Leto LXXIIL, it, tla 1«. aprila 1040 Cena Olo SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne IzvzemJi nedelje m prasnlke. — Tnein in do 80 pet* vrst a Din X do 100 vrst a Din 2.90. od 100 do 300 vrst a Din a večji maeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — > Slovanski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din IX—, za hP—stw> Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UKEDNHTVO Df UPBATNttTVO LJUBLJANA, Kmafljeva nOea št. i 21-22, «1-23, 31-24, 31-29 M 31-2« Fodrulnioe: MARIBOR. OraJsU trg It. T — NOVO MESTO, ljubljanska______. telefon ftt. 26 — CISL*nc, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 65t pudiuliuca uprave: Kocenova uL X telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Hkvnskov trg a.--Postna htsnllnls. v Ljubljani šfL 10.361. Uelika pomorska bitka ob Horueski Razvija se na 400 milj dolgi črti — Po nekaterih vesteh je bilo potopljenih že pet nemških bojnih ladij, med njimi tudi „Gnei senau" s 26.000 tonami ~ Veliki letalski napadi na vojne ladje PARIZ, 10. apr. L Vsi današnji londonski Jutranjiki prinašalo pod ogromnimi naslovi vesti o veliki pomor' skš Mtki med zavezniškim in nemškim brodovjem, tu se razvija na 400 mil) dolgi progi. „Datty Express" javlja, da je včeraj krenilo na pomoč Norveški ie bOO zavezniških letal. Po še nepotrjenih vesteh je bilo že potopljenih 5 nemških vojnih ladij, med temi bojna ladja „Gneft-senau", Iti so jo potopile norveške obalne baterije. Po nepotrjenih vesteh je bil potopljen tudi nemški prelio* mornik „Bremen"9 ki je prevažal čete na Norveško. „Daily MaU" poroča, da so se francoska in angleška letala zapletla v srdite borbe z nemškimi letali. V teh b&jih so sodelovala tudi norveška letala. Stockkolmski dopisnik „Daily Expressa" javlja, da so štiri nemške križarke blokirane in da ne bodo mogle uiti* angleškemu brodovju. LONDON, 10. apr. s, (Retiter.) Letalsko ministrstvo je ohjavilo zjutraj komunike, ki pravi, da so angleški bombniki s noči izvršili celo vrsto bombnih napadov na nemške križarke, zasidrane v Bergenskem fjordu. Nar padi so bili izvršeni kljub močnemu ognju protiletalskih topov z nemških vojnah ladij. Ena izmed križark je bila zadeta in resno poškodovana. Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča. Aagleška ađmiraliteta je ponoči objavila demanti nemškega uradnega poročila, da so nemška letala pri napadu na angleško vojno brodovje zapadno od Bergena težje poškodovala dve angleški oklopnict in dve kri' žarki. Angleška admiraliteta ugotavlja, da sta pri nor padu utrpeli samo dve angleški križarki neznatne poškodbe o* drobcev bomb. Druge ladje spteh niso bile zadete. Nemško vojno poročilo BERLIN, 10. aprila, i. Vrhovno nemško poveljni-Štvo je davi objavilo naslednje poročilo: Na Norveškem so vse vojaško važne is strateške točke v naši posesti, tako Nar vi k, Tronthejm, Bergen, Krist i a n-sund, Oslo itd. Povsod, kjer je bil močnejši odpor, so ga nemške čete kmalu strle. Večina obrežnih baterij, name-njt-nin za obrambo norveške obale je v naših rokah in bodo izvrstno služile za borbo proti nasprotniku. Angleško in francosko brodovje je bilo včeraj napadeno od naših letalcev in je imelo močne izgube. Dve veliki bojni ladji sta bili zadeti od bomb, prav tako dve težki križarki, ki sta bili občutno poškodovani. Na Danskem in Norveškem vlada mir. Dodatno poročilo vojne komande navaja, da so nemški letalci že včeraj popoldne pričeli živahno akcijo z danskih in norveških letališč. V severnih norveških vodah so odkrili več angleških bojni hladij, rušilcev in torpedovk, ki so jih napadli z bombami. Tri bojne ladje so bile zadete, dve križarke pa težko poškodovane. Ena križarka gori na odprtem morju, ena ladja pa se je močno nagnila. Na morju se vidijo velike plasti olja. Norveški narod bo branil svojo neodvisnost Norveški parlament za odpor proti vpadu HELSINKI, 10. apr. s. (Reuter). Finska vlada je včeraj dala svoje radijske postaje na razpolago norveški vladi. Finske postaje so nato oddajale v nor-veščini navodila za evakuacijo civilnega prebivalstva v Oslu in za zaščito pred letalskimi napadi. Davi so javile finske postaje, da so je včeraj sestal v mestu Elbero pri Ha-maru norveški parlament. Norveški ministrski predsednik je podal pred parlamentom izjavo, da se bo Norveška z vsemi silami uprla nemški vojski. Norveški parlament je izjavo ministrskega predsednika soglasno odobril. Izjava norveškega poslanika v Londonu London, 10. aprila, br. Norveški poslanik je sprejel snoči inozemske novinarje ter jim izjavil, da gleda norveška vlada s polnim zaupanjem v borbo, ki Je Mla vsiljena miroljubnemu norveškemu narodu. Norveški narod je pripravljen za cenonaj-večjih žrtev braniti svojo neodvisnost In ne bo odnehal, dokler ne bo vzpostavljena Integralnost njegovega ozemlja. Norveška vlada, ki se je preselila s kraljevskim dvo- 1 rom in vsem diplomatskim zborom v Ha-mar, je Izvršila vse ukrepe za vojaško obrambo norveške neodvisnosti. Norveški poslanik pri Halifaxu LONDON, 10. aprila. (Reuter). Razgovori, ki jih je imel angleški zunanji minister lord Halifaoc z norveškim poslanikom pri angleški vladi Colbanom so trajali tr četrt ure ter zatrjujejo v angleških političnih krogih, da je dobil norveški poslanik od angleškega zunanjega ministra zagotovilo, da bo Anglija nudila Norveški vso svojo pomoč. LONDON, It. apr. j. (Havas) Norveško poslaništvo v Londonu izjavlja, da so vesti o zasedbi Norveške po nemški vojski zelo pretirane ter da so doslej nemške čete zasedle le posamezne točke ležeče večinoma ob jugozapadni norveški obali. Kolikor je znano norveškemu poslaništvu v Londonu iz povsem verodostojnih virov, je položaj doslej naslednji: Nemške čete so zasedle Trondheim. Dve nemški vojni ladij sta zasidrani pred tem mestom, docim se je neka tretja nemška vojna ladja vsidrala v bergenski lukl Lahko se smatra, da je sedaj tudi Det gen v nemških rokah. Nadalje so Nemci izkrcali čete v lukl Vallo v Oslof jordu, kjer se nahajajo veliki tanki za shranjevanje petroleja. Nadalje so nemške čete okupirale tudi mesta Oeresund in Porsgrund v južni Norveški. Halifaacovo sporočilo Norvežanom London, 10. aprila, s. (Reuter). Snoči ob 18.30 je začel angleški radio oddajati redna poročila tudi v norveščini. V prvi oddaji j p bila preči tana poslanica zunanjega ministra lorda Halifaxa norveškemu narodu. Lord Halifax izjavlja, da ga veseli, ker ima priliko sporočiti norveškemu narodu in vlad; Izraze toplih simpatij in bodritve v borbi, ki jo je brez obotavljanja in pogumno sprejel proti nemškemu napadu. Anglija globoko spoštuje Norveško, ki je sprejela izziv k borbi za svojo svobodo. Odslej se bosta Anglija in Norveška borili ramo ob rami. dokler ne bosta skupno izvojevali zmagi Kako so Oslo zasedli Nemci New Tork, 10. aprila, br. Radijske postaje v Ameriki poročajo: V Oslu je bil snoči mir. Nikjer se ne opaža kak odpor proti nemškim okupacijskim oblastem. Nad mestom še vedno krožijo nemška letala, ki pa so bržkone le na straznih poletih. Snoči je dospel v oslsko luko hudo poškodovan nemški ru-Silec, ki se je vsidral v bližini pomola. O zasedbi Osla so se zvedele naslednje podrobnosti: Okrog 15. popoldne Je priplula v loko nemška vojna ladja, ki je pričela takoj Iskrcavati nemške čete. Nad mestom so medtem letala absolvirala že več spapodov z norveškimi letali. Pri bombardiranju mesta je bilo poškodovanih okrog 30 hiš. Kmalu po 16. so se mestne vojaške oblasti končno Nemcem predale. Medtem sta dvor in vlada mesto že zapustila. Ko se je nemško vojaštvo izkrcavalo v loki, so mesto na severu ZAponraJi norveški politiki In parlamentarci. Evakuacija mesta je bila medtem Že v polnem teku. Iz Osla se je odselilo že nad 20.000 ljudi, ki so se odpeljali z vlaki, motornimi vozili ali pa so kako drugače bezali proti severu. S prve nemške vojne ladje se je v Oslu Izkrcalo 300 do 400 nemških vojakov. Oboroženi so bili s strojnicami in s seboj so pripeljali tudi konje in nekaj motornih vozil z lahkimi topovi. Pozneje so se z drugo transportno ladjo pripeljali še večji kontingenti nemške vojske. Spopadi nemškega vojaštva z Norvežani STOCKHOLM. 10. apr. s. (Reuter in Ass. Press). Potrjujejo, da so Nemci vče- raj zjutraj zasedli Narvik. Zgodaj zjutraj sta priplula v luko sredi snežnega viharja dva nemška rušilca ter takoj pričela streljati s topovi. Po pomoti je bila med prvimi zadeta nemška trgovinska ladja, ki je bila zasidrana v luki. Nato je prišlo do borbe z norveškimi topničarkami. Dve norveški patrolni ladji sta bili pri tem potopljeni. Mnogo članov posadke je bilo ubitih ali pa so utonili. Ko je bil odpor zlomljen, so Nemci izkrcali na obali vojaštvo. Ves boj je trajal samo 25 minut. Norveško prestolnico Oslo je zasedlo samo 2000 nemških vojakov. Nemške vojne ladje so vojaštvo izkrcale najprej v Oslo-fjordu 35 milj južno od mesta, nakar so vojaki prodirali dalje po kopnem. Pred mestom Je prišlo do nekaj spopadov. Zasedba pa se je izvršila brez incidentov. Ko so nemški vojaki vkorakali v mesto, so ljudje molče stali na ulicah in opazovali nemško vojsko. Pred zasedbo je več nemških letal trikrat bombardiralo enega izmed kolodvorov v Oslo. šest nemških bombnikov pa je napadlo norveško vojaško letališče nekoliko severno od Osla in ga popolnoma uničilo. Dve norveški vladi STOCKHOLM, 10. apr. s. (Ass. Press). Predsednik od Nemcev postavljene nove norveške vlade, major Ouisling, je imel snoči govor po radiu, v katerem je izjavil, da je norveška vlada v Ham aru odstopila. Ta trditev se ne zdi verjetna in ni potrjena, pač pa se je včeraj res nekaj ministrov legalne norveške vlade zopet vrnilo V Oslo, Predsednik nacionalne vlade Quisling je bil 1. 1933 norveški vojni minister. Vojaški položaj Norveške v francoski luči Gre za operacije velikega sbseg^ Pari«. 10. aprila, j. (Havas). VojaSki so-trudnik agencije Havas objavlja, naslednje pripombe k nemškemu vpadu na Dansko in Norveško: Novi nemški oboroženi udar v severni Evropi se kaže kot podjetje, ki je bilo že davno skrbno pripravljeno. Na podlagi doslej prispelih informacij je za soda j še zelo težko pregledati položaj z vojaškega vidika, predvsem pa ustvariti sliko o resnični moči izkrcane nemške voj3ke, ki je zasedla več točk jugozapadne norveške obale. Lahko se reče. da gre za vojaško operacijo %-elikcga obsega, ki sc je izvršila v dveh taktih. Najprej so se izkrcale nemške Čete no zapadni obr.li ter se polasti!** glavnih pristanišč Efrersiinda, Bergena, Trond-hjema In morda Narvika z namenom, da onemogočijo vsak dohod ojacenj z morske strani. Na drugi strani si bodo nemške četo sednj, ko so «i z&jaKfoSBe varnost po-morrke pori v Baltiku s kapitulacijo Pan-ske in zasedbo malega polotoka Jtit?anda prizadevale z Baltika prodreti proti osredju Švedske ter jo okupirati. Tako se na severu Evrope odpira novo bojno polje, ki ima posebno z vojaških vidikov nekaj prav značilnih posebnosti. V prvi vrsti je treba podčrtati geografsko razsežnost novega bojiSča, saj je razdalja med najskrajnejšo severno točko Norveške in njeno najbolj južno točko nad 1500 km. Ves ta teren pa je izredno redko naseljen in živi na njem manj kot 3 milijone prebivalstva. Norveška dežela je zelo gorata ter močno gozdnata, razen torra pa Mino močno v prečni smeri razse*ana od hudournikov in jezer. Odstotek zemlje, ki je primerna za poljedelstvo, je relativno majhen. V splošnem je položaj tak, da predstavlja velike zapreke za razvitje velikih moderno opremljenih vojaških enot. Pomisliti je treba, da je na vsem ogromnem ozemlju le kakili 35.000 km potov ter samo nekaj nad 1000 km normalno-tirnih želez- niških prog-. Vsa ta pota imajo zelo mnogo umetnih zgradb kakor mostov in nasipov, ki jih je v kritičnem primeru prav lahko porušiti. Zavezniška vojska na pati na Norveško Pariz, 10. aprila, br. V vojaških krogih se je rvedelo, da so veliki kontingenti francoske in britanske vojske že na poti na Norveško. Transporte spremljajo angleške vojne ladje in nad njimi kroži neprestano okrog 50 eekadrll vojnih letal. 708 zavezniških letal na Norveškem N e w Tork, 10. aprila, br. Tukajšnje radijske postaje so tik pred polnočjo razširile vesti, da je 600 do 700 zavezniških letal na poti na Norveško. Vest o tem doslej službeno ie ni bila potrjena. LONDON, 10. aprila, s. (Reuter). O pomorski bitki, ki se razvija ob zapadni norveški obali, ni izdala angleška admiraliteta še vedno nobenih podatkov. Slej ko prej poudarjajo v angleških uradnih krogih, da bo uradno poročilo o bitki izdano šele, ko bo bitka konča- Angleška blokada na. London, 10. aprila, br. (Reuter). strstvo sa gospodarsko vojno je odredilo, da morajo angleške vojne ladje ustaviti na Severnem morju vsako ladjo, ki bi skušala, zapluti v Skagerak In kreniti v katerokoli državo ob Vzhodnem morju. Ladje se morajo takoj odvesti v najbližje zavezniške tuke. Potopljen nemški parnik LONDON, 10. apr. s. (Reuter). Angleška podmornica je včeraj popoldne v Skage-raku torpedirala nemški parnik »Amasis« (7000 ton), ki je vozil premog iz Stotina v Oslo. Posadko so rešili na švedsko obalo v Lvsckil. Ustvarjena možnost direktne borbe LONDON, 10. apr. s. (Havas). V dobro poučenih političnih krogih mislijo, da je včerajšnji zavezniški vrhovni vojni svet razpravljal razen o ukrepih v zvezi z nemško zasedbo Norveške in Danske tudi z varnostnimi ukrepi za primer nemškega napada na Belgijo in Nizozemsko. Sicer v angleških parlamentarnih krogih ne dvomijo, da je vrhovno poveljni-štvo zavezniške vojske in mornarice že podvzelo vse potrebne ukrepe, da preokrene položaj na Norveškem v korist zaveznikov. Anglija in Francija morata vsekakor zasigurati atlantske obale Norveške, katerih kontrola je za njuno varnost bistvenega pomena. Splošno razpoloženje v angleških parlamentarnih krogih je bilo snoči optimistično. Poudarjali so, da je res sicer Nemčija za trenutek dosegla nekaj uspeha, da pa je obenem razširila polje operacij ter komunikacij ter na ta način prevzela nase veliko odgovornost, ker je v gotovem pogledu razširila fronto. To pomeni obenem, da je sedaj med vojujočima se strankama končno vzpostavljena možnost direktne borbe, ki sta se ji doslej nemška in sovjetska politika skušali izogniti. V ostalem v angleških krogih dvomijo, da bi Sovjetska Rusija poskusila novi položaj v Skandinaviji kakorkoli izrabiti v svojo korist. LONDON, 10. apr. s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi soglasno ugotavljajo, da nobeden izmed dosedanjih nemških napadov ni bil manj upravičen kakor včerajšnji na Dansko in Norveško. Obenem izražajo tudi mnenje, da nemška zasedba Danske in Norveške ni bil pameten ukrep. »Daily Heraldc poudarja miroljubnost, naprednost in kulturnost norveškega naroda, ki je služil v tem pogledu doslej prav kot vzor drugim. »Times« opozarja, da so res sedaj Angliji odrezane dobave, zlasti dovoz živil iz Danske, toda obenem odslej tudi Danska ne bo več prejemala krme za živino, ki je doslej prihajala po morski poti in ki jo nujno rabi. Prav tako ugotavlja list, da je odslej ves promet med Anglijo in Francijo ter Baltikom in Švedsko popolnoma zaprt. Na drugi strani imata odslej zavezniški vojni mornarici mnogo ve* prilik za akcijo, ki sta jih doslej zaman iskali. »Daily Telegraph« pravi, da Nemčija z ustanovitvijo nove fronte na severu lahko zelo malo pridobi, pa zelo mnogo izgubi. Pomen nemških operacij na severa Berlin, 10 aprila, o. Na merodajnih nemških mestih ugotavljajo, da je Nemčija dosegla z zavzetjem Danske velik strateški in gospodarski uspeh. Gospodarski uspeh je v tem, da bo morala Danska odslej dobavljati Nemčiji življenjske potrebščine, M jih je doslej dobavljala Angliji. V strateškem pogledu je nemški uspeh ta, da je po okupaciji Danske premaknila Nemčija svoje meje daleč na sever. Razen tega je ■ tem razširila možnost svojih letalskih akcij, ker so morali doslej nemški bombniki leteti 1000 km daleč do Anglije, doČim se Je sedaj zračna črta zmanjšala na 4M km, ki jo morejo prelete« v eni ari. Nizozemska čaka HAAG, 10. aprila, br. V tukajšnjih krogih je okupacija Danske in norveške obale zbudile silno pozornost. Nizozemska je zainteresirana neposredno na položaju ob Skageraku. Razvoj dogodkov je tudi za njeno obrambo ogromnega pomena. Do snoči niso bili odrejeni ni kaki izjemni vojaški ukrepi, razen vpoklica vojaških dopustnikov. Nizozemska vlada razpolaga s sijajnimi informacijskim sistemom in ji je zato mogoče vsak trenutek pod vzeti primerne ukrepe. CTJRIH, lf. aprila, Beograd 10.—, Pariz 8.755, London 15.45, New York 446.—, Bruselj 75.90, Milan 22.52, Amsterdam 230.725, Berlin 178.75, Stockholm —.—, Oslo —.—, Kodanj —, Sofija 5.50, Bukarešta Strem 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 10. aprila lft*ft ---- --- ---- Švedska se ko branila Nočna tef« iveMe Vlade — Vaoklid VojaUl •bve*atk#V ■ i i ■ 9JOCKMOLM, 10. aprila, bi. Svečka vlada se je snoči ob 21. znova sestala. Še med sejo so se razširile vesti, da s« je pričela ▼ Švedski vendarle splošna mobilizacija, čeprav jih je švedska službena agencija V popoldanskih urah demantirala. Splo&fla mobilizacija pa ni bila javno proglašena, marveč še vojni Obvezniki \ p oklic a je j o po posebnih slih. Še pred sejo vlade je bil nemški poslanik vteraj že drugič v zunanjem ministrstvu STOCKHOLM. 19. apr. s. (Reuter). Nemški poslanik je včeraj popoldne ppsetfl švedskega zunanjega "minfstra Guntherja ter imel z njim daljši razgovor. Razširile so se govorice, da je zahteval poslanik jams! ria Švedska ne bo napadla F^m-čije ter da naj zato pristane na nemški protektorat. Vest se je pozneje izkazala kot pretirana. Takoj po konferenci zunr jega ministra j z nemškim poslanikom je imela švedska vlada sejo. Zvečer pa sta se sestali obe švedski zbornici k tajni seji. Seja je tra- jala dve uri. Ministrski predsednik Hans-son je poročal o nemški zahtevi, naj ostane Švedska strogo nevtralna ob priliki zasedbe Danske in Norveške. M-rtlsirski predsednik |e sporočil, da je Sredsha vlada odgovorili nemški vladi, da namerava ostati Strogo nevtralna, da pa si pridržuje pravico podtžeti vse ukrepe za obrambo s vole nevtralnosti. Nemško uradno poročilo objavlja to izjavo, v. nekolika drugačni obliki Omenja namreč samo, da se je Švedska navezala, (Ta ne bo podvzeja nobenega koraka proti Nemčiji, ne pove pa, dč". ?! ie ^idržala pravicč podvžeti varnostne ukrepa. Švedski radio je snoć: Tnikal prejšnja pijtfočila. da je »vedsko v -jda odredila splošno mobrv.acijo. Rečeno je bilo, da je Švedska >b koncu tedna podvzela samo nekaj več lih varnostnih ukrepov. Švedska rad\i?ka postaja Motala davi ni daiala svojih običainih poročil za Ameriko. Tudi snoči ob 21. švedski radio ni da-jšR poročil. Švedske ladje, ki so v ameriških in ir--kih lukah. so dobile nalog, naj iih ne zapuste. disce sveta. Kodunj, 10. aprila, s. < Am.s. Pi'esSl).. Po uradnih nemakih poročilih so razvija živ- ljenje v K odan j u normalna. Radijska postaja deluje nemoteno, listi pa so izšli v običajni obliki. Danski odpor m lavfiiillko ofenzivo? Zavezniška pomoč za seda] samo Norveški, vojne operacije pa bodo bržkone prenesene na Dansko London. 10. aprila, br. V londonskih političnih krogih, ki so v dobrih odnošajih z angleško vlado zatrjujejo, da je bilo na seji Vrhovnega vojnega sveta govora tudi o trm. ali naj se vojua pomoč Francije in Anglije da tudi Danski. S&aračb nejasnosti kakor Je prišlo d« tako nagle okupacije E>an«;k<* in kal;o vlo;'o je igrala danska vlada, j" bilo sklenjeno, da priskočita zapadni velesili ra sedaj s svojo vojaško pomočjo na pniuoć samo Nor- eSki, po zatrjevanju londonskih političnih krofov pa ni iv.klju-Čeno, da !><*lo prenesene vojne operacije oho roženih sil zapadnih zaveznic tiidi na dansko ozemlje, morje hi nebo, če se ba po-kn/.;il(i, da je bila Danska pregažena brez možnosti odpora, aH pa, če naj bi služilo njeno ozemlje za operaciji* nemških vojnih sil proti Franciji in AnjrHji. London. 9. aprila, br. {Reuter). Po «w*ji Eavezui8bt$a vrhovnega vojnega sveta se jf» min. pr«»d«e (JŠ vč< poeetil ftfigleško ŽUbahjS miniStftftvb. vVAStttftGToM, 10. apr. s. (Ajm. r*re«s). Tukajšnji danski poslanik je podal šhoči ižjavd, V kateri pfSvi. da pod ndbenim |>o-lojera fle bo prejemal nikakih navodil od flemfike vlade. v Ameriki Pmteftfta zborovanja V NeW Yo*fcu — Ugotovitve severnoameriškega ttsfca MW Y031L It. apr. br. Vsa ameriška javnost matri z največjim zanimanjem razvoj dogodkov na evropskem severu. V Nev/ "Vorku je bilo sftoči več zborovanj, na katerih so govorniki protestirali proti najnovejši neriuki vojni akciji na Dan-sken: in Nrrveškem. »New York Times« objavlja oster članek, v katerem označuje postopanje Nemčija za nov zločin, ki ga nikoli ne bo mogoče pozabiti. AngleSke mine ob norveški obaa so pomenile prekršitev norveške suverenosti, toda ta prekršitev je bila le tehničnega značaja in razlika med njo ter nemškim postopanjem je ogromna. Zapadni zaveaniki so izvršili svoje ukrepe, da bi branili načela, ki bi jih mali narodi sami najrajši branili, ki pa jih zaradi nemške premoči na utegnejo. Zasedba danskega in norveškega ozemlja pomeni najhujšo prekršitev norveške suverenosti. Političnih posledic tega nemškega dejanja za sedaj še ni mogoče oceniti. *Ne\v York Herald Tribune« primerja današnjo nemško vojno akcijo z nemškim vpadom L 1914. v Belgiji. Dokler dogodki teh dni ne bodo povsem pojasnjeni, ne bo I mogoče izreči končne sodbe o njih. Vse- j kakor pa je bil pojav nemške vojaške transportne ladje »Rio de Janeiro« v bli- j zini Kristijansanda v ponedeljek popoldne zeJo značilen, ker je morala z vojaškim j transportom zapustiti najbližjo nemško luko, še preden so angleške vojne ladje j pričele polagali mine v norveških vodah, j »New York Post« naglasa, da j? usoda male nezaščitene in neoborožene Danske ! si^no presenetila vso Ameriko. Nihče ni j mogel najti niti najmanjšega razloga, za- [ radi katerega bi se mogla Nemčija z Danske strani čutiti ogrožena in zato upravičeno za svoj današnji korak- Na Dansko bo treba, ko se po tej strašni vojni sklepal mir, misliti najmanj v toliki meri kakor na Češko in Poljsko. Washington, 10. aprila, s. (Ass. Press). Predsednik Roo«s«'velt je podpisal proklamacijo, s katero bo veljavnost ameriškega nevtralnostnega zakona razširjena na Norveško.. Ameriške simpatije nm skandinavski strani Nevg York, 10. aprila, br. Ys« ameriika javnost je pocl vtisom okupacij«* Danske in nemških vojnih operacij proti N"orveški. Kakor znano, so skandinavske države že od nekdaj uživale največjo simpatijo Zedi- n|enlh držav In je zaradi tega razumljivo, da je 'naletela nemška akcija v tisku in javnosti Zociinjonih držav na vse prej, kakor prijazen sprejem. AmeriSki listi so soglasni v tem, da bi Mio v Interesu civilizacije in človeštva^ ee bi ostala grenka časa voj-nfti prelzkuSenJ prihranjena ^Skandlnaveem, k! so povezani s toHklin! intimnimi zvezami z ameriškim narodom. švicarski komentar]! Curih, 10. aprila br. »Neue Ziircher Zei-.ung« označuje nemški protiudarec kot avod v nove akcije vojaškega ekspaaziv- neg"a značaja, katerih končnega rezultata še oddaleč ni mogoče napovedati- Pod pretvezo preventivne intervencije proti zavezniškim naklepom so nemške vojne sile okupirale Dansko in norveško obalo. I^emčija si je pridobila v borbi proti zapadnima silama nova oporišča za operacije. Zavezniki so bili zaradi velikopotezne in z bliskovito naglico izvršene akcije presenečeni. Vsekakor bi morali pričakovati nemški protiudarec v tej smeri. Vse kaže, da položaj norveške obrambe v razmerju z nemdkimi vojnimi silami ni ugoden, ves nadaljnji potek dogodkov pa je odvisen od pomoči zapadnih velesil, predvsem pa od akcije britanske vojne mornarice. V Danski se položaj očitno ne more smatrati za urejen že zato, I$er je danska vlada sprejela nemško vojno zaščito. Verjetno Je, da. pomeni okupacija Danske tudi pricetek teritorialne revizijske akcije In da bo morala Danska ozemlja, ki Jih je po zadnji svetovni vojni pridobila v Schles\vigu, sedaj zopot vrniti Nemčiji. Vsekakor je treba ug-otoviti, da se je Danska odrekla slehernemu odporu proti nemškim vojnim silam. »Neue Ziircher Zeitung« tudi objavlja poročilo svojega norveškega poročevalca, ki na osnovi Informacij iz norveških vladnih krogov ugotavlja, da je težko razumljivo, kako so mo^le nemške ladje obiti zavezniška minska polja in prlpluti v Trondhjem. Vsekakor so morale biti v norveških vodah, se preden so angleške vojne lacfie polagrale mine ob norveški obali. sBasler Nachrichten« menijo v svojem komentarju, da je Nemčija prelomila Norveški in Danski dano besedo.Norveška se ^cdaj nedvomno bridko kesa-, ker zapadnim zaveznikom n! dovolila prehoda preko svo-ozemlja, ko so hoteli priskočiti na pomoč Finski. >BiindFaris Soir« ugotavlja, da morajo zavezniki za vsako ceno z vso odločnostjo podpreti Norveško v borbi proti nemškim vpadnikom. Ustavitev poštnift poSilfk v severne države London, 10. aprila, br. (Reuter). Britansko poštno ministrstvo je objavilo, da angleška poŠta ne sprejema več nikakih pošiljk, namenjenih v Norveško, Švedsko, Finsko, Letonsko, Estonsko, Litvo, Dansko, Gronlandijo in Islandijo. £rtve pomorske vojne v zadnjem tednu London, 10. aprila, br. Sno6! so bili objavljeni statistični podatki o rezultatih pomorske vojne v preteklem tednu. V tem tednu je bila potopljena le manjša angleška ladja :>Cross Boern«, poleg nje pa še norveški parnik »Navarra«. Krompir Je zrasel pozimi Zdaj se je naenkrat pojavilo na IjnMjansKem trgu Se preveč krompirja Ljubljana. 10. aprila MešOam ugotavljajo z zadovoljstvom. da je pozimi zraslo precej krompirja, čeprav je pila nenavadno ostra zima in četudi se se niti zdaj ni pov om poslovila, saj fo še vedno mrzla jutra kakor februarja. Ne verjamete, da smo pri nas pridelovali krompir pozimi ? Pojdite na tržni dan na Sv. Petra nasip, kjer je naprodaj na debele krompir in sprevideli boste, da je ves ta krompir — danes ga je bilo naprodaj okrog 60 voz — moral zrasti čez zimo, ko ga pa jeseni ni bilo! Vsi so nam zatrjevali je eni. da krompirja ne bo napredaj večf ker je bila zelo slaba letina, V res niči jeseni marsikdo ni mogel kupiti krompirja, ne le zato, ker je bil čb*a£, temveč, ker ga sploh ni bilo naprodaj. Upravitelji javnih k-u-hšnj, gostilničarji in trgovci so imeli velike težave z nakupovanjem krompirja in nekateri si ga niso mogli preskrbeti. Stalni dobavitelji nekaterih trgovcev in javnih kuhinj jeseni niso pripeljali prompirja kakor ^o ga dovažali redno že dolga leta; izgovarjali so se. da je bila filno slaba letina ter da ne bodo imeli niti za=e dovolj krompirja. Zdaj, čez dobrega pol leta, so ga pa >pridelali« na vagone. Nekateri so ga zaceli ponujati prav tistim trgovcem in go^lničarjem, ki jim je eni niso mogli ustreči z njim. Od kod so zdaj dobili krompir? Trgovci pa »3aj ne kupujejo krompirja kajti kdo bi se sedaj zalagal z njim. ko začne kaliti ter se kvariti? Poleti ljudje tudi ne kupujejo več toliko Starega krompirja, ker je že dovolj raznega novega sočivja in ko je kmalu naprodaj po zmernih cenah tudi uvoženi novi krompir. Očitno M zdaj ninogirn kmetom mucii razprodati »ta Ti krompir, ker ga. pač sami ne bodo toliko potrebovali. Za živinsko krmo se jim ga zdi vseeno škoda. Zato ga dovaž&jo v Ljubljano celo dan pred tržnim dnem, da bi ga dostavili na trg čim bolj zgodaj. Tudi čnoči so ga dovažali po vseh glavnih certah. če ga ne morejo razprodati dopoldne, med tržnimi urami, ga ponujajo popoldne po mestu od hiše do htite. Zato je razumljivo, da je krompir popoldne mnogo cenejši kakor dopoldne. Zjutraj ga začnejo ponujati na trgu (belega) po 2.25 din, čez nekaj časa ga pa ponujajo po 2 dan. Ko je pa še vedno • male kupcev, lahko kupiš, zlar-ti če znaš baa-antati, tudi po 1.80, 1.75 in 5« celo ceneje najlepši beli krompir. Davi so prodajali zgx>dnjo vrsto krompirja, kj ga tme-| nujejo rozn'k, po 2.50 din kg. ktfeljčar je bil po 3 do 3.50 din. Beli krompir se je v poznih tržnih urah zopet znatno pocenil kakov v soboto. Na glavnem živilskem trgu danes ni bilo posebno živahno. Med uvoženim sočiv-jem je treba omeniti kot novo t paradižnike, ki jih prodajajo reveda še precoj po »slanih« cenah, po 32 din kg. Med domačimi pridelki je pa novost zelena kolerab-ca, ki je po 40 din kg. Domače zelenjave je še sorazmerno malo naprodaj, glede na to. da smo že sredi aprila. Vrtnarska dela so zaradi pozne zime zelo zastala. Prejšnja leta je bilo od tem času naprodaj že na izbiro berivke, ki je zdaj še prava redkost. Jajca so se še malo podražila, tako da jih zdaj prodajajo po 1.25 din par. Mrlf^rski gostje v Ljubljani Ljubljana, 10. aprila Danes dopoldne so se z Bleda, od koder so včeraj napravHi avtobusni izlet v Bohinj in Gornjo Savsko dolino, vrnili v Ljubljano predstavniki madžarske delegacije, ki jo sestavljajo zastopniki mesta Budimpešte, madžarskih državnih železnic in madžarskih turističnih ustanov. Kakor smo že poročali, 9o se ugledni madžarski gost* jo ustavili v Ljubljani že v -"o;iedeljek dopoldne w» obiskali Ljubi ^nski ffrad. nato pa se z avtobusom odtv»Ti«li na Bled, kjer jim je bil istega dne zvfćer v Grand hotelu Toplice prirejen banKct Z nase strani so banketu prisostvova1!« ravnatelj ljubljanske Tujskoprometno 7\ eze g. dr. Ctril Žižek, blejski župan g. dr. Benodik, predsednik blejske zdraviliške komisije g. Anton Vovk in ravnatelj Zdraviliške komisije g. Renee Lettis. Ni potrebno še posebej poudarjati, da so naši lepi gorenjski kraji madžarske goste očarali, bik) pa bi vsekakor potrebno, da obišče naše kraje še kaka skupina madžarskih turističnih salterskth u. -dnrkov in si jih ogleda, ker bo ie tako mogla mfor-uiacijska služba v madžarskih turističnih uisaMi za naše krt H or^zhifcnd dek vati. Pf€|JrTMhi smo, da U bo z tfebro voljo i ftfcle srfahi dalo tudi to pravočasno Ufcdi- Darttt e'opoildne ib si po prltiodu r Ljubljano ugkdini madžarski gostje tttiletiali pfred vs€ Fft našo galerijo, kjer so vlaj delno spoznali ftftso umetnost iti drobec nAscga kulturnega iivjjenja. Proti bokinevu je madžarske goste sprejet tudi ljubljanski SUpan g. dr. Juro Atfle-sjc. ki Jim je pO prijaznem pblhenkd pfire-ch! tudi zakusJfco. Zastopnik lupana iti Tehskega planinskega društva g. dr. Arho^t Brfej fta je ujjtedne goste p<'»eg zastopnikov nase TujsRob-rometne zveze in /£borni-99 ?a trgovini*. p_bxt in industrijo spremi in pozdravil že tudi v ponedeljek po pri-n°du pp/MoUinske^a brzovlaka y Ljubljano. ,V U^bTjano Ic prispel tudi ravnatelj zdravijima Rogaške Srarine "g. Ivan Grač-ner, ki bo predstavnike madžarskega turizma danes ob 13.11, ko se bodo z brzov lakom vrnili v Budimpešto, spremil do Pni-genskega. Prepričani smo, da bo obisk predstavnikov madžarskega turizma naMm krajem ddl lepe uspehe in dii se bodo turistični odno-šaji med Madžarsko in Jugoslaviji« razvijali kar najbolj prisrčno v korist obeh držav, posebno pa aaše« ki Madrarska zlasti v sedanjem nemirnem času lahko na njeno turistično bilanco vpliva kar najbolj ugodno. e t h t ca K O L E D A K Danea: Sreda, 10. aprila: Varstvo Sv. Jožefa, Mehtilda t>ANAŠXJfe PRIREDITVE Kino Matica: Zona - vrag Kino Sloga: Tim Tavlorjeve pustolovščine — Groza v pragozdu Kino Union: Njen sluga Ljudsku, univerza: predavanje primarija umobolnice dr. Kanonija o sodobnem zdravljenju duševno bolnih ob 20. v mali Filhar-monični dvorani Kolo žen zadrugark občni zbor ob 20. v prostorih g^lasbeneefa društva »Sloge« Šentjakobski oder Ujež * ob 20.15 v korist zgradbe Sokola II D ■ t V R N K L K K A K N fi Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni ttgj 12, Ivomotar, Vič — Tržaška costa. It Cefla —c Podaljšanje gledališke, sezone v Cr- lju. Celjska gledališka sczor.a je a novimi gostovanji Narodnega gledališča podaljšana do kanca maja. Narodno gledni išče v Mariboru bo uprizorilo v petek 19. t. m. ob 20 v celjskem gledališču učinkovito veseloigro *30 sekund ljubezni*, v n^loljo 5. maja pa ob 15. Sti*au3sovo opereto .Cigan baron«1 in ob 20. GorinSkovo opereto t-Vse za šalo«. Pobiranje klncKiinarja je Kljub podaljšanju sezone ukinjeno. -c TJ*°*len **ii,ranibol. Ko se jc SOletni občinski slug^a Ivan Ribič s- Teh.irja nii Celju peljaJ v ponedeljek z motornim Kolesom sKozl Vitanje, je pri voz1] nasproti neki avtomobil in zadel v .notermo kolo. Ribič si je pri karriniholu zlomil desno roko v ramenu. Zdravi so v celjski bolnici —C Te^me najboljših telovadcev Saveza S°kt>ia kraljevine .Jn$r°Mavi.Je bo;! o v nedeljo 28. t. m. v Celju, najhri v Mestnem gledališču. Nastopilo bo bMMg 20 tekmovalcev lz Ljubljane, Beograda, su- botic« itd. Ca« prUiotia tekmovalce** ter uro in kraj nastopa bomo Jte j-* vili. —c Svečana proslava 80!etnlce skladatelja Rista Sa\1na. žalskega rojaka, bo v SObOto 13. t. m. ob 20. v Sok.Olskem domu v 2alcu. V začetku bo skladatelj gr. Ciril Fh-ejjelj govoril o Ristu Savinu, nato pa se bo 2aoel koncert Snvinovih skh lb. ki jih bodo izvajali sloviti Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane, pevci solisti gg. Roman in Tono Petrovčič ter Milan Jug. čelist s- prof. čenda Šedlhauer in pianist s. prof. Pavel s:vic iz Ljubljane. Pred odmorom bodo slavnostni nagovori, —C Slinavka in pai Kljev»*», ki ie bila. uradno ugotovljena 11. marca na Ce.đti na Dobrovo v <3aberju pri Celju, je ponehala, zaradi česar je mestno poglavarstvo V Celju Ukinilo svoje zadevne naredbe za zatiranje te bolezni. Svobodni promet z živino iz banovine Hrvatske pa je Se nadalje pi povedan. 21v:nskl in svinjski sejmi V CeljU SO Pp°t dovoljeni. Zivnorejci morajo takoj prijaviti vsako sumljivo obolenje parkljarjev in tudi ven ko tihotr pijenje Živine, da se ne bi ta nevarna bolezen spet ganeala na mestno področje. —-C V celj«Ki b°lnie-i je umrla v soboto 381etna žena mizarskega mojstra Marija Sovčeva iz Mozirja, v nedeljo pa 841otna preužitkarica Apolonija Žekarjeva iz Javorja pri SHvn:cl. —C Zastopniki pe»ovn»*Hi združenj Sl°venlje so na anketi, ki je bila v nedeljo v hotelu Pošti v Celju, razpravljali o vpra Sanju poviSanja kniftn'h cen. Do krnčnega sklepa pa ni pri?lo. Zato bodo ostale cene kruha zaenkrat nespremenjene. —C Tri nesreče. V soboto se je SOletni kočar Franc Ula-ga iz Padili P'1 LaSkom prt delu po nesreči zabedel z nožem v desno nogo nad kolenom in se hudo ]v>£ko-doval. V nedeljo je padel SOletni ključavničar Mihael Oman iz Novega Celja na cesti na Babnem pri Celju z motornega kolesa in si zlomil levo nogo v Režnju. Istera dne si je lTletna dc'svčeva hčerka Frančiška Frecetova iz 6t. Janža pri što-rah doma pri padcu ikimJJa l^vo nogo v kolenu. Ponesrečence so prepeljali y celjsko bolnico. Iz Ra:ieš — Siromašni ljudskošolski ofroe- ;»odo obdarovani. Tajnik podružnice CMD g. Robert Premerstein iz Radeč je povodom smrti blvSega predsednika g. Antona Po-lanca nabral pri njegovih Številnih prijateljih 500.— din. Namesto venca na grob pokojnika bo podružnica CMD v Radečah obdarovala siromašne ljudskošolske otroke in s tem počastila spomin bivšega predsednika CMD g. Polanca kot nekf^onje obrestna mera hipotekaraih posojil, če se bodo zvišali stroški za normalno vzdrž-vanje hiš in če se lokali ali stanovanja naknadno adaptirajo in če je s tako preureditvijo stanovanje ali lokal kvalitetno zbolj-šan. Potrebni so predpisi, po katerih nosi država ali banovina stroške poslov prenesenega delokroga, predvsem za posle osebn in imovinske varnosti, prosvete, vojsko itd., ali pa prepuste mestnim občinam določene dohodke za poravnavo teh stroškov. Hišnim posestnikom iz inkorporiranih občin Vič, Moste Šiška in deloma Jezica. Devica Marija v Polju in Spodnja Hrušica naj se dovoli za hiše zidane pred 5. septem brom 1935 namesto 10-letne 20-letna davčna olajšava. Društveni odbor naj intervenira, da bo banska uprava pobirala iz skupnih trošarin in dohodkov na poslovni promet mnogo večjo tangento, s tem bi se lahko zniža 'banovinska d oki ada in bi se preprečilo izseljevanje industrije iz Slovenije. Občinska doklada naj se izdatno zniža. Javno je bilo obljubljeno, da se bodo doklade znižale, ko bodo mestne finance asanirane. Mestna občina naj prevzame plačilo ostanka stroškov za popravilo cerkve sv. Petra v znesku 800.000 din. Ljubljanski davkoplačevalci ne morejo še nadalje plačevati 10% cerkveno doklado. Ljubljanski hišni posestniki so večinoma za nad polovico pa tudi do 75% vrednosti stavb zadolženi ln plačujejo najvišje doklade v državi, zato ne morejo na svoje stroške graditi zaklonišč. Zaklonišča naj gradi mestna občina iz najetega posojila in iz podpor države, kakor se to dela v vseh drugih državah. .. m sokolskim praporom Mladi sokolski rod na gledališkem odru Lep uspeh Golarjevih „Dveh nevest44 na Viču Vič, 10. aprila Po skoro enoletnem odmoru smo imeli v nedeljo spet gledališko predstavo, ki je na njej nastopil naš mladi sokolski rod. Dočim so stopili starejši, rutinirani igralci v rezervo, so stopili na plan mladi, ki nam obetajo še mnogo. Ni še bilo vse tako. kakor bi moralo biti, tako v režiji in drugih bistvenih stvareh, vendar moremo biti s prvim nastopom mladega sokolskega roda zadovoljni Za svojo krstno predstavo so si 'zbrali Golarjevo veseloigro >Dve nevesti« . Predvsem moramo poudariti, da so vsi nastopajoči redni telovadci in so morali poleg priprav na odru zadostiti svojim dolžnostim prvenstveno v telovadnici. Zato moramo biti v kritiki milejši in jim dati novih pobud za nadaljnje dek>, ki še čaka viškega Sokola, saj je njegovo gledališče kulturna potreba med Vičani. Gol ar jeva veseloigra >Dve nevesti« je igra, ki jo prepleta zdrav kmetski humor in je zajeta iz življenja našega kmeta. Golar nam slika v igri bogatega gruntar-ja. ki ima v šahu vse bajtarje, ki jim posoja denar, kot protiiislugo pa hoče zasnubiti lepo bajtarjevo hčerko Llzo. kar se mu seveda posreči Nasprotno pa slika na drugi strani življenje bajtarja, ki si hoče pridobiti premoženje oz. nevesto s prevaro in lažjo. Ta dva momenta je Golar lepo zaokrožil v tej veseloigri ki je občinstvu jako ugajala. Igro je režiral br. Vinko Valič. mladi in talentirani igralec, ki je tudi sam prav dobro podal kmeta MeJharja. Njegov nastop je ugajal, le v izgovarja vi bi moral biti nekoliko jasnejši. Bogatega kmeta Naporna je dobro podal br. Fiitsch, le v maski je bil nekoliko pre-mladosten. Njegov sin Nace, br. Tomca, je bil živahen fant. ki se je v svojo vlogo doka i dobro vživel, bil pa je nekoliko preveč deklamatorski. Naravna je bila mati Melharica, s. Anke Erženove. Vloga ji je dobro pristojala in se je močno potrudila, da je lepo izoblikovala kmetsko ženo. Ljubki sta bili njeni hčerki Liza. s. Sonje Borštnikove in Mani ca. s. Dimiceve. Obe sta svojo vlogo rešili zelo častno, posebno se je izkazala s. Dimiceva s svojim sigurnim in samozavestnim nastopom. Tudi sestra Borštnikova je prav lepo odigrala svojo vlogo in je prejela ob koncu drugega dejanja krasen šopek. Obilo zabave in smeha pa je zbujal Močeradnikov Miha br. Jožeta Bradeška, hribovski fant. ki se ženi zgolj iz pohlepa po denarju. Njegov nastop, lepa maska sta bila na dostojni višini in je bila izmed moških vlog najboljša. Očanec Andrejka, br. Marka Račića je bil prav dober, le maska bi morala biti starejša. Svojo vlogo je prav dobro obvladal in zasluži za svoj prvi večji nastop vso pohvalo. V ospredju veseloigre pa je bila potovka Neža, s. Cvetanove. ki jo je podala nadvse naravno in prepričevalno. Poleg br. Bradeška je tudi ona zbujala obilo smeha in zabave s svojim nastopom in je bila pravi tip vaške vse-znalke in klepetulje. Tudi njej je bil za njeno odlično vlogo poklonjen svež šopek. Ostali dve manjši vlogi Rožnikov Tone, br. Pretnarja in hlapec Peter, br. Hermana sta bili zadovoljivo podani. Občinstvo je zasedlo dvorano v lepem številu, vendar smo pogrešali še mnoge, ki se kaj radi trkajo na svoja >junaška sokolska in napredna prsa«. Scenerija je bila dobra, razsvetljava pomanjkljiva in bo treba v bodoče pred predstavo pregledati luči, ako so v redu. Občinstvo je sprejelo prvi nastop naših mladih z zadovoljstvom, kar je pričalo toplo odobravanje po vsakem dejanju. Našim vrlim igralkam in igralcem k lepemu uspehu čestitamo in po tej poti naprej. —at. Ljubljansko sokolstvo na pokrajinskem zletn v Celja Letos slavi ediski Sokol SMetnfco svojega obstoja, 50 let trdega, napornega m uspešnega dela. Slavnostna dnevi bodo 29. in 30. junija. Glede na važnost in pomembnost te proslave bo ob tej priliki, po sklepu savezneda starešinstva pokrajinski zlet uigordovenskeoa Sokolstva v Celju. Z or-£an:zacijo in vodstvom zleta je poverjena celjska sokolska župa. To je prvi primer v iu£oslovcnskem Sokolstvu, da bo v razmeroma majhnem mestu tako velrka in mogočna soko'ska prireditev, kot je pokrajin-sk; zlet. Prav v tem je izraženo priznanje tej prevažni soknlski postojanki, ki je tako plodno posejala sokolsko seme na naši severno vzhodni meji. hkrati pa je s tem poudarjena odločna volja vsepa Sokoflstva na rupfu. ki hoče tej ogroženi sokolski postojanki tudi v bodoče nuditi vso moralno in Gmotno pomoč. Te manifestacije, ki bo IzvzoniS zletov v I iubljani. največja prireditev, kar jih ie btlo doklej na slovenskih tleh. se bo udeležilo tudi IjuKlia nslco Sokolstvo vseh 10 edinic na ljubljanskem področju, v polnem številu. Da olajšamo celjskim bratom ocnnmno delo, kj jja imajo z zletnimi pripravami in jim pomagamo posredno prt organizaciji tega prevažnega zleta, je po-trehno, da čim prej prijavimo svojo udeležbo. Ker je pričakovati veliko udeležbo Sokolstva, zlasti iz južnih krajev, za kate- re se bo jedva našlo dovolj prenočišč, bo Sokolstvo iz Slovenije sodelovalo samo na glavni zletni dan v nedeljo 30. junija. Za udeležence iz Ljubljane bo vozil poseben vlak, ki bo odhajal okrog 5. ure zjutraj tn se bo vrnil pred polnočjo. Vožnja bo če-trtinska — 15.75 din. Pozivamo vse vrste članstva in naraščaja, da prijavijo udeležbo pri svojih društvih do 20. aprila ter plačajo hkrati znesek za zletni znak, ki stane 15 din za člane in članice, ki ne telovadijo, 10 din za telovadec e članstvo in 5 din za naraščaj. S tem imajo udeleženci pravico do četrtinske vožnje in prost vstop k zletni m prireditvam. Bratje m sestre! Zavedajte se važnosti in pomembnosti tega velikega sokolskega zbora, pri katerem naj nihče ne manjka. Požurite s prijavami! MeddraStveni odbor ljubljanskih sokolskih društev Požurite s prijavami! Zdravo! Jubilejna afca4*mija Kot prvo prireditev v okviru proslave druStvene desetletnice je agOni vadi tel j-sfci zbor pripravil za nedeljo 7. t. m. tekv ; vodno akademijo, ki je nad vse lepo in dostojno napela. Tudi pose* občinstva je 1 dokazal, da uživa društvo velike simpati- je. Uvodoma je izrekel pozdravne besede brat starosta, ki je poudaril tudi pomen društvene desetletnice in končal svoj nagovor s pozdravom starosti in vladarju Nj. Vel. kralju Petru n., nakar je zaigral br. Piinčič, ki je lodTiično spremljal na klavirju vaje, državni himno. Vseh telovadnih točk je bilo 11 in je pri njih nastopilo 128 sodelujočih. Bil je lep večer, ki je pokazal, da se goji telovadila smotrno in pravilno. Bile so sicer tu in taim še kake manjše neskladnosti, toda v splošnem so vsi nastopajoči pokazali dobro uvežhancst in eleganco, že prva točka »Mucke«, ki so jo izvajale najmanjše deklice, je s svojo prisrčnostjo ustvarila najboljše razpoloženje pri občinstvu, ki je naravno zahtevalo ponovitev. Pri prostih preskokih naraščajnikov je bilo videti prav dobre izvedbe, ki so pokazale veliko prožnost nastopajočih. Naraščajnice na dvovišinski bradlji so bile brez dvoma najboljša točka na orodju. Pri razgibalni vaji je bilo pri nekaterih sicer opaziti malce treme, toda naslednje poljubne vaje so izvedle skoraj Ivrezhibno, elegantno in sigurno. Bile so prav lepe sestave in je videti da bodo iz vrst teh naraščajnic izšle prav dobre telovadke. Tudi zaključna skupina je bila lepa in dobra. Ena najšibkejših točk sporeda je bil nastop moške dece, ki je sicer nastopila strumno in vež-bala tudi dobro, lepo krila, toda sama vaja ni bila nič posebnega, vrti vsega pa Se prekratka. Tudi peli so dečki slabše od malih deklic pri prvi točki. Prav lepa sestava je bila sinabobčna prosta vaja >Slo-vanstvu«, sestava br. podnačelnika čepelj-nika, ki je tudi dobro pripravil svoje dečke. Le kritje je sem in tja trpelo. Starejša ženska de ca je ljubko izvajala vaje s pahljačami, dočim so člani na bradlji dokazali, da se tudi orodni telovadbi posveča dovolj pažnje. Zelo je občinstvu ugajala simbolična prosta vaja »Pomlad«, ki so jo izvajale članice domala brezhibno hi res graciozno. Nastop narašča jnikov na drogu je bil dober. Pokazal je, da je med na-laščajniki nekaj prav talentiranih in lepo razvitih telovadcev. Naraščajnice so se tudi prav dobro odrezale z Matjejovcovi-mi živahnimi vajami »Mladost — radost«, a prav dostojen zaključek večera pa je bila simbolična prosta vaja br. načelnika Jenka »Za svobodo«, ki so jo izvajali članice in del naraščaja. Izzvenela je mogočno v državno himno in pozdrav mlademu kralju. Akademija je bila dostojen uvod v jubilejne slavnosti in gre bratska pohvala vsem sodelujočim, zlasti pa vodnikom in vodnicam br. Jenku, Čepel jniku, ss. Jenkovi, šilerjevi in N. Severjevi. Bila pa je tudi društvu vzpodbuda za nadaljnje delo, zlasti telovadečim in onim, ki še »počivajo«. Zlasti slednjim veljaj sedaj, ko pričenjamo s pripravami za javni nastop, kuc: V telovadnico zbor! ★ »Ljubljanski Zvon« v Trbovljah Trbovlje, 9. aprila V nedeljo 31. marca je posetilo našo dolino eno najboljših pevskih društev »Ljubljanski Zvon« in priredilo v Sokol-skera domu koncert Prelovčevih skladb. Da je hA pokojni skladatelj Zorko Prelo-vec priljubljen tako med pevoUom kot v široki javnosti, se je videlo na nedeljskem koncertu, ko je bila obširna dvorana do-malega zasedena. Najprej je zapel mešani zbor Ljubljanskega Zvona »Pozdrav«, nato pa je moški zbor »Zarje« pod vodstvom Rude Bolničarja efektno zapel Zvonu v pozdrav Emil Adamičevo »Rudarsko himnoc. Predsednik Zarje, g. zavbi. ki je tudi vodil vso organizacijo prireditve, Je pozdravil v lepih besedah pevski zbor Ljub. Zvona in izročil ; njega pevovodji g. Doretu Matulu zlat ve- ! nec. Mešani zbor je odpel prvi del, kateremu :e sledil solist g. Tone Petrovčič. Publika .i ni mogla zadosti nadiviti njegovemu ovajanju in je moral še dodati pesem. Vihar odobravanja je žel ženski zbor za rudarsko pesem »Očka moj je delavec«, Evi jo je odpel s prav doživetem občutjem. V zadnjem delu je sledil moški zbor s Priljubljenimi pesmi, ki jih več ali manj e poznamo pri nas. Vprav odlično izva-anje je privedlo do prave manifestacije a našo pesem in je moral zbor ponovno ..a oder in zapeti še eno pesem. Kot solistka se je predstavila gdč. Dra-«_ a Steinerjeva, ki je skladbi primerno in i J lično zapela Ave Marija. Zbor je vodil g. Dore Matul in pozna se \a. jemlje svojo nalogo resno in vestno po sen pravilih zborovske umetnosti in mu :.elimo še mnogo takih uspehov. • Jubilej dr. Gregorina Ljubljana, 10. aprila Danes obhaja 801etnico svojega življenja senator in bivši član Jugoslovanskega odbora g. dr. Gu» ta v Gregoriii. Rojen ..e bil dne 10. aprila 1. 1S60 v Sežani. Gimnazijo je študiral v Trstu, pravo pa na Ounaju in v Gradcu. L. 1S32 je bil promoviran za doktorja prava. L. 1S92 je odprl ; vojo odvetniško pisarno v Tri tu, kjer se je taikoj i7.kay.al kot narodni delavec in borec za pravice Slovencev ter organizator tržaških Slovencev. Na njegovo pobudo so tržaški Slovenci začeli aktivno posegati v politično življenje. V slovenskem nairodnem gibanju v Trstu in v vsem Primorju je bil jubilant v pni h vrstah. Velike so njegove za fluge za narodno stvar v Primorju, saj je ui tanovil tiskarno in list »Edinost« ln številne gospodarske zavode Slovencev. Ni bilo pomembnejše gospodarske, politične in narodne akcije, ki ne bi v njih bil pobudnik in glavni delavec prav jubilant. Odlična je bila njegova pot v političnem življenju. Bil je v tržaškem občinskem svetu, nato poslanec v goriškem deželnem zboru in državni pa lanec na Dunaju. Ob pričetku svetovne vojne je pod vodstvom dr. Trum bića urtanovil Jugo slovenski odbor. Emigriral je v London, kjer je postal eden najbolj odličnih članov Jugoslo-ven?kega odbora. Po premirju je bil član naše delegacije na mirovni konferenci, po sklepu mira se je vrnil v Ljubljano, kjer zdaj stalno živi Domovina se nu je za velike žrtve med vojno zelo skromno oddolžila. Dobil je majhno ča tno pokojnino. V senatu je ostal do 26. avgusta lani. Ne samo clovenska, tudi jugosloven?ka javnost -se s spoštovanjem spominja ob 801etnici njegovih zaslug za slovensko in jirgorlovensko stvar. titamo iskreno in želimo zaslužnemu jubilantu, da bi dočakal še lepše dneve in da bi mu bilo usojeno še dolgo živeti! Italijanski institut otvorjen Ljubljana. 10. aprila Včeraj popoldne je bil slovesno otvorjen ljubljanski Institut za italijansko kulturo. Otvoritve so se udcležiH predsednik zavodov za italijansko kulturo v inozemstvu senator Giulianno Balbino. predsednik zavodov v Jugoslaviji univ. prof. Giovani Maver, italijanski poslanik in minister v Beogradu Giorgk> Mameli. predstavnik italijanskega ministrstva za narodno kulturo opolnomočeni minister Ottaviano Koch. italijanski konzul v Ljubljani Guerini Maral-di. ban dr. Natlačen, zastopnik divizionar-ja general Kukavičič, župan dr. Juro Adle-šič, zastopnik knezo-kofa kanonvk dr. Zupan, predsednik akademije prof. dr. Nahti-gal, rektor univerze prof. dr. Slavič in številni drugi zastopniki naše kulturne javnosti. Dopoldne je senator Balbmo v spremstvu obiskal vse vidnejše predstavnike naših oblasti in kulturnih zavodov ter si je tudi ogle dal ljubljanske kulturne ustanove. Svečanost otvoritve se je pričela z govorom italijanskega slavista dr. Maverja, ki je v italijanščini pozdravili vse navzoče, potem pa v lepi slovenščini omenil kulturne stike, ki so obstojali v preteklih dobah med Slovenci in Italijani. Senator Balbini je nato v italijanščini predaval o italijanski kulturi. Ni mu pomagalo Ljubljana, 10. aprila. Kriminalni organi so zasledovali kletnega bivšega mizarskega pomočnika Toneta M. Tone je bil svoj čas pošten rokodelec, pa je zašel v slabo družbo in pričel krasti. Sčasoma je narasel njegov akt v kriminalni razvidnici na več listov, na katerih so bih opisani njegovi grehi in zabeležene njegove kazni. Sedel je zaporih že po raznih mestih, vedno pa se je zopet vrnil v Ljubljano in nadaljeval tu svoje grešno življenje. Tudi zadnji čas je zagrešil v Ljubljani več tatvin in vlomov. Oni dan je pa zvedel neki detektiv, da se Tone večkrat mudi v nekem vinotoču. čakal je nanj več dni. toda kakor nalašč, se Tone ni več pojavil. Sele snočl je spet prišel in popil nekaj vina, ki ga je plačal z ukradenim denarjem. Kmalu pa sta stopila v vinotoč dva mlada stražnika, ki sta takoj i napovedala presenečenemu Tonetu areta- • cljo in ga odvedla. i Tone je na cesti korakal med stražni- koma in nikakor mu ni šlo v glavo, da je konec zlate svobode. Ko so tako korakali, je Tone nenadoma skočil čez cesto, se na Zaloški cesti urno pognal čez Gajškovo ograjo, stekel čez vrt in planil v Ljubljanico, ki jo je preplaval. Stražnika sta prvi hip presenečeno obstala, potem pa je eden stekel do mostu in počakal na Toneta na drugem nabrežju. Tone je zlezel iz vode in po bregu precej upehan, zato stražniku to pot ni mogel uiti in ga je ta iz previdnosti takoj uklenil. Na stražnici so našli pri aretirancu okrog 200 din. več zastavnih listkov, brivski aparat in nekaj drugih malenkosti. Pri zaslišanju je brez oklevanja priznal, da se je zadnji čas preživljal samo s tatvinami v mestu in okolici. Tone bo izročen sodišču. Praznik slovenske pesmi v Sarajevu Ljubljana, 10. aprila Naš Akademski pevski zbor, ki je na veliki koncertni turneji po Jugoslaviji, je dospel v ponedeljek v Sarajevo, zvočer pa je priredil koncert v sarajevskem Narodnem gledališču. Koncert je odlično uspel. Na kolodvoru v Sarajevu so člane APZ sprejeli številni v Sarajevu živeči Slovenci in zastopniki sarajevske javnosti. Sarajevski Slovenci so že več dni pred koncertom vzbudili v Sarajevu zanimanje za slovensko pesem in za odličen pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franca Marolta. Navdušenje na koncertu je bilo izredno. Med občinstvom, ki je napolnilo Narodno gledališče popolnoma, so bili vsi sarajevski odličniki, V prvem odmoru je pevce pozdravil v imenu vseh sarajevskih pevskih društev in za Sarajevsko filharmonijo g. Bogdan Vidovič ter je poklonil pevcem lep venec. V imenu sarajevskih Slovencev, ki so člani Slovenskega kluba in kulturnega društva »Cankar«, je pevce pozdravil g. Rasto Zemlič. Po koncertu so bili pevci povabljeni v Oficirski dom, kjer se je ob napitnicah razvilo živahno pobratimstvo. Danes ob pol 13. uri bo APZ odpotoval v Beograd, kjer bo jutri zvečer priredil svoj drugi koncert v Kolarčevi dvorani, iz Beograda pa bo nadaljeval koncertno turnejo v Niš in Skopi je. Iz škofje Loke — Drevi na predavanje! O Finski, deželi tisočerih jezer, bo predaval drevi v So kol-skem domu g. Pirnat, ki bo nadaljeval svoja zanimiva izvajanja. Pričetek ob pol 21. Skioptične slike! Vstop prost! — Dvoje gledaUških predstav. Letošnja gledališka sezona je v vsem našem okolišu izredno bogata predstav, ki se vrste od nedelje do nedelje. Posebno agilen je Sokol, ki ne zamudi nobene prilike, da se pokaže javnosti z lepimi odrskimi deli. V soboto in nedeljo smo imeli zopet dve predstavi, ki sta privabili v Sokolski dom mnogo ljudi. Velika dvorana je bila obakrat dobro zasedena. V soboto smo pozdravili v svoji sredi ljubljanske goste gledališča mladih, ki so uprizorili komedijo »Mala ženka brez logike«. Gostje so bili deležni priznanja. Predvsem se je odlikovala prevajalka dela samega, Mlekuš-Pugljeva, dokaj prepričevalnega doživljanja pa so pokazali tudi ostali. V nedeljo popoldne je ponavljala domača gledališka družina v režiji br. Vojteha Debeljaka »Divjega lovcac. Repriza narodne igre je bila podana močneje in učinkoviteje kakor premiera. Posamezniki so bili naravnost odlični Predstava je bila vzor stremljenja, ki ga imajo naši podeželski odri. Osvojile so skupine, oba pevska zbora sta bila topla in zveneča, isrralo se je skrbno, uglajeno, odmori so bili reducirani na minimum, domači godci so igrali prav pridno, moralni uspeh je bil dosežen. V škofjo Loko je prišlo precej okoličanov, tudi iz dolin, da si ogledajo predstavo, ki je sodelovalo pri njej preko 40 igralcev. — Ljubljanske Kolašiee v naši sredini, škofja Loka je imela v nedeljo popoldne v svoji sredi 104 ljubljanske dame iz vrst KJS. Sestre so se odpeljale na grob svoje pokojne vodnice ge. Franje Tavčarjeve, na povratku pa so se ust a vile v škof ji Lolci. škofjeloške Kolašice s predsednico s. go. Ljubo Lendovškovo so ljubljanske sestre s predsednico g. Majaronovo ljubeznivo sprejele, potem pa jim jc bil razkazan škofjeloški muzej. Dame so se nroti večeru odpeljale z avtobusi nazai v Ljubi jano. — Pevski festival šolskih lr.ladinskih zborov bomo imeli letos v škofji Loki. Predvideno je, da bo pelo dese* mi-.dlnskih zborov šol iz škofjeloškega okraja, med njimi tudi pevski zbor loške državne meščanske šole. Vsak zbor bo zapel dve. tri pesmi, nekaj pesmi bo zapela tudi mladina skupno. Pritegnili bosta obe dc-'ini. Namen prireditve je prikazati javnosti pevsko kulturo na naših ljudskih šolah. Poseben odbor, ki mu načeluje sreski šolski nadzornik g. Ivan Kržišnik, votli pripravljalna, dela. — Zaradi izposojene ure. Te dni je šel ključavničarski vajenec Oton Nastran iz Stare Loke proti Bukovici. Mcdnotoma ga je dohitel z motorjem Jurij iz škofje Loke, ki je vzel Nastrana na svoje motorno kolo. Nastran je posodil Juriju svojo 200 din vredno uro, ki pa mu je Jurij noče vrniti. Jurij pravi, da je uro zaslužil s tem. ker i o Nastrana peljal na motorju, sicer pa mu je zagrozil, da ga še pretepe, ako bo zahteval uro. ki jo je že tako iz^-ubil. K~r Nastran tudi električne ženne svetilke ni dobil nazaj, so vzeli vso ptvar v roke čuvarji postave, ki bodo ze đo krnja pobarali Jurija, kje ima uro in svetilko. Iz Brežic Zaradi hude zime je rov&tala »koda }vo sadovnjakih. Iz raznih krajev našega in krškega sreza, zlasti pa iz Hrvatske prihajajo porazna poročila, da je letošn;* izredno huda zima napravila neproceniiivo škodo v sadovnjakih, škoda se pozna zlasti na mladostnem drevju breskev in marelic pa tudi hrušk. Mnogo je nonekod napravil škode tudi zajec. Končna škoda se bo lahko ocenila šele v pozni spomladi, ki bodo pognali listi in popki. Nujno potrebno ie delo za preganjanje voluharja in ostalih škodljivcev sadnega drevja. Sadjarji oklenite se svojih sadjarskih podružnic ter z vso vnemo negujte sadna drevesa! Iz Maribora — Vlom. Danes ponoči je bilo vlomljeno v elektrarno pri Sv. Lenartu. Vlomilci so odneali razno orodje in druge predmete v vrednosti 8.000 din. o vlomu je bila obveščena policija. Sireni 4 »SLOVENSKI NAROD«, sre**> H> aprila 1940. Stav. 82 Nedostatki v avtobusnem prometu Nekaj opozoril ln preetlog«v, kako se uro-vin v vse bolj kritičnih časjbb, sta daJa predstavnikom največjih mariborskih tekstilnih tvornic povod za sestanek, na katerem so razpravljali in sklcpaH o nadaljnji usodi mariborske tekstilne industrije. NTckatcri irved njimi so jasno izražali svoje mnenje, ki gre za tem, da se do nadaljnjega sploh ustavi obratovanje v tekstilnih tovarnah. I^astniki tvornic bi lahko živeli z razpeča-vanjem velikih količin v skladiščih zbranega blaga, ki gre v zadnjih mesecih zelo slabo v promet. Naše obmejno trgovstvo, pa tudi ostalo trgovstvo. je jeseni 1939 nabavilo izredne množim1 man u rak t urnega blaga, ker so se tedaj v poslovnem svetu razširile govorice, češ da bo blaga zmanjka- lo. Posledica je, da je nastal zastoj v nakupu in prodaji raznih vrst tekstilnega bla-ga. Teža današnje dobe ni naklonjena živahnemu prometu, saj si v takšnih časih ljudje privoščijo nakup sporedno važnih predmetov le v zares nujnih primerih. Če je zastoj v mali trgovini s tekstilnim blagom, potem čutijo to tudi skladišča tekstilnih tvornic, ki so napolnjena in natlačena. Na to dejstvo so se sklicevali nekateri predstavniki nase tekstilne industrije, ko so se postavili na stališče ustavitve tvorniAkega obratovanja. Med temi predstavniki pa so bili tudi takšni, ki so opozarjali na nedosledne socialne posledice, ki bi jih utegnil imeti takšen sklep lastnikov tvornic. Vprašanje je, kaj bi bilo s temi 9e doživela v povojni dobi živahno naciorialno, sokolsko in socialno preporodno delo. Vse obmejne sokolske edinice se vneto pripravljajo na letošnji zlet vsega oamej-neg-a zavednega sokolstva. Prepričani amo. ,>im podružnicam, da stopijo z irpenoviin'ma v pcrlovTie zveze zaradi po.-piševanji sa-i-jaistva v ckelišu sedežsv podružnic. — Tezt?n*ke novice. Strelska družina, je Že pričela s sobp mi stie'.skimi vajami ijj priredi v soboto in v nedeljo dopoldne etielsko tekmo. Naj'.^jši strelci bodo dobili diplome, ki jih :c založilo strelsko okrožje. Raz eljcnih tu še vpč nagrad in sicer ob pri! ki obćpega zbora, ki bo 20. t. m. v Feličevi dvorani. Strelsltf nara*caj vežba pod vodstvom br. Raner ja vsako soboto popoldne na sokolskem teiovadišču. Kakor čujemo, bo tudi RK v kiatkem pričel z vaiami za gledališko igro. da pripomore blagajni. Tako bomo imeli na Tez-nem toi št vi g;letant-ke odre. kar je mepda za nji?e prilike ravno zadosti in bo lahko vsak" "Tegenčan i^el dovolj izbire. Snoči se je razvil na naši Ptujski cesti pretep, H* K Sreči ni imel hudih posW-§ic. Pač p^. so se trezni mimoidoči zgražali zaradi podivjanosti pekaternikov. ki pa nisp bfli TezenČani. ki smo bolj mirne in trezne narave. — Me»to venca na grob pok. podravna-telja Prve brv. štedionice g. MatKa Šmjda iz Celja ie "daroval ppdrarnatelj tuk. podružnice Prve hrv. štedionice g. dr. Janko Orožen 160 din tuk. podružnicam* cmt>. Posnemajte! — čudežna moč naše *Uhtnr kapljice. Jurček in Hanzek sta bila v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Sicer sta si bila dobra prijatelja. Podoba pa je, da ima naša dobra kapljica posebno čudežno moč na ljudi, zlasti na one, ki so vneti za neko tujo misel. Jurček in Hanzek sta se ga precej nalezla, v vinskem razpoloženju pa so padle besede, ki jim je sledil prepir, na-cd pa pravcata rabuka. Hanzek je namreč r.inil besedo, ki je obsojala tujo misel, za katero je Jurček tako vneto navdušen. Nazadnje so poklicali še stražnika, ki je oba možakarja odpeljal ria stražnico. Tukaj se je potem razodelo, kako čudežno moč ima naša dobra slovenska kapljica na razpoloženje ljudi. Izkazalo se je, da sta bila prav za prav Jurček in Hanzek oba vneta za tujo misel, pa je potem naša dobra kapljica pregnala Hanaeku dobršen del navdušenja za tujo misel in tuje predstavnike, ki jih je potem baje celo užalil, kar se po Jurčkovem mnenju v nevtralni deželi ne bi smelo zgoditi. Ljudje, ki so opazovaU prizor in ki dobro poznajo Hanzeka ter Jurč- ka, pa so spremljali rabuko s pikrimi opazkami in dobrim razpoloženjem. Mariborsko gledališče Sreda, 10.: Zaprto. Četi tek. 11. ob 20.: Ana ChriaUe. Premiera. Red A. * Dram*Ka novo*! »Ana Christjeft \ m:*~ riborskem gledališču je izmed številnih O' NeiUovih slovitih dram ona, ki je svojega avtorja najbolj proslavila tudi na velikih evropskih odrih. Je sicer polna izvirne ameriške romantike, a vendar zlasti v nositeljici naslovne vloge tako privlačno j naravna. V glavnem junaku pn se oCitu>% j velikopotezna plemenitost resnične ljubezni. Razburljiv dogodek v bližini mariborskega otoka tile si je prerezal, v prsi se je zabodel in skočil v Dravo Maribor. 9. aprila čisto svojevrsten poizkus samom o ra si je privoščil 26 letni Robert Miiosavljević iz Studencev pri Mariboru. Zadnje dni je bil nekam čuden, z nikomur ni govoril. Znanci in svojci so postali pozorni na njegovo čudno obnašanje. Danes popoldne pa se je Miiosavljević nenadoma pojavil ob dravskem nabrežju na studenški strani in sicer v višini Mariborskega otoka. Z otoka so videli, kako se je Milosavijević najprej do golega sle-kel. Potem sa je pre rezal žile na obeh rokah, zamahnil z nožem parkrat proti srcu, nato pa se pognal v mrzlo Dravo, uči vidno je hotel na vsak način in zagotovo umreti. Toda tega namena, ki ga je oči- vidno imel. ni dosegel. Opazovalci z oto-na so namreč takoj poiskali čoln. aajadr** li pioti Milosavljeviču. ki se je >o y*o-ta-pljaJ ter ga potegnili v čoln in ga rešiti. Ni pa hotel pojasniti, zakaj je orav za prav to storil in zak.ij so Je naveličaj ifevljenja. Zadevo jim je pojftPlUo Bele neko pismo, ki sr> ga našli v njegovem žepu, katerega vsebine pa ž:il ne morefno objaviti. V pismu 90 kOJ&kretno pa nadenj krivci, ki po mu zegrenili veselje do življenja. MUosavljeviča so nato vsega premrate-nega prepeljali v luknjšnjo bolnico, od koder pa se bo čez nekaj tini že vrnil domov zdrav. Iz Ljutomera — Malonedeljska kronika. Gasilska in sokolska četa sta se pred porastom cen dovršili svoja domova. Tudi letos je sokolska četa marljiva Vrši se redno telovadba vseh oddelkov, mladina predvojaške dobe pa se marljivo vadi v streljanju. Tudi diletant je so marljivi. Uspela jim je zlasti drama »Materino srce«, ki se bo na splošno željo ponovila ob priliki proslave materinskega dne v maju. Predmet razgovorov, pogovorov in šepetanj je bivši občinski tajnik, o katerem se še danes ne ve, kam je izginil. Pravijo, da se mu pač ni slabo godilo pri nas. da bi nas mogel tako naglo brez odpovedi zapustiti. — V Veržeju so gostovali V nabito polni dvorani so malonedeijski dtletantje sokolske čete v nedeljo uprizorili veseloigro »Svojeglavček«. ki je bila tudi tokrat odlično podana in so igralci za svoja izvajanja želi obilo priznanja. Iz Gornje Radgone .— Nujna prošnja železniški upravi. Obmejna Gornja Radgona je dobila novo železniško postajno poslopje, v katerem je predviden med vsemi potrebnimi lokali tudi ličen in majhen lokai za garderobo. Ce pa pride neznanec — potnik v Gornjo Radgono s prtljago, ki jo želi shraniti v postajni garderobi, se te udobnosti ne more poslužiti, ker v garderobi nikogar nj. Ker smo mnenja, da bi se sedaj, ko so odgovarjajoči prostori za shrambo prtljage na razpolago, pač lahko organizirala služba v garderobnem prostoru vsaj ob prihodih in odhodih vlakov, prosimo železniško upravo, da odredi končno tudi to službo na način, kakor je to na ostalih postajah, saj spada tudi to v okvir udobno3ti železniškega prometa in pospeševanja turizma. — Pritožbe radijskih naročnikov. 2e opetovano smo imeli priliko na tem mestu govoriti o številnih pritožbah radijskih naročnikov radi neznosnih motenj v naSem obmejnem trgu. Ker je dobivala Gornja Radgona svoječasno električni tok iz sosedne nemške Radgone, so se nekateri to- lažili s krivdo z one strani, toda po priključitvi električnega omrežja mi FalskJ tok se je jasno pokazalo, da so povzročitelji motenj le lastniki neblokiranih aparatov v trgu samem. Motnje so zlasti ob opoldanskih urah tako hude. da je sprejem ob tem času. ko večina naročnikov posluša poročila, docela nemogoč. Ker morajo naročniki aparatov dokaj točno in celo četrtletno v naprej plačevati poštne pristojbine in se strogo držati teh predpisov, smo mnenja, da bi bila tudi postna uprava dolžna zaščititi svoje naročn ke pred brezobzirnimi povzročitelji motenj. — Svojevrstna aretacija kolesarskega tatu. Na Turjanskem vrhu pri Radencih se je skrival kot vojni begunec in tat koles Janez Orgolič. Orožniške patrulje so ga že večkrat zasledovale, pa se je vedno izmuznil roki postave. Nedavno se je vozil celo na ukradenem kolesu, ko pa je slednjič uvidel, da ne bo mogel uiti. je vrgel kolo proti orožniku tako. da je padel orožnik preko kolesa in se lahko poškodoval, Orgolič pa jo je v vsej naglici zopet od-kuril. Kmalu se je zglasil pri orožnikih lastnik dotičnega kolesa, na katerem se je nekaj časa vozil Orgolič. Oni dan se je približala Orgoličevemu bivališču čudna ženska. Orožnik se je namreč preoblekel v žensko in tako oblečen odšel na Orgoll-čev dom. Pred žensko Orgolič nikoli ni bežal, čim je začutil na sebi trde roke postave, je vzdihnil:: >Zdaj pa je po menk. Po kratki borbi ga je orožnik premagal, uklenil in odvedel po najprometnejši cesti do Radencev na postajo. — Slove in poroka. Te dni sta se poslovila in odpotovala iz Gornje Radgone gdč. Mija Hregarjeva, zasebna uradnica in carinik g- Joža i vam-an. V Zagrebu sta se poročila, nato pa takoj odpotovala v Bibi-nje, Hrvatsko Primorje, kamor je bil g. Ivančan nedavno premeščen. Gdč. Kregar-jeva je službovala v Gornji Radgoni 6 let, g. Ivančan pa celih 12 let. Tu sta se seznanila in poročila. Oba prijetna in vesela družabnika sta bila izredno priljubljena, kar priča zlasti njuna po številnih prijateljih in znancih obiskana odhodnica. Na potn v zakonski jarem želimo novoporočencetna obilo uspeha in enake priljiibljenosti na novem službenem mestu. Zadolžitev poštnih uslužbencev Zbrani s« podatki z« okrog 1600 poštnin uslužbencev na področju ljubljanske poštne direkcije jLgubljana,, 10. aprila Vsa uiadništvp se je zadnja leta §Uno <-;.Jol2ilo. Najholi so pa najbrž zadolženi slovenji poštni uslužbenci. Po zanesljivih statističnih podatkih znaša zadolžitev rostn'jh ijsUižbepcev pii nas približno 8 milijonov din. Visoka zadolžitev državnih uslužbencev pa ne pomeni, da je naše madnistvo zapravljivo, cesar pač ni treba še posebej uokozovati. Dovolj je znano, da prejemki uradništva ie dolgo več ne zadoščajo za živ ljenjski minimum kulturnega človeka, ki skuša plačevati tudi kulturni davek. Mnogi uradniki na ta račun, da bi izpolnili kulturne do"žnosti. pogosto stradajo. Zbrani so podatki o okrog 1.600 poštnih uslužbencih na področju ljubljanske poštne direkc.je. 1. januarja šo bile plače urarstva, zasežene po sodnih prepovedih, v znesku 1,191 355 din, pa plače nižjih uslužbencev 931.500, ualje dolgovi pri Gospodarski zadrugi ptt uslužbencev v Ljubljani 6.j9.95S. pri Obsmrtnem društvu *Do-biota« 7S5.340. pri Kreditni zadrugi v Mariboru 324.354 ip pri Kreditni zadrugi v Celju 150000 din, skupaj 4,042.507 din. Vendar to pikakor rilsp vsi dolgovi. To so le zadolžitve, k1 iib ni mogoče skriti. A razen teh dolgov jih je še mnogo Skritih pri trgovcih z manufakturo in spece-rljo. Računajo, da je skritih dolgov najmanj noiovico. tako da znašajo vsi dolgovi pi ibliznp 8 milijonov din. Tako odpade na posameznega uslužbenca povprečno 5.000 din. č»e Hi uslužbenci holeli te dolgove takoj plačati, bi znašali mesečni obtoki po- vpiečno po 416 din. Toda upoštevati moramo, da zna*a,jo povprečni brutto dohodki poštnega uslužbenca 1.560 din na mesec. Uslužbencu bi torej ostalo le 1144 din na mesce u4 plače, pe bi hotel redno odplačevati dolgove. Zadolžitev uiadpistva nič manj resen problem kakor zadolžitev kmetov. Upoštevati moramo, da so ti dolgovi bistveno drugačni 04 krnelijakih; ne moremo jOi uvrstiti med investicije. Hi 9fi 4mort.išira jo-Ura-ništvo se je za4oliilo samo Sdto, da je lahko krilo izdatke za živyen>fce po- trebščine, za hrano, stanovanje m Vedeti motate, da državni uslužbenec pte-čuje obroke za nrano. kurivo, obleko itd ie tedaj, ko je te življenjske potrebščine porabil. Govorili smo o povprečni zadolžitvi podanih uslužbencev, a pri tetm je treba upoštevati, da je zadolžitev omoženega ualu*-benstva mnogo višja.. Ker pa morapo poročeni uslužbenci preživljati družine, jt njihova zadolžitev se tem hujše brema. saj ne trpi le uslužbenec sam. temveč tudi njegova družina. Po vsem tem so razumljive zahteve našega poštnega uslužbenstva po zvišanJB draginjskih doklad in plač. Nujno potrebno je, da na pristojnih mestih resno upoštevajo zahteve ter predloge organizacij* poštnega uslužbenstva, kajti to je v interesu države same. Brez zadovoi^negm uslužbenstva ne more biti dobre sprav«. Iz Zagorja — Na zagorsko postajo je premeer**! uradniški prifpravnik g. Anton PurttAr to je prišel iz Ponikve S tem je po dolgih letih fttevfio uradniških mest polno zasedeno. Promet na naši postaji se neprestano večat in le iobmo. da se upošteva vejica obremenitev uraxiništva s tem. da ostane pri dose&enem staležu. Doslej sd tukaj-snji prometni uradniki niso mogli privoščiti niti rednega, krvavo potrebnega tea-rtaga admora. — Y°d*»v«»d, katerega napeljavo je v območju Poteske vasi pokvarilo usedasi>e zemlje je adaj za gilo popravljen. Kar po vrtni zemlje ao položi U buzu 200 ;n cevi, da je kontrola niogoca. s tem pn je po-sfoka prejodfcitev cevovja na tean predelu neodložljiva, .potreba in bo delo treba rarr- šiti prfed nastopom zUne. — Ta P°W*Pv fetalni «wad namesto venca poJa>j»emu dr. Karbar^ «ta e3nax>-vnla nadaljnja dftra. in sicer inž. FVane Mn» Jovrh Trbovelj in Gostim iČarsVji -mšmm-gu po 100 din. SrCna brc Posnemovalci na p*a*>: