PofftnTna pTaeans v qctov!nl
Cena 1 Din
iv
Leto II. (IX.), štev. 91
Maribor, petek 20. aprila 1928
>1
tUTRAi
€<
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St 11.400 \>elja mesečno, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglati po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Profeernova ulica St. ♦
Cele pokrajine na Bolgarskem v razvalinah
NAJVEČJA POTRESNA KATASTROFA BOLGARSKE. — NOVI SUNKI RAZDEJALI TUDI MESTO PLOVDIV. - PRETRESLJIVI PRIZORI. — NA STOTINE MRTVIH IN RANJENIH.
SOFIJA, 20. aprila. Potres, ki jej divjal v noči od srede na četrtek j in še včeraj ves dan je imel naravnost katastrofalne posledice. More se SDloh smatrati kot ena največjih nesreč, ki so ke-daj zadele Bolgarsko.
Cele pokrajine na Bolgarskem so podobne velikim razvalinam. Pomanj kanje, beda in glad še pomnožujejo gorje prebivalstva. Naravnost nepopisni so prizori, ki se dogajajo v potresnem ozemlju. Mnogo ljudi je v obupu, ker so izgubili vse premoženje in družino, izvršilo samomor. Še bolj žalostni pa so prizori, ko se Je številnim materam ob pogledu na njihove mrtve otroke omračil um.
Oblasti so popolnoma brez moči napram zbeganemu prebivalstvu, ki se sploh ne da pomiriti. V vse prizadete pokrajine so bili odposlani močni oddelki vojaštva, ki pomagajo r»rl reševanju in razdeljevanju živil. Reševalno akcijo vodi vojni minister general Vlkov osebno.
V	strahu pred novimi katastrofami je tudi prebivalstvo v pokrajinah, ki niso prizadete, zapustilo svoje domove in pobegnilo deloma v hribe- deloma pa prenočuje na prostem. Ker je pritisnil še mraz in je nastopilo deževje, je beda še večja. Pomanjkanje živil je že zelo občutno. Radi prekinitve železniških zvez se dovažajo živila le z vozovi in avtomobili.
N??ihu*še le topot prizadeto mesto Plovdiv. Severni in lužni del mesta sta v razvalinah, vse ostale stavbe pa so tako težko poškodovane, da so oblasti odredile eva-
kuacijo celega mesta.
V	Tapaziji se je sesulo postajno poslopje, železniška proga pa se je tako pogreznila, da so morali ustaviti železniški promet.
SOFIJA, 20. aprila. Sinoči so bili v Čirpanu in Borisovgradu novi potresni sunki. Najmočnejši so bili v Haškovu in Stari Zagori.
V	okolici čjrpana se Je pojavilo 100 večjih vrelcev m?neralne vode. Zemlja je tamkaj tako silno razpokana da je onemogočen sploh vsak promet
ObseT katastrof-- v Plovdfvu samem je po najnovejših poročilih mnogo večji, kakor se je prvotno sodilo. Število smrtnih človeških žrtev sploh še ni mogoče preceniti. Samo v 10 okoliških naselbinah je bilo do tal porušenih 1030 »hiš, nadalj-nih 1100 hiš pa Je tako silno poškodovanih, da se lahko vsak trenutek porušilo. Število ranienih znaša več sto. ubitih pa je bilo v Plovdivu in okolici najmanj 125 oseb. SOFIJA 20. aprila. Včeraj so prispeli semkaj zastopniki jugoslovanskega, švicarskega francoskega, nemškesra in madžarskega Rdečega križa, ki so takoj odpotovali v potresne pokrajine- da prouče obseg ka tastrofe ter način razdelitve podpor obupanemu, prebivalstvu.
Zadnjih sto let je bilo na Bolgarskem 7 večjih potresov, vendar pa je sedanji najstrašnejši med njimi in ima tudi najhujše posledice. V sedanjem stoletju pa so bili štirje potresi na Bolgarskem in sicer: 1918, 1921, 1923 in 1928.
Mariborski občinski svet
NOVI VIRI DOHODKOV ZA MESTNO GRADBENO AKCIJO. — HIŠA ZA SOFITHE. — DELAVSKA KOLONIJA. PROTI ODDERUŠKEMU NAVIJANJU STANOVANJSKE NAJZIAISINE.
Maribor, 20. aprila.
Sinočnjo sejo občinskega sveta, ki je Potekla v splošnem popolnoma mirno, je vodil podžupan dr. Lipold.
Ker je obč. svet. čanžek odložil svoj mandat, pride na njegovo mesto v občinski svet železničar Ffanee Pleva n č.
Občinski svet je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da nai imajo regularne hranilnice pravicA do pupilarnih naložb vsaj za dobo 10 let, ter da naj Hipotekarna banka ustanovi svojo podružni-Co tudi v Mariboru.
Socialistični klub je stavil vprašanje r{’di stavbenemu redu neodgovarjajoče hiše v Frankopanovi ulici 12. Zadeva je odkazana gradbenemu uradu v pokanje in mestnemu svetu v rešitev.
Predlog glede zatvoritve starega me-s,,1ega pokopališča je bil odkazan I. od-*eku,
Mestna podjetja.
^orajunj meščanske imovine, mestnih sr> u ii‘ ustanov ^ Kradbenega sklada bili sprejeti. Poročilo je podal za fi-nenl odsek podžupan dr. Lipold. —-
Odsek je izvršil nekaj sprememb. Tako se pri vodovodu zniža obrestovanje od 41.750 na 35.400 Din, črta se pa naprava novega skladišča (70.000 Din). Pri plinarni je bila prej bilančna številka 2,076.481, sedaj je pa 2,267.770 Din. Pri električnem podjetju pokritje — tok prej 3,300,000, sedaj 3,150.000 Din, elektro-števnina prej 210.000, sedaj 180.000 Din. inštalacije prej 120.000, sedaj 70.000 Din, posojila prej 1,190.000, sedaj 1,050.000 Din. Bilančna številka pogrebnega zavoda prej 1,104.115, sedaj 1.209.115 Din. Pri avtoprometu so narasli razni stroški od 195.000 na 295.000 Din, upravni stroški od 50.000 na 120.000 Din, črtan je pa rezervni zaklad 170.000 Din. Gradbeni sklad in ustanove ostanejo neizpreme-njeni.
Izgubljena pravda.
Pred poročili odsekov so socialistični odborniki zahtevali razgovor o izgubljeni pravdi proti vojaškemu erarju.
Obč. svet. dr. Leskovar kot pravni zastopnik občine je prečita 1 razsodbo zadnje instance^jz katere sledi, da je pravda propadli iz formalnih razlogov,
da pa ima mestna občina še vedno pravico do odškodnine. Obč. svet. Grčar je pojasnjeval, kako je stala zadeva v. dobi njegovega županovanja, odbornik Bahun je pa opozarjal na pravdo proti živinozdravniku Hinteriechnerju, ki je bila za občino izgubljena.
Končno je bil izvoljen poseben odsek za proučevanje te pravdne zadeve, v katerem so vsi obč. svetniki-juristi, za socijaliste pa obč. svet. Grčar.
Poročila odsekov .
Po poročilu I. odseka je bilo .r'.^njeno, da se bo pobirala 50 odstotna doklada za mestno gradbeno akcijo in sicer od vseh najemnih objektov, ki so služili do 1. julija 1914 v stanovanjske svrhe. Tako je pričakovati, da bodo za rn-jstni j gradbeni sklad na razpolago novi viri,
! ki bodo omogočili nadaljno mestno 1 gradbeno akcijo.
| Poročevalec II. odseka g. dr. Str m-jšek je poročal o posvetovalnici za izbir ! ro poklicov,. o dopolnitvi pravilnika za 'podpiranje brezposelnih in o deejih zavetiščih, Po pravilniku dobijo oženjeni brezposelni podporo za 50 dni v letu, samski pa za 40 dni. To se spremeni v ;oliko, da se v potrebnih slučaiih nakloni 3kratna redna nodnora in sicer samo ''A-v/iposelnjm. ki so pristojni v mesto.
Za dnevno dečje zavetišče V. okraja ui j. gradbeni urad poišče primerne pro-j store. Dečja stanica se ie nameravala ! namestiti v Dečjem domu v Strossma-{ierjevi ulici potom prizida,ve Ker pa prizidava po '}"r'-’y’njaškevn mnenju ne tnore biti trajna, pride stanica v zavetišče v Ljudskem vrtu. Tam je treba itak popravljati krov in je boljše, če se aa-pravi takoj nadstropje da bo dečja stanica za trajno nameščena.
III. odsek: Mesto se na novo izmeri in si občina nabavi načrte na lastne stroške. Prošnja za tobačni paviljon na Trgu svobode se odkloni. Ker zida oblastni odbor stanovanjsko hišo, se načrt glede zazidave ob Strossmajerjevi, Gregorčičevi in Krekovi alici tako izpremeni, da bo zazidava tudi v tem okolišu strnjena. Strossmajerjeva ulica se bo torej regulirala in podaljšala do Krekove ulice.
Hiša za šoferje
ne bo stala poleg plinarne, kakor se je prvotno nameravalo, temveč preko pota ob Klavniški in Kacijanerjevi ulici. Iiiša bo dvonadstropna ter bo imela 25 stanovanj.
Izvrši se tudi nova parcelacija ob Ma-gdalenski, Koseskega in Marmontov! u-lici.
Za delavsko kolonijo
je izdelal načrt prof. arh. Vurnik. Po tem načrtu je na površini 28170 m’ postavljenih 75 hišic v blokih ob Magdalenski, Fochovi in Betnavski ulici. Sredi je park z igriščem in vodnjakom. Po načrtu bi stale vse hiše 3,859.959 Din, ena torej 48.787 Din v surovi izvedbi brez kotlov, napeljave plina itd. Po prvotnem načrtu bi bile v pritličju tudi kleti, sedaj sta pa na zunaj enake hiše dva sistema. Novi sistem ima tudi podzemne kleti in :nezza nin mesto nadstropja. Za hišo bi se plačevalo mesečno 250 do 300 Din in moto-če še več za naprave, katere bi sl vsak sam izvršil. Delo bi se oddalo enemu podjetniku s terminom 1. 11. t. 1. Za točno izvršilo po načrtu bi jamčil s kavcijo in 500 Din bi moral plačati za vsak dan zakasnitve in ta vsako hišo.
V	debati se je povdarjalo, da je načrt pomanjkljiv. Podžupan g. dr. Lipold je opozarjal, da je mnogo nejasnega zlasti v finančnem pogledu ter svetoval, da se zadeva izroči v ponovno proučevanje
kombiniranemu gradbenemu in :mančne» mu odseku, ki naj zasliši še enkrat mestni stavbeni urad in arhitekta prof. Vurnika, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Finančni odsek.	*
Poročal je podžupan dr. Lipold in je bila sprejeta cela vrsta zelo važnih stvari.
V	dnevnem zavetišču se nastavi ket vrtnarica Zofija Razboršek ter se dobri sklep finančnega odseka, s katerim se o-mogoča še nadaljnim 20 otrokom pose-čanje tega zavetišča.
Nepragmatičnim občinskim uslužbencem bo mestna občina tudi v tekočem letu plačala davke.
Preureditev otroškega vrtca v Magdaleni se odloži in se bo o tej zadevi sklepalo skupno z rešitvijo vprašanja u-stanovitve dnevnega zavetišča v ma-gdalenskem predmestju in otroškega zavetišča v Ljudskem vrtu.
Proti navijanju najemnine. Občinski svet je dalje soglasno sklenil, da se najemnina stanovanjskih prostorov, v koiikor presega ztoto predvojno pariteto, obdači s 100 odstotno doklado v prid mestnemu gradbenemu skladu. Tozadevna uredba pride v razpravo takoj začetkom maja, ko se bo videlo, kakšen bo nov stanovanjski zakon. S tem ukrepom je mestna občina zajezila oderuško navijanje najemnine in Je zato pričakovati, da hišni lastniki po 1. maju ne bodo izrabljali težaven položaj najemnikov.
Nabave avtomobilov.
Od tvrdke Krupp se nabavi še en av-to-škropilnik in voz za odvoz fekalij. Predlagana je bila nabava avtomobila za pogrebni zavod pri tvrdki Osterr. Autowerke A. G. S carino bi prišel avto na 154.500 Din. Na prigovor, da se premalo zaslišujejo strokovnjaki in da so tudi cenejše ponudbe, se je zadeva vrnila ponovno odseku.
Inž. Tomšič, vodja mestne plinarne m avtobusnega prometa, je bil na študijskem potovanju v inozemstvu. Njegovo poročilo se izroči v študij poseonemu odseku, ki bo stalen posvetovalen organ za vse zadeve plinarne in avtobusnega prometa. V ta odsek odpošlje vsak klub po enega zastopnika. Slični pododseki finančnega odseka bQdo izvoljeni tudi za druga mestna podjetja.
Čeprav je javna seja trajala do 1-0.30 zvečer, vendar kljub temu obširni dnevni red ni bil izčrpan in se bo aajbrže koncem prihodnjega tedna vršila nova seja občinskega sveta.
V	tajni seji so bile rešene razne personalne zadeve in .ie bila med drugim o-dobrena pogodba med mestno občino in tvrdko Doctor in drug radi dobave e’. -ktričnega toka. Ta tvrdka bo namreč svoj obrat znatno povečala.
Trgauinska pogajanja z Hustrijo
DUNAJ, 20. aprila. Čim bodo trgovinska pogajanja med Avstrijo in Francijo zaključena, se prično pogajanja z Jugoslavijo. Avstrijska vlada ,je že obvestila beograjsko vlado v tem smislu in proučuje sedaj jugoslovanske predloge. Po vsej verjetnosti se obnove pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo začetkom maja. Avstrija želi, da bi bila sklenjena trgovinska pogodba z Jugoslavijo še pred zaključkom zasedanja Nationalrata.
Anton Skala.
Iz Maribora v
Lipsko in nazaj
Mar ibarski in dnevni drobiš
Od 11. do 15. aprila se je vršil v Lip-skem četrti zdravstveno-pedagoški kongres. Društvo za zdravstveno pedagogiko, ki domuje in posluje v Monako-vem, prireja vsako cTPugo leto mednarodna zborovanja pedagogov, psihijat-rov, sodnikov in administratorjev, sploh vseh, ki se pečajo z vzgojnimi, socijal-nimi in pravnimi vprašanji duševno zaostalih, slepih, gluhonemih, pohabljenih, nervoznih, epileptičnih, izprijenih in zane marjenih otrok. Tudi na letošnjem kongresu v Lipskem so se zbrali strokovnjaki za socijalno in zdravstveno vzgojo od učiteljstva do vseučiliščnih profesorjev — psihijatri in sodniki iz mnogih evropskih pa tudi izvenevropskih držav, da se pouče o vseh novih izsledkih in napredku na polju zdravstvene vzgoje. Predavali so večinoma psihijatri, vse-učiliščni profesorji in preizkušeni pedagogi znanstveniki in praktiki. V 4 dneh je bilo 63 predavanj. Ogledati pa si je bilo treba tudi več zavodov, domov in materinskih in poklicnih posvetovalnic.
O vsem tem bom izčrpno poročal na drugem mestu, kakor sem se obvezal, ko sem prejel podporo od mariborskega mesta in oblasti, s katero mi je bilo o-mogočeno to študijsko potovanje. Za »Večernik« pa hočem napisati, nekaj uti-sov s poti in iz krajev, v katerih sem se ustavil. Vozil sem se iz Maribora v Prago, kjer sem preživel en dan, nadaljeval pot v Lipsko, kjer sem bil 4 dni in se vrnil preko Niirnberga, kjer sem bil tudi en dan, domov.
1. V Pragi.
Bližali smo se Pragi. Kakšni občutki, prvič peljati se v Prago, zlato Prago bratov Čehov! Solčno jutro, ko sem odprl okno in iskal v jutranji megli in rjavi odeji tvorniškega dima obrisov glavnega mesta. Na mah je izginila utrujenost od dolge vožnje in skoraj prečute noči v natrpanem vozu. Pograbil sem svojo prtljago, izstopil na Wilsonovem kolodvoru, stopil na cesto in zaklical: Evo me, Praga! A glas se je izgubil v vrvežu življenja, ki ga je že v zgodnji jutranji uri več kot pri nas o semanjih dneh. Takoj sem spoznal, da sem utrinek, ki se je utrnil od mirnega kraja in zabredel v valove deročih vod življenja. Naj bo karkoli in kakorkoli, skočil sem v prvi tram vaj in se vozil do zadnje postaje, ki je bila napisana na vozu. In tam sem si izbral drugi tramvaj in se zopet peljal dalje. Imel sem časa dovolj, ker ura je bila 7 in pred 9. bi ne dobil nobenega gospoda, ki sem jih iskal v uradu. Želel pa sem priti v ministrstvo prosvete in se tam informirati, kako je preskrbljeno za duševno zaostalo, slepo, gluhonemo in pohabljeno mladino v češki. Po imenu sem že poznal odličnega strokovnjaka na tem polju, nadzornika v min. prosvete g. Jos. Zemana. Toda k’njemu nisem hotel priti pred 9. uro, do tedaj pa sem imel časa dovolj, in sem se vozil s tramvaji po in okrog Prage. Sprevodniki in tudi sopotniki so mi radi tolmačili, kar sem jih vprašal, ker so takoj spoznali v meni tujca in vendar ne tujca — brata Slovinca. Mi smo Čehom Slovinci, a Slovaki so Slovenci. Tako sem s pomočjo prijaznih ljudi obeh spolov prišel do ministrstva prosvete, ki je na Mali strani blizu Tyršovcga doma na začetku poti do veličastne cerkve Sv. Nikolaja, in dalje do mogočne katedrale Sv. Vida, ogromnega predsednikovega dvorca, najstarejše cerkve sv. Jurija in do Daliborke, kjer se je Dalibor naučil »go-slati«, kakor so njegovi krvniki imenovali njegovo vpitje na natezalnici. Malo Strano in Hradčane ima samo Praga.
Vstopil sem v sobo, kjer je že pridno delal gospod nadzornik Jos. Zeman. Predstavil sem se, povedal od kod in po kaj sem prišel. Ne malo sem se začudil, ko je stari gospod rekel: »Mi vas že po-znarno«. yzd je s police ob zidu časopis »Uchy!na mladež«, ga odprl in mi pokazal v članku »Pčcc Slovincu o dite u-chylne« mesto, ki piše o pomožni šoli v JVIariboru. Olej, sem sl mislil, tu na vodilnih mestih ze vse vedo o nas, mi pa.... Tako ljubeznivo mi je pripovedoval o vsem ustroju zdravstvenega šolstva v ČSL, kaj so podedovali po Avstriji, kako
so vse preorganizirali in izpopolnili. Vse krasne knjige in zemljevide, ki jih je sestavil in izdal za slepce in celo stenografijo zanje. Pokazal mi je tudi osnutek šolskega zakona za zdravstveno šolo, ki ga je izdelal in bo v kratkem sprejet;ob slovesu pa mi je izročil svojo razpravo »Dnešni stav školstvi pro uchylne deti v republice ČSL« s posvetilom in podpisom. Obljubil je tudi, da pride letos v septembru v Maribor, Celje in Ljubljano. Kaj mu bomo mogli pokazati pri nas? Toda tudi pri nas se že jasnijo dnevi in bliža se osvobojenje tudi za najbednejše sobrate.
Iz ministrstva na Hradčane.sem si izbral pot po stopnjicah. Nad 300 jih je. Večkrat je bilo treba počivati, ne radi utrujenosti, ampak radi vedno lepšega razgleda po Pragi in okolici. Sredi poti sem srečal tovariša z našim znakom na prsih, a bil je Čeh in učitelj s severne Češke,kije prišel na festival češke pevske zveze, ki se je prav te dni vršil v Pragi. Sedaj mi je bilo dobro. Gledala sva na stostolpno mesto s Hradčanov, na slikovite mostove čez Vltavo, na prekrasne kupole Narodnega gledališča, muzeja in drugih stavb vse tja do brez-primerno lepih gričev Vinohradskih, Žižkova in Pankrackega. Gledal sem in poslušal tovariša, ki mi je v mehki češčini kazal na krasote zlate Prahe. Mimo je prišla skupina lužiških Srbov, ki se je tudi udeležila festivala, v slikovitih narodnih nošah. Pridružila sva se in poslušala njihovo slovansko narečje z germanskim naglasom, ko smo si ogledovali najstarejšo cerkev sv. Jurija iz 10. stoletja in Daliborko, vzhodni obrambni stolp starega Praškega gradu in poznejšo najstrašnejšo ječo.
Tovariš me je spremil na kraljeve Vi-nohrade, da mi pokaže, kje je sedež kulturnih društev v ČSL. Pripeljal me je pred krasno palačo, na kateri se blesti napis: Masarykov lidovychovni ustav. Tovariš se je vrnil v sredino mesta, jaz pa sem vstopil v Masarykov dom, da se seznanim s to največjo češko kulturno organizacijo. Gospodje so me zelo prijazno sprejeli in glavni tajnik za zunanje zadeve mi je razkazal vse prostore v vseh 4 nadstropjih in podzemlju. V študijski čitalnici sem videl na mizi med mnogimi revijami, češkega in drugih narodov tudi »Prosvetni glasnik«, glasilo naše ZKD. V vsakem oddelku sem dobil informativno knjigo in ko sem se poslovil, sem nesel v zavitku že majhno knjižnico 20 knjig, ki jih moram prečitati, da dobim pravo sliko o Masarykovem domu. Ko bom to storil, bom tudi Vam napisal, kaj je Svaz osvetovy v Pragi.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 20. aprila. Zaprto.
Sobota, 21. aprila ob 20. uri »Dva bregova« ab. A. Kuponi.
Nedela, 22. aprila ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. — Ob ‘20. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat.
Nedelja v mariborskem gledališču: popoldne se vprizori letošnji dramski šla-ger »Švejk« in sicer zadnjikrat popoldne, na kar se posebno opozarjajo zunanji o-biskovalci gledališča. Zvečer operetni šlager »Takrat v starih časih«, zadnjikrat v sezoni in pri znižanih cenah.
»Lepa pustolovščina na mariborskem odru. Prihodnji teden bo v narodnem gledališču promijera izvrstne francoske komedije »Lepa pustolovščina«, ki so jo spisali ricrs - Caillavet - Rcy in je želu na vseh evropskih odrih velike uspehe. Režira g. Rado Pregare, glavne vloge pa igrajo gg. Starčeva, Kraljeva, Zakraj-škova, Savinova, Skrbinšek, Železnik, Daneš, Stopar. Tovornik itd. »Lepa pustolovščina« spada med najboljše francoske komedije in je polna »esprita«, ljubkosti, nežnosti, elegance, skratka vsega^ kar tvori tipično francosko kome dijo. Sujet je nenavadno zanimiv, originalen in zabaven. Brez dvorna bo navdušil in zabaval tudi naše gledališko občinstvo.
Svetlobni reklamni stolpi z električnimi urami v Mariboru.
Na sinočnji seji mariborskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se napravijo v Mariboru, slično kakor v Ljubljani, svetlobni reklamni stolpi z električnimi urami in bodo pozvani interesenti za napravo reklame na teh stolpih. Čim se jih bo dovolj javilo, bo tvrdka Jugo-Siemens v Ljubljani pričela takoj z delom. —
Cenejši tok za gledališče.
Na prošnje gledališke uprave, je sinoči občinski svet sklenil, da bo dobivalo naše gledališče električni tok po isti ceni, kakor se zaračunava za javno razsvetljavo, če privoli v to tudi Fala. Kakor se nam poroča, je elektrarna v Fali že privolila v to in bo torej s tem sklepom našemu gledališču v gmotnem oziru mnogo pomagano. —
Poletna porota.
Za drugo porotno zasedanje v 1. 1928. so imenovani po predsedništvu višjega deželnega sodišča pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika g. dr. Fran Ziher, predsednik okrožnega sodišča in za njegove namestnike: podpredsednik okrožnega sodišča g. dr. Fran Pichler, gg. vdss. Josip Sterger, vdss. dr. Franc Peitler, vdss. Fran Posega, vdds. Janko Guzelj, dss. Oskar Dev in dss. Franc Vidovič. — Poletna porota bo predvidoma razpravljala in sodila o znanih aferah z manipulacijami kolkov v kontroli dohodkov železniške direkcije, o poneverbi na okrajnem sodišču v Gor. Radgoni in podobno. Pričetek porotnih razprav še ni določen.
Ljudska univerza v Mariboru. Predvčerajšnjem smo javili, da je današnje predavanje o »Srbski ženi, njenem kulturnem in socijalnem položaju« radi Obiličevega koncerta preloženo. Ker pa predavateljica ga. Bogdanovide-va ni prejela pravočasno obvestila o preložitvi in je že prispela iz Beograda v Maribor, se bo vršilo njeno predavanje jutri v soboto zvečer ob osmih v dvorani ljudske univerze. —
Odklopitev električne naprave.
V nedeljo, dne 22. t. m. odklopi elektrarna električne naprave za mesto in okolico za čas od 6.—12. ure.
Shod pridobitnih slojev.
Trgovski gremij in Zveza obrtnih zadrug v Mariboru sklicujeta za torek dne 24. t. m. ob 20. uri v Gambrinovo dvorano javen shod trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, da zavzamejo svoje stališče proti uvedbi novih davčnih knjižic za uslužbence, dalje proti predlaganju trgovskih poslovnih knjig davčnim oblastim, proti določbam novega pokojninskega zakona za nameščence itd. Shoda se udeleži tudi davčni referent Trgovske zbornice, nadupravitelj g. Žagar, ki bo podal potrebna pojasnila o določbah novega davčnega zakona. Vabimo toraj vse pridobitne kroge, da se tega važnega zborovanja udeleže. —
Olepševalno društvo za mesto Maribor In okolico
ima svoj redni občni zbor v torek dne 24. aprila v gostilniških prostorih hotela »Pri zamorcu« ob 20. uri zvečer. Odbor Uslužbenski davek.
S 1. aprilom je stopil v veljavo novi uslužbenski davek, katerega plačevanje se bistveno razlikuje od dosedanjega načina obdačbe teh dohodkov. Finančni svetnik Jos. Mosetich je izdal zdaj knjižico, ki obseza nove zakonske določbe, pravilnik in vse izvršilne predpise ter tolmačenje posameznih zakonskih določb. Na posameznih primerih, ki so v knjižici izvedeni, je pojasnjeno kako sc izračunava novi davek. Knjigi so pride-jane tudi tabele z davčnima lestvicama ter obrazci za neposredni davek. Knjiga bo gotovo dobrodošla vsem prizadetim krogom. Knjiga se dobi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 in stane Din 18, s poštnino Din 20. —
Ukinitev vizumov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Kakor poročajo dunajski listi, bodo še tekom letošnje poletne sezone ukinjeni prisilni vizumi med Avstrijo in našo državo. —
Schubertova proslava
»Mannergesangverein«^e vrši jutri v soboto ob 20. uri v vi™ unionski dvorani.	335
Banket na čast »Obiliču«.
Mestna občina mariborska priredi drevi po koncertu na čast akad. pevskemu društvu »Obiliču« iz Beograda v kolodvorski restavraciji slavnosten banket. Zastopniki praške občine v Mariboru. Kakor smo že poročali, posetijo prihodnje dni zastopniki praške mestne občine s primatorjem dr. Baxo na čelu našo prestolico Beograd. Na povratku v domovino prispejo odlični gosti dne 26. -t. m. s popoldanskim brzim vlakom v Maribor in jim priredi mestna občina na kolodvoru slovesen sprejem ter zakusko.
Srednješolci in kino.
Po čl. 35. disciplinskih pravil je srednješolcem prepovedano posečati gledališke, bioskopske, cirkuške in druge predstave brez odobrenja šolskih oblasti. Radi presplošne stilizacije tega člena je poslalo ministrstvo prosvete sedaj vsem ravnateljem gimnazij in učiteljišč glede kinopredstav posebno pojasnilo, po katerem naj Šolske oblasti prepovedujejo dijakom le posečanje onih filmov, ki jih je cenzurna komisija zabranila za mladino pod 16 leti. Potemtakem smejo sred uješolci obiskati kino. Izjemo tvorijo samo filmi, ki imajo in morajo imeti že na reklamnih lepakih opombo: zabranjeno za mladino pod 16 leti. —
Poznejšim rodovom za spomin je sklenila Narodna galerija, naročit! bronaste portretne glave prvih dveh u-stanovnikov Akademije in Galerije, ki sta darovala po 100.000.— Din. Gospoda R. Kollmanna bo portretiral akad. kipar Franc Kralj, gospoda Alojzija Vodnika pa akad. kipar Lojze Dolinar. Oba portreta bosta stalno razstavljena v bodočih prostorih Akademije kot spomenika slovenskega mecenstva. —
Društvo jugosl. akademikov v Mariboru je izvolilo na XXII. rednem občnem zboru naslednji odbor: predsednik: Glusič Anton, med.; podpredsednik: Gulič Vladimir, med.; tajnik:	Derenčin
Franjo, iur.; blagajnik: Lukman Branko, med; knjižničar: Vičič Oton, iur; arh. in gosp.: Pohar Viktor, tehn.; revizorja: Špindler Metod, med.; Vodeb Miro, tehn.
Ljutomer.	 —
Napovedana repriza drame »Ljubezen sedemnajstletnega«, v nedeljo dne 22. t. m, je vsled bolezni odložena na nedoločen čas. Denar za že kupljene vstopnice se vrne pri obeh prednrodajah. —
Pot hlapca Martina.
Na ulici je opazil policijski stražnik kmetskega fanta, ki je ponujal kolo na prodaj. Prodaja je bila še bolj sumljiv® radi tega, ker je bil fant pripravljen, sprejeti samo 200 Din za skoraj novo. desetkrat toliko vredno kolo. Fant i® povedal, da mu je ime Martin in da služi v Avstriji v St. Johanu pri Arnfelsti za hlapca. Kolo je baje v Avstriji kupd za 2 milijona kron. Drugi dan je pa v zaporu priznal, da je v nedeljo na tihem zapustil svojo službo ter sklenil obiskati neke svoje sorodnike pri Sv. Križu. Ko jo je mahal proti meji, je pa pred neko gostilno zagledal kolo. Vsedel se je kra-tkomalo nanj ter se odpeljal po cesti za Sv. Duhom, Sv. Ožboldom v Falo, od-tam pa v Maribor. —
Ponesrečil se je pri sekanju drv hlapec Ivan Robič !z Spodnje Sv. Kungote. Ranjenega na desni nogi so ga pripeljali v bolnico. —
Na sodniji se je stepel.
Neki Zelenko, doma iz mariborske O-kolice, je bil že pred meseci izgnan od policije iz mesta. Sedaj so mu dovolili vrnitev radi neke zadeve pri sodišču. Mož se je pa na sodniji skregal z nekimi nasprotnimi pričami ter se z njimi tudi ruval. To bo imelo za posledico, da ne bo več tako lahko prišel v mesto. —
Vlomilski strah — umrl.
V kaznilnici je te dni umrl Jožef FraS, rodom iz Sv. Barbare v Slov. goricah, monter v Lajtersbergu. Ker je vlomil v stanovanje že pokojnega dvornega s vet. Fona, je bil pred 5. leti pred poroto obsojen na 7 let ječe. Ker je »kušal uteči, je dobil pozneje še 2 leti. Fias je bil ko vlomilec in tat strah mariborske okol * ce. V starosti 39 let je bil že 20 krat o -sojen v skupnem iznosu kazni nad let. —
Znamenitost Koroške ceste je tvrdka L. Ornik, kjer dobi človek vse. kar rabi za oblačila Kdor ne verja m* naj sr prepriča. —
Kitajska cokrajina
OKOLICA ŠANGHAJA. — VSE BARVE, SAMO PRIRODNE ZELENE NI.
Prvi tedni bivanja v Šanghaju, v tem pisanem miljonskem mestu vzhoda so za tujca kakor magični krogi. Človeka prevzamejo že silno pestre, nenavadne slike. Vsi jeziki, vse barve kože, vse noše od sijajnega brokata do slikovitih in pri-prostih ogrinjal, od cunj in satnih srajc do bronaste golote kulijev; vse arhitekture od bambusove koče do moderne trgovske palače. Vse dobe in kulturne stopnje od Mojzesa do amerikanskega snobizma, vse je združeno v tem Babilonu.
Samo eno manjka in to je priroda. Ko se človek navadi na pisano vrvenje, se ga loti hrepenenje, da bi mirna zelena barva prirode izpodrinila vse kričeče barve. Okolica Šanghaja je ravna in pusta. Prepredena je z gosto in razsežno mrežo vodnih naprav, jarkov in kanalov, iz katerih se s pomočjo nekakšnih mlinov spušča voda na njive. V vročem poletju se ilovnata tla strdijo, jarki pa osušijo in prevlečejo z zelenkasto gnilobo.
V	mlakah je vse polno žab in nešteto mrčesa. Za Evropejca je ta pokrajina nekaj silno pustega in melanholičnega.
Kitajska je pa ogromna. Pusto ravnino izmenjajo masivna gorovja in tako postane tudi kitajska priroda raznolična enako prebivalstvu. Na severu in zapa-du, na mejah Mandžurije in na obronkih Himalaje so divje romantične gorske pokrajine. Pot v kitajske gore je nekaj
Kaj prauijo učenjaki in pisatelji o koncu sueta
Zelo zanimiva, pa medsebojno tudi diametralno različna, so izvajanja raznih veljakov na znanstvenem polju o koncu sveta. Oglejmo si nekatera!
Naš slavni rojak Srb Nikola Tesla je sledečega mnenja: Znana činjenica je, da obdajajo našo zemljo električni toki. Poskusi, ki so jih ugodno izvedli aero-navti, so pokazali, da so ti toki tako gosti, da bi mogli postati človeškemu življenju škodljivi, da celo usodni. Tesla meni, da se bo ta elektrika v kaki poznejši dobi pretvorila v goreče ognjene zublje in toplota, ki se bo pri tem razvila, bo tako silna, da se bodo v par sekundah zemlja in vsa njena živa bitja raztopila v nič.
Camlfle Flanimarion, veliki francoski astronom, je izračunal, da bo zadela zemljo usodna katastrofa v 25. stoletju, in sicer na ta način, da bo trčila ob neki komet. Velikost tozadevnega planeta je tako ogromna, da bi komet čisto mirno trčil ob mnogo večje svetovno telo, nego je naša zemlja, ne da bi sam pri tem utrpel kako znatnejšo škodo. Pretres, ki bi pri tem nastal, bi bil enak pretresu dveh ekspresnih vlakov, ki bi trčila drug ob drugega, če bi vozila s hitrostjo 865 milj na uro. Da tega ne bi vzdržalo nobeno živo bitje, je razumljivo.
Znani angleški fizik VVilliam Crookes prerokuje konec sveta za dobo bodočih trideset let. Tekom tega časa se bo število prebivalstva na zemlji podvojilo. Izračunal je, da bo to število rabilo mnogo več kruha, kakor ga bodo mogla dati vsa polja, četudi bo zadnji košček zemlje obdelan. Mogoče bi se pogin človeštva preprečil, če bi se dal kruh nadomestiti s kakim drugim vsakdanjim hra-nivom. Pa tudi svetovne vojne »blagodejno« vplivajo, da se število prebivalstva vse prehitro ne podvoji.
Angleški učenjak lord Kelvvln je pa mnenja, da bo svet zadela smrtna ura Po preteku 300 let; to pa zbog pomanjkanja kisika.
Romanopisec Grant Allen misli, da bo *enieljska skorja tekom 4 stoletij vsled Preobložitve postala tako težka, da je notranjščina zemlje ne bo mogla vzdržati. Posledica tega bo, da bo raztaljena ‘ava na onem mestu, kjer je skorja najtanjša, pridrla na dan, se počasi v °8romnih jezerih razlila po vsej zemelj-ski površini in zamorila vse življenje.
Skoraj prav tako grozna je prerokba Pisatelja H. G. Wellsa; po njegovi trdit-j1'1 se bo zemlja nekoč strdila v led. To pa !zvaja iz dokazanega dejstva, da mili-ioni ton vode vsako leto zmrznejo, do-tllr> Pa se poleti od te množine le neznaten količina zopet raztali. Od obeh zemeljskih polov bo ta proces zmrzovanja
posebnega, nima primera na svetu. Pri vsej svoji raznoličnosti pa ima kitajska pokrajina za nas nekaj nemega, velika in tuja je pred nami, kakor magična stena. Neprodirna in skrivnostna je, kakor smehljaj žoltega človeka. Ne vabi nas, kakor indijska džungla s čarobnim cvetjem, čudežev nam ne obeta, duše ne omili in ne razširi, kakor ruska stepa, ne vabi nas k počitku na svojih mehkih smaragdno-zelenih livadah. Če silimo v njo, se zapre pred nami s pravim zidom trdega in zvitega grmovja. V zgodnji pomladi in pozni jeseni so na Kitajskem čudovito čisti dnevi, zrak je tako prozoren, da se nam stvari v veliki daljavi zazdijo v prijemljivi bližini. Naenkrat pa nastopijo motni dnevi, ko se nam zdi, da gore kakor naslikane, visijo v zraku brez ozadja.
Kitajec gleda na skrivnostno naravo v največjem ravnodužju. Potovanja radi narave same ne pozna. Na majhnem koščku zemlje se rodi in umrje, kakor so se rodili in umrli davni pradedje brez zanimanja za širšo okolico. Ne pade mu na misel, da bi dal prirodi drugo lice. Sicer so pa tudi njegova bivališča takšna, kakoršna so bila pred tisoč leti. Na jugu so pokrajine, kjer so sprememba 'etnih časov komaj opazi. Narava je pred našimi očmi vso leto enakomerno zelena. Mirna je, ,si!no mirna, a ta mir ima nekaj utrujajočega.
napredoval tako. da bodo ledene pokrajine postajale od leta do leta večje, dokler ne bodo zagrnile cele zemlje in z njo tudi človeštva. Izračunal pa je Wells, kar nam bodi v tolažbo, da se bo omenjeni proces končal šele leta 750.000
Likvidacija Nansenoue koncesije u Rusiji
L. 1923. je na podlagi koncesijskih pogodb dobila Nansenova misija v Rusiji pravico ustanavljanja vzornih poljedel skih posestev. Po pogodbi bi morala mi sija v vsako posestvo investirati 10.000 funtov šterlingov ter oskrbeti tudi potrebna obratna sredstva. Misija je res ustanovila vzorna posestva v balašev skem in saratovskem okrožju in v Krivem Rogu, ni pa radi raznih težav mogla izpolnjevati vseh pogodbenih obvez nosti. Zlasti nabava obratnih sredstev je bila težavna. Vodstvo posestev je samo predlagalo likvidacijo. Pri likvidaciji je sovjetska vlada prevzela vse aktive in pasive vštevši obveznosti v inozemstvu. Nansenovi misiji so vrnili celo denarne vloge, kar sovjetski vladi po pogodbi ne bi bilo treba storiti. Ob likvidaciji se je vzdržala ruska vlada vsake kritike o delu in cilju Nansenove organizacije vzornih gospodarstev. Sovjetska vlada nasprotno visoko ceni Nanseiiovo delovanje in bodo tudi pod njeno upravo vsa posestva obdržala Nansenovo ime.
mikro5kopični pisalni stroj
2e v starih časih so bili umetniki, ki so sledili svojemu častihlepju s tem, da so skušali izdelovati razne umetnine v čim manjši velikosti. Ko so n. pr. v sta rih samostanih knjige še pisali z roko so razni umetniki tekmovali v pisanju čim manjših in drobnejših črk. Najnovejše na tem polju je pa v Angliji izdelan pisalni stroj, ki je malo večji od pesti. Ta stroj odgovarja v vseh podrobnostih navadnemu pisalnemu stroju, ima pa mi-kroskopično malo pisavo. Mikroskopi-čni stroj je izdelan po večini iz zlata kolesje je pa iz najrinejšega srebra in tanko kakor las. Valter Scottov roman »Ivanhoe« bi napisan s tem pisalnim strojem, ne zavzel več prostora kot 4 kvudratne centimetre. Ta stroj je višek tehnike, ima pa vrednost samo kot ku rioziteta. Za pisanjem s takim strojem je seveda potrebno tisočkratno povečal-no steklo.
Svojevrstna poštenost. -
— Vi torej reflektirale na mesto noč nega čuvaja? Ml li morete dokazati svojo poštenost?
— Kako pnk! Saj sem bil dvajset let kopališki mojster, pa se nisem niti enkrat kopal ,,,
Razglasiteu uojnega razporeda
Po naredbi komandanta dravske divizijske oblasti razglaša mestni magistrat mariborski sledeče:
Razglasitev letošnjega vojnega razporeda je določena na dan 29. aprila z začetkom ob 7. zjutraj, ter traja do 6. zvečer in sicer na travniku vojaškega vež-bališča na Teznu.
V	slučaju deževnega vremena se vrši razglasitev isti dan in ob istem času v telovadnici drž. realke v Krekovi ulici.
V	smislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice so vojni obvezniki vsi moški od rojstnega leta 1878. do 1906. neglede na to ali so bili vojaki ali ne.
Letošnje razglasitve vojnega razporeda se morajo udeležiti 1. vsi vojni obvezniki rojstnih letnikov 1878 do uklju-čno 1906; 2. vsi začasni invalidi; 3. vsi oni rezervni častniki bivše Avstro-Ogr-ske gori navedenih rojstnih let, ki še niso sprejeti v našo armado.
Ta razglasitev se nanaša samo na vojne obveznike gori navedenih rojstnih letnikov, ki so pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu.
Od tem dolžnosti so izvzeti:	1. rez.
častniki naše armade; 2. vsi duhovni; 3. vsi stalno nesposobni; 4. vsi stalni invalidi; 5. vsi težko bolni, kar bodo morali pozneje dokazati s zdravniškim iz-pričevalom; 6. zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati; 7. vsi vojni obvezniki, ki so v mesto Maribor pristojni, pa bivajo izven območja mestne občine, ker se bo tem dostavilo pismeno obvestilo.
K razglasitvi vojnega razporeda se imajo javiti tudi vsi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev, ne oziraje se na starost, a brez živine in vozil.
Vsak obveznik mora seboj prinesti vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino ali domovnico. Dajalci živine pa vojno-stočne liste.
Za one obveznike, ki so pristojni in bivajo v mestu, ki pa se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti razglasitve dne 29. aprila, ie določen dan na 6. maja ob istem času in na istem mestu.
Pripominja se, da bo mestni avtobus vozil, od 7. do 18. ure v Glavnega trga na vežbališče na Teznu in nazaj, kar bo obveznikom udeležbo znatno olajšalo in bodo lahko v najkrajšem času opravili svojo dolžnost ter se hitro vračali v mesto.
7letnica madžarskega režima
Te dni je preteklo sedem let, odkar je na Madžarskem grof Bethien ininistr ski predsednik. To je zlasti v povojni do bi rekordna doba za ministrskega predsednika. Nekaj posebnega so pa tudi Bethlenove vlade in sicer v slabem in najslabšem pogledu. Pred Bethlenom so imeli na Madžarskem tajne, zdaj imajo pa že sedem let javne volitve. Na kratko rečeno je rezultat Bethlenovega vladanja sledeči: Manj kruha, manj pravice, manj svobode, zato pa več stiske in obupa.
mmm
mm
Šport
Jugoslavija proti Avstriji in Rumuniji.
Sedaj je končnoveljavno gotovo, da igra jugoslovenska nogometna reprezentanca v nedeljo dne 6. majnika dve meddržavni tekmi, in sicer na Dunaju proti Avstriji, v Beogradu pa proti Rumuniji. Na Hohe Warte se nam predstavi sicer avstrijska B-garnitura, ker igra prvo moštvo istega dne proti Madžarski v Budimpešti, vendar bodo imeli Spličani, ki bodo predstavljali naš nogomet, kljub temu. težko stališče. Proti Rumunom nastopijo po večini beograjski igralci. Sredi prihodnjega tedna bo savezni kapetan definitivno sestavil obe moštvi. Tekmo Jugoslavija—Rumunija bo sodil Dunajčan g. Braun, za rezervo pride g. Ivančič iz Budimpešte.
Za prvo kolo kvalifikacijskih tekeni
za srednjeevropski pokal vlada v Zagrebu in Beogradu silen interes. V Zagrebu, kjer se sestaneta Jugoslavija in Gradjan-ski, so odpovedane vse ostale tekme na igrišču Gradjanskega. Iz Beograda pride velika množica navijačev, tako da bo imela igra podobo finala za državno prvenstvo. Hrvati pa pripravljajo svoje tra dicijonalne modre zastavice. Sodil bo g. Jelačič iz Osjeka. Komaj so pričeli s predprodajo vstopnic, so bili včeraj že vsi sedeži na tribuni razprodani. Rezultat te tekme pričakujejo Beograjčani in Zagrebčani tem težje, ker dobi zmagovalec tudi ves čisti dobiček, razen malenkostne vsote, ki pripade olimpijskemu fondu. — V Beogradu pa nastopi Hašk proti BSK, ki je nevarnejši kot Jugoslavija za Gradjanskega.
Rokopis pisan z nohtom
Afganistanski poslanik v Londonu je izročil te dni imenom svojega vladarja angleškemu kralju v dar nenavaden perzijski rokopis. Ta manuskript je bil napisan pred 200 leti. Papir je iz bambusovega trsja, kakršnega so uporabljali v starodavnih časih na vzhodu. Pisec je napisal 50 strani z nohtom kozalca svoje desne roke. Delal je na tem delu nič manj kot pet let in stvar naravnost mojstrski dovrši).
Žalostni spomini za afganistanskim kraljem.
■Po poročilih francoskih listov, je zapustil afganistanski kralj, ki potuje sedaj po raznih evropskih prcstolicab. za seboj zelo neprijetne spomine. V Parizu je ostal samo po raznih trgovinah nad tri milijone frankov na dolgu. Celo svojega računa v hotelu ni plačal. \Francoska vlada ima prijetno nalogo, da plačuje sedaj za kraljevskim gostom njegove dolgove.
Prispevajte za spomenik ICraliu Petru v Maribora
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Drevi važen sestanek v telovadnici.
• Načelnik.
Hazena.
V	nedeljo bo gostovala družina SK Ptuja, pri SK Muri v Murski Soboti. Kot je videti, se vse družine mariborskega okrožja resno pripravljajo na bližajoče se prvenstvene tekme.
Turki v Fragi.
Turška nogometna reprezentanca, ki jc igrala v Zagrebu in pjeteklo nedeljo v Aradu, je prispela te dni v Prago, kjer bo trenirala za olimpijado.
Sledovi prvih ljudi.
Iz Pekinga je odšla nedavno pod vodstvom prirodoslovea Audre\vsa večja ekspedicija, ki bo v puščavi, 300 milj severno od Pekinga, iskala sledove prvih ljudi. Andrcws je namreč prepričan, da bo sigurno našel tamkaj sledove prvih ljudi, ki so živeli tam pred tremi milijoni let. Ekspedicija obstoji iz 36 oseb.
Šoferska.
— Franjo, jaz nimam navade klicati svojih šoferjev s krstnim imenom. Kako je vaš priimek?
— Ljubček, gospodična ...
— Spustite avto, Franjo ...I
St ra tl \
MrHŠorsfc! V E č F P N 1 K JnTsa
V Mariboru, dne IV IV, 195S.
Hans Dominik:
Oblast treh
»Pa sem vendar vedno občutila angleško domoljubje. Vedno sem občutila«
—	tu je Diana stopila svojemu soprogu nasproti ... »da sem soproga lorda Maitlanda«.
»... kot Britanka si občutila?«
»Vedno, Horace!«
»In vendar si vneta za načrte oblasti?«
»Da!«
»Da, ... ali ne razumeš smisla te brzojavke?«
»Seveda razumem! To je vesela vest miru ... vesela vest, da je konec vojne.«
»Tako, tako, ... Drugega nič?«
»Kaj? Ali to ni dovolj? Ali ne zveni vse to kot božični evangelij?«
»Božična vest? ... Radostna vest?... Kdo naj vzame za veselo vest to, kar pomeni suženjstvo in hlapčevanje!«
»Horace ... Horace ... kaj govoriš?«
»Ali naj Ti brzojavko še enkrat vzbudim v spomin ... Ali naj Ti jo še enkrat preberem? ... Vojne je konec! Oblast zahteva pokorščino, nepokorščina se kaznuje! ... Ali Ti to kot Britanki dela veselje?«
To je zvenelo drugače, kot Dianino či-tanje. Kot udarci z bičem so žgale posamezne besede in od stavka do stavka se je stopnjevala grožnja v brutalnost. Pri vsaki besedi teh, treh lapidarnih stavkov je Diana nehote stopila za korak nazaj. Strme in breznadno je gledala soproga. Tudi lord Maitlandove poteze so izgubile svoj običajni mir. Drhtele so in rdečica razburjenosti in jeze je oblivala njegov obraz.
Kako je Diana z Jano proslavljala to sporočilo in kako zveni sedaj! Mrzlica je stresla Diano. Z rokami si je pokrila oči. Ali Se je tako motila?
Soproga sta si stala nemo nasproti. Počasi je Diana zopet povesila roke in ... kaj je bilo to? ... Ali se ni zmotila? Ali ni bilo nekaj triumfa v njegovih' očeh? ... Ne! Sporočilo Erika Truvvora zveni napačno iz ust njenega sopro-ra. Drugače je treba to čitati, tako. kakor sta čitali Diana in Jana.
»Horace... ali se ne moreš osvoboditi enega imena? ... Ne moreš ločiti moža od njegovega dela?«
Lord Horace je kazal zopet, mir angleškega aristokrata. Na njegovem obrazu ni bilo sledu in nobene črtica ni izdala, kako ga je razvnel ta razgovor in kako ga je že samo ime Erika Truvvora vznemirjalo.
»Moje srce je dovolj hladno, da 'oči ime od dela.«
Mirno, hladno, pri tem pa nekako trudno je izrekel te besede. Opazoval je pa ostro ter videl, kako so te besede Diano zadele. Videl je, kako je stisnila roko na srce, kakor bi hotela vdušiti globoko bolečino. Videl je, kako se je molče obrnila k oknu, sam je pa ostal nepremično na svojem mestu. Ali je mogoče, da so njegove besede tako zadele njeno srce, da ji je on nadvse ... oni drugi pa samo težka prikazen?
Sililo ga je, da bi pohitel k njej. Le s težavo je zadržal ime Diana. Po kratkem težkem boju se je pa popolnoma premagal in umiril.
»Bodočnost bo kazala, kdo ima prav. Želim ... želim iz srca, da bi imela Ti prav ...«
Ko se je Diana obrnila, je lord Mait-land že zapustil dvorano.
Diana je bila sama. Obraz ji je bil spačen od bolečin, postaran. Srepo je strmela na prostor, kjer je malo or e j stal lord Horace. Komaj slišno ie izpustila: »Erik Truvvor ... Erik ... Truvvor!«
Malik! Ali pada? ... Kje je resnica?
... Jokaje je omahnila na preprogo.
* * *
Dolgi, šest mesecev trajajoči polarski dan se je nagibal li koncu. Tesno nad horicontom je risalo solnce svoj štiriindvajseturni krog. Vedno bolj se je bližalo mestu, kjer se stikata ledeno polje in nebo. Škripajoči mraz je naznanjal polarno noč.
Erik Truvvor je stopil iz gore. S težko palico v desnici je stopal navzgor po ledenih stopnicah, dokler ni dosegel nai-viSjega mesta. Tu je lani solnee s toplimi žarki objemalo ledeno goro ter spremenilo njegovo obliko. Mot'ro-zel.nk:isti ledeni masiv se ie spremenil v stolu podobno obliko, spominjajočo na km’jev-ski prestol iz gotske dobe.
Obstal je in gledal stolu podoben vrh.
»Kaj je to? ... Sedež! ... Prestol! ... moj prestol?!«
Z nekako vladarsko kretnjo je sedel s težko palico, kakor žezlom ob desni strani. Tako je sedel obžarjen od solnca, podoben kipu. Sedel je in tnislil.
Skokoma so se menjavale njegove misli in križale.
V votlini ledene gore zraven pisainika brezžičnega aparata je pa stal Atma. Indijec je videl med prsti papirnati trak do zadnje brzojavke oblasti, katero so tudi tu napisali aparati.
Ali je prepad že tolik, da ima Prik Tru\vor sam svoje misli in skrivnosti?
Z rastečo skrbjo je Atma zasledoval prijateljevo spremembo. Kaj še pride, kaj bo konec? Kaj je zapisano v knjigi isode o Eriku Truworu?
Atma je naglo zapustil votlino. Stal je na ledenih tleh ter gledal naokrog. Proti temnordečemu večernemu nebu so se dvigale gigantske oblike ledenega prestola. Kakor temno silhueto je videl Erikovo postavo. Žezlo ob strani, pogled v daljavo.
Tako silna je bila ta slika, da je Atmo omamila in začarala njegove misli.
Ali se je motil? Dviga li usoda tega moža nad vsemi smrtniki? Ali mu je usojena oblast sveta, popolna oblast nad življenjem in smrtjo?
V ledeni samoti je potekal čas. dokler ni zginil čar in dokler Atma poleg prikazni ni zagledal bistva.
Erik Truvvor je sedel tam gori ter nepremično strmel v žarečo solnce. Tiho in presekano so padale njegove besede:
»Pod mojimi nogami leži svet! Ka.i sem? ... Kaj sem?! Sem vladar? ... Da ... da! Vladar sem. Oblast imam, da jih prisilim! ... Prisilim ... prisilim k dobremu. Dober in pravičen vladar hočem biti. Če se bodo pa upirali ... upirali ... kdo se mi upa upreti? Nobeden umriočih! ... Na zemlji nihče ... nihče! ...Silvester... Atma? . . . Tudi ta dva ne ... Ha! ... Eden gotovo ne. Usoda ga ie vze'a. ko ie svoje dokončal ... Oni drugi ... Atma? ... Atma! ... Atma! ... Ali ni Cezar pade! od Brutove roke?.., Atma! ... Ti prihajaš ... sem Te klical « ► .«
Napol dvignjen in nagnjen naprej ic zrl v Atmo, ki je počasi prihajal navzgor. Močnejše se je roka oprijela težke palice.
»Čuvaj se, Atma!«
Omahnil je zopet na svoj sedež. V' njegovih očeh je pa prežalo.
Atma je stal tik njega. Gledal ga je a vso močjo svojih silnih oči ter vido!, kako je Erik Truvvor hladno in tuje strmel mimo njega.
»Erik Truvvor! Ali ne vidiš svojega prijatelja?«
Erik Truvvor je malo krenil z glavo tei ošinil Indijca s kratkim, hladnim pogledom.
»Kaj hočeš?« Tuje in prazno je zve* nelo to vprašanje.
»Ali tako vprašaš prijatelja?«
Erik Truvvor je namršil obrvi. »Prijatelj ...?«
Zvok te besede je zadel Indijčevo srce.
»Erik ... zdrami se ... kaj hočeš storiti? ... Misli na Pankong Tzoa, na prerokovanje, na prstane! ... Trije so bili!«
»Kaj mi še pomeni Pankong Tzo?
In trije prstani ...«
»Si Silvestra tudi pozabil?«
»Silvester? ... Silvester ... ie svoje dokončal ... Njegov čas je potekel . « Erik Truvvor je udaril s svojo te/ko palico ob led. »Sedaj gre za važneiše stvari!«
»In sedaj tudi prijatelja Soma ne potrebuješ? ... Rajši bi bil pri Silvestru v ledenem grobu, kakor preživlial to uro ... Gre za Večje stvari, praviš ... Misli na besede Tsongkape: Lažje je dovršili velike stvari kakor pa dobre ... Vem, na kaj misliš. Tvoje misli niso svete. Povem Ti pa, da delo dovršeno in zgrajeno na sili, nima obstanka. Čuvaj se pred osveto usode! ... Pomisli, da si urodino orodje.«
Dalje prihodmič
ii i itg^^BaagaHitaagajta-:	1
Komisijsko zalogo
zastopstva z ali brez	nrovra-ie
trgovec z lokalom na najprometnejši točki mesta Maribor. Eventl. lokal deloma orepusti proti udeležitvi. Dopise prhati ’a upravo lista pod »Komisijska za',’~o".
8%
Urno likarico
sprejme takoj E Verdnik, Maribor, Aleksandrova c. 55.	S/2
Uslužbenki
davek
s komentarjem tin. svetnika J.Mosetizh-a se dobi v knjgarni
Tiskovne zadr., Maribor
Aleksandrova 13
Cena izvoda je 18 Din
ANGLEŠKI 55* bSTRJttf&il
plinski mm
rnmmm
prvovrstne kakovosti oddaja na drobno in na vagone najceneje	770
MESTNA PLINARNA
/
se vrste s »šle
od 28 Din na&rej
dobite edino !e ori
1 TRPINU
Maribor, Glavni trs 17.
ANTON NOVAČAN
ClUfKA KRONiKA
dramatski mozaik v treh delih prvi del
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40*— v platno vezana Din 48-—
Dobi se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 13
*r *"	.
Nalbollše su'*no za *»!ašie
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor,
Aleksandrova cesta itev. 13
IZiEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta itev. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Pran BroiovlivMniu,
Stanko Detela ^Mariboru.