. Najprej je trdil, da je nedolžen in protestiral proti aretiranju, potem i a, ko sta funkc jonarja ruske in italijanske policije začela pregledovati njegove spise, profil je, naj se isti ne izročijo ruskemu konzulu, ker bi bilo po teh spisih mnogo rodbin grozno kom-pre nvtiranih. gre — vestnost vlade do ekscesa in neredek je slovenski šolnik, ki je v tem pogledu v najlepšem s o g 1 a s j u z vlado..! In vendar bi rekli mi, da je tudi se stal-šča državnega interesa nekoliko razlike in mej tem, ako se širi ljubav do slovenske domovine, ki je v mejah države, ali pa, ako se siri ljubezen tlo patrie, ki je izven rmj države ! To je sicer — menimo — precej jasno, ali vendar ne tako jasno, da bi bilo umevno za avstrijske državnike. Ti poslednji morajo biti ies »nazaj s kartami«, ali pa — igrajo s krivimi kartami! Eno je bolj žalostno, nego drugo! Laško-slovensko vseučilišče! Prejeli pmo : Da! Le glejte po strani, ali stvar je gotova ! Tržaški Lfchi so uvideli potrebo Ti spisi, o katerih trdijo oblaetva, da so j učenja rašega jezika! Zato so naprosili Ja-velikanske važnosti, so se takoj odposlali mi j neza Vrha — slovenskega odpadnika, da takoj nisterstvu za notranje stvari v Rim ; Gotza ' začne z izdajanjem spisov, ki imajo dovajati pa so odveli v zapor. laško mladino do znanja slovenskega jezika ! Zatrjuje f=e, da je Gotz anarhist in da Žal, da je Janez že precej pozabil svoj ma- je bil že pred 10 leti obsojen na izg n v Sibirijo, a bil pomiloščen, ko je car Nikolaj jI. za=el prestt 1. Tržaške vesti- Volllee, ki so vložili rekla- terini jezik ! Ali upanja je, da se rm ž zopet s popoln i ! Janez Vi h objavlja neko pismo dru. De-pacgherju. Nas ne briga nasprotstvo med Janežem Vrhom in rečenim doktorjem. Ali ker so ona pisma sestavljena v nekakem laško-slovenskem jeziku, kakor da jih pišejo lliaeijo. opozarjamo, da prinesejo re- nase okoličaneke per ce, morimo že pove leti sitev, kise jim je dostavila, nemudoma Jsnezu, da em<ši le sebe, ko tako profanira dot i enemu odvetniku radi rekurza, ka- naš jezik n stavlja mše poštene perice v , terena je treba vložiti v treh dneh. Radi jutrŠDjega praznika izide pri-tiodnja številka »Edinosti« v četrtek ob navadni uri. Volilna agitacija in državni uradniki. P šejo nam : V dobi volitev je meščanom evebodna agitfciia — propaganda svoji stranki v prilog. | Ta svobeda \ elja tudi za drž. urad-j n i k e. Ali v uredu, ca vršenju svojih službenih poslov ee isti moiajo absolutno vzdrže-j vati VFakoiaoje agitacije, pa bila ista tudi patrijotiška ! Kamo-li še le za stranko, ki ni prijazna državi, kateri državni uradniki ; služijo in kateri fo pol« žili prisego zvestobe. Izlasti pa je nezrslišano, ako državni uradniki v svojem uradu i n -s u lt i rajo poštene politične na-kakor ee tako dogaja tudi zsfmeh. Njegcvim čitateljem — ignorantom morda ugaja to, pametnim ljudem pa se mora le studi. V rečenih »dopis h« se "menuje »Ztgetino« Dobro je pogodil, Faj je njegov »list« res le — Za geto (staro me&to) 1 Svetujemo temu in ostalim odpadnikom naj malce počakajo še z ustanovitvijo popolne slovensko-laške univerze in naee perice naj puščajo na miru! Br gajo n»j se le za edico pr merne jim umazanosti v Getu ! Slovenske perce znajo boljše slovenski in laštvi, nego zna kak neumen Vrh ; zato bo dibro, da it ti gre med nje, da mu »cč:stijo« njegovo — resra urnost! Irredente ni! Mladenič, ki je bi te dni na naboru v tukajšnji mornarski vojašnici, pripoveduje mm sledeče: O priliki nabora bil sem z ne^teiimi tovariši v kantin1, ki se nahaja v tukajšnji m< rnarfki v^jtšuci. Na svoje 7ačudetije za- .sprotni k e, « . sg tirajo in ctM :nsu tirajo poštene politične J . . .. ! g : . - • t žhški reun cipalni redarji v uniformah ita- nasprotaike ! Proti temu protestujemo in smo 1 \m hrQniii „v« eni, tla a tem n.šim p.otesto« soglaša 'Uansk.h vojakov v avstnjsk vo asn.C, bran,!, tudi' gipci - .Iv, rni svetovalec Feli- denar in sl.ko italijanskega kralja! Pa nfJ ' oetti! Ilortlsova skrb za tržaške delavce. Poslanec iržaške pete kurije, prejasni gor pod Hortis, se kaj rad po-iaša, kako da skrbi za tržaške delavce. Zaupaje v njegovo skrb, podal Fe ie te dni k njemu neki tržaški de- . n ; * J * * j - I I t Jež lo predstave v omenjenem gledal sču »1JU lavec, njegov veren pristas o zadnjih volit- r , ' J 6 F . , . ,11.1 bled h, ma ovredn h mladeničev«. fa »dru- ' vah, in ga napro-il, ntj bi mu preskrbel kako , , Aa ' . , , K . ... , -t haU e bila — seveda — poslalo, da de- delo, ker že par mesecev zaste ni isce zasluzka ; J 1 . ; J. ... v , monstrira proti tekeau laškemu igralcu, in s-.cer radi tega, ker je tako nesrecrn, tla . ... *- * * „ . , . ..... . , . tt .. Do tukaj nas ta »iten« cisto n:č ne ie domačin in ni laski po lanik. LTOspoil tlort:s J „ , Q1 J . , * , . . I briga, a briga nas onih o—6 trztskih Slc- se je rekolko časa etreeal, ces, da on ne » ° .. .... ii^-ii- vanov, katere je \ rhovo glas.lce, cziroma pozna tikotrar. ki bi mu moetl dati dela in ' J w v . , . ... , • u- i i on nietfa poročevalec, < pazil v recenem gleda- mu je slednjič, da se ga izneb), podaril — -O J & 1 , ni- i J . . . . ... , u r\ dališču — v družbi onih 120 mladenicev ! nui BI a tpm u" ri m Li itorrnm Lrniha. () se še klo upa govoriri, da v Trstu ni irre »lente ! Najnovejše strašilo — odpadnikov. Prt dzadnje Vihovo strašilo piše o neki demonstraciji, ki je l ila baje namerjana v gledališču Verdi. Dne 22. t. m. da je i.tle- stot., naj si s tem kupi kilogram kruha. O seveda, kam bi pa Hortis in njegovi irreden-tarski tovariši p< šiljali italijanske p< danike, Vrabci se bo e slamnatega moža, tatovi redarja, odpadniki pa — kakor se vidi — ako bi domačinom preskrbljevaii delo ?! Dela šeetlh Slovanov. je tukaj dovolj samo za italijanske podanike, Ta perfidni odpadek stavlja o-6 Slo- domačnu pa je dovolj, da se mu . nkrat za i vanov mttl 120 laških n ladenieev, da s tem vselej vjže - ar uovčičev, naj si kupi kešček j zlobnim pisanjem nam gu e na zvezo med kruha ! Ko poje ta kruh, pa naj skoči v morje, da se vsaj ne bo trdilo, da je cd lakote umrl ! Dvojna mera! Po italijanskih srednjih šolah v naših primorskih pokrajinah se uče tudi — kanor poscemljemo iz »Jedinstva« — ia italijanske aatologje. Te knjige so s stavljene v popolnoma italijanskem duhu, tako, da si ni možno misliti hujega. Tu je italijanske zg' tlovme, tu odi mkov iz italijanske I pstrijotične knj žtvnosti, tu je rečeno : L" Ita-1 i a, patria UOStra. tulanostra lin-gua italiana...! A kako je stroga naša vlada glede vsebine slovenskim učnim knj gara ! Tu je absolutno izključen vsaki rodoljubni akord. Tu Slovani in — pametnimi I ta i i j a n i ! Mi tu koDBtatujemo, tla ni bilo v gledališču ne pet, ne šest Slovanov, ampak da je b.la najrranje polovica gledalcev — slovanskega pokoljenja : a la Vrh, Raškov d. Novak, L nčar itd. ! Pravih zavednih Slovanov pa ui bilo ne v vi sta h pa tri joto v in ne v vrst t h — irre-dentarjev in ob enem slovanskih odpadnikov ! Toliko v odgovor odpsdnikem z Vrhom na čelu. Z bre?a nad morjem. Piejeli smo: Šrnt nt — 250 m. nad morena !• Saj tudi moje stanovanje je tako visoko ; na vse zadaje bi moji rt jaki gori v »binnenlandu« sum li, da sem jaz tisti, ki je bil ekroan v s< botni it. >Edina je istega posvaril, naj ob tolikih tfžkih do žnostib, ki jih je prevzel, ne pozabi — šolskih !! Velika tatvina v cerkvi. V cerkvi sv. Štefana na Dunaju so v f-ui zadnjih noči tatovi ^ Županstvo obfinr Jelsane, dne 20. marca 1903. Valenčič, župr n. Ž*- s Kakor je splošno znano, dajajo Mauth-nerjeva semeua /a repo in klajo vtlik dobiček. Ravno tako izvr-tna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet-ljice. Vesti iz ostaie Primorska X Nabor v Podgradu. J>ne 21. t. m. Še bolj nevarno pa je, ker ti otročaji je bilo predstavlja n h naborni komisiji v mečejo kamenje preko ceste v spodaj ležeče P'dgradu 190 mladeničev iz občin Materija v n grrde! Ko so ti fantiči opu«tili prej orne- in Jelšace, od katerih je bil potrjenih v vo-njene » gre«, ao prišli na cesto in so od tam jake 28; dne 23. t. m. pa se je pred tavilo zavalili do 50 klg. velik karren v sprdaj isti k< misiji 140 mladeničev z občine Podlež či Roletov gozdič — kar je zopet zel<5 grad, od teh pa so jih potrdili 29. nevarno za slučai, da bi se tam nahajala X Si« "Ml mater. Iz šibenske Rrgo- kska živa duša. znice por< čajo o nantopnem pretresljivem is c teh vrstic je sicer grajal in za- dogodku : 39-letna Jura, žena Svetina Zupa-tjroz 1 rečenim t roko m, t da to ni izdalo novica, je biia dne 14. t. m. na delu pri mn >go. Te igre bi zabranile, tko bi kedo Tade Žnpanovi.iu. Ist: večer je bila se svo-od dom: čicov vzel — leskovko! jim 15-letn m smrm Ivanom na večerji pri Nova telefonska postaja. Dne marcH Tade Županov cu. Po večerji je sedela n=i 1*H>2 otvor a se ;e na p« štnem uradu Go- stolici. Ne^a žena jej je naslonda glave na rif-a 3 javna telefonska govorilnica št. "O v rame in zaepala ; druga je bila kraj nje in 7v 7\ z državno telef nsko centralo v Goriei. je pleia 1»«*», dočim je hišna grspodinja do-Pr:-t jb na za tel< 1'on'čae pogovoro mej jila dete. Okolo 10. ure zvečer je sin Ivan !e tbn!*k < centralo v Uorici in Gorieo 3 snel puško enocevko z grede in rekel: Sedaj zn -a ja vsake 3 minute 20 stotnfc. bi te lahko ubil, mati. V i3ti hip pa se je Odbor »Slovenske Matice« vabi na puška res vžgala v daljavi pol metra. Ves CNXXf. odboro. o -ejo, ki bo v Ljubljani' svinec se je zadri v desno stran telesa uboge v ponedeljek dne 30. sušca 1903. ob peti žene tako, da nesrečnica ni ppregovorila ni uri }«opo!uine v društveni pisarni. Spored: besede več; v hipu je izdahntla dušo, 1. Vaznan la predsedn štva. 2. Potrditev ?a- ostavši sedeča z stegnenima nogama in glavo piknika o C XXX. t d borovi siji. 3. Porodilo naklonjeno na rairo. Grozno je to delovalo na knj ine ga odseka. 4. Tajnikovo poroč lo. o. navzoče. Neko navzrce dete je padlo v ne-E eituhl a. zavest. Vsi so zbežali, ena žensk z nezavest- ma možko podružnico družbe sv. Cl« nim <.tr< e čem v naročju. Koje Ivrn videl, rila in Metodija v Trstu. Zapušč na pok. da je uKil mater, je rakričal : »G-rć meni, g. Žagar M ha z B«z vice 10 K, e priliki mati moje, ubil sera te!« — in zbežal je, da žer tov; nja Bole-Mah nič na Grahovem br^u bi 11 bil sebe. Ali ljudje so ga prijeli in na-;e nfabrilo 8 K 72 st. znsnili dogodek orožnikom, ki so nesrečnega Na botr:njah pri g. Ivanu Flego Mezo mladeniča izročili sodišču, v Štednju nabral je Ant n Sancin Levičar X V Opatiji je bilo od 1. septembra 2 -0 kron. G Ju-t Go ina Pinčič je k tej 1902. do všutega 18. msrea 1903. 10179 d« d».l 1 tube j. oseb. Ol 12. pa do vštetega 18. marca je n na: ako bi po pomoti ne bil kaki prirasti o 670 o«eb. Dne 18. marca je bilo hr -e objavljen, pros mo, da fe nam to navz< čih 2359 o-eb. nazcan: ! X Ravnatelj državnega gimnazija v B'agfjništvo. Gorici. š» Iski Hvetnik Gr< s«, je um rovljen Občni zbor žer>ke podružnice družbe pa lf6tDO P^ šnjo. Tem povodom mu je po-sv Cirila in Metodija lx> v reckljo dne vladnega svetovalca. Ravnali. t. m. ob o. ur: popoludne v »Slovarski teljem goriškega g mnazija je bil c d leta Čitaln c ulica San France=eo št. 2. Upamo, 1^88. da je n.še sb-ven-ko ženstvo tol napredovalo X C. kr. notar Karo! Cibej T Gorici, v /avesti, da pride n* občni zb< r radi Kak. r znano, je bil ta gospod nedavno temu z o r .. v a n j a s a m e g a in ne radi male začasno suspendiran « d urada. Sedaj pa na- ; zjbe e, ki .e je običajno prirejala po 2boro- znan> preds-dništvo višena dež. sodišča v ra.,ju. Pridite t re, v*e, «ia pok: žete, da se Tretu. Je r^eno suspendiranje razve- res zar imate za našo prekori-too družbo sv. ljavljeno. < ila n Metod ija! Pok:žite vendar, da vam zvršili veliko tatvino. Na velikem oltarju je velika t-hka Matere B katero je nekdaj darovala kraljica K^eonora. Slika je bila odiČena z mnogimi dr^goesno^tmi. Po drevu je bila poil debelim stekl )in, po neči pa so jo zsp;rali še v [ oseben < boj. Tatovi so te že po dnevu skrili v cerkvi. Ko je na vstala noč, razbili eo na obar}u n'evlo n « bnj ter so sliko oropali dragocenosti v vrednosti kak:h 50.000 kron. X K X U n n Svoji k avojim ZALOGA n n 3t * 4, pohištva debro poznane n toTame mizarske zadruge y Sorici (Soltan) n » H M 40.(»00 kron zaaša glp.vni dobitek lote- ! ^ rije za ogrevalne s« be. Opozarjamo nj-še ce j njene čita+t-lje, da bo srtekanje nepreklicno m dce 23. gpr la 1903 in da se vsi dobitki iz-1 ^ pb čajo od dot'čn h zalagateljcv s j ^^ 10°/o odbitkom v gotovini. i K S*. vpisane zadruee 2 omejenim poroštvori, prej ^nfon Čcrnigaj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosan«) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna mlin primorstf iBzeie, Solidnoat zajamčena, iajti lea se oau?i v to nalašč pripravljenih prostorih n temperaturo 60 stopinj. — Najboij udobca. mc-derni sestav Konkurenčne ceno. Album pohiittv brezplačen trza avsJii k, Tf 1« n % n n % n H ISluvanje ognjenika. NEW YORK 13. (H) Brzojavka iz S.! Vineenzo od 22. t. rn. javlja, da je ognje n;k Sfoifriere te dni irm^tal na severne okraje silen dež kamenja ia pepela. Prebivalci so bfžali proti jugu. Mnogo ose b ie zgubilo življenje. Iz ogrske zbornfeo. BUDIMPEŠTA' 24. (B.) Predsednik je prja\il, da je poni. K a ms (juUka stranka) obnovil svojo r ujno interpelae'j ) v fitvari so | cijalist čn^ga rheda mnoie ne'lelje fer daj utemelji 'sto na zaključku seje. Na to j« ! zbornica .»rešla na iuevn; red in ;e nadalje | vala razpravo o pru ičn h demonstrseijab. —! P osi. E g r v (Kopat"vee) je s ikal svoje dc-živ'jaje m nulega p-tka. Aretiranje Rusa Ootza. RIM 24. (B.) Go vn< o aretiranju! Gotza, zt-MŽa »Frrcassa« tnntnje, da je brez vsake podlage ve-t v linrih, da italijanska vlafia d* voli v izr< č tev Gotza le tedaj, : ko ne bo noben ga dv< ma, da Gotz ni p' zv: n na odgovor ^adi nikal-ega političnega zločins. Ustaja na otoku S. Domingo. NEW-YORK 28. (B.) Reuterjeva l rzo- j javka in S Dominga ju v! a, da so se usteši | pedastili ene utrdb, ki nadvb dujpjo mesto. ( V boju je l ilo na obeh straneh mnogo mrtvh :n rarjen h. B'j tra a .i^lje. Mesto je p pol noma v r> kv h ast» Sev. G asom pozneje d« šlib brzojavk se b je boj že v mestu samem, a ne da bi bila katera strank že zmagovalka. Pom< en k guvernerja ia pov-ljn k čet sta bila ubita. _ Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hi>io ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene dsi se ni bati ni kake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. M I o rl A n 1 o se 7",eto° Pr:lk*o v mannfakturni !Tl3HU6n3G bran ž i i>i'e službo tudi kot ma- virer. Agent ali iztirljevalec. Naslov povf* uprava _ Edine siw. A 1 il ■ Ml Med ZOBOZDRAVNIK g . D.r Mso Brillant ■ v TRSTU ulica S. Giovanni Stv. 5, I. nadstr. Izvršuje za (le I a nja z emajlem, porcelanom, srebrom i is zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi oelo zobovje. ORDINIRA ob 12. predp.. 3.-5. popol. •v' k' p* v ' ^ fiSBJI ; IHAM. * • n; \ se ecn, ali druiba nt p-e«bije aii nazaduje, j>o-ebn<» pa ntša z n-ka jKniružoica ! Priporočamo trn!', da se raz romajo bi« ki n jt...?I nera odboru so zastopane vse tri struje : na štrajk nirljarjev. Pre ivčersi šnjem dc- rodno-napret'na, katoliško narodna in Dfmška. s; el je v našo !uko partik »Principes^a Ta učiteljski shod bo javen. C -t ta na .aterr m je r-l j na! ženo cglje * Požar na Nanosu so provzroč:li — za t\r navadne velikosti. Po preteku cenah. V led t^-a je včeraj kakih 150 nekaj ur je znesla sta kokos še dve navadni noči j a -> šira kovci imeli rhod, Da katč- Na plot se nataknil. Kajžar Anton r«m se je |ojisnlo, da podjetnika Ri> 'a Nemtc v Doba štev. 6, je ra stopnicah v phičUjt-ta rairkladalee oglja po tarifu, ki je v stolpu dobške cerkve spodr.-nil in padfl veljavi v n^šem me-tu ia da ima v sled tega preko držaja pr.bližno 6 metrov globoko na veliko iztrubo. Štrajk* vei «o na to k-eoili ti plot in se nataknil na (grajo. Zadobil je danes et na delo. 'težke telesne poškodbe. I # I I ♦ I TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA 1 registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Uliea S. Frjmcesoo štev. 2, I. - TRST - Vllea S. Francesco štev. 2, I. — Telefon 952. - - _i Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila, daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po ;">Vs°/o, na menjice po G°/0, na zastave po oVsVo-Uradne ure : od y—12 dopoludne in od 3—1 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pošfno hranilnični račun 816.004. 0 1 ♦ ♦HSFeEU ♦ ♦ TRGOVINA Z ZELEZJEM < CARL GREINITZ NSFFEN > Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča -vojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žtleznične sine, držaje in ograje, \od- njake. pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji ) in stranišč, peci in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ^ > železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter n ^^^^ orodje za vsako obrt. ^ Prodajalnica rokovic in kravat. A. KUB M A B TKST (orso siv. VX TRST. Rokovice k a<; , pivp vr-t*> za fco-pe, 2 giin.ba p <......gld 1 — 3 pur« bi ih» . . . . gld 1.20 Rokovice '7 H a I o.....jr'd —.SO Rokovice p« n«re:<' -•* k« že, 3 gumlo po........yld —50 Rokovice glcco za tr d * ' **-crl *k® vr--») p . . . . . . e H i 30 r!.. 1 .-10 Rokovice f ri^i.e ang rž * p<> . . tri ! 1 SO Rokovice r e« tn k t'1 i 1.10. !> .<4<"i In'H 70 no***. Izbor kravat najnovejše mode „Oiprija Par zien- prah za gospe tvrdke Kielhauser v (iraročuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naroćbe udani Ferdo Guštinčič k Lesa r*l~> m o j rter. 0093000009000900 PODJETJE ZiMOLO - TRST § Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljrno leta 1876. Pisarna: 41 Zaloga: al. Istituto Q Paglianova pijača | KmtKft«?KttKKitxK*Ktt**tf)CKit* 5« @ pref. Erneata Fagfliano # • €» ečak Dokcnega profo so i a. Hioronima Pagrliane je bilo prcdloicno r.drav. vodstvu rr.in. za n tranje posle v Rimu, koje ie dovolilo razprodajo. 7h. v;mo ( a narodni farm.n'rvtićni razstavi rS<;j in na higije-nični m T"dni razstavi igoo / zlatimi kolajnami. Ogd-jijte V živjenju ni bilo še nikoli pr like. kupiti za gld. 2 96 spodaj označeno kolekcij) 12 komailoT n jlđ. 2"96 tt * JS3L « * It K n •■ r n p. i atejajkj ii- zahtevajte v*-:;m> !/d ^ 4 gld. 50 nvč., H poHmno. aVo ee denar naprej ^r^n.i faj2( ^^ Hrvatsko I s \»iivj auisjAOTjr^v ut antft'ia/o m. j>vnr ^^^ NIHVOI53 -po aoojsiodu 8'jzo^ aB;up u; 3|nz *a6ad auojos *0)j0J '90i| ez vavwod vAONvnn ; l broša od goldin pariške niotle : l privesek z:i verižico od goldina ali niklja. Kh ne ugajn, .se radovoljno i'.me"«j:i ali povrne denar, tedaj izklj.i -en riziVseh ieb li? krasnih predmetov pošilja proti povzetju ali tjredplačilu Kapeliiiar 8l Hoize^, tov. zaloga ur in juvelov en gros. K V «1 k o V o, Dieteljeva nI- 68. Ilustrovani ceniki gratis in franko. ' A gen'i 9e iščejo ~ ------ JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giuiia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestviu, kolo-ni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinej^ga. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa iti otrobi. Razpošilja naročeni blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko usta? jijtSt ^SbbjtifcjtAit.'fcacifcJtt* Telefon ^t. 141 Telofon ;t. 145 Mlitovana 1894. OdiitoTana 1894. 1891. ^.sposizio^ AKILSTKA G0RIZL\ Spr :je«rajo s*- pogrebi v veliki gali in I. II.. III. IV. razreda; prev zi mrličev v tu-tn inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne sv ' "anosti. Izvršuje p' grfbe v popolno črni, v zlato- črni, srebrnt>-črni in zlato-modri barvi. Veliva zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s ko-▼ic-'-ini kraški z vlož no cinasto krsto ali brez : ledenih krst ; belo ia črno lakirat ih ; vencev iz umetnih cvetlic v por- fj celanu ali biserih. Prodaja na drobno in na del»elo oblek iz ^^ atla-.i organ in, umettiih cvetlic, napisov C3 8zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-grebnih predmetov. COOOOOOOOOOOODOO Zahtevajte ^ t * :.ustrt»v ni cenik |>:-ir(4k'gs I»l ;g8 %<»-t t r *e j« š j t nrat H in franko. Gummivasrsn Ctablisssment }(.Schvarzman5el L. DUNAJ, Kotbenthurm«tra«se l«',. U v M * * Odlikovana tovarna na vodno ir, psirno silo /. najboljšimi stroji iz pr\ili nemških tovarn ter velika zalog? vsakovrstnega pohištva f Mm p d Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena l. 188U. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, '.eščimi od najnavadnejšib do najlinejsili del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji !n rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzjime in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebiiranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. ======== Vel ka zbirka obkludkov (remeša) strugarskih in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol. kornižev in vs^h drugih rt izarskih potrebščin. Vsaka i« iliMiii: iik'jiič« na,, ker t-e dela ean:(< iz lesa. posušenega v nalašč z u/ naprapljenih pečeii, ter se tvrdka drži gesla: Soiidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči z*. ncak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. i » X i it It v Trstu. Pinzza Barrler« vecclna, (vogal Androna doli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev j— 1 in tapecarij. — - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže fran'io na ......kolodvor ali b.*oJ y Trs'u...... Velikanski izbor raznega pohištva spaln" in jedilne sobe, svetlo ali megleno poli tirane. mr gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, st»>lie, stenskih ur se rahaja v dobroznani ^r zalogi pohištva vm Rafael Italia p "Cr«t - ul. Malcanton št. 1. - Trat. Glavni zastep za Trst, Kras, Goriš k.! Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente centralno ravnateljstvo na Dunaj-.. I. Franz-r-.'fs-Onai it. ta .tXX) K. l-^t^ij-.Vjj i . ; '.'.U.'iuJt'l riiS'.Vi i« i a\ *• u OMrttic- t- luiuKt , M u. • • m.» zavt.ro u.iia živijen;- \ Ti, • \ •• - ni k uibtaaeij .h in pro n:. il j e = m zavap> ti,« or i/k •».- c siv s-«.« -t t 00-OO--OOC J - u i s o 0 truaviiia z manifaktfirnim blagom 0 ut. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 9 podrjžn:co ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro ^t. 5 ^ ai dovoljuje obves-iti slavno občinstvo ceaj. - V odjemalce, da je ja!15e kakovani in najmodernej-J iz | g prvih tovarn, po»ebno pa snovi za im-ke in A ^ ženske obleke'srajce. ratnike, ovratnice, tu V V je velikauski izbor pla.nenega in bomSaž-iega Q A blaga, pr.ov in prtićkov ter vsake vrste perila. A ^ bodi od boni'^ i/.a. ali pi.itna. Pletenine, sv;!e- ^ nine raznovrstni okraski za šivilje iu kittiićar^e Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. i^Vsi dob tki se od prudajacev izplačajo z 10' „ odaitko n v gotovini. 0 0 0 Sprejema naročbe na nio^ke obleke po meri, katere izvrši najtoćneje in najnatau-neje po ceuah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati tO OO oo—oo o o o o o o® „LJUBLJANSKA KKEDITNA BANKA" v 1 Špitaiske ulice štev 2. = Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pičeni, prijoritet. kom oni Tin obligacij, srečk, deluje, val it. novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vuovČuje zapale — - kupone. _ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi -----— Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in iiikasso menic. "^B Borzna naročilu. LJUBLJANI Podružnica v Sp3jetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodni m obresti u. Vloženi denar obrestuje oJ dne vioge do ■ ■ - r dne vzdiga. - — Promet s čeki in nakaznicami.