Danes, 21. t. m. bo od 20. do'l4. ure zjutraj v P. D. «Sl. Škamperle» pri Sv.'r Ivanu zaključna veselica Meseca demokratičnega tiska Na sporedu so: nagrajevanje sekcij, pevski in godbeni nastop, pl'es in drugo. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Drevi bodo ob 21. uri spregovorili na zaključni veselici tiska tovariši On. TERESA NOCE, članica vodstva KPI VITTORIO VID ALI, gen. sekretar KP STO KAREL ŠIŠKOVIČ, član IK KP STO Obnovljena izdaja leto II. štev 96. TRST SOBOTA, 21. OKTOBRA 1950. Cena 15 lir Skoraj 100.000 oseb je do danes li,aeiu mesiu yodpisaiu stuckhoim-brugias za prepuveu atomsKega , 0zJ<*. ùKoraj ivv.vvU irzasK.il ijuui 1 le uo uaues odzvaio pozivom svelga oabora miru m s svojim ^risum obsodilo vojno. ‘u pomeni, da se je snoraj poloni aktivnih Tržačanov posiroji-I .v vrste mogočne meunaroune j čnto m.ru, ki je danes, bolj koi * kou prej na bojnem puiuzaju, ‘ ohrani ogrožen m,r. iruupisi za r' hi so jih rr/.acaui pnuruzm huiijonom ostai,n poupisov, so Jboijsi uokaz, ua postaja ml 2n° boi j grenak grizljaj za an-»meriške imperialiste, ki ga U!>ajo pretvoriti v orodje ®hh hujskanj m enega režima, 8°siaviji proti Isojega ljudstva. 11 Podpisi niso le gola številka, številka nam govori o naporih ,9skih partizanov miru, ki so se Jsii in se morajo boriti proti “hziraneinu viadnemu, policijske-'n propagandnemu ustroju, Bo-j. so se morali in se morajo proti ). Usni, lažnivi, podli in histerični ‘■ljudski in vojnohujskaski go-„ vatikanskega, ameriškega in ti-"šisticnega tiska, ki je napel vse da bi odvrnil množice od mi-. lab ni h ciljev in jih mobiliziral , b.vršitev strašnega samomora. J'1* so se morali in se morajo *i vsakovrstnim umetnim ovi-^ ki svojin v oporišče tasi-ki uanes vlada- v volji, želji tam- >ii 14 'li jih postavljajo na njiho-11 .ho* zainteresirani elementi. ( koraj 100.UU0 podpisov v Trstu ‘ hekaj, kar si sovražniki miru, ^riaiisti, njih italijanski in slo-ski podrepniki in med temi prav titofašistični niso pričako-Ti podpisi so največji udarec *skim pristašem ”r«ev, so i ljudstvo ti •. ameriških iju- lrc®v, so najboljši dokaz, da trža-^Ijudstvo ne bo dopustilo, da bi i "KOvnrni ulamAnti napravili ii( if.. ’ * «juv» UKV» »v.«, &i jc žc vna-J določeno za popolno in strašno q,čenje. ( toviio podpisov za mir v Trstu . hajboljši in najkonkrelnejši od-(Vl°r imperialističnim, degasperi-•h in titofašističnim mešetarjem ^hašo zemljo in našimi interesi, i hajboljši odgovor Daviesu in , s°nu, Allenu in Achesonu, Lom-k,u in De Gasperiju. Titu in JSherju. Je odločno zagotovilo ìt polovice aktivnega tržaškega Rivalstva, da ne bo nihče smel |J‘i naših miroljubnih, demokra-u1*1 in narodnostnih pravic, «"'siimo, da je to velikansko šte- v Podpisov, še ogromneje je, če ..♦tovarno stanje, v katerem se nahaja od osvoboditve dalje: v °kupacija, omejitev svoboščin, Predena mreža provokatorjev) hsreden udarec Washingtonu in . 'tonu, Rimu in Beogradu, ki sl vedno zamišljajo, da bi moral Trst «pokopališče», na katerem Jhirno opravljali svoje ljudožrske t,.6 razni Poageji, Matthewsi, For-i »li, Bradleyi in njim slični ljud-' Nabrani podpisi pa so najboljši hhnti tem pobožnim željam, ki che bodo nikoli uresničile, ker 1' 100.000 slovenskih in Italijan* I Tržačanov budno na straži mi* demokracije, varstva in živ J « našega mesta v sklopu osta* stomilijonskih množic, ki se /etu prav tako pripravljajo, da il. no ustavijo krvave roke impe-l^ličnih zločincev in postavijo C? zgodovinsko sodišče krivce Charodne napetosti in predvsem , tol je miroljubne želje narodov. . -jc miroljubne želje C"o je torej, da bomo Tržačani ij na Svetovni kongres miru prihodnjega jto v prvi polovici l)teeca v Londonu, tudi svoje dele Scstaneh Bevlu ■ Sforza za sprcmenltev Trata v vo jaško trdnjavo Titovci potrjujejo s svojim vesti o «etnični rešitvi» tržaškega Uradni beograjski krogi ne zanikujejo vesli o pogajanjih za Tržaško ozemlje - Vik in krik italijanskih šovinistov, ki jih De Gasperi ne posluša - «Romanje» komisarja ZDA v Avstriji v Rim in Trst - Nova uredba o «varčevanju» je nadaljnji* korak k še hujšemu izkoriščanju jugoslovanskega ljudstva - Titofašisti priznavajo otvoritev ameriških prodajaln po Jugoslaviji molkom vprašanja V SZ spreminjajo atomsko energijo v toploto ; Sovjetski narodi so se zbrali na svojem kongresu miru MOSKVA — Ze pred dvema ted- i energije Značilno je, da titofašisti niso niti 7 besedico demantirali vesti, ki krotijo o pogajanjih za rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja v imperialističnem smislu. Italijanski šovinisti so zagnali vik in krik, De Gasperi in Sforza sta megleno zanikala vesti o prepustitvi cone B Titu in o prisilnem izseljevanju Slovencev in Italijanov iz cone A, odn. iz cone B. Italijanski šovinisti našega mesta pa so preko svojih fantomskih In nereprezentattvnih organov ■— Lege Nazionale, ki je v rokah fašistov in istrskega CLN — potočili u tem zadnjem času potok krokodilovih solz in zahtevali od demokrlstjan-ske vlade, naj ne privoli diktatu svo-jih gospodarjev, ki skušajo na vsak način ustreči Titu, njegovim imperialističnim težnjam in vojnemu Molohu. Zgodilo se je, da so morali uradni rimski krogi priznati, da je Beograd zahteval nova pogajanja glede Tržaškega ozemlja. V ozadju teh zahtev pa stojijo imperialistične mahinacije Da-viesa, Walsona in Allena, ki so se sporazumeli s t it o fašistično vlado za čimprejšnjo sklenitev Sredozemskega pakta. Zaradi tega jim leži zelo pri srcu rešitev vseh spornih vprašanj med članicami tega vojnega bloka. Te dni je, n. pr. tito/ašistična vlada začela na široko bobnati v svet, da je pripravljena vrniti grški monarhofa-štstični vladi otroke, ki so se zatekli v Jugoslavijo za časa partizanskih operacij na ozemlju grške dežele. To naj bi bil najkonkretnejši korak k še odločnejšemu zbližanju obeh fašističnih režimov in odprava poslednjega spornega vprašanja med hlepcema ameriškega imperializma. Drugi zelo pomembni dogodek, ki nam osvetljuje titojašistično politiko napram Avstrije, je «romanje» ameriškega visokega komisarja v Avstriji Walterja G. Donnellya, ki se je pred dnevi podal v Rim in je v četrtek prispel v Trst, da se pogovori z višjimi ameriškimi in angleškimi častniki na Tržaškem. Znano je, da je titota-šistična vlada s svojim izdajstvom na račun koroških Slovencev «odpravila» eno izmed največjih ovir za zbliianje z Avstrijo, kar danes omogoča «prijateljske:» stike med lutkovno avstrijsko vlado in titojašistl. Ameriški visoki komisar se ni podal v Rim in na Tržaško, da bi se razgovarjal o pospešitvi trgovinskih stikov, ker ima avstrijska vlada itak svoje zastopnike v Rimu in prav tako jih lahko pošlje v Trst. Donnelly je šel v Rim in prišel v Trst, da se z italijansko vlado in tržaškimi okupatorskimi organi pogovori o pospešitvi sklepanja Sredozemskega pakta, h kateremu mora — po ameriških načrtih — pristopiti tudi Avstrija. Ta zadnji dogodek nam dokazuje, da ameriški imperialisti in njih hlapci v Italiji in Jugoslaviji podrejajo vsa vprašanja sklenitvi protikomunističnega in protisovjetskega zavezništva. Zato ni nič čudnega, da govorijo uradni rimski krogi o skorajšnjem sestanku med Bevinom in Sforzo v zvezi z vprašanjem Tržaškega ozemlja in medsebojnih pogajanj, ki jih je žc po navodilu Wasliingtona začel italijanski minister Lombardo, ki je šel v Titovo Canosso. Uradni rimski krogi pravijo tudi, da se bo Italija morala sprijazniti z «etnično rešitvijo» vpra- šanja, ker pritiskajo nanjo i ZDA i Velika Britanija, ki hočejo skleniti čimprej Sredozemski pakt, prepotreben za začetek vojne akcije proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Italijanski krogi se zelo jočejo zaradi «adutov», ki jih Tito ima pri AnglO-amerikancih, toda v vseh svojih zaključkih morajo priznati, da je titovski fašistični režim poglavitnega pomena za novo vojno in da bodo Italijani «morali nekaj žrtvovat! za skupno stvar». Titofašisti pa molčijo. Od časa do časa objavljajo v svojem tisku nekakšne «objektivne» preglede tiska. Komentarja pa ni. Verjetno je zadeva že prišla tako daleč, da bi jim zelo škodovalo, ako bi zanikali to, kar se že več let kuje u Washingtonu. Londonu in Beogradu. Iz vsega tega je razvidno, da se tržaško ljudstvo mora odločno postaviti po robu imperialističnim in lito-/aštstičnim mešetarjem z našimi interesi in željami. Obraniti se moramo pred ljudožrci in pred uničenjem s pod- 4 • Poslali jih bomo s ponosom, da '.opravili tudi mi del svoje dolž- V' v veličastnem, kulturnem in ll^anskem boju za mir. svetovni kongres miru bo raz-Lv|iai o uspehih dosedanjega bohoti vojnim zločincem in vojnim V,°*?acijam. In v tej razpravi bo* r*ržaški predstavniki stopali 'c s predstavniki Berlina, Du-' Japonske, Albanije in, da tudi to, predstavnika onih dežel in l^hčij, kjer se bolj kot kjer koli t,«to čutita vojni pritisk in vojna i)li,,rMa zblaznelih anglo-ameriških jJJtoristov. V tem kongresu bodo mogli naši wjtavnikì s ponosom in zanosom °viti, da stopata Trst in njego-\ Prebivalstvo v vrstah prvobor-'*1 *a mir in da ne bosta odnehala ■*jkV°je borbe, dokler ne bodo potica razbiti temni naklepi Wa-I» *tona in Pentagona. Ponesli bo-vsesplošno tržaško solidar-Junaškemu, legendarnemu ko-ljudstvu, ki se ne bori le \,v°Jo svobodo, neodvisnost in za V hlir, marveč se proti nadmoč-'41 .’ roparskemu sovražniku bori V**r in svobodo vseh narodov k j*'Ponesli bodo v London na-, ?htevo, naj se le končno neha-^torave za novo vojno, naj se ^ »mejo odlbčni ukrepi za raz-\gtov vseh držav, za prepoved a- orožja, za mirno rešitev (•(.rjrfcga spopada, ìlq'hvsem pa bodo naši predstavitev*!, naj se končajo za nas 5 ti°nosna mešetarska pogajanja 1 iJ"°tašisti in demokristjani, naj nJtonuje guverner in naj se do V 6r°glasl naše ozemlje za od-tal 'tomilitarizirano in nevtrali- 0 ozemlje, ki bo Jamčilo vsem HjL'to ne bomo uničeni pod zve-iji-lfhj letalskimi in pomorskimi V™ in z zločinsko atomsko bom- VDreJ, za nabiranje še drugih tilt, n Podpisov za mir, naše življe-**o svobodo in bodočnosti ^REL S1SKOV1C - M1TKO ZSSR odločno vztraja na svojem miroljubnem stališču Zapadni vojaški uslroj je padel v roke blaznih in neodgovornih ljudi Truman je dejal, da «ZDA nimajo meja», in je uporabil Hitletjeva gesla o «ameriškem redu» - Imperialistični volivni stroj je sprejel resolucijo, ki krši ustanovno listino OZN - Višinski svari ZDA, naj ne pojdejo po nevarni poti napadalnih pustolovščin - ZDA priznale provokatorski napad na sovjetsko letališče FLUSHING MEADOWS — Končno je le ameriška vlada priznala napad, ki si ga 8. oktobra izvršili dve ameriški letali na neko sovjetsko letališče ob Suhaji Reki. Vlada ZDA je poslala Trygve Lieo pismo, v katerem- priznava, da so obtožbe ZSSR glede napada na sovjetsko letališče upravičene in da je za to odstavila poveljnika letalska enote ter bo kaznovala krivce, ki so zaradi pomote povzročili ta napad. Pripravljena je na povračilo škode Do sedaj pa je ameriška vlada trdila, da ne more priznavati tega napada, češ da ne odgovarja za «akcije letalstva OZN, ki deluje na korejskem bojišču» Toda zaradi odločnega sovjetskega stališča in pod pritiskom javnega mnenja je morala priznati, da je odgovorna za to nevarno provokacijo. V tem tednu sta ponovno prišli v podrobnosti do izraza dve liniji svetovne politike: miroljubne težnje Sovjetske zveze in napadalnost ZDA. Sovjetska zveza se je v tem tednu preko svojega predstavnika v OZN Višinskega do skrajnosti borila da prepreči sprčjem imperialistične resolucije ki ruši v ustanovni listini pribito načelo o enoglasnosti velesil, spreminja OZN v orodje ameriške napadalnosti in dejansko likvidira učinkovito posredovanje Varnostnega sveta. Tov. Višinski je v svojih govorih v političnem odboru OZN, ki je razpravljal o omenjeni resoluciji, dejal, da je ta ameriški manever dejanska likvidacija OZN. SZ je za to, da se postavi načelo o obrambi pred napadi in kršitvi mi-ru, toda v sklopu enoglasnosti velesil in Varnostnega sveta, ki je bil prav zato postavljen. SZ je tudi pripravljena sprejeti vsak sklep večine, toda pod pogojem da je ta večina legalna, ne pa izraz ameriškega vo-livnega stroja. Predlagal je tudi, naj bi se končno le uveljavilo načelo ustanovne listine o rešitvi vseh SDZZGUBLJA svoje pristaše V vrstah tržaških belih nacionalistov, t. j. v vrstah Slovenske demokratske zveze se nadaljuje ostra politična polemika. Ze dvakrat je naš list omenil krizo ,ki jo preživlja SDZ in ki so jo povzročili ljudje, ki si želijo ustvariti enotno fronto s titofašisti, da bi lažje zavajali naše ljudstvo v zmoto in na stranpot. Na naša ugotavljanja še niso odgovorili v svojem glasilu «Demokracija», ki pa še nadalje objavlja uvodne članke, v katerih napada «omahljivce», «z malomeščanskim duhom prežete ljudi», «oportuniste», «zmedene plasti nekaterih ljudi vrhnje plasti» itd. Vse to pomeni, da je naš list dobro zadel in da nam «Demokracija» ne more odgovoriti, ker smo ugotovili resnico, ki pa je postala zelo jasna iz njenih tulečih člankov. V svoji zadnji številki so se belogardistični vrhovi spravili nad «neopravičljivim molkom» nekaterih ljudi, na «pomanjkanje poguma» in «zavesti». Iz tega članka je postalo razvidno, da se je precej ljudi odvrnilo od SDZ zaradi preočitnega klečeplazenja njenih vodilnih krogov do ameriške politike in zaradi sporazumarskih poskusov s titofašisti, ki so začeli svoj napad Z ljudmi, ki so se začasno odstranili iz titovskih vrst, a delujejo v njih interesu in imenu. V kratkem bo moralo priti v SDZ do popolnega političnega preobrata. Ali sprejeti ameriški diktat glede ustanovitve enotne titovsko-agneiettove fronte pod vodstvom dveh znanih tržaških odvetnikov; ali pa zgubiti vsako direktno pomoč ameriške politike in zgubiti one stolčke, ki so si jih sedanji vodilni krogi SDZ s tako težavo in takim izdajstvom priborili. Pričakovati je tudi, da bo končno spregovorila tudi baza SDZ. Glavno besedo imajo pač pošteni ljudje, ki jih je preslepila visokodoneča demagogija Agnelettov in Veselov in ki si gotovo ne želijo prodati interese slovenskega naroda Trumanu in Achesonu, kar bi pomenilo zgubo vsake narodnostne časti in pravice. Prav tako je pričakovati, da bodo oni kljub vsemu pošteni titofašistični pristaši iz baze vprašali svoje hierarhe, zakaj se kujejo temni načrti za združitev z vodilnimi krogi SDZ, ki so dediči belogardističnih kolaboracionistov. Verjetno bo prav zaradi teh vprašanj, ki jih bo postavila baza i SDZ i titofašistov, završalo v enih in drugih vrstah. Voditelji pa bodo še nadalje sklepali protikomunistično zavezništvo. Toda njih maloštevilni pristaši jim ne bodo sledili. REGGIO E. — Delavci tega mesta so včeraj stavkali od 15. do 24. ure v znak solidarnosti z delavci tovarne «Reggiane», ki se borijo proti odpustom. sporov na sestankih petih velikih, medtem ko so ZDA proti temu, ker bi jim to onemogočilo nadaljnje pripravljanje in izvajanje napadov. SZ je tudi pripravljena na revizijo statuta OZN toda pod pogojem, naj se skliče posebno zasedanje, ki naj kot v S. Franciscu 1945. preuči predloge in naj sklepa. Tega pa se Amerikanci bojijo, ker oni nočejo priti do javnega nastopa proti ustanovni listini, marveč hočejo po ovinkih likvidirati organizacijo. Tudi Pandit Nehru je na svoji tedenski tiskovni konferenci izjavil, da skušajo ZDA spremeniti OZN v nek mednarodni Atlantski pakt, ki naj bi jim služil za vojno proti drugim državam. Dejal je tudi da se protivi okupaciji Severne Koreje in negativnemu stališču ZDA napram Kitajski. Kljub tehtnim dokazom sovjetske delegacije, je politični odbor sprejel ameriško resolucijo o razvrednotenju OZN. To je pač na liniji napadalnih načrtov ZDA. O teh načrtih je zelo jasno spregovoril Truman na skupnem sestanku z Mac Arthurjem na otoku Wake in v govoru v San Franciscu. Kot je znano, se je v nedeljo Truman srečal s svojim gauleiterjem na daljnem Vzhodu. Na tem sestanku sta predstavnika militarističnih krogov ZDA govorila o nadaljnjih napadalnih operacijah v Aziji. Truman je po tem sestanku izjavil, da ZDA nimajo nobenih meja v svetu in da se ravnajo po tem načelu. V svojem govoru v S. Franciscu, ki je zaskrbel celo najreakcionar-nejše kroge na svetli, je Truman dejal, da imajo akcije slične korejski namen vzpostaviti po vsem svetu «ameriški red». Prav tako je zelo jasno izjavil, da se bodo ZDA še nadalje oboroževale, da mora ves zapadni svet odločno poseči v proizvodnjo in jo spremeniti v vojne namene. Delovnemu ljudstvu pa je obetal «velike žrtve za skupno stvar». Ameriški manevri, ki so prav posebno prišli do izraza z vsilitvijo ameriške resolucije v OZN in s Trumanovim govorom, zaskrbljujejo vso svetovno javnost, ki se z grozo sprašuje, kako je mogoče, da so sedaj vse zapadne vlade pod vplivom washingtonskih blaznežev. Tov. Višinski, ki je ponovno dokazal miroljubne želje ZSSR in se je v torek 40 minut razgovarjal z Dullesom, pa je v razpravi v političnem odboru jasno opozoril ZDA, da grožnje ne bodo imele uspeha in da se danes postavlja svetu vprašanje: ali po poti razumevanja ali pa po poti sile, ki bo imela one posledice, ki so zelo dobro znane vsem poznavalcem zgodovine Sovjetske zveze. PARIZ — Francoska vlada je vznemirjena zaradi porazov v Vietnamu. Zahtevala je od ZDA posojilo v znesku 270 milijard frankov, ki bi moral delno kriti stroške za oborožitev 20 novih divizij. Pik-pok OGABNOST «Ljudska pravica» z dne 21. IX.: «Seveda Zaslavskemu ne gre za korejsko ljudstvo, — ker če bi mu šlo za to, bi prav gotovo moral obsoditi tisto agresijo, ki danes dejansko škoduje korejskemu ljudstvu in ogroža mir. . .» Po titofašistični «logiki»: Mac Arthur ni napadel Koreje, ker njegova agresija ni «dejanska», mar-več je. . . miroljubni sprehod za «zavarovanje miru»; Korejo je napadla Sovjetska zveza», ker so njena razkrinkovanja imperialističnih razbojnikov in miroljubna prizadevanja «dejanski napad» na «ameriški red». Sicut Truman dixit (Kot je Truman dejal). VIŠEK LAŽNIVOSTI Isti list je pod neko sliko napisal takole: «Dvomotorni bombnik z znamenjem sovjetskega letalstva, ki so ga sestrelili med napadom na a-meriške ladje zapadno od Koreje.» Se reakcionarni listi ne vztrajajo več na tej verziji in so obmolknili. Resnica je, da je bilo sovjetsko letalo 170 km. oddaljeno od korejske obale in na njegovi poti ni bilo a-meriških ladij. Poleg vsega drugega ni bilo oboroženo. Tokrat so z lažjo potolkli vsak ameriški list. Čestitamo. vajeno zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe in proglasitvi našega ozemlja za odprto, nevtralizirano in demilitarizirano ozemlje, česar se iz-vanredno boje prav posebno titolali-sti, ki v tem primeru ne bi mogli uživati ameriške pomoči vojaškega I političnega značaja. Nedvomno je. da mora imeti taka vojnohujskaška in pogubnosna politika svoje gospodarske odmeve u notranjosti Jugoslavije. Se vedno se titofašisti sklicujejo na sušo, ji nalagajo breme svoje politike in jo postavljajo pred jugoslovanske narode kot edinega krivca lakote, bede, pomanjkanja. Beograjska vlada objavlja ukrep za okrepom, da bi mogla vsaj na kak način rešiti majajoče temelje svoje fašistične stavbe. Po znanem ukrepu o znižanju odkupa koruze, obroka kruha in o plemenski živini, je te dni vlada izdala nov «ukrep o varčevanju». Z običajno demagogijo skuša vtihotapiti ta ukrep med jugoslovanske narode kot «skrb za nadaljnjo graditev socializma v komunističnem pravcu». Po drugi strani pa skuša prepričati samo sebe. da se s tem ukrepom nadaljuje odprava «pogubonosnih sovjetskih šablonov». Vsekakor pa ta ukrep konkretno določa, da bo moralo jugoslovansko ljudstvo «skrbneje varčevati», d« se začenjajo odpravljati še zadnje oblike revolucionarnih pridobitev in da se «odpravljajo razne materialne ugodnosti nekaterih plasti delovnega ljudstva». Bistvo tega ukrepa je. da so morali tito/ašisti pod pritiskom ljudskih množič načeti problem privilegij tito-jašističnih hierarhov, a tudi tokrat se bodo ti demagoški ukrepi sprevrgli na škodo najnižjih slojev jugoslovanskega ljudstva, t. j. delavcev in revnih kmetov. Jugoslovansko ljudstvo bo moralo «skrbneje varčevati», da se bodo v beograjskih in washingtonskih bankah kopičili profiti kapitalistov m tttofašističnih hierarhov. Prav tako bo to «varčevanje» nudilo lepo priliko ti-tofašistom, da začnejo z množično akcijo za odpravljanje zadružniških oblik gospodarstva, kt je že začelo po največjih mestih prehajati v privatne roke, kot nam povedo likvidacije zadrug v Mariboru, Ljubljani in drugje in otvoritev privatnih prodajaln in gostišč po prestolnicah federalnih republik. i Titofašisti so sami priznali, da so se ameriški kapitalisti začeli polašča-ti celo manjših objektov, t. j. trgovin. Priznali so, da se Je u Ljubljani odprla pred časom trgovina, v kateri prodajajo proti plačilu u dolarjih. SVETOZAR NOVAK Okrevanje Thorezo PARIZ — Tov. Maurice Thorez, sekretar KPF je obolel. Po prvih dneh bolezni, ki je zaskrbela demokratično javnost, so zdravniki sporočili, da se je njegovo stanje zboljšalo. toploto ali električno noma je «Literatiirnaja Gazeta» ot> j energijo. Golubcov pravi, da je sov-javila vest, da so že več let v teku i jetska znanost v tem pogledu na-plodonosna raziskavanja kozmič- pravila odločilne korake naprej v nih žarkov in da raziskujejo sovjet- primeri z atomsko znanostjo ostal iti ski učenjaki s pomočjo pripravnih I dežel in predvsem ZDA. Ugotavlja strojev kozmične pojave 27 kiiome-1 tudi. da so ameriški učenjaki zelo trov nad zemeljsko površino. Te j zaostali v raziskavanjih za uporabo atomske dni pa je isti list objavil članek sovjetskega atomskega znanstvenika Golubcova, ki sporoča, da so sovjetski atomski raziskovalci odkrili in preizkusili nove načine za neposredno spremenitev atomske Abram in Artemij Alihanov, dva izmed največjih atomskih učenjakov ZSSR. Fašistični napad na^goriškega Slovenca GORICA — V noči od srede na četrtek so goriški fašisti izvršili terorističen napad na trgovino za oblikovanje stekla, ki je last g Korena (Lebana). Postavili so na okno trgovine eksploziv, ki je okrog 3 ponoči eksplodiral in povzročil precejšnjo škodo. Ista trgovina Je bila že trikrat napadena po fašistih. Zaradi tehničnih ovir ne moremo podrobno poročati o tem fašističnem zločinu. Zahtevamo pa, naj se «nadebudna» Scelbova policija, ki je tako marljiva izvrševal-ka protidelavskih in protiljudskih k repov vlade, spravi takoj na delo In poišče razbojnike, ki skušajo obnavljati stare čase. Nov diktat Daytona GENOVA — Ameriški diktator v Italiji Dayton je te dni govoril genovskim industrijcem in jih pozval, naj začenjajo uvajati protikomunistične in protiljudske ukrepe po tovarnah, diskriminacijo proti delavcem in naj se postavijo na pot pospešenega oboroževanja. Ta govor je ponoven dokaz nesramnega vmešavanja ameriških imperialistov v notranje zadeve Italije, ki je postala navadna kolonija Trumana. TEL AVIV — V začetku tedna je izraelska vlada podala ostavko. Do sedaj so se vsi poskusi za sestavo nove vlade izjalovili. energije v miroljubne in gospodarske svrhe, ker so vse svoje sile napeli za izdelovanje smrtonosnega orožja. Najnovejše izjave sovjetskih u-čenjakov o atomskih raziskavanjih so velikanskega pomena, ker so najboljši dokaz, kako se v Sovjetski zvezi dela za mir in boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Tem pomembnejše so te izjave, ker na najkonkretnejši način izpodbijajo vso obrekovaino gonjo Drugi važni dokaz miroljubnih želja sovjetskih narodov je kongres miru ZSSR, ki se je začel v j torek. Na tem kongresu, ki mu pri-! sostvujejo tisoči delegatov iz vse j dežele, je prišla do izraza odločna i volja sovjetskih narodov, ki ne bodo dopustili sprožitve novega svetovnega konflikta. Na tem kongresu je poročal predsednik sovjetskega odbora miru, pisatelj Nikolaj Tihonov, ki je podal pregled miroljubnih akcij sovjetskih narodov in sovjetske vlade. Sovjetska vlada dan za dnem dokazuje, da z odločnostjo zasleduje cilj miru in uresničuje stalinsko linijo sprave in mirne rešitev sporov, j Sovjetska vlada je odobrila stock-j holmski proglas in izjavila, da je i pripravljena ukrepati sporazumno z ostalimi vladami o prepovedi atomskega orožja Prav tako je Tihonov i razkrinkal ameriški napad na Korejo, zločinska bombardiranja, na-! Pad na Formozo, letalske provokacije, ljudožrce, ki zahtevajo preventivno vojno. Tihonov je ugotovil, da je sedanja ameriška politika provokacija proti vsemu človeštvu. Ob zaključku svojega referata je Tihonov dejal, da se bodo sovjetski narodi na tem kongresu obvezali, da bodo s še večjim zanosom nadaljevali svojo borbo za mir, 1200 MILIJARD za oborožitev Italiie RIM — Minister Pacciardi je zahteval novih 100 milijard za oborožitev. Vlada je dejala, da bo krila ta denar z ljudskim posojilom, a istočasno je morala priznati, da se bo italijansko ljudstvo moralo sprijazniti s poslabšanjem življenjske ravni. Pacciardi je tudi dejal, da bo oborožitev stala Italijo preko 1200 milijard lir. Zmaga demokracije * I v Vzhodni Nemčiji BERLIN — V nedeljo so bile v Demokratični republiki Nemčije volitve v ljudsko skupščino. Vpisanih volivcev je bilo 12.331.905, volilo jih je 12.139.932 (98,44 odst.). Za ljudsko fronto 12.088.745, proti 35.544. Neveljavnih glasovnic je bilo 15.643. Enotna socialistična stranka bo prejela '00 sedežev. V FEKJAKGU SO V TEKU krvavi poulični boji Junaška obramba severne prestolnice - Grozote v zasedenih pokrajinah Koreje - Francoski okupatorji v Vietnamu so morali izprazniti vse obmejne postojanke - Boji pred Langsonom HONG KONG — V četrtek se je začela bitka za Fenjang, prestolnico Severne Koreje Ameriške in sinsmanrijeve čete so prodrle do južnega in vzhodnega predmestja, kjer so se takoj razvili težki poulični boji. V obrambo svojega mesta so posegli vsi sposobni prebivalci, ki se junaško zoperstavljajo prodirajočemu sovražniku. Okupatorji so poslali nad Fenjang svoje letalstvo, ki že nekaj dni spreminja delavsko mesto v kup ruševin in požganih hiš. V vsaki hiši, na vsakem stanovanju in v vsaki ulici so v teku srditi in krvavi boji. Medtem ko se nadaljujejo srditi boji južno in vzhodno od Fenjanga in medtem ko se je vse prebivalstvo vojska osvobodila obmejne trdnja-severnokorejske prestolnice dvigni-1 ve Načam in Dondang. Začel se je «Primorski» je pravilno napisal: «Ce psu stopiš na rep, zacvili». Titofašisti so zacvilili in skušajo celo ugrizniti, ker Jih naša akcija iz dneva v dan razkrinkale kot nepoboljšljive agente tujega imperializma, kt vodi orokavičeno akcijo za raznarodovanje slovenskega prebivalstva. Jezijo se, ker ugotavljamo, da skušajo napraviti iz slovenskih učiteljev in intelektualcev orodje za svoje umazane in temne protinarodne namene, za hujskanje narodnostnega sovraštva in za nacionalistično vzgajanje naših otrok in mladincev. To smo trdili tn trdimo. Vsa dejstva nam potrjujejo, da govorimo resnico. Zato pa, ker so prišit do prepričanja, da smo jih ujeli pri tatvini, skušajo sprevračati dejstva in nas prikazati kot sovražnike slovenske inteligence. Toda mi prav dobro vemo, naše ljudstvo prav dobro ve in prav tako dobro vedo slovenski intelektualci, ki pa ne smejo ziniti besedice, kakšen pritisk izvajajo titofašisti na slovenske učitelje in profesorje. Iztrgali vam jih bomo kako skušajo belogardisti držati na vrvici slovensko inteligenco in kako so vsa ta prizadevanja sad imperialističnih navodil in anglo-amertške politike. Ali je danes slovenski učitelj svoboden, ali so svobodni naši intelektualci, ki so zrasli iz ljudskih vrst? Ne, naši intelektualci niso svobodni. Ce bi bili svobodni in ne bi imeli vezanih rok, bi bili z nami odkrito, ne pa samo s srcem tn mislijo. Mnogo je učiteljev danes na Tržaškem, ki imajo jugoslovansko državljanstvo ali pa svoje družine v Jugoslaviji, mnogo je takih, ki so odvisni od titovskega denarja, mnogo je takih, ki si zaslužijo boren košček kruha z~ molčanjem, ker bi govorjenje pomenilo lakoto, bedo tn odpust. Zaradi tega bi bilo krivično, da bi obsojali našo inteligenco, ki je da- nes bolj kot vsaka druga podvržena nesramnemu, zločinskemu in proti-Ijudskemu pritisku titojašističnih hierarhov, belogardističnih «veljakov» in imperialističnih groženj s čistkami in «komisijami za protiame-riško delovanje». Vemo, da je slovenska inteligenca, razen male skupine poklicnih hlapcev, plačancev in klečeplazcev, s svojim ljudstvom. In zato, prav sato se. mi borimo da bi bila naša inteligenca svobodna, da bi se lahko izražala, da bi mogla cveteti z ljudstvom in podpreti njegovo težko bor-t>o za vsesplošne demokratične in miroljubne pravice. Titofašisti pa nočejo svobodne inteligence. Oni jo hočejo zasužnjeno, Privezano na imperialistični voz. kt drvi v pogubo. Oni hočejo, da bi tudi slovenska inteligenca sodelovala pri ustvarjanju strateškega in vojno-hujskaškega oporišča v Trstu, da bi tudi slovenski učitelji sodelovali pri tndtrektnem raznarodovanju naših ljudi pri sklepanju umazanih meše-tarskih kupčij z našim prebivalstvom. Oni hočejo potegniti s seboj našo inteligenco, da bi jo pogubili tn jo popolnoma odcepili od svojega matičnega drevesa, t. j. od svojega ljudstva. in zato se mi borimo, da bomo ti-to/aštstom, belogardistom in imperialistom iztrgati slovensko inteligenco, jo osvobodili od podlega finančnega izsiljevanja in privedli na našo stran. To bomo dosegli, ker to hočejo tudi slovenski intelektualci. Z njihovo pomočjo bomo razbili vse titofašistične in belogardistične nakane in tako iztrgali iz rok imperialistov sredstvo in orodje, ki je zelo nevarno v rokah za norišnico pripravnih ljudi in zelo koristno pa v rokah ljudstva, iz katerega je izšlo in h kateremu se mora vrniti. lo proti premoči sovražnika, ki prodira pod zaščito tisočev letal in desetin bojnih ladij, prihajajo iz zasedenih pokrajin Koreje vznemirljive vesti, *1 Nek korejski vojak, ki se je udeležil bojev pri Inčonu in je zbežal iz ujetništva, pripoveduje, da so ameriške edinice že v prvem dnevu svoje okupacije pobile 1300 oseb. Singmanrijevci so v Seulu aretirali 5000 ljudi, ki jih sumijo komunistične aktivnosti. Ti ljudje junaško čakajo na neizbežno smrt. Dopisnik francoskega buržoaznega lista «Le Monde» je iz Koreje pisal, da še ni videl na svetu takih grozot, kakršnih so po povratku zakrivili razbojniki Singmana Rija. Piše, da Evropa je poskusila Dachau in Bu-chenvvald, a si niti ne more misliti, kaj je «Dolina Strahu», kjer je zaprtih okrog 300.000 ljudi, ki umirajo od lakote in žeje. Singman Ri je na tiskovni konferenci izjavil, da se bo vsa z agrarno reformo med kmeti razdeljena zemlja ponovno vrnila veleposestnikom oz «legitimnim gospodarjem». Tako bo 800.00 kmečkih družin ponovno zaživelo v obupnih, srednjeveških pogojih, ki jih je ljudska oblast odpravila. To je torej «ameriška demokracija», nad katero se celo njeni pristaši zgražajo. Zaradi tega iz dneva v dan raste v zasedenih pokrajinah partizanska dejavnost, ki ne daje miru okupatorju imperialistom je začela delati velike preglavice tudi Indokina, kjer se te dni vrstijo ena za drugo vesti o porazih francoskih okupacijskih čet, ki jim zadajajo težke u-daree ofenzivne akcije vietnamske vojske. V lem tedeu je vietnamska napad na Langson, ki je še edina utrjena postojanka pred prestolnico Tonkina Hanojem. Od 18. septembra so vietnamske čete osvobodile vse francoske obmejne postojanke. Ljudski val se je začel približevati zadnjim francoskim postojankam v Tonkinu. Zaradi tega so francoski imperialisti začeli obupno klicati na pomoč svoje ameriške gospodarje. ’ C \H_________I X*L?SA.~ Daaflh..: HANi,. . V.rv-J/ :33l?b '^OCvvnK . '• Svsophon \ C A M B O E É 'x.A'-VpE ! h£sil Podčrtana mesta so bila v tem poslednjem času osvobojena od vietnamske ljudske vojske. JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU SE OBETA TRDA ZIMA CELO TITOFASISTICNI OBLASTNIKI JAVNO PRIZNAVAJO OBUPNO STANJE Zanimive številke iz referata titofašista Sergeja Kraigherja - Neizpolnjeni plani obvezne oddaje živil - Zajci in kokoši po 500 din, čebula po 120 din - Kaj pravijo v Mariboru - Dolga vrsta kadilcev pred tobakarnami - Kam gre jugoslovanski tobak Da sta v Jugoslaviji lakota iti | valstvo. Toda vsi vemo, da prebi- : Čelo primanjkovati celo tobaka. In vendar je Jugoslavija znana širom beda vedno večja že ni več nikaka skrivnost ali morda, «propaganda» moskovskega radija. Vesti o obupnem prehrambenem položaju, ki se iz dneva v dan slabša, niso izmišljotine tiska dežel ljudske demokracije ali našega in drugih demokratičnih listov v svetu. Dejstvo je, da je gospodarsko stanje Jugoslavije že tako obupno, da ga celo ti-tofašistične oblasti ne morejo več prikrivati pred ljudstvom. Sicer skušajo opravičiti to stanje z izgovorom. da je pač temu kriva letošnja suša. Istočasno pa že danes pripravljajo jugoslovansko javno valstvo ni prejelo mesa že več mesecev Postavlja se torej vprašanje ! sveta kot ena izmed največjih pro-kam je šlo meso, ki bi moralo slu- I izvajalk tobaka in tobačnih izdel-žiti zajamčeni preskrbi. Tega tito-jkov. Kadilci pa morajo čakati pred tašist Sergej Kraigher seveda ni | tobakarnami ure in ure, da si lah-povedal. Toda tudi to ni za ljudstvo ko nabavijo zavojček smrdljivih ci-več nikaka skrivnost. Zanimive pa garet najslabše vrste. Dejstvo je. H.tler in njegovi ded či. mnenje, ki ga hočejo sprijazniti z žalostno resnico, da bo v prihodnji zimi lakota še večja ter da mora ljudstvo prenašati še večje žrtve za «gradnjo socializma » Iz referata, ki ga je imel prve so tudi naslednje številke, ki jih je povedal omenjeni titofašistični oblastnik: «V devetih mesecih tega leta smo krili zajamčeno preskrbo z moko 100 odst., v sladkorju s 74 odst., v maščobah z 78 odst., v mesu s 60 odst.N. Čeprav dobro vemo, da so navedene številke primerno prikrojene in ne odgovarjajo dejanskemu pre- da je država krila potrebe potro-šn.kov v septembru za 83 odst., v oktobru pa za 89.71 odst. in to «zaradi objektivnih okolnosti» — kot razlaga «Ljudska pravica» z dne 12. t. m. To skušajo opravičiti, češ da se je v povojnem času povečala potrošnja zlasti med ženskim spolom. Obenem pa zvračajn krivdo na «tiste, ki si delajo zaloge, kar pone- Ameriški okupatorji v Seulu uvedli srednjeveški teroristični režim MLADINSKA BESEDA hrambenemu stanju, vendar so vse- 1 kod dobiva že špekulantski značaj», eno dokaj značilne, ker nam že sa- [ Nič čudnega če najdemo med posa- rne na sebi prikazujejo, da se je ta-kozvana zajamčena preskrba od lanskega leta pa do letos znatno poslabšala. Dejstvo je tudi, da se kmetje vedno bolj upirajo prisilni oddaji poljskih pridelkov, ker se dobro zavedajo, da slednji ne bodo šli v korist delovnemu ljudstvu. Poglejmo samo en primer kako se razvija odkupni plan v ljubljanskem u-kraju: odkup mršavih prašičev je bil izpolnjen za 97 odst., mesa 71 odst., masti 27 odst., mleka 68 odst., krompirja 18 odst., jajc 24 odst. žita 88 odst., sena 46 odst., oljaric 7 odst. Pri tem je treba še omeniti, da postopajo titofašistične oblasti s kulaki tako rekoč «z rokavicami», kljub temu, da je Kardelj že novembra 1947 izjavil, da «so kulakom šteti dnevi». Na trgih pa primanjkuje v zadnjem času celo čebula Kilogram čebule stane danes že 120 din in kot piše «Ljudska pravica» z dne 12. t. m. se ženske skoraj tepejo za dni tega meseca titofašistični vodi- ’ čebulo. Sicer dobiš' na ljubljanskem tel j Sergej Kraigher na nekem za- I trgu tudi zajce in kokoši, ki pa niso sedan,u glavnega odbora titovske 1 za navadnega zemljana. Cena dose-toknzvane OF Slovenije v Ljubija- ! že namreč tudi nad 500 din. Latticini, povzemamo nekaj podatkov in si torej predstavljamo, kdo si da-številk. iz katerih si lahko vsakdo ; nes v Jugoslaviji lahko privošči ko-ustvari prilično sliko dejanskega koš ali zajca. mezniki tudi take, ki špekulirajo s tobakom, ko pa je dejanski največji špekulant prav titofašistična vlada, ki izvaža v Ameriko velike količi- FENJANG, prve dni oktobru — 1'akoj po ameriškem izkrcanju na obali lnčona in po začetku bitke pri m v Seulu je Mac Arthur, vrh >vni poveljnik roparskih čet, ki izvršujejo pod krinko Organizacije združenih narodov ljudožrske ukaze vvash.ngtonskih Forrestalovih naslednikov, naslovil na svoje vojake poziv. Ta poziv spominja na Atilo-ve, Džingiskanove in srednjeveške čase, ko so vojaški voditelji nagrajevali svoje placane vojake z njihovo sprostitvijo, ki je pomenila predajanje zasedene pokrajine ali zasedenega mesta milosti in nemilosti zmagovalca. Ta poziv nas spominja besnenja hitlerjevskih in fašističnih hord, ki so prav tako .lobivaie «proste roke» po sovjetskih, poljskih, jugoslovanskih, iran-coskih in italijanskih mestih in vaseh in ropali, kar se je ropati dalo. Ta poziv je najzgovornejši dokument «zahodne kulture» in zahodnega protikomunizma, najzgovornejša priča «demokratičnega bistva» čet Atlantskega pakta. Mac Arthur je, namreč pred zasedbo Seula obljubil svojim vojakom : tri dni «svobode». V svojem pozivu, ljudstvu pri- Iki 50 se Sa eel° najbolj zakrknjeni ne tobaka, d očim ga ----------- «... , . ... .. .. . . manjkuje. Ta tobak se nato vrača , reakcionarnii listi sramoval, objavi- v Jugoslavijo v obliki ameriških ci- “• >e deJal- da bodo amcJlskl garet. ki jih titofašisti tihotapijo za dnl «gospodarji» Seul'a m da preko cone B in A v Italijo, kar pj'ed.nJ:mi bogato industrijsko jim seveda prinaša v blagajne stn- seveda prinaša v tine milijonov italijanskih lir. Ce primanjkuje cigaret in tobaka v Jugoslaviji, jih pa prav gotovo dobiš na blokih cone B in v kopališču Sv. Nikolaja, seveda proti plačilu v metro-lirah, ki so titofašistom prepotrebne za vzdrževanje v inozemstvu armade špijonov, provokatorjev in zločincev. L. B. mesto z lepimi dekleti. In ko so ameriški vojaki prodrli v seulske ulice, ki jih še danes brl-nijo skupine junaških in legendarnih domoljubov, so se začele ene grozote, ki jih človek ne more opisati in za katere se bodo morali krivci zagovarjati pred zgodovino, ki jih že danes obtožuje pred človeštvom. Okupatorsko brezpravje je trajalo več kot tri dni. Traja še danes. Najgnusnejši hlapec tujega za- stanja v Jugoslaviji. Evo kaj pravi med drugim tlto-fašist Sergej Kraigher: «. . . Prav zaraul tega z dosedanjim tempom od,tupa psen.ee in rži ne moremo biti zadovoljni. Dosedaj smo doseg.i plan z 72 odst. Do konca avgusta 10.70 odst. kmečkih gospodarstev sp oh f e ni oddalo nobenih količin bel h žit, dočim je 48 odst. kmečk h gospodarstev dalo manjše količine belih žit, kako jim je bila predpisana obvezna oddaja, in da smo do konca -eplembra izpolnili .lian slabše tudi po količinah kakor v reteklem letu do tega časa». Nada'je pravi v svojem referatu: «Ugotoviti moramo, da je potekel odkup mesa v tretjem tromesečju slabo. Se slabše pa Je potekala preskrba prebivalstva z mesom, ko smo v zadnjih treh mesecih skupno krili komaj 56 odst. potreb, čeprav smo osnovni plan odkupa mesa v avgustu presegli, v septembru pa operativni plan izvršili s 73 odst.». Kakor izgleda je bilo torej vsaj v avgustu dovolj mesa za vse prebi- Poglejmu sedaj kaj pravijo ljudje v Mariboru. Se nikdar niso bili ljudje tako razcapani in gladni — to so besede očividca - in še nikdar ni bilo tako visoko število jetičnih otrok. Ječe, kaznilnice, taborišča, vse povsod je natrpano z ljudmi, ki nosijo v pretežni večini edino krivdo, da so grajali pogubonosni fašistični režim Tita in njegove klike. Ljudstvo živi v večnem stranu in trepetu, ki ga ni poznalo niti za časa nacistične okupacije. Take bede in lakote pa ni prestalo niti v drugi svetovni vojni. Cene osnovnim življenjskim potrebščinam, ki se jih najde seveda le na črni borzi, naraščajo skoro iz dneva v dtn. Skatlja sard n stane 85 din, vino prodajajo po 175 din, toda že z novembrom bo šla cena na 200 din. liter olja stane 650 din. V Mariboru stane kg sladkorja 600 din, dočim ga morajo plačati v Opatiji celo 1.200 din. Kdor ima dva prašiča mora oddati enega državi, ki mu ga plača po 75 din za kg žive teže. Toda to še ni vse. Sedaj je za- wm Epjf Tudi korejske žene se v borbi proti m per alisličnemu napadalcu izkazujejo kol odtočne in hrabre oorke Korejsko ljudstvo dokazuje s svojo |. nasko borbo, da bo kljub premoči sovražnika izvojevalo svobodo in teolvisnost dežele. Korejsko ljudstvo ne bo klonilo pred imperialističnimi napadalci kljub množičnim ookoi etn, koncentracijskim taboriščem in barbarskemu bombardiranju. S korejskim narodom so vsi ostali azijski narodi, ki se prav tako borijo za dokončno uničenje imperialističnega suženjstva in za svobodo, ter delovni ljudje vsega sveta, ki se odločno borijo za dosego trajnega miru v svetu. NAJ ŽIVI HRABRO KOREJSKO LJUDSTVO ! vojevalca Singman Ri je to brez- : bo preganjalo ameriške vojake, pravje potrdil s svojimi nacistič- Ti fant,e iz Arizone, Tennessea, n imi zakoni, ki predstavljajo žalitev Texasa, Nove Anglije in vseh sever- vsakega človeškega čustva V Seulu se dogaja to, kar se ni dogajalo niti v najhujših dneh naci-fašistične okupacije. Ameriški in singmanrijevi vojaki se hočejo maščevati nad junaškim zadržanjem eulskega prebivalstva. Vsak človek, naj bo to moški, ženska, otrok ali starec, ki je osumljen, da goji do- no,ameriških pokrajin bodo razumeli, da so tujci na Koreji, da so osovraženi, da jih že vsak najmanjši otrok preklinja in čaka priliko za obračun. Po seulskih ulicah še vedno pokajo streli. So znaki da seulsko ljudstvo ni odnehalo in da ne bo dalo miru okupatorju. So tudi znaki zlo- moljubna čustva, je izpostavljen li- činov, ki jih Mac Arthurjevi vojaki kvidaciji, ki jo izvršujejo za to or-1 izvršujejo nad Korejci. Vsaka osum-g. nizirane tolpe. Zenske so pr epu- ljena oseba je izpostavljena smrtni ščene okupatorskim vojakom, ki jih nevarnosti. Prestrašeno seulsko pre- Emi Ameriški napadalci uokazujejo svoj «hrabrost» z barbarskimi bombardiranji korejskih mest in vasi. Nekdanja korejska mesta so danes postala kup razvalin, pod katerimi je zgubilo svoja življenja na tisoče otrok, žena in starčkov. posiljujejo in na to streljajo, kakor klavno živino. Lepše ženske pa si jih okupatorji priigrajo s kockanjem ali kvartanjem. Dog ,ja se tudi, da okupatorji zapirajo domoljubno nastrojene ljudi v hiše, ki jih noto sežigajo. Vsak, ki mu uspe zbežati iz gorečih hiš, je na mestu ustreljen. Na tisoče ljudi je že zgubilo svoje življenje v obrambi Seula, cm tisoče ljudi zgublja svoje življenje pod teroristično ameriško—sigmanri je vo okupacijo. Na desettisoče ljudi je brez strehe. Ameriško letalstvo je v Seulu uničilo vse, k,ar :e je da'o uničiti. Iz vsakega obraza Seulcev odseva ono sovraštvo in ona mržnja, ki je porok, da si Amerike ni ne bodo mogli pričakovati dobrega od korejskega naroda. Deset tisoči Seulcev, ki so sedaj po zaporih in koncentracijskih taboriščih zaradi svoje neizmerne ljubezni do svobode in neodvisnosti in čakajo na skupno smrt v skupnih grobovih, ki nas spominjajo nacističnih grozodejstev na Poljskem in v Sovjetski zvezi, so žive priče enega sovraštva, ki Pokrajinski urad za delo je v službi industrijcev TRZIC — Pred nekaj dnevi je vodstvo tržiške oljarne dostavilo Uradu za delo ixnmenski seznam, petih delavcev, katere je pripravljeno sprejeti ponovno na delo. To je storilo kljub temu, da obstoja še vedno nek zakon, po katerem se sme prositi poimensko za sprejem n s delo samo določene sjpecializira-ne delavce, kar pa v tem primeru ne velja. Seveda Urad za delo v lržiču je prošnji vodstva oljarne ta-Koj ustregel. Izdal je potrebni «nulla osta» za takojšnji j?onovni sprejem na delo. Pri izdajanju tega pa :,e ni vprašal, če so omenjeni delavci resnično specializirani delavci. Sindikalni odbor je, čim je izvedel za ta ukrep, pozval pokrajinski Namestitveni urad, naj intervenira v zadevi in jo vskladi z obstoječim zakonom. Po daljšem razpravljanju je Pokrajinska namestitvena komisija spoznala dva delavca za resnično specializirana delavca in jima brez nadaljnega odobrila njun jxmovni sprejem na delo. Pri tretjem delavcu pa se je docela razkrinkala. Nedvomno so pri ocenjevanju igrali svojo vlogo tudi žolti sindikati. Kljub temu, da je vrsta specializiranih delavcev brezposelna, je omenjenega navadnega težaka priznala za «specializiranega» delavca in seveda — jjotrdila njegov ponovni sprejem na delo. To so pač sadovi pristranske politike, ki teži med drugim tudi za tem, da bi vnesla razdor v enotne delavske vrste. Zolli sindikati i-grajo seveda pri tem svojo važno vlogo. Podobno kot s tretjim se je zgodilo tudi s četrtim in petim. Skratka: Pokrajinski namestitveni urad je odobril sprejem na delo tistih delavcev, za katere je zaprosil delodajalec. Iz tega sledi, da je omenjeni urad v službi industrijcev . . . Da je tako, je pokazal s svojim dosedanjim delovanjem. O njegovi objektivnosti pa naj sodijo brezposelni specializirani in ne socializirani delavci. Solidarnost.z delavci oljarne TRZIC — Borba, ki jo že toliko časa s tako odločnostjo vodijo delavci tržiške oljarne Luzzatti je našla svoj odmev tudi izven meja italijanske republike. Borbeni delavci so prejeli med drugim tudi izraze solidarnosti od generalnega sekretarja kemične strokovne zveze češkoslovaških sindikatov. Francoska strokovna zveza pa je izrazila svojo solidarnost s tem, da je poslala prizadetim delavcem 10.000 frankov. Trgovski nameščenci zahtevajo novo delovno pogodbo GORICA — Osmega t.m. so z bo rovali v Gradežu nameščenci trgo vinskih obratov goriške pokrajine Na zborovanju se razpravljali o no vi delovni pogodbi. Ob koncu zbo rovanja pa je bila sprejeta resolu cija, s katero so bili pooblaščeni sindikalni zastopniki za nadaljnje pogajanje s trgovsko zbornico. Ob tej priliki je goriška Delavska zbornica poslala pismo takoime-novanim Svobodnim sindikatom (Liberinomi z vabilom, naj se pridružijo enotni borbi za dosego nove delovne in mezdne pogodbe. Kot kaže pa «žoltim» sindikatom ni mnogo na tem, da bi zadevo vzeli za resno. Do danes niso na omenjeno pismo niti odgovorili. Uredniški kolektiv «Dela» izreka sotrudnici tov. Miri Rijavec svoje sožalje ob priliki smrti njene stare matere. PEVMA — V nedeljo so priredili nekateri tovariši iz Pevme na nekem zasebnem domu ožjo domačo veselico, katere čisti dobiček je namenjen skladu demokratičnega ti ska. Pošteni demokrati vzdržujejo svoj tisk s svojimi prispevki, titofašisti Z NEDELJSKE MANIFESTACIJE partizanov v Vidmu VIDEM — V nedeljo je bilo v Vidmu veliko zborovanje Zveze ita lijanskih partizanov ANPI, na ka terem je govoril tudi bivši vrhovni poveljnik italijanskih partizanov in član CLN za Gornjo Italijo poslanec Luigi Longo. Velikega zborovanja so se udeležili j?oleg partizanov iz videmske pokrajine tudi številni partizani iz goriške jpokrajine in iz Trsta. Ob priliki tega zborovanja je videmska Zveza partizanov ANPI prejela novo zastavo. GORICA Pretekli teden je zbežal čez mejo pri Gorici 19 letni dijak Božidar Velišček iz Maribora. Italijanskim oblastem je izjavil, li tujega imperializma nam dovolj očit- Cdgcver gespodezn «f*vimcvshega dnevnika» Gospodje «Primorskega dnevnika» nas obtotujejo, da smo proti njihovi takoimenovani «Demokratični fronti Slovencev v Italiji» zV sevanjem teh pobud, nam je d* možnost za izboljšanje naše org»®^ zacije, kakor tudi splošnega del®v nja. ,,y Zato je potrebno, da vsak »h‘,j komunistične mladine, kakor ‘® vsak posamezni mladinec deh pregledata in preučita svoje del® nje, način boMšega delovanja i® ste pobude s katerimi se je doseg največje uspehe ' . „e Vsak aktiv komunistične m,afl'0ji naj dobro prouči položaj v sV|i? sekciji- m na osnovi tega poda organ zacijski konferenci mnenje ter usmeritev in sm®r'(ev smatra da je najboljša za reši perečih vprašanj, ki zadevajo P" samezne sekcije. Ne - memo pozabiti, da nosu®0 ^ V‘ K1 munisti odgovornost napram čem ostale mladine, ki z največ^ zaupanjem gledajo v nas sv0-l®nr. ditelje ter naše delovanje kot ® j bo za uresničenje svojih želja- '■ za obrambo miru, dela in svobpo To naj nam bo vzpodbuda, k*1 moramo z našimi močmi in nav šenjem uresničiti. Izvesti m°ra0r-tiste zadane si naloge ob drugi gamzacijski konferenci ZKM *®r rt) odločneje stopiti na pot novih ® in bodočih zmag. __ 0|j Edino na ta način bo ZKM 5* ^ j. zaživela, izboljšali Jo bomo org®^ zacijsko, povečali bomo njen u* , in na bodočem kongresu bomo 5 trali drugo organizacijsko konf®* co kot važen dogodek na zmag0*1 -ni poti Zveze komunistične mlad LINO HREVATI> Tito dobiva dolarske inekcije za izvrševanje protiljudskih in vojnohujskaških interesov. (Iz časopi®0 v). Moderni tip «buridanskega sola» z dolarskim jezdecem- V=I=G=0=R-=E=L=L==I Šivalni stroji, največje jamstv°' dovoljena vsakršna preizkučhi0 Šiva — veze — krpa Prodaja na obroke do 20 mc$eccV Edini zastopnik ■. D E L P O ul. H. Tlmeus 12 N T * . tel. 90278 ^ovari§9 ki je bil na Madžarskem nam pripoveduje Koliko in kaj zasluži madžarski svobodni delavec Ogovor poklicnim lažnivcem "Primorskega,, in "Corriere,, - Koliko ur dela madžarski delavec za Oljenjske potrebščine, ki so v svobodni prodaji,- koliko pa mora delati jugoslovanski delavec potrebščine, ki se celo na nakaznice s težavo dobijo - Na Madžarskem ni lačnih ljudi sem te dni pripravljal nadalje-članka o Modžarski, sem med tuhtrn pregledom časopisov naletel dva nesramno lažniva spisa. Pri-JMla ju «Primorski dnevnik» in tr-*t titovski list ti italijanščini «Cor-r'* di Trieste». ki govorita o nebnem ponovnem racioniranju živil ,* Madžarskem. V njih strupenih iz-pa pridejo tako daleč, da se ’ spominjajo, da je bilo racioniranje j Wtto mnogo časa pred marcem t. , S tem dokazujeta časopisa zlona-hnost svoje propagande in podlo fal-ttrcmje dejstev. V dokaz njih lažni-’yt izjavljam, da sem bil na Ma-^r*kem že meseca januarja t. I. in sem od prvega dne svojega biva-* tdčudeno ugotovj. da je bilo ra-tiranje odpravljeno ter da si vsak tžarski delavec more nabaviti vsak ij*et y neomejeni količini brez ka-koli nakaznic. & t- '■ ,le«e» .... ...... o.,., graditvi socializma» 1 dan objavlja «Corriere di na tretji strani svoj članek v Jugoslaviji, pa na prvi strani prinaSa p.izmišljenega dopisnika Ericha tttnerja, ki govori o pomanjkanju . Madžarskem. Namišljeni gospod tttner si Sefe ^ gospodinje izmišlja, da na Madžar-nujno povprašujejo ( ttetlah ter da se za nabavo teh ltni° vrste pred mestnimi tr- mami. Morda pa je bil gospod, ki ,, slcriiia pod P/launerjevim pseudo-, °m, v Gorici. ‘Ve prišli ko so jugoslovanski to mesto, nabavljali Ss Ijtt‘ oktobra 1929 'c aposebno» la-c»o sodi.ee v Fu,ju obsodilo na jjHj . ..“"»ura i!?r*anu itgusi proti Številnim antifašistom Julijske krajine. V vsem it^'1 podoben tržaškemu procesu V* Bidovcu in njegovim tovari-**r procesu proti skupini Finka ^žiča. borba, katere početnik je naš h *» Gortan še ni dokončana. Nje-I 0 domovino je ponovno zasen-" ležka mora novega fašizma, ki L, vseh ozirih mnogo krutejši od inulta predhodnika. Kot je bilo «t, Gortana simbol v borbi proti tj, inskemu in nemškemu tasi-C; ‘ako je in bo simbol v borbi ( !* novemu titovskemu fašizmu ftjJbbcrialističnim vojnim hujskati'. •n ta simbol bo vodil nove • 'ote v vseh borbah do dokončne ‘»ge! SLAVA SPOMINU VLADIMIRJA G0R1ANA! metle in slične potrebščine. Zasanjalo pa se mu je, da je ... v Budimpešti. Ponavljam, da od meseca januarja t. !.. ko sem prispel na Madžarsko, ni bilo nobenega racioniranja in da ga tudi danes ni. Tito/ašistiinl režim je pahnil delovno ljudstvo Jugoslavije v globok prepad bede. Ta režim uporablja proti delovnim ljudem, ki se upirajo gospodarskemu izkoriščanju in odvzemanju demokratičnih pravic, v glavnem dva argumenta, zapor in laž. Govorili bomo o neotesani propagandi titovskega fašizma, ki jo razširja tudi tržaškt list «Corriere di Trieste». Ta propaganda ima namen varati jugoslovansko delovno ljudstvo in istočasno klevetati dežele ljudske demokracije. Splošno znan je trik titovske propagande, da skuša z lažmi nasititi množice, ki žive v pomanjkanju. Titovski propagandisti zelo pogosto-ma poudarfajo, da niti v deželah ljudske demokracije delovni ljudje ne žive boljše, in lažejo, ko trdijo, da je to spložni pojav tam, kjer gradijo socializem. Sklicujejo se na ljudske republike Bolgarijo, Romunijo, Češkoslovaško in Madžarsko in posebno proti tej se danes zaganjajo s podatki, ki so jih iz Irte izvili. Z Goebbelsovo trdoglavostjo ponavljajo laži o «pomanjkanju» na Madžarskem ter mislijo, da bo laž, če jo bodo stokrat ponovili, postala resnica. Dejstev ne morejo spremeniti z besedičenjem. Poglejmo, kaj govore dejstva. Ce vzamemo za primer mesec marec t. !., t. j. čas o katerem govorita omenjena lista vidimo, da je bila povprečna urna plača industrijskega delavca na Madžarskem tri forinte in 98 filer-jev. V Jugoslaviji je povprečna plača istega delavca znašala 17 50 din. Sedaj si moramo postaviti naslednje vprašanje: kaj lahko kupi s svojo plačo madžarski delavec in kaj pa jugoslovanski? Koliko ur morata delati madžarski delavec in koliko jugoslovanski, da lahko kupita iste potrebščine? Čeprav ni tako, predpostavimo, da se morejo nabaviti tudi v Jugoslaviji potrebščine, ki jih madžarski delavec | lahko svobodno in v neomejenih koli-1 činah kupuje. Ce tako predpostavimo mora. n. pr. madžarski delavec delati tri ure in pol za I kg masti, jugoslovanski delavec pa 45 ur. Tako bi lahko še nadalje navedli: mleko, ki ga jugoslovanski delovni ljudje in njihovi otroci malo kdaj vidijo, prihaja n. pr. v Nišu po 1 l dnevno na 80 ljudi, v Beogradu na 30 ljudi, v Sarajevu kot v Nišu na 80 | ljudi, v Budimpešti pa prihaja liter , mleka na 3 osebe. V ostalih mestih Madžarske pa je položaj še boljši. Za z ustrelitvijo prvega istrske- liter mleka dela madžarski delavec 23 »ntifašista in borca za svobodo ; m.inut, jugoslovanski delavec pa 3 ure. Gorlana. Prccet proti j Madžarski, delavec lahko kupi kg razje bil prvi v vrsti števil- , novrstnega mesa po ceni, ki odgovar-Večjih ali manjših procesov, ki | ja plači za triurno delo, zato mora ^ pozneje uprizarjali Irsistični jugoslovanski delavec plačati z zasluž- kom IS ur in 40 minut svojega dela. Madžarski delavec je bel kruh in dela za kg kruha 24 minut. V Jugoslaviji belega kruha sploh ni in zaradi tega ne moremo napraviti primerjave. Za kg črnega kruha je potrebno madžarskemu delavcu 15 minut dela, v Jugoslaviji pa za kg znanega koruznega kruha, kt ga jugoslovansko ljudstvo dobi v zelo omejeni količini na nakaznice 20 minut. Za isti kruh v tako-imenovani «prosti prodaji» pa 5 ur. O tekstilu in ostalih sličnih potrebščinah bomo govorili prihodnjič. Sedaj bomo primerjali samo sladkor, moko in slanino. Za kg moke dela madžarski delavec 40 minut, Jugoslovanski delavec 8 ur 30 minut. Za kg sladkorja dela madžarski delavec 1.23 minuta, Jugoslovanski delavec pa skoraj 30 ur. Za kg slanine dela madžarski delavec 4.22 min., jugoslovanski delavec pa 45 ur. In tu je potrebno ponoviti, da vse te potrebščine dobi madžarsko delovno ljudstvo v neomejeni količini brez vsakršnih nakaznic, kar je v Jugoslaviji nemogoče. Ta primerjava bi pokazala isto sorazmerje, če bi za osnovo vzeli življenjsko raven drugih dežel ljudske demokracije. «Gradnja socializma je nerazdružljivo povezana s stalnim dviganjem življenjskega standarda delovnih ljudi», je rekel tov. Stalin. Njegove besede potrjujejo prakso dežel ljud- skih demokracij, ki grade socializem. Le v Jugoslaviji ni tako, ker tam se ne gradi socializma, temveč fašizem. Dvig življenjskega standarda delovnih ljudi dežel Ljudske demokracije in njih vzgled navdušuje tudi jugoslovanske delovne ljudi, ki se zato odločneje bore proti nasilju titovskega fašizma. Prišel pa bo čas, ko si bodo Jugoslovani poskrbeli tudi metle, ki danes primanjkujejo in z njimi dokončno in odločno pometli svojo hišo od vsake najmanjše sledi sedanjega fašističnega režima. KAREL BERNETIC Noč nad Beogradom Tiha je noč nad Beogradom težki zamenjala dan. Pomni, kako je besen grom z ognjem zapisal plan, pomni strahote minulih let strojev letečih moč... Srce drhti — prisluhni pesem poje noč. Plamen srda v prsih gori, plamen srda v pohod nam veli. Prišel plačila bo dan! Smrt za smrt! Kri za kri! V boj, Slovani! še zarja žari ! Gornja pesmica je povzeta iz besedila nekega sovjetskega filma, ki prikazuje podtalno borbo v deželah, sporazuma spet : 1914. je ameriška obveščevalna služba predlagala Japonski sklenitev SKLENITEV “LOČENEGA MIRU,, ZA SKUPNO NADALJEVANJE VOJNE PROTI SZ Ameriška obveščevalna služba je 1944. poslala Japonski mirovne predloge - Papež Pij XII. je leta 1939. predlagal zedinjenje anglo-francosko-ameriško-nemškili čet proti skupiie-mu sovražniku : «brezbožju» - Roosevelt se je protivil naklepom ameriške tajne služite Mnogo se je že pisalo o poskusih ameriške tajne obveščevalne službe za časa druge svetovne vojne za «sklenitev miru z Nemčijo» usmeritev zedinjenih anglo-francosko-ame-riško-nemških čet proti skupnemu sovražniku: Sovjetski zvezi. Ze na božični predvečer leta 1939., t. j. 24. decembra je papež Pij XII. v nekem radijskem govoru rekel: «Predlagamo konec bratomornega klanja in te nedonosne vojne (t. j, vojne med zahodom in Nemčijo), združimo svoje sile proti skupnemu sovražniku: brezbožju». Med vojno pa je bil Allan Dulles v tesni povezavi z naj večjimi voditelji nacistične obveščevalne službe s ciljem ki so bile zasedene po nacifašistih, sklenitve «posebnega miru». Največ- ji hrup je nastal v zvezi s temi poskusi, ko je bil izvršen atentat, ki ga je pripravil Allan Dulles proti Hitlerju 20. julija leta 1944. Ta atentat je imel namen odstraniti Hitlerja kot glavno oviro za sklenitev tega anglo-nemškega «dogovora» za nadaljevanje vojne proti Sovjetski zvezi. Na Daljnem Vzhodu se je ameriška tajna diplomacija držala skoraj istih ciljev. Iz neke trditve ameriškega admirala Eliasa Zachiarisa, bivšega poveljnika enega izmed najvažnejših odsekov ameriške mornarice na Tihem oceanu izhaja, da je ameriška tajna obveščevalna služba poslala japonskemu cesarju Hi-rohitu meseca decembra leta 1944. Ob obletnici osvoboditve Beograda izpod nacistične okupacije BEOGRAD JE SIMBOL BRATSTVA sovjetskih in jugoslovanskih narodov Za njegovo osvoboditev so se skupno z jugoslovanskimi partizani borili zmagoviti sovjetski junaki Bratstvo je bilo zapečateno s prelito krvjo padlih borcev - Titovi fašistični kliki ne bo nikoli uspelo uničiti hvaležnosti, ki jo čutijo jugoslovanski narodi do bratskih sovjetskih narodov Vsi jugoslovanski narodi so pozdravili z velikim veseljem 20. oktober 1944. Tega dne je namreč slavna Rdeča armada v bratskem sodelovanju z junaško NOVJ osvobodila jugoslov. prestolnico Beograd. Ta zmaga je bila nedvomno velikega pomena ne le za jugoslovanske, temveč za vse balkanske narode; kajti Beograd se nahaja v pravcatem osrčju velikega polotoka in vanj ter preko njega so speljane prometne žile, ki družijo vsa glavna središču srednje-vzhodne Evrope ter središče ob Črnem, Egejskem in Jadranskem morju. Nacifašistični zasužnjevala so se zavedali velikega pomena Beograda, zato so ga utrdili; in zato so tudi sklenili, da ga raje popolnoma uničijo, kot pa izpraznijo. In res, Beograd je bil — kljub močnemu odporu skoraj bi rekli vsega prebivalstva — s silo spremenjen v eno samo močno utrdbo. Skoraj vsaka hiša je bila oporišče za okupatorja in za njegove sodelavce. Istočasno z Beogradom sta bili utrjeni tudi bližnji mesti Zemun in Pančevo. Toda v utrjenih mestih in zlasti v Beogradu je podtalno tlelo . . . Domači partizani so na razne nači-nfe vršili prevratna in sabotažna delovanja v ško_do nacifašističnih okupatorjev. Vendar pa so vse akcije bile le zgolj navadnega značaja. Sovražnik je bil premočan, zato mu ni bilo mogoče priti resno do živega drugače, kot z veliko silo. V poletju in na jesen 1944, je zma- govita Rdèéa armada zadajala hude | ravno istih poteh kot njene predhodnice. torej kot vlade Stojadinoviča, Cincar-Markoviča, Cvetkoviča in Terazije - središče Beograda udarce nacistom in njihovim satelitom po vseh deželah srednje Evrope in na Balkanu. Septembra 1944. je vrhovno poveljstvo Rdeče armade zaprosilo NKOJ, ki je takrat predstavljal začasno vlado Jugoslavije, dovoljenje za prestop jugoslovanske meje pri Negotinu v Srbiji. Po pristanku N KO J a so prve enote Rdeče armade pod poveljstvom maršala Tolbuhina prestopile Donavo in se spojile z jugoslovanskimi partizani. Neposredne borbe za osvoboditev so se pričele 14. oktobra. Zunanja obramba mesta se je kmalu zrušila pod silo močnega obstreljevanja. V mestu pa so bile borbe težje in to zato, ker kot smo že omenili, so bile skoraj vse hiše spremenjene v pravcaie utrdbe ali pa vsaj oporišča, iz katerih so nacisti in njih kolaboracionisti zagrizeno vodili srdite borbe. Osvobodilne sile so po težkih, bojih polagoma osvobajale hišo za hišo ter ulico za ulico. Poglavitno vlogo v tej borbi so igrale tankovske enote Rdeče armade. Po enotedenskih težkih borbah je bila izbojevana zmaga. 20. oktobra je bil Beograd popolnoma osvobojen. S tem je bilo konec važne strateške baze nacifašistov na Balkanu. Konec je bilo tudi nečastne kvislinške vladavine, ki je delovala pod zaščito Hitlerjevih zasužnjevalcev. Težke borbe za osvoboditev Beograda, bratsko sodelovanje Rdeče armade z jugoslovanskimi partizani in z «uporniki» Beograda, so skovale nerazrušljivo prijateljstvo med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom. Titova izdajalska klika danes nesramno pluje na težke žrtve s tem, da prodaja sadove krvave osvobodilne borbe vojnohujskaškim angli,-ameriškim imperialistom. Ta izdajalska klika poskuša na vse načine zatreti v srcih junaškega jugoslovanskega ljudstva hvaležnost do Sovjetske zveze, za njeno nesebično pomoč v narodno osvobodilni borbi in nepristransko podporo po ■Ulagi. Zanikati poskuša celo zgodovinsko resnico. Skratka, stopa po dr., ki so snovale in oblikovale Maršal Tolbuhin pov ebnik enot Rdeče armade, ki so ojvobodile Beograd. jfezništvo z osjo Rim-Berlin. Razlika je kvečjemu le v tem, da je ta klika zamenjala Petra za Tita in Washington za Berlin. Beograd je junaško, uporniško mesto. V teku zgodovine, se je neštetokrat postavijo po robu svojini zatiralcem in zasužnjevalcem, pa najsi bodo ti domačega ali tujega izvora. Uprlo se je nenasitnim turškim ter pozneje velikonemškim imperialnim osvajalcem. Ko je začel Hitler požrešno hlastati po deželah srednje Evrope in ko so z njim sklenili predstavniki velikosrbske čarši-je nekak prijateljski pakt, je Beograd vzrojil, kot iz enega samega grla je privrel vzklik «Bolje rat, nego pakt». In res mesto zaveznika je Hitler dobil v Beogradu odpornika. Zaman so bile vzpostavitve raznih kvislinških vlad. Beograd je z njimi pometel kot burja pocestne smeti. Po osvoboditvi je brezobzirno pometel tudi s kraljevim prestolom in s velikosrbsko izkoriščevalsko čar-šijo. Danes pa čaka ista usoda sedanjo čaršijo, t. j. Tita in njegovo sodrgo, ki si po krivici lasti pravico nad slavnim mestom, nad jugoslo- vansko deželo in nad tamkajšnjim junaškim ljudstvom. Titovo izdajalsko fašistično kliko čaka pa večja kazen od prejšnjih zatiralcev, kajti njeni zločini so mnogo večji od zločinov njenih j predhodnic. In tedaj bo herojski Beograd — ter z njim vse jugoslovansko ljudstvo — praznoval praznik ponovne osvoboditve. Da se bo to resnično zgodilo so nam porok' tisoči jugoslovanskih pravih komunistov, ki so ostali zvesti Sovjetski zvezi in slavnim tradicijam narodno osvobodilne borbe in ki delajo v domovini, kakor tudi izven njenih meja, proti zločinskim nazrtom Titove klike. Ti, pravi jugoslovanski komunisti bodo obnovili pravo interna-cionalistično Komunistično partijo Jugoslavije, ki bo vodila dokončno osvoboditev nesrečne domovine. Obenem s pravimi komunisti so nam porok gotovega obračuna s Titovo kliko milijonske množice jugoslovanskega demokratičnega ljudstva, ki so ostale zveste prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in ki gledajo v njej pravo in iskreno zaščit-nico vseh zatiranih narodov ter resnično braniteljico miru v svetu. MILIVOJ DOLANC ■|4#1 ■Q 'i, v\V£ . . / IKH : a mm ■ t m m is mm 1 i§ps g ■ ■■ -V: -• -■ v ... .. \ °cilar mi je časi kaj razkladal od nekdanjih časov, t) Itako so ljudje živeli in kako so imeli to in to reč 11 sabo. Enkrat v nedeljo popoldne mi je v lipovi senci ‘°pi pravil naslednjo povest: ^ Notranjem stoji vas, V rh po imenu. V tej vasici ie, j,, ‘Vel v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil t^ki tolik, da ga ni km alo tacega. Dela mu ni bilo loj ’ ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško 'o’ ^8r je bilo pa uže tistikrat ostro prepovedano. Pazili L®a ntejači, da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega * njim so se hali ravno tako, kakor pozneje Štem-ljaerja. Krpan pa sc je vedno umikal in gledal, da mu niogli do živega. ,, je po zimi in sneg je ležal krog in krog. Držala 1110 ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, ker I» Jal še ni bilo cest kakor dan danes. V naših časih je Se drugače, se ve da; saj imamo, hvala Bogu, cesto i)iV®acega zelnika. Nesel je Krpan po ozki gazi na svoji lct nekoliko stotov soli; kar mu na proti prižvenketa ii6|.v°*; na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se je ravno j lal k morju. Krpan je bil kmečki človek, zato ga tudi > ^?Zl,al; pa saj ni bilo časa dolgo ozirati se; še odkriti ,, . ntegnil, temuč prime brž kobilico in tovor ž njo j Prenese v stran, da bi je voz ne podrl. Menite, da L rPflna to kaj mudilo kali ? Bilo mu je, kakor komu *ettUi stol prestavili. L ^esar, to videvši, veli kočijažu, da naj konje vstavi. 8e to zgodi, vpraša silnega moža : «Kdo pa si ti?» y a mu da odgovor: «Krpan mi pravijo; doma sem pa **a °d Svete Trojice, dve uri hoda od tukaj.» «I kaj pa nosiš v tovoru ? » cesar dalje vpraša. Krpan si naglo izmisli in reče: «l kaj ? Kresivno go-bo pa nekaj brusov sem naložil, gospod!» Na to se cesar začudi in pravi? «Ako so brusi, pokaj so pa v vrečah ?» Krpan se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsaki človek, ki ve kaj pravi : «Bojim se,da bi od mraza ne razpokali; zalo sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil». Cesar, ki mu je bil menda silni možiček všeč, dalje da si pa - DElO- Krpan prime kobilico m tovor ž njo pa jo prenese v stran... pravi: «Aliti veš kako se laki reči streže. Kaj pa konjiča tako lahko prestavil t Kes nima dosti mesa ima vsaj kosti.» Krpan se malo zareži in pravi : «Vem, da imajo vaši konji več mesa ; pa vendar ne dam svoje kobilice za vse štiri, ki so tukaj napreženi. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod, upam si nesti dve taki kobili dve udi hoda in tudi še del j, če je treba». Cesar si misli : «1 o velja, da bi se zapomnilo» — in veli pognati. Minulo je potem leto in nekteri dan. Krpan je pa zmirom tovoril po hribih in dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj strašen velikan, Brdavs po imenu. Ta je vabil kakor nekdanji Pegam vse junake našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel luko boječih ljudi, da bi djal: nihče si ni upal nadenj: toda kdor se je skušal z njim, gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož Usmiljenega srca; ampak vsacega je umoril, kogar je obvladal. — To je cesarju začelo iti po glavi: «Lejte-si no! Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti? Usmrtil mi je uže vso največo gospodo! Presneta reč vendar, da mu nihče ne more biti kos!» Tako je cesar toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi tedaj z veliko ponižnostjo, kakor gre pred lolieim gospodom in pravi: «Cesarost, ali več ne morete pametovati, kaj se je godilo predlansko zimo blizu morja ?» Cesar vpraša nekoliko nevoljen: «Kaj neki ? » Kočijaž odgovori : «Tisti Krpan, ki je tovoril s kresivno gobo in Lirusi, ne veste, kako je kobilico v sneg prestavil, kakor bi nesel skledo na mizo ? Če ne bo Krpan Brdavsa premogel, drugi tudi ne, tako vam povem.» (Se nadaljuje) predloge za sklenitev posebnega miru o katerem pa Sovjetska zveza ni vedela ničesar. S sklenitvijo tega «posebnega miru» so gbenem nameravali izključiti SZ od vsake povojne ureditve na Japonskem. S posredovanjem važne osebnosti, kardinala Fumasonija-Biondija, katerega je o vsej zadevi obveščal tokijski nadškof Tatsuo Doi, je do teh pogajanj dejansko tudi prišlo. Ko je Roosevelt zvedel o teh naklepih, ki so bili v glavnem naperjeni proti takratnemu zavezniku Sovjetski zvezi, je skušal preprečiti vsako nadaljnje delovanje. Toda ameriška tajna obveščevalna služba, ki je ta pogajanja s posredovanjem kardinala Fumasonija-Biondija še vedno nadaljevala, ni upoštevala tega Rooseveltovega ukaza. Rooseveltu pa je le uspelo, da so ti načrti ameriške obveščevalne službe izpodleteli. Omembe vredno je dejstvo, da so najvišje ameriške osebnosti, kot so Forrestal, Mac Arthur, Truman ra drugi najbolj zagrizeni protisovjeti. kot n. pr. Herbert Hoover, načelnik «Federai Bureau Investigation». ameriške UDBe, z največjim navdušenjem soglašali z mahinacijam! za dosego tega «posebnega miru», Po skrivnostni in nepričakovani smrti Roosevelta, niso mogli izvesti tega načrta zaradi pomanjkanja časa, predvsem pa zato, ker je bilo med «tremi velikimi» v Yalti sklenjeno, da se bo tudi Sovjetska zveza udeležila vojne proti Japonski takoj po končani vojni v Evropi. Na vse načine so skušali zavirati sovjetsko izkrcanje na Japonskem. Tako je Truman s svojimi najboljšimi vojnohujskaškimi zavezniki prišel do zamisli: uprizoriti najbolj barbarsko vojno akcijo, t. j. uporabiti atomsko vojno. Na ta način bodo preprečili Sovjetski zvezi izkrcanje, Japonska bo prisiljena h kapitulaciji ter po vojni ne bo treba deliti Japonske med sovjetskimi in ameriškimi vojnimi silami. Znano je. da je bil že z izgubo Mandžurije, ki je bila osvobojena od sovjetske vojske in kjer je Japonska imela v glavnem vso svojo vojno industrijo, zadušen njen odpor. Toda ta zločin, ki ga je povzročil Truman in katerega je tudi sam a-meriški tisk smatral za «popolnoma nepotrebnega», je omogočil okupacijo Japonske po ameriških četah, katerim je poveljeval general Douglas Mac Arthur, eden izmed največjih protisovjetskih zagrizencev, veleindustrijalec in finančnik, delničar • številnih ameriških družb, lastnik neizmernih polj in rudnikov na Filipinih, predsednik trgovske družbe «Mac Arthur and Co.», najbolj zasovraženi general, ki je svojo kariero napravil s tem, da se je «odlično» izkazal leta 1932. proti bivšim borcem v Washingtonu, ko je ukazal streljati proti njim. Od takrat pa Mac Arthur ni stopil več v ZDA, marveč se je posvetil svojim dobičkanosnim poslom na Daljnem Vzhodu, posebno na Filipinih, Kitajskem in Japonskem. To je človek, katerega je Truman imenoval za komandanta na Japonskem. Politika Mac Arthurja ni mogla pač biti kot ščitenje njegovih osebnih interesov. (Konec prihodnjič) DRAMSKI NOVITETI ]“ tedna kulture in miru,, Najlepši večer v «Tednu kulture in miru» v dvorani prosvetnega društva «Škamperle» pri Sv. Ivanu je bil večer dramatike. Številen obisk je potrdil dejstvo, da med ljudstvom vlada veliko zanimanje prav za dramatske u-prizoritve. Ta večer sta bili Igrani dve novi igri, ki sta delo naših domačih avtorjev. Obe sta bili ob tej priliki tudi nagrajeni. Igro, ki je dobila prvo nagrado je spisala Zora Košuta - Jugova. Njen naslov se glasi: «Vse za mir». Četudi je ne bomo na dolgo opisovali, st bodo bralci sami ustvarili gotov pojem o njej, saj nam sam naslov pove prav za prav njeno pravo jadro. Slika nam torej prikazuje borbo za mir, proti vojnim hujskačem ter kapitalističnim izkoriščevalcem. V neki sliki nam igra prikaže tudi Tita, kot tresočega se hlape a dolarskih gospodarjev. V isti sliki nam senčna slika pokaže tudi množico ljudstva, kt manifestira za mir, medtem, ko trpi na prisilnem delu. Manifestanti vzklikajo miru; od vseh vzklikov pa se razločno sliši klic: «Nikar več vojne, ljudje!» Prisrčna Je tudi slika, ki predstavlja skupino malih otrok, ki manifestirajo za mir s tem, da zbirajo podpise proti vojni. V tem prizoru prihaja na oder vedno številnejša množica manifestantov miru; nakar zaigra godba himno miru. Iz vrst ljudstva se nato dvignejo transparenti z na- pisi «Mir — Pace» in številne zastave miru. Igro «Vse za mir» je režiral tov. Justo Košuta; igrali pa so poleg avtor-ke in režiserja še člani Ljudskega odra tov. Gerlanc, Cergolj in Vižintin ter številni Svetoivančani. Vsi so se potrudili zato, da je igra bila odigrana z res pravim uspehom. Za gledalce so bile pravo presenečenje senčne slike. Menda so bili tokrat tovrstni prizori pri nas prvič uprizorjeni. Druga igra, ki je bila ta večer prvič odigrana se imenuje «Ena izmed tolikih družin». Spisal jo je delavec tov. Claudio Quagliotti, član k. k. «Škamperle». Po vsebini nam igra prikazuje pošteno delavsko družino, ki se bori proti izkoriščevalskemu delodajalcu, kakor tudi proti imperialistom. T udi ta igra Je žela mnogo uspeha in je bila nagrajena z drugo nagrado. POPRAVEK V zadnji številki se nam je v izvlečku referata tov. Ditke Doni-nijeve o vprašanju slovenskih šol na STO vrinila neljuba pomota, ki jo tem potom popravljamo. Stavek ,o(i 12. do 15 vrste, četrtega odstavka se pravilno glasi: «Slovenska šola . pa mora biti enakopravna italijanski šoli ter tako uživati vse pravi-] ce, ki ji pripadajo. O SVOBODI IN NEODVISNOSTI — Ljubljanska «Pr avica» je pred k. at Klin v naslovu napisala, da Je «Jugoslavija najbolj neodvisna deteta na svetu». Zelo pametno. Tako «neodvisna», da ima veliko «srečo», ker jo vodi titovska druščina, ki prejema dolarska plačila, ropa detelo in pošilja njeno bogastvo v tujino, obsoja ljudstvo na kronično lakoto, ploska ameriškim ljudtrcem na Koreji, glasuje za ameriški votivni stroj, odpušča delavce In jih vrača v «blažene» Karadtordtevičeve čase, pt ipi avlja milijonsko vojsko za «pohod» proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije Itd. «Pra- - »a se (caie smejejo. rvVU o E. DOBRO t-DCU 1 I — «Prillivi sni» je poslal «oubji dnevnik». i'ju.,vji nujpi itjubljenejsi «ai gumenih, so postale zvezde liska, «dos-teurio i euoiucionarne m pravoverne» .iiin-s.ee Klevete pioli lov. Vidaliju itd. ^aunjic je napisal, da lov. V idoli noče odiu iz t rsta, ker «se dobro pvcuu». v erjelno se kdo drugi «bolj* Se počuti». Titojašlsti imajo v irsiu oki og 1200 političnih in gospodarskih funkcionarjev. Vedno so pripravljeni zagotavljali, da je u Jugoslaviji pravcati «raj», da se ljudstvu ne godijo krivice, da ni lakote. Ko pa jih vprašaš zakaj ne gredo v Jugoslavijo okusit «raj», zelo «gent-temensko» odkimajo in te pogledajo, Kakor da bi bil izustil kdovekakšno grobost. Zakaj nočejo zapustiti Trsta Habič, ki je iz Marezig, Dekleva iz Materije, Renko iz Žagarjev, Vojo iz Brkinov, Kozmina od kdo ve kod, m osi otali «pristni» Tržačani iz Ljubljane in Maribora? Zakaj se oni ne podajo v Jugoslavijo in ne pustilo pri miru tržaške Slovence, ki jih prav nič ne vprašajo? GOSPOD CODERMAZZI — Ali se vam zdi dobro, da mati noče več priznati svojega sinčka? Vsak praai, da je to depravacija. No, taki depra-viranci so tito/ašisti. Gospod Coder-mazzi Alojz (Kodermac) je znani ti-tojašistični hierarh na Goriškem. V Jugoslavijo redno zahaja in redno prinaša dol lepe denarčke za titovsko goriško podružnico. Sedaj pa so ga lepo «vščipnili» s 4 milijoni lir in... nenadoma je gosp. Codermazzi postal... goriš ki «trgovec». Tltofašistl ga ne priznavajo več za svojega sinčka. Čudno, zelo čudno. Toda ali veste zakaj? Ker bedakov nočejo v svoji sredi. Codermazzl pa je bil bedak, ker so ga ujeli s 4 milijont. Zato so ga izbrisali iz svojega seznama. Tako je nenadoma iz «tovariša» postal «trgovec» In tito/ašisti si lepo umivajo roke. Goriški Slovenci pa niso bedaki in dobro poznajo kdo Je, kaj je in je bil in koga predstavlja gospod Codermazzl. Zato so te marnje «Primorskega» prazne čenče, ki jim nihče ne verjame. BEOGRAJSKA «BORBA» IN BORBA ZA... RESNICO — Beograjsko titovsko glasilo z dne 14. t. m. prinaša naslednjo «čistokrvno» in «resnično» vest iz Trsta: «U Trstu sva-klm danom opada tiraž informbi-roovske Stampe. Prošlog mjeseca u Trstu je, na primjer prodano svega po 950 primjeraka in/ormbiroovskog organa «Unità», dok Je ovaj list u 1948. godini imao u Trstu tiraž od preko 10.000 primjeraka dnevno». Ta «senzacionalna» novica je oči-vtdno plod skisanih možganov tržaškega dopisnika «Tanjuga», tito/aši-sttčneg.i podrepnika Slavka Stoke. Se vrabcem na strehi je namreč prav dobro znano, da leta 1948. v Trstu sploh ni izhajala «Unità». O padanju prodaje «Unità» kakor tudi o številu 950 dnevno prodanih izvodov pa se je betežnemu Slavku verjetno sanjalo. Zakaj pa ne bi «Tanjug» povedal Beograjčanom o številu prodanih izvodov «Primorskega dnevnika». «Corriere di Trieste», «Ljudskega tednika», «Voce di Trieste» in «Progresso». To bi vam bile vsekakor zanimive številke. Verjetno bi Beograjčane tudi zelo zanimalo vedeti, koliko kvtntalov neprodanega tržaškega titovskega časopisja pokupijo dnevno tržaški «štracarjoll». To bi jih tem bolj zanimalo, ker gredo milijoni in milijoni lir stroškov za to papirnato brozgo iz žepov jugoslovanskega ljudstva. To bi bila šele senzacija, altroché 10.000 izvodov «Unità» iz leta 1948, o katerih se Je Slavku sanjalo ob belem dnevu. Titofašistični nesramni cinizem Na zadnjem sestanku vdov in mater pazim so prišle še Jasneje na dan vse u. ezoestne in nesramne špekulacije in pouiostl, ki jih uporablja fašistična kil‘.a litovskih agentov v pogledu Izplačila pokojnin. Dejstvo je namreč, uu je na našem ozemlju še danes, to Je po petih letih, ko je končala vojna, veliko število prizadetih, ki niso prejeli od titovskih oblasti niti vinarja pokojnine. Nešteto je tudi primerov, ko Jim Je bila pokojnina izplačana le za nekaj mesecev ter nato brez vsakega razloga ukinjena. ViJek titofaštstičnega cinizma in podle žalitve partizanskih žrtev pa nam najboljše osvetljuje naslednji primer. Vdovi padlega partizana, ki se je bortl v vrstah POJ in so ga nacisti ustrelili v Bazovici 30. nov. 1943. je bila od Jugoslovanskih oblasti priznana pokojnina, ki jo je prejemala od sept. 1949. pa do avgusta t. I. Ker Je vdova medtem zbolela In Je obenem brezposelna, se je obrnila do tukajšnje delegacije za povračilo stroškov zdravil. Kot vdovi padlega partizana ji namreč že po zakonu pripada brezplačna zdravniška oskrba in zdravila. Po daljšem zavlačevanju so ji končno odbili vsako povračilo stroškov. Ob tej priliki Jo Je titofašlstlčna u-radnlca Nadja, s katero imajo vdove in Invalidi že bridke izkušnje, na surov način nahrulila, češ zakaj je šel njen mož sploh v partizane. Ce bi ostal doma, bi ona ne imela sedaj vseh teh tetkoč. Titovska nesramnica Je s temi besedami dejansko le potrdila svojo izrazito fašistično miselnost, ki Je obenem odraz tltolaštstične klike. Tako so prešli titovski zločinci že na odkrito zasramovanje In žalitev žrtev osvobodilne borbe Sej i tržaškega « I» e i n s k e ga sveta ' 1 it. i 11 17. t. ■n. VAŽNI PREDLOGI KOMUNISTIČNE SKUPINE so v splošnem interesu vsega prebivalstva Zlonamerna podtikovanja misinov - Solidarnost župana in njegovi protikomunistični izpadi - Oster nastop tov. Ferlana Predlog tov. Karlete za enotno božično obdarovanje otrok - Tov. Žbogar-Brocchi zahteval sklicanje odbora za zimsko pomoč - Tov. Košuta za ukinitev takse na kulturne prireditve - Tov. Braun obrazložil potrebe Kontovela Tudi na zadnjih dveh sejah trza- ke domnevne «obrambe domovine», ga odbora. Zupan je obljubil, da bo škega občinskega sveta, ki sta bi- i Tov. VVeissova je v nadaljevanju ta predlog vsekakor upoštevan. Nuli v petek 13. in v torek 17. t. m. je ; seje zahtevala pojasnila glede ukre- dalje je predlagala, naj bi se zgra-postavila komunistična skupina na pov, ki bi jih moral povzeti ob- dii i za otroke še dve igrišči in si-dnevni red vrsto problemov, ki so, činski odbor v zaščito jetičnih bol- j cer pn gv. Jakobu in na Monte-za vse prebivalstvo nedvomne važ- nikov, ki so odpuščeni iz sanatori- : pellu. Občinski odbor bo preučil nosti. Na petkovi seji je župan Bartoli jasno pokazal svojo solidarnost in popolno pristranost do fašistov MSI. Svetovalci misinov so namreč protestirali v občinskem svetu, ker je godba G. Verdi priredila v Ljudskem domu v Camporah godbeni koncert, češ. da je bilo to izvršeno s prevaro tamkajšnjega prebivalstva. Tov. Ferlan je seveda odločno reagiral na taka zlonamerna in protikomunistična podtikovanja misinov. Zupan pa se je seveda takoj izkazal kot verni zagovornik fašističnega podtikovanja. ki ga je tudi izpopolnil z osebnimi protikomunističnimi izpadi, pod pretvezo ne- jev. Očitno je bilo, da vprašanje naše svetovalke ni bilo županu po godu, čeprav je dal občinski odbor že pred 7 meseci celo vrsto obljub. Tokrat je župan ponovno obljubil, da bo odbor preučil zadevo. Na torkovi seji je tov. Zbogar-Brocchi zahteval naj se čimprej skliče Odbor za zimsko pomoč. Nadalje je zahteval pojasnila glede javnih ogrevališč v ul. Vidali in ul. della Valle ter glede delitve kuriva brezposelnim, upokojencem in revnim slojem. Tov. Karleta je predlagala naj bi se za božično obdarovanje otrok povzela enotna akcija in to z ustanovitvijo enotnega koordinacijske- Uspeh borbe naših svetovalcev in prebivalstva Dom j o je dobil novo moderno šolo V četrtek dopoldne je bila uradno i polnoma razumljivo, kajti taka «to-otvorjena nova moderna šola v ča» bi utegnila povzročiti celo ne-Domju. Uradni otvoritvi so priso- : popravljivo škodo. K sreči pa je stvovali predstavniki VU ter višjih trajala le nekaj trenutkov in ni civilnih upravnih in šolskih oblasti Ob tej priliki je imel kratek otvoritveni nagovor dolinski župan tov. Lovriha Dušan; duhovnik iz Ric-manj pa je opravil verski obred. Za tem so si predstavniki oblasti v spremstvu učiteljskega zbora, ogledali prekrasne prostore nove zgradbe. V pritličju šolskega poslopja sta nameščena slovenska šola in otroški vrtec, v nadstropju pa je italijanska šola. Poleg prekrasnih zračnih učilnic, svetlih hodnikov je v pritličju tudi prostorna telovadnica, ki služi i slovenski i italijanski šoli. Slovenska šola ima trenutno 6 razredov s 4 učitelji ter okrog 70 učenci. Pač pa bi jih bilo slednjih lahko nekaj več. Žalostno je dejstvo, da so nekateri slovenski roditelji vpisali svoje otroke v italijansko šolo.' Želeti je, da bi to napako popravili in tako izpolnili svojo narodno dolžnost! Zgraditev moderne šole je nedvomno sad vztrajne in odločne borbe, ki jo vodi naše demokratično-slovensko in italijansko ljudstvo že več let; obenem pa je to tudi viden uspeh sedanje občinske uprave, ki si vztrajno prizadeva za čimvečje izboljšanje bodisi na kulturnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Trenutno sta v gradnji še dve šoli v dolinski občini in sicer v Prebeneku in na Pesku. Toda z zgraditvijo teh šol ne bo še rešeno šolsko vprašanje v celoti. Dolinska občina nujno potrebuje zgraditev primerne kmetijsko-strošovne in obrtne šole. Zato ob tej priliki ponovno jjozivamo merodajne oblasti zlasti pa VU naj se za to resneje pozanimajo. Z BOLJUNCA EKSPLOZIJA brez hujših posledic BOLJUNEC — V torek okrog poldne so razstrelili, kot običajno nekaj min v tukajšnjem kamnolomu, ki ga ima v najemu podjetje Salec. Učinek te razstrelitve pa je bil tako močan, da so drobci kamenja leteli po vsej vasi. Bila je to pravcata kamenita toča. Seveda je povzročila v hipu nemalo pa zahtevala človeških žrtev. Le na strehah nekaterih bližnjih hiš je povzročila nekaj škode; neka žena pa je morala v bolnico, ker se je prehudo prestrašila. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi izsledile krivica. Roditeljski sestanek pri Magdaleni tudi ta predlog. Omeniti moramo, da sta bili slični igrišči, na predlog tov. KaMete že zgrajeni in sicer na Pončani ter pri Sv. Ani in to v splošno zadovoljstvo tamkajšnjega prebivalstva. Tov. Košuta je predlagal naj bi se občinski odbor zavzel za znižanje visoke registrske takse, ki jo morajo plačevati vsa prosvetna društva za vsako prireditev. Dočim plačajo za ples 300 lir, pa znaša taksa" za prireditve 3.018 lir, kar predstavlja posebno za okoliška društva težko breme. Tov Košuta je nato predlagal, naj bi se v predelu Podlonjerja, nazvanem Ograda postavila vodna pipa, ki bi zelo koristila 30 družinam. Zahteval je tudi javno razsvetljavo za Vrdelo Ti-minijan in sicer v predelu od št. 1554 do 1575 ter za Lonjersko cesto od št. 154 dalje. Tov. Braun je zopet interveniral glede finančnega sklada za gradnjo 800 ljudskih stanovanj. Vztrajal je na stališču, da mora odbor ponovno urgirati pri VU za dopolnitev sklada, ki je nujno potreben za izvedbo že odobrenega sklepa. Tov. Braun je nato obravnaval stanje Kontovela, kjer manjkajo cestna razsvetljava, javna stranišča, kanalizacija in kjer so obenem nujna popravila vaških cest. Tov. Ferlan je postavil predlog za ustanovitev slovenskih in italijanskih ljudskih knjižnic ter preti- pan jasno pokazal popolno zlonamernost odbora in demokristjanske večine. Komunistični svetovalci so se vzdržali glasovanja. V upravni svet univerze je bil končno izvoljen župan Bartoli z običajnimi 33 glasovi. Partij s k a konferenca na Opčinah Jutri 22. t. m. ob 9. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah partijska konferenca za vse člane KP bivšega openskega okraja. Govoril bo tov. Vidali, Vabljeni vsi člani KP. Vstop pro ti vabilu ali s člansko izkaznico. Ob zaključku “Meseca tiska.. Z veliko veselico tiska, ki bo drevi v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu se zaključi letošnji «Mesec demokra-učnega tiska». Čeprav ni osrednji odbor, ki je organiziral in vodil to pobudo, v tem trenutku v posesti vseh zaključnih podatkov in poroči! o izidu v posameznih sekcijah, vendar že lahko ugotovimo, da je imela letošnja kampanja tiska, kljub vsem tež-kočam in naraščajočemu pritisku proti-ljudskih sil, nad vse zadovoljive uspehe. Dvignili smo razprodajo našega časopisja, ki je v tem razdobju prodrlo v nove sloje prebivalstva. Tudi v razprodaji knjig in brošur zaznamujemo nepričakovano dobre uspehe, ki nam potrjujejo, da Je delovno ljudstvo v resnici željno zdravega in naprednega Čtiva. Svojo predanost In požrtvovalni čut do našega tiska pa so pokazale demokratične množice tudi z denarnimi prispevki. Ce upoštevamo, da se na našem ozemlju brezposelnost in gospodarska kriza naglo Sirita ter, da mora nositi žalostne posledice pogubonosne politike tukajšnjih oblasti v prvi vrsti delovno ljudstvo, je tem jasneje, dn smo tudi v pogledu denarnih prispevkov dosegli lepe uspehe. Iz podatkov posameznih sekcij povzemamo za danes le en primer načrtnega in dobro organiziranega dela, ki je obrodilo tudi dobre sadove. To Ojačeno delovanje tržaškega odbora miru 5. novembra ho v Kinu ol» morju glavna skupščina miru Delovanje Tržaškega odbora partizanov miru se je v zadnjih tednih še posebno ojačilo v zvezi s pripravami za II. svetovni kongres, ki bo novembra meseca v Londonu. Na številnih zborovanjih, ki se vrstijo po vseh mestnih predelih, v okolici in na podeželju se naše ljudstvo vneto zanima in razpravlja o posameznih točkah programa lagal naj bi se v to svrho določil v i Svetovnega odbora miru, k: pred-bodočem proračunu poseben sklad, postavlja prepoved atomske bom-Zupan se je s predlogom strinjal. be, splošno znižanje oborožitve in Do precej ostre polemike pa je J borbo za preprečitev nadaljnih vo-prišlo na torkovi seji, ko so sveto- valci razpravljali o imenovanju zastopnika občinskega sveta v upravni svet tukajšnje univerze. Tov. Ferlan je protestiral zaradi samo- , , ,, voljnega postopka občinske večine, V ponedeljek 23. t. m. bo ob 15. k- sistematiteo izključuje manjšin0 iz vseh odborov in komisij. Zupan je sicer skušal zavrniti konkretna dejstva, ki jih je navedel tov. Ferlan in se izgovarjal, češ, da občinski zbor hoče nositi sam vse odgovornosti ter da slednji ni monopol demokristjanov. Tudi tokrat je žu- uri pri Magdaleni v krožku «Cebu-lec», roditeljski sestanek slovenskih staršev. Ker se bodo razpravljala važna šolska vprašanja, je v interesu vseh slovenskih staršev, da se polnoštevilno udeležijo sestanka. jaških napadov. Posebne važnosti zn naše ozemlje pa je dodatna točKa ‘«■ga programa, v kateri je postavljena zahteva, da se Trst in ozemlje proglasita za odprto mesto. V teku zadnjih dveh tednov ie bilo v coni A nad 20 zborovanj, kjer so prisotni izvolili skupno preko 200 delegatov za glavna skupščino tržaških partizanov miru, ki bo 5. novembra v Kinu ob morju. Danes popoldne se sestane Izvršilni odbor tržaških partizanov miru, ki bo obravnaval važna vpra- šanja V tednu od 23. do 28. oktobra bodo naslednja zborovanja: V sredo 25. t. m. ob 20. uri ' v Skednju in sicer v dvorani Ljudskega doma, kjer bodo govorili tov. Vidali, generalni sekretar KP STO, Salotto Giorgio, član Italijanske republikanske stranke in tov. Justo Košuta. 1 Ob 20.30 istega dne bo zborovanje pri Magdaleni v krožku oCebu-lec». Govoril bo tov. Franc Gombač. V četrtek 26. t. m. v Rocolu (gostilna Zajc). Govoril bo tov. Anton Gerlanc. Istega dne bo zborovanje v Griži pri Miljah, TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Ali hoče vodslvo ACEGAT-a zasejali razdor med delavci? Novi odpusti v podjetju Tripcovich - V Tržaškem arzenalu so v soboto odpustili 211 delavcev, ki so presegli 68 let starosti - Vprašanje pekovskih delavcev še vedno na mrtvi točki Te dni so stopili v agitacijo nameščenci ACEGAT-a in to iz povsem upravičenih in tehtnih razlo-logov. Dne 9. avgusta t. 1. je bil podpisan v italijanski republiki sporazum za podaljšanje delovne pogodbe delavcev električne stroke, ki spadajo pod občinske uprave. Z navedenim sporazumom in delovno pogodbo, ki je bila podaljšana do 31. 12. 1952 so delavci te stroke znatno zboljšali svoj položaj. Med drugim so tudi dosegli 15% povišek na minimalnih plačah ki se računa tudi pri obračunavanju odpravnine. Nameščenci ACEGAT-a so še 16. avgusta t. 1. zahtevali, naj se ta sporazum razširi tudi na to občinsko podjetje. Po dveh mesecih čakanja pa so sindikati prejeli odgo- nike med prebivalstvom. To je po-vor, da je za izvedbo sj>orazuma potrebno predhodno odobrenje občine. Iz pravilnika za občinska podjetja pa izhaja, da to ne odgovarja resnici, ker je za slične sklepe merodajna že sama upravna komisija ACEGAT-a ne glede na stališče, ki bi ga zavzela občina. Toda nameščence je razburila in ogorčila še druga vest. Zvedeli so namreč, da namerava podjetje baje ugoditi njihovim zahtevam, toda le za nekatere kategorije delavcev, izkijučivši pn tem tramvajske uslužbence. Manever je docela oči-viden. Podjetje hoče pač postaviti na ta način eno delovno skupino proti drugi in ustvariti med delavstvom ACEGAT-a razdor, kar pa se vodstvu podjetja ne bo posrečilo. Delavci in nameščenci ACEGAT-a so dali že večkrat konkretne doka- DELEGACIJA SLOVENSKIH STARŠEV PRI PROF. ANDRIJU SLOVENSKE UČILNICE potiskajo v podstrešje Slovenski starši šoloobeznih otrok iz Lonjerske ceste, Vrdele Timinjan, Nove ceste in Ograde (Podlonjer) so poslali te dni oddelku za šolstvo pri VU in občinskemu odborniku prof. Sciolisu resolucijo, v kateri zahtevajo ureditev šolskih razmer v osnovni šoli «F. Filzi». Resolucija navaja, da so slovenski učenci kakor tudi otroci, ki zahajajo v otroški vrtec zelo oddaljeni od sedanje šole. Z druge strani pa zgradba ne odgovarja dejanskim potrebam, ker primanjkuje učilnic za naše otroke V stavbi je namreč nastanjena ita lijanska šola, slovenski otroški vr tee in so zaradi tega potisnili slo venske učilnice skoro v podstrešje V zaključku poudarjajo prizadeti starši, da bi bila vsekakor potrebna gradnja novega šolskega poslopja v bližini bivališča prizadetih, kamor bi lahko končno premestili slovensko šolo in otroški vrtec. Resolucijo je podpisalo 86 staršev šoloobveznih otrok in 23 staršev otrok, ki zahajajo v slov. otroški vrtec. Delegaciji staršev, ki je izročila omenjeno resolucijo prof. Andriju, je slednji potrdil utemeljenost teh i mleko. Toda vsaka propaganda je predlogov in zahtev ter obljubil, da se bo za stvar osebno zanimal. Ko so mu starši zastavili vprašanje glede ureditve šolskih razmer v Zgornji Kolonji je obljubil, da bodo uvedli slovensko šolo v tem predelu vsaj za nižje razrede. Slovenski starši pričakujejo, da bodo šolske oblasti izpolnile dane obljube in s tem napravile vendar enkrat konec stalnemu zapostavljanju slovenske šole na tem ozemlju. V naših šolah nočemo propagande Učencem in učenkam V. razredu slovenske osnovne šole v ul. Rlsmondo so v četrtek 12. t. m. razdelili slovenske propagandne lepake ERP-a( tako-zvane ameriške pomoči) v priličnl velikosti 1 m za 0.70 m. Priporočali so jim celo naj jih nesejo domov. Laško i predstavljamo obreze slovenskih staršev, ko so Citali te lepake, Iz katerih izhaja, da se na našem ozemlju cedita baje sam med in popolnoma zaman, ker imajo naši delavci že več let bridkih izkušenj o ameriških «dobrotah». Didaktičnemu ravnateljstvu pa svetujemo, naj se nikar ne trudi s tem svojevrstnim poveličevanjem ERP-a. V šoli ne sme biti mesta za katero koli propagando. Sola naj bo resnično vzgajallšče naie dece, nikakor pa ne središče za širjenje ameriške ali druge propagande. V nedeljo 29. t. m. ob 9. uri bo v Kinu ob morju kulturna matineja, ki jo organizira odbor «Demokratične solidarnosti». Nastopila bosta, pevski zbor «Tomažiča» in kvartet Leiter. Ob tej priliki bo proslavljena 50. obletnica ustanovitve ljudskih pevskih zborov. Drevi ob 20.30 bo v krožku «Pisuni» (Kolonja) godbeni in pevski koncert, na katerem bo nastopila društvena mandolinistična skupina, in znana sopranistka. ze glokobe razredne zavesti in ni nikakega dvoma, da bodo tudi to- krat enotno stopili v borbo za svoje SHPZ zahteva ukinitev takse V tem tednu je SHPZ poslala conskemu predsedniku dr. Palutanu posebno pismo, v katerem zahteva naj se consko predsedstvo zavzame za ukinitev ali vsaj znatno znižanje registrske takse 3.018 lir, ki jo morajo plačevati vsa prosvetna društva za policijsko dovoljenje prosvetnih prireditev. V pismu, ki ga je SHPZ poslala v imenu 53 včlanjenih društev, so navedeni konkretni razlogi in točni podatki, iz katerih izhaja utemeljenost zahteve naše osrednje prosvetne organizacije. Dejstvo je, da plačajo društva za plesne prireditve 300 lir državnih kolkovin, za prireditve kulturnega značaja, kot so koncerti, dramske predstave, recitacijski večeri, itd. pa morajo plačati kar 3.018 lire registrske takse. K tej vsoti ie treba še prišteti 26 odst. državnih avtorskih pristojbin, nadalje kolkovine za prošnjo 56 lir, pristojbino za odobrenje avtorskega udruženja 52 lir, takso za lepake 532 lir, nadalje za vsak izstav- pravice. Pretekli teden so se vrstili v podjetju Tripcovich odpusti delavcev. Sindikalni predstavniki so pre-dočili Uradu za delo perečo krizo tega podjetja ter zahtevali, naj slednji posreduje pri VU. Razpravljali so tudi o možnosti, da bi se temu podjetju poverila dela za razstavljanje bojne ladje «Cavour». V Tržaškem arzenalu so v soboto odpustili 28 delavcev, ki so presegli 68 let starosti. Tovarniški odbor^je zahteval naj bi ravnateljstvo nadoknadilo borno pokojnino s primerno vsoto, kot so že izvršila v sličnih primerih druga podjetja, in naj bi se obenem izplačalo prizadetim posebno nagrado. Ravnateljstvo pa je predloge odbila ter trdovratno vztrajalo na svojem stališču tudi kljub posredovanju sindikalnih organizacij. Vprašanje pekovskih delavcev je še vedno na mrtvi točki. Tudi na zadnjem sestanku, ki je bil v torek na Uradu za delo, ni prišlo do zaključka, ker delodajalci niso hoteli sprejeti predlogov tehnične komisije, marveč vztrajajo še vedno na prvotnem stališču. Sindikalni predstavniki bodo ponovno preučili vso zadevo ter v kratkim poročali delavstvu o dosedanjem poteku pogajanj. ZA DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST Pichi G 150' , zbirka tov. Nedok Amalije na konferenci gen. Zaffi 4. t. m. 6178 lir, tovariš L. V. iz Križa pri Trstu 500, Tornaseli! Balbi in Zanchi 100, zbirka tov. Turra L. v P. D. Tomasi 454, Maraldo Luigi 1000, D’Andrea G. 200, celica.«7 november» ob 70. letnici tov. Stalina 725, Dapretto in sin 1 steklenico konjaka. Tov. Kaučič 150 lir, tov. Bartole 100, B. 300, A. 500, Pigio 150, Celica «D. Bazec» 1.200; posamezniki: Battisti 10, Costalunga 15, Fabian 300, Godina 200, Gregor! 100, Matkovič 15, zakonca Nedok 500, Po-stogna 50, Tenci 100, Todero 50, ljen lepak 23 lir, razen seveda stro- škov tiska in lepljenja lepakov ter stroškov za odrski in drugi mate-rijal, i* Vsem je brez dvoma znano, da razpolagajo posebno okoliška društva večinoma z malimi dvoranami in da znaša zaradi tega inkaso pri sličnih prireditvah tudi do največ 5000 lir, ki niti z daleka ne krije vseh izdatkov Prav zaradi tega je nujno potrebno, da consko predsedstvo kakor tudi občinski odbor, kjer je tov. Košuta, v svojstvu občinskega svetovalca tudi že vložil v tem smislu interpelacijo, čimprej rešita to pereče vprašanje. Le s po voljno rešitvijo bo omogočeno našim društvom uspešno kulturno izživljanje. je sekcija Sv. Vida, kjer so tovari- ši presegli svoj delovni načrt v vseh njegovih točkah. V začetku kampanje so si zadali nalogo, da bodo razprodali skupno 10.000 izvodov «Unità», prodali pa so jih 10.636, za «Lavoratore» so šli od 1.496 določenih izvodov tia 1.532 izvodov, za «Delo» od 167 na 184, tedenske revije od 5.154 na 6.237. Za knjige in brošure so si zadali vsoto 27.000 lir, prodali pa so o skupni vredno-,ti 4C970 lir. Den.arnih prispevkov so nabrali 174.843 lir, dočim so si v delovnem načrtu zastavili nalogo zn 170.000 Ur. Poglejmo sedaj kako je. potekala n tej kampanji razprodaja knjig tn brošur. V avgustu je bilo prodano knjig in brošur v skupni vrednosti 137.977 lir, v septembru zaznamujemo pora-stek za 105.8 odst., v. vrednosti 284.040 lir. Od 1. do 15. oktobra pa za nadaljnjih 106.586 lir s porastkom 77,1 odst. v primeri z avgustom. V sredo zvečer je bila v prostorih P. D. «Škamperle» pri Sv. Ivanu otvoritev razstave stenčasov, ki jo je do danes obiskalo že veliko število demokratov in somišljenikov. Razstava, ki bo odprta teden dni, nam še nazorneje prikazuje trud in požrtvovalnost naših tovarišev, ki so se tudi na tem polju dobro izkazali. Posebno zanimanje med številnimi obiskovalci so vzbudili stenčasi iz Rocola, Sv A-lojzija, Sv. Jakoba, celice visokošol-cev in delavcev iz Arzenala. Kakor smo že uvodoma omenili bo v dvorani «Škamperle» drevi velika zaključna veselica demokratičnega tiska. V teku veselice bodo pozdravili prisotne, poslanka v italijanskem parlamentu tov. Teresa Noce, generalni sekretar KP STO tov. Vittorio Vidali In glavni urednik našega lista tov. Karel Siškovii - Mitko. Nastopili bodo pevski zbori in mladinska godba iz Ko-lonje. Razen tega so na sporedu še druge točke, ki bodo nudile starejšim in mladini prijetno razvedrilo. Na sporedu je obenem ples in Izvolitev «zvezde demokratičnega tiska», kar bo še posebno zanimalo mladino. Organizatorji veselice seveda niso pozabilt na jedila in pijačo. Lačni in žejni se bodo lahko okrepčali In to po zmernih cenah, v dobro založenem baru tn okrepčevalnici. V zaključku objavljamo prispevke, ki so jih poslale v tem tednu poedine sekcije in tovariši: celica Bazec (sekcija Curiel) 1.045 lir, Konkonel 440, Kolonkovec 14.815. Sv. Ana 42.375, tov. Ferlan 500, Dreher 6.487, tovariši ' live 4.208, tov. Kozlovič diva) 270, tov. Gregorič in prijatelji diva) 235, sekcija Curiel 22.975, pristaniški delavci (skup. pri iztovoru) 32.197, Milje 67.000, Sv. Jakob 1.408, «Pečar» in «Haas» 4.960, «Tomažič» 48.547, «Pisoni» 1.718, Opčine (skupina tovarišev) 720, Sv. Ivan 7.390, komunisttčna mladina 6.875, sekcija Curiel 5.015, Skedenj 4.935, ce-tlea Dorini iz Skednja 6.369, N. N. 500, v počastitev spomina tov, Alfreda Val-demurina (Ferraccia). Konferenci tov. Terese Noce v Trstu in Križu Jutri 22. t. m. bo ob 9.30 v dvorani Kina ob morju važna konferenca, ki jo organizira ženska posvetovalna komisija ES. Na konferenci bo predavala poslanka v italijanskem parlamentu tov. Teresa Noce o «zakonu za fizično in gospodarsko zaščito delavk-mater ter borbi za mezdno revalvacijo in proti individualnim odpustom.» Jutri popoldne ob 15. uri pa bo tov. Teresa Noce predavala o isti snovi v Križu pri Trstu in sicer v Prosvetnem domu. Tov. Teresa Noce, ki je obenem tajnica FlOT, je poznana med delovnim ljudstvom italijanske republike kot neustrašna in dosledna borka posebno za pravice žena in mater-aeiavk. Zaradi njenega vztrajnega prizadevanja je bil v italijanskem parlamentu tudi sprejet zakon, ki predvideva posebno zaščito mater-delavk. Tov. Noce, ki jo je fašistični režim stalno preganjal pa je poznana med ljudstvom obenem kot napredna pisateljica. Eno izmed njenih največjih socialnih del je brez dvoma roman «Gioventù senza sole», kjer je globoko in z občutkom zajeto bedno življenje izkoriščanih delavk. £jwd®ka ppesveta KONCERT NA OPČINAH. Danes 21. t m. ob 20. uri, bo na Opčinah koncert domačega orkestra. ki bo pod vodstvom dirigenta Werner-ja, prednašal svoj bogati, na novo naštudirani program. Za ta koncert vlada veliko zanimanje ker so si vrli Openci tudi na glasbenem polju pridobili simpatije in priznanje občinstva. Na Greti, v prostorih P. D. «Ravbar» bo v nedeljo 22. t. m. ob 20. uri koncert pevskega zbora «Velesila» iz Skednja. Zbor, ki ga vodi tov. Danilo Pertot, je za to priliko naštudiral nekaj novih lepih pesmi. Pevski zbor «Velesila» ima že staro tradicijo ter je žel do sedaj že veliko uspehov in priznanja. Prepričani smo, da bodo tudi v nedeljo na Greti imeli vsestransko lep uspeh. Ljubitelji glasbe ne zamudite prilike in pridite! «Revizor» ponovno na Opčinah. Jutri, 22. t. m. ob 17. uri predvsem za okoliške vasi: Briščki, Mali Repen, Veliki Repen in Col. Prevoz z avtobusi k' predstavi in nazaj iz teh krajev je zapopaden v ceni vstopnice za predstavo. Vstopnina je 150.— lir za sedeže in stojišča 100.— lir; otroci plačajo 50,- lir. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 21 Uršula Neueija 22 Kordula Ponedeljek 23 Teodor Torek 24 Ralael Sreda 25 Darija (Sčip ob 1.46) Četrtek 26 Evarist Petek 27 Frumencij (Povprečna dolžina dneva »r 10.30). Vremenski pregovor: KaKršno vreme nam Uršula prinest tako se rado vso jesen obnese. Zgodovinski dnevi: 21. 10. 1811. se je rodil Franz Liszt' skladatelj in nedosegljiv pianisi Po rodu je bil Madžar. 23. lo. 1944. je zmagovita Rdeča 'J1' mada prestopila mejo vzhodne Prusije. 25. 10. 1864. se je rodil Aleksander T. Gračaninov, ruski skladatelj 26. 10. 1787. se je rodil Vuk Stefa" novič Karadžič, oblikovalec m°" dernega srbskega jezika. Zbii'a je narodne pesmi ter sestav» slovar srbskega jezika. Pri del» ga je vodil Slovenec Andrej E°" pitar. 27. 10. 1835. se je rodil v Podre«1 na Sorškem polju pesnik Sim01’ Jenko. Med drugim je spesn» himno «Naprej zastave slave»1 Umrl je leta 1869. A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13, Slovenske pesmi - l3i2° Salonski kvintet - 19. Programski riskop, nato Od minueta do sambe 21. Sobotni večer - 21.45 Vesela glasDa za zaključek tedna. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja * 11.30 Aktualnosti - 12. Od melodije d melodije - 13. Glasba po željah -Oddaja za najmlajše: «Psiček Piker* 21. Z domače knjižne police. PONEDELJEK: 13. Priljubljene slovenske melodije - 19. Filmski trak; <• ' Vokalni koncert baritonista Marija11 Kosa - 21.45 Simfonični koncerti -kovski, Rahmaninov, Borodin. . TOREK: 13. Glasba po željah -Mamica pripoveduje - 20. Evropski v riete - 21. - Vzori mladini - 22. Beč hoven: Koncert za violino In orkeste _ SREDA: 19. Zdravniški vedež Naša šola - 21. Vokalni kvartet VeSC bratci - 22.45 Nočne plošče. ČETRTEK: 13.10 Vokalni duet i*" ja slovenske narodne, na Parmom spremlja Mario Sancin - 19. Slov6» ščina za Slovence - 21. Radijski ode • Peter Petrovič: «Ploha», igra v 3 de nato Pestra glasba. ^ je- NOGOMET Sijored tekem za jutri 22. t. h1, PRVENSTVO STO 1. kategorija I. SKUPINA: staniščiniki, na igrišču v Nabre ob 13.30; Rozandra - Magdalena^ igrišču v Boljuncu ob 15.15. P0®1 Sv. Mark. II. SKUPINA: Odgov. urednik DUŠAN KODR Založništvo «DELA» 4 Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo Dovoljenje A. I. S. Pohabljene in boleče noge IZBOKLE KOSTI - ŠIROKA ALI PLOSKA STOPALA POSEBNI ČEVLJI ZA VAS FUMO - Ulica Giulia 2* oni*' NECCHI novi model BU obsivanT’iukS. k šitje gumbov, cikcakaste šive. dela se izvršujejo okvirja. Pouki za zenje brezplač”°n ŠIVALNI STROJI f industrijski tok za vljarje in krojač* PRODAJA NA MESTNIH DEL°J-: radioaparati » NA OBROKE- boljših znantk P TU ll[5 TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del P°Pol° 28 8o PETEK: 13. Glasba po željah Slovenske pesmi - 19. Pogovor z no - 21. Mojstri besede - 23. U5*1 vanke. Rojan - Costalunga, na igrišč» , Trebčah ob 8.30, Primorje PK - ez im »a Arzenal - Dreher, na igrišč» Nabrežini ob 10.30; Frausin - InFy na igrišču v Zavljah; FMSA - bb Jakob, na igrišču v Boljuncu 13.15; Skedenj - Nabrežina, na H šču v Trebčah ob 10.30. II. kategorija fl0. Union - Partizan, na igrišču v ” ljuncu ob 10.30, Trebče - Skol) ’ na igrišču v Trebčah ob Vesna - Cassano, na igrišču v ^ brežini ob 15.15; Kolonja - Cora ' na igrišču v Boljuncu ob 8.30; ^ čine - Proleter, na igrišču v Tr čah ob 13.30. KOŠARKA wl, Program tekem za «pokal 101 ki bodo jutri 22. t. m. SKUPINA A: ,s Arzenal - Skoljet, na igrišču ** „ (Skoljet) ob 8.30; Visokošolci - *ob ter A, na igrišču Frausin (Mili®' v 10; Rinaldi - ECA, na igrišč» Skednju ob 9.30. Počiva DSZ £=' SKUPINA B: na Sv. Alojz - PristaniščnikL -j 1 »pfiJ igrišču v Skednju ob 10.45; Ske» FMSA, isto tam ob 15.45; i niefgk0- aorialpnn na Magdalena, na igrišču Haas ljet) ob 11. Počiva Sv. Mark. Zenska skupina: v Skorklja - Inter, na igrišč» ^ Skednju ob 14.45; DSZ - FLENIi igrišču Frausin (Milje) ob 9; "f .s dalena - Skoljet, pa igrišču » j, (Skoljet) ob 9.45; Rinaldi - Frisi» šče, na igrišču v Skednju ob 8v b,