Ugotovitve o pom enu M aeterlinckovih del za pesniško ustvarjalnost Antona Vodnika se opirajo na dokaz, da se je Vodnik že 1917 seznanil z li­ teraturo, k i ga je opozorila na M aeterlinckov e intuitivistične težnje v nje­ govih dramah in drugih delih. Analiza strukture literarnih subjektov v de­ lih obeh avtorjev pa razkriva podobnosti in tudi razlike v specifični reali­ zaciji idejno-estetskih in tuitivističnih izhodišč. Obakrat se razkrije nem oč težnje avtorjev, da bi se izognila nezadostnosti simbolistične metafizike, ki je želela realizirati ideal absolutnega pesniškega subjekta. Zato je Mae­ terlinck delno sprem enil idejne predpostavke svojih prvotnih intuitivistič­ nih teorij, Vodnik pa jim je sledil do konca (pesem Na dnu j in se tako pri­ bližal pesniški ustvarjalnosti slovenskih modernistov. K akor je po eni s tran i vpliv M auricea M aete rlincka n a slovensko l i te ra tu ro m o d e rn e že tem eljito p reučen , p redvsem po zaslugi dognanj D ušana Pirjevca v njegovi obsežni m onografiji Ivan Cankar in evropska literatura ,' tako ostajajo p rob lem i v zvezi s pom en o m li te ra tu re tega f rancosko p išočega belgijskega m ističnega s im bolista za slovensko li te ra tu ro po m o d ern i še dokaj odprti. Če izvzamem o p rim erja lno š tu ­ dijo Lada Kralja o sim bolistični, freudističn i in ekspresion is tičn i kon ­ cepciji G rum ovega ju n a k a in o G rum ovem n eu sp ešn e m prizadevanju po sintezi ali vsaj sim biozi teh t re h koncepcij,2 skoraj ni temeljitejših raziskav o stikih m ed M aeterlinckom in slovenskim i li terarn im i ustvarjalci po zatonu m oderne , p redvsem m ed vojnama. Anton V odnik sodi m ed pesnike, ki so jih li terarn i kritiki in zgodo­ vinarji povezovali z M aeterlinckom ;3 posebej je v tej zvezi t re b a om en i­ ti A ntona Ocvirka, ki je dal p o b u d o za n ek a te re razprave, npr. že o m e­ njeno Kraljevo, za G rafenauerjevo o odm evih Rilkeja pri Slovencih, v kateri je av to r opozoril na M aeterlinckove vplive v delih R. M. Rilkeja, in za delo F. B utto lo o m ističnem sim bolizm u A. V odnika in M aeterlincka.4 Ta č lanek p r im e rja intuitivizem kot osnovno M aeterlinckovo lite­ ra rn o načelo z in tu itiv ističnim i e lem enti v s tru k tu r i V odnikovega sim bolizm a, pri če m e r razm ejuje tiste s t ru k tu rn e kom ponen te , v k a te ­ rih se kažejo skupne značilnosti ali pa izrazite razlike. To pom eni, da razum em o v naslovu izpostavljeni po jem idejno-este tskega načela in ­ tuitivizm a ozirom a intu itiv istične spoznavne teorije (pod ro b n o je p reds tav ljena v Pirjevčevi m onografiji o C ankarju5) kot enega tem elj­ n ih e lem en tov sim bolizma, d a n ikako r ne gre za uveljavljanje po jm a z obm očja fenom enologije, k je r je poleg fenom eno loške redukcije eidet- ska intuicija tem eljna oblika vseh p osebn ih tran sc en d e n ta ln ih m etod, s katerim i fenom enologi, na p r im e r E d m u n d H usserl, »določajo zako­ niti pom en tran sc en d e n ta ln e fenomenologije«.6 V naši razpravi gre iz­ k ljučno za intuitivizem, kako r se je uveljavil v trad ic iona lnem razu m e­ vanju intuicije ko t n ep o s re d n eg a videnja resn ice (ideje), tok ra t v o b ­ močju tako im enovanega kato liškega ekspresionizm a; gre za intuicijo, ki so ji postavili tem elje zlasti Platon, Plotin, Em erson, ne nazadnje M aeterlinck, ki se je v veliki m eri opiral tud i na Ruysbroecka, Bohm e- ja in Svvedenborga.7 V zadnjem času se opirajo na raziskave o pom enu in tu itiv izm a za s im bolistično l i te ra tu ro tud i raziskovalci jezikovnih za­ konitosti s im bolistične pesn iške govorice, p redvsem francosk i s tru k ­ tu ra list C laude Abastado. V svoji š tudiji The language o f sym bolism ugotavlja, da študij zakonitosti sim bolističnega pesn iškega jezika ni mogoč brez upoštevan ja pod re jenosti s im bola in tu itiv ističnim te o ri ­ jam, ki imajo za cilj n ep o s re d n o do jem anje resnice, k e r je za sim boli­ Franca Buttolo VODNIKOV IN MAETERLIN­ CKOV INTUITIVIZEM zem razum sko in ču tno spoznavanje nezados tno p ri odkrivan ju najvi­ šje resn ice o življenju, svetu in človeku v njem. Po A bastadu je posled i­ ca takšne teorije o s im bolu p rep r ičan je sim bolistov, d a je poezija obli­ ka vedenja; n jene specifične, izrazito in tu itiv istične spoznavne procese je m ogoče p rim erja ti, čeprav n e tu d i enačiti, z znanstven im i ali versk i­ mi - to p a naj bi poezijo g lede spoznavanja izenačilo z znanostjo in religijo.8 Da bi bilo takšno spoznavanje res m ogoče, je bilo torej treb a ustvariti poseben , m istični »sistem« n e p o s re d n eg a dojem anja, ki naj bi o b en e m vodil tud i do u streznega izražanja resnice, k a r je bila največja želja sim bolistov.9 V pričujoči predstav itv i V odnikovega o d nosa do M aeterlinckove- ga in tu itiv izm a kot ene glavnih spoznavnih teorij ev ropskega sim boliz­ m a so najprej zbran i na jpom em bnejš i podatk i o V odnikovem poznava­ nju li te ra tu re o M aeterlincku in p redvsem njegovih del; d rug i del tega č lanka spo roča ugotovitve o n ek a te rih najv idnejših sledovih M aeter- linckovega in tu itiv izm a v specifični l i te rarno-um etn išk i s tru k tu r i V od­ nikove lirike; v tre t jem delu je po jasn jeno Vodnikovo razm erje do m aeterlinckovske različice evropskega sim bolizma, ki se v Vodnikovi zgodnejši liriki razkriva kot n jena tem eljna s truk tu ra ; če tr ti del spisa povzem a glavna dognanja. I. K ar zadeva V odnikovo poznavanje l i te ra tu re o M aeterlincku , po t do dokazov ni n a š iroko odprta . Vodnik navaja ko t glavni vir pri p isa ­ nju svojega Poglavja o dekadenci (1918/19)10 dve s tran i dolgo besedilo o tem belgijskem sim bolistu v knjigi Geschichte der franzosischen Lite­ ratur N ikolausa W elterja (1909),11 o tem , ali je b ra l slovenske zapise o M aeterlincku, p a lahko sam o bolj ali m anj u sp e šn o ugibam o, vsaj d o ­ k le r ne bo d o s to p n a V odnikova zapuščina, p redvsem ko respondenca . Ob izidu p rvega p om em bnejšega članka, Z upanovega Maurice Maeterlinck in njegova pravljična igra Modra ptica (Slovan 1912), je bilo V odniku kom aj ena js t let. Ko je bila objavljena š tudija Ivana Prijatelja Nova pota znanstvene poezije (Slovan 1914), Vodnik verje tno še ni bil pozoren nanjo. M ogoče p a je, d a m ed m lad im i literati ok rog D om ačih vaj na gimnaziji v Šen tv idu ni osta la n eopažena in je o njej kdo sp rego ­ voril tu d i še kako leto ali več po objavi. Če je V odnik p reb ira l ku ltu rn e s tran i dnevn ih listov, verje tno ni prezrl č lanka Silvestra Škerla M. Maeterlinck, Sestra Beatrice (Slovenec 1920, št. 220), v k a te rem avtor povzem a m nen je H ansa H. Ewersa, da je M aeterlincka najgloblje do ­ um el tisti, ki »je razum el njegovo molčanje«. Za Škerla je M aeterlinck največji p reds tavn ik simbolizma, pri k a te rem je m alo zunanjega doga­ janja. N azadnje om enja, d a so v p re tek li sezoni v ljubljanski Drami uprizorili M aeterlinckovi enode jank i Vsiljenka in Slepcu Ko je 1923 v Ljubljanskem zvonu izšlo Prijateljevo razm išljanje Poezija »Mlade Polj­ ske«, v k a te rem je av to r p o d ro b n e je p redstav il M aeterlinckovo m isti­ ko, je bila V odnikova p rva pesn iška zb irka (Žalostne roke, 1922) že objavljena, d ru g a (Vigilije, 1923) pa, vsaj večji del, že napisana . N ekako s red i le ta 1923 je bila n am re č že v p rodaji .12 R e s je sicer, d a j e izšlo Pri­ ja teljevo besed ilo o M aeterlincku že v ja n u arsk i in feb ruarsk i številki, v en d a r bi bilo tvegano kakorkoli povezovati p rav Prijateljeve ugotovi­ tve o M aeterlinckovem prep ričan ju , d a j e m ogoče »brezglasno občeva ­ nje z Absolutom , s prabistvom «, ki ga je av to r Modre ptice razglašal za »zaklad ponižnih«, z V odnikovim i Vigilijami. S eveda V odnik ni prejbiral sam o slovenskih knjig in listov, saj je bila gim nazijska knjižnica v Šentvidu, kako r je razvidno iz šolskih izve- stij, dokaj založena z različnim nem šk im tiskom. Še posebej pa je treb a opozoriti n a posredn iško vlogo Jožeta Tomažina, D unajčana, ki je so­ šolca in prija telja A. V odnika zalagal z Reclam ovim i izdajami naj­ vidnejših sodobn ih li te ra rn ih del, m ed katerim i je u tegnilo biti tud i ka te ro M aeterlinckovo, m o rd a z ustrezno sp rem n o besedo .13 Čeprav n ism o našteli vseh člankov in zapisov o M aeterlincku, ki so izšli p r i nas od 1. 1912 do 1. 1923, je dovolj ja sno nakazano, kako m očno je bilo zanim anje za M aeterlincka v obdobju , ko je V odnik zo­ rel v pesnika. V takšnem k u ltu rn e m vzdušju V odniku, ki se je še na vsakem koraku srečeval z l i te ra tu ro slovenske m oderne , bolj ali manj pod M aeterlinckovim i vplivi (ne le s Cankarjevo, tem več tud i s K ette ­ jevo in Župančičevo),14 res ni bilo težko najti nep o s red n i ali posredn i stik z M aeterlinckovim i um etn išk im i načeli. Kako si je V odnik sam začel oblikovati odnos do M aeterlinckove- ga intuitivizma, še najbolje izpričuje njegov spis Poglavje o dekadenci, ki ga je v šolskih letih 1917/18 in 1918/19 objavil v šen tv iškem dija ­ škem rokop isnem glasilu D om ače vaje. Iz sp isa je razvidno, da je Vod­ n iku pojav d ekadence pom enil p redvsem negacijo »naturalistične« in »pozitivistične« m iselnosti, hk ra ti pa je poudaril, da d ekadence ni m o ­ goče spreje ti v celoti. Sprejem ljive so le tiste ideje in načela, ki zadeva­ jo zgolj l i te ra tu ro in nim ajo za cilj sp rem in jan ja življenja, družbe. »Pri vsem tem p a m orejo taki um etn ik i še vedno stati na v rhuncu kulture ; o n jihovem p ro p a d u m o rem o govoriti šele tedaj, če bi hoteli svoje sanje p renes ti v življenje.«15 To pa pom eni, d a se je že šestošolec Vodnik zavedel neprem ostlji- vosti p re p a d a m ed »življenjem« in »sanjami«. Še več, poskus p rem o sti ­ tve p re p a d a m ed življenjem in idealom im a že k a r za neodgovoren in ga im enuje propad . S eveda žalosten propad , a kako r zvemo v nada lje ­ vanju, ko govori o Verlainovi usodi, takšen p ro p ad ni tragičen, k e r ni rezu lta t p lem en ite žrtve za visoke ideale, tem več sam o n esrečno n a ­ ključje (neprav ilna vzgoja, alkohol idr.). Vsa ta naključja pa so p o gub ­ na, kak o r v zvezi z V erla inom ugotavlja Vodnik, sam o če človek n im a dovolj no tran je moči, d a bi svet spreje l takšen, kakršen je: »Kar poje v ,Sagesse‘, je resn ično občutil; d a je padal po tem zopet in zopet, zato m u je m anjkalo moči.« O tej moči p a piše Vodnik, d a j e tista moč, ki jo podelju je Bog: »Ko vidi skozi nizko okno svoje celice kos neba, tako sinjega in m irnega, sliši ta jno pesem njegovo, sladko in zvonko. Vidi drevo, čuti d rh ten je listov, sliši m elodijo ptice. In tak ra t pade na ko lena in zakliče v silnem h repenen ju : ,Moj Bog, moj Bog, o tam je vir ljubezni, k i je sve­ ta. O, tam je m ir' ( ...)« N azadnje je v Poglavju zapisal: »D ekadenca je p red h o d n ic a velike ku lture , ka te re znaki so se že Pojavili. Vstali so resn ično veliki um etniki, bogati ne sam o na n ep r ič a ­ kovano blestečih posam eznostih , am pak na odkritju prave lepote. Med tem i so najbolj zastopani Belgijci.« »Vsled b ran ja d ekaden tov so postali ljudje občutljivejši za skriv ­ nosti v naravi, za tajne globine našega srca, iz ka terega nam dviga d e ­ k ad en ca neštevilne zaklade (...)« »N ajznam enitejša sim bolista sta: M aurice M aeterlinck in F ernand Gregh.« Tudi če V odnik v Poglavju ne b i bil om enil M aeterlincka, bi nas spis n a številnih m estih opozoril n a prib liževanje njegovih idejn ih in p rek njih tud i es te tsk ih li te ra rn ih izhodišč M aeterlinckovem u intuiti- vizmu. Takšno svojo zgodnjo ir\tuitivistično u sm erjen o s t p a je Vodnik izpovedal tud i v ocen i Pregljevega ro m a n a Plebanus Joannes (1920), ko je zapisal, d a j e človek »skrivnostno b itje z neum rljivo dušo, po tom k a ­ te re sm o v čudežni zvezi z m etafiz ičnim svetom «.16 Skratka, povsem u tem eljeno je m ogoče trditi, d a je bil in tu itiv izem kot nač in do jem anja najvišjega sm isla sveta in življenja v s red išču l i te rarn ih razmišljanj gim nazijca A ntona Vodnika. Nekaj p o d o b n eg a je zapisal tu d i Janez O korn, ocenjevalec V odni­ kove zb irke Žalostne roke, ko je poudaril , d a m ed V odnikom in M aeter­ linckom sicer obsta ja jo podobnosti , da p a V odnik o h ran ja prav i o d ­ nos do onstrans tva, ne takšnega ko t M aeterlinck, kajti V odnik je še p rep ričan , da tran sc e n d e n tn i svet res biva, m e d tem ko se zdi M aete r ­ lincku misel nanj sam o lepa in poe tična .17 Jasnejši p a je bil S tanko Majcen, ko je v oceni Vodnikovih Vigilij m enil, d a j e V odnik »videc«: »Vodnik je videc, o d to d za večnost zaklenjene ustrie (.. .) . Ce bi nam z r im am i ne pozvonil, bi še mi kdaj mislili, d a govori s seboj, b r ­ bljavi starec. .G rom besede ' ni bilo treba . Z apisano je, d a j e Kokoschko- va. Koseskega bi tud i lahko bila. V odnik naj ne misli, d a j e verz 9. s 27. s tran i dober. V odnik je glas [ . . . ] , p rs t je, ki m u s konice kaplja svetlo ­ ba o nostransk ih dežela, ob ljub ljen ih in obljubljenih , to likokra t ob lju ­ bljenih, d a že ne verjam em o več.«18 O čitno tud i M ajcnu n is ta bila n eznana p om en in funkcija m olka v sim bolistični poeziji, če že ni mislil ravno n a M aeterlinckov in tu itiv i­ zem. K atera M aeterlinckova dela je Vodnik poznal ali vsaj utegnil p o ­ znati, je b rez poznavanja rokop isne zapuščine (v d ruž in skem arh ivu b ra ta F ran ce ta do njegove sm rti 1986) p rav tako težko zvedeti, kakor je bilo zap le teno ugotoviti, k a te re š tudije o n jem je p rebra l. V izjavi b ra tu F rance tu je m ed avtorji, ki so .vplivali na njegovo um e tn iško rast od 16. do 19. leta, om en jen tud i M aeterlinck .19 A p re d e n poskusim o ugotoviti, ka te ra M aeterlinckova de la je V odnik m o rd a poznal, m o ra ­ m o pojasniti, d a se je le nekaj m alega (neobvezno) učil francoščine, k e r so na gimnaziji v Šen tv idu uvedli pouk tega jezika šele v šolskem letu 1923/24.20 Pri p reg ledovanju V odnikove knjižnice ni bilo m ogoče najti niti enega sam ega M aeterlinckovega dela, o h ran jen ih pa je bilo k a r pet Rilkejevih iz zgodnejše dobe njegovega ustvarjanja, iz o b d o b ja torej, ki je bilo izrazito pod M aeterlinckovim vplivom.21 Po izjavi b ra ta F rance ­ ta je Anton V odnik d o b ro poznal d ram i La Princesse Maleine (1889), ki m e n d a ni m očno »vplivala« nanj, m o rd a še najbolj n a pesn išk i dialog Odpevanje (Almanah, 1922), in Sinja ptica (1909), ki je bila po izjavah žene Dore (Franci B u tto lo leta 1971) en o najljubših V odnikovih lite­ ra rn ih del.22 Ali je Vodnik poznal tud i enode jank i Vsiljenka in Slepci (obe s ta bili v n em šk em prevodu dostopn i v šen tjakobski knjižnici v Ljubljani),223 ki sta bili 1920 uprizorjen i v ljubljanski Dram i,23 ni jasno. B ra t F rance se je spom injal, da ta k ra t osm i raz red gim nazije ni mogel k p red stav am zarad i številnih šolskih obveznosti, V odnik sam p a se m e n d a tud i ni udeležil uprizoritev (izjava b ra ta F rance ta F. Butto lo 1971). Prav m ogoče p a je, da je p re b ra l K oblarjevo oceno Slepcev (Slovenec 1920, 20. april). V njej je zapisano, d a je M aeterlinckova u m e tn o s t »abstrakcija vsakdanjega, občega življenja, g ledanje no tran je lepote, življenje od znotraj«. Za M aeterlincka je »bistvo gorja, ne kako r ga vidimo«, k e r »naše oči gledajo le skorjo [ . . . ] dozdevnost, to p a je gorje, ki v resnic i biva«, kajti »čuti, ki so bili.v zvezi z zunanjim i očmi, odm irajo , oživljajo se novi; po jem kraja in časa izginja, vstaja nov p o ­ jem; groza, občutek , d a je nekaj m ed telesi.« To »nekaj« je po K oblarje ­ vem p rep r ičan ju sm rt. O V odnikovem poznavanju M aeterlinckove poezije m orem o prav tako le ugibati. Izidor C a n k a r je v eseju Sim bolizem v francoskem pesni­ štvu (Dom in svet 1912) objavil pesm i iz M aeterlinckove zb irke Douze Chansons (Pariš 1896) in od lom ek iz d ram e Pelleas et Melisande, p r e d ­ vsem zarad i znam enitega p rizo ra s ku ltom las glavne junakin je .24 Brez najm an jšega dvom a p a sm em o trditi, d a j e V odnik poznal tiste M aete r ­ linckove pesmi, ki so bile objavljene v antologiji M odem a francoska li­ rika (1919).25 O njej je M iran Jarc izjavil v svoji obsežni oceni, d a je M aeterlinck ed in i pesnik, ki je kolikor toliko ustrezno zastopan tako s številom k ak o r tud i s kvaliteto prevodov.26 H kra ti p a je opozoril, d a je veliko boljša od slovenske n em šk a antologija Fritza G undlacha. Precej v e rje tno je, d a je bila G undlachova antologija Franzosische Lyrik seit der grofien Revolution bis a u f die Gegenwart (Leipzig 1906) znana in da so jo b ra li p red v sem tisti ljubitelji francoske lirike, ki n iso znali fran ­ coščine, v en d a r p a v kataloge tedanjih ljubljanskih knjižnic ni vpisana. Poleg naš te t ih d ram sk ih del in poezije je Vodnik gotovo d o b ro po ­ znal tud i eseje Tresor des H um bles (1896), ki si jih je bil izposodil pri b ra tu F rancetu .27 Vodnikovih lastn ih izjav, kaj g a je v tej M aeterlincko- vi knjigi esejev najbolj privlačilo, žal tud i n im am o ali pa so m o rd a še n ed o s to p n e v zapuščini.28 V sekakor pa je iz p ričujočega p reg leda Mae- terlinckovih del in li te ra tu re o njih razvidno, da je bilo v letih 1912-1923 p ri nas zanim anje za M aeterlincka kar p recejšn je in da je bil V odnik gotovo ed en njegovih rela tivno naklon jen ih poznavalcev. II. Ali je zapustil intuitivizem, značilen za M aeterlinckov mistični sim bolizem, globlje sledove tud i v Vodnikovi poeziji, je vprašanje, na ka te ro je m ogoče odgovoriti sam o tako, d a po iščem o »maeteriinckov- ske« sledove - ko likor resn ično obstajajo - v Vodnikovih specifičnih pesn išk ih realizacijah vsebinskih, es tetsk ih in oblikovnih sestavin z različnim i razsežnostmi. Da V odniku že zelo zgodaj ni bilo tuje »cankarjansko« tesnobno obču tje sveta, ki ga tako pogosto na jdem o v M aeterlinckovih zgodnjih delih, se lahko p rep r iča m o ob b ran ju V odnikove črtice Vizija sedanjo­ sti: »Pred m an o se je razprostira la step, pokrita z ru m en k as to rjavim prahom ; n ik jer je ni bilo konca, večna je bila. Nad vso to planjavo je le­ žal som rak; nekaj težkega, silnega je bilo v tem molku, ki čaka, d a u d a ­ ri na dan in se razodene. [ . . . ] Nad vso to pokrajino je d iha la sm rt.«29 P osebne pozornosti je v tem besedilu v red n a funkcija sim bolične­ ga nedo ločnega zaim ka NEKAJ,30 ki aktiv ira s im bolistične razsežnosti grozljive slu tn je SMRTI, slutnje, ki lahko oživi sam o v vzdušju n ek a k ­ šne puščavske tišine (molka), značilne za pričakovanje poslednjega u d arc a usode - ki p a je hkrati, k ar je najpom em bnejše z vidika m aeter- linckovskega intuitivizma, tud i RAZODETJE. Tako npr. na tu ra lizem ali Pa tud i dekadenca, ki pozna ta s trah p red neznanim , pušča ta razodetje ob strani, m e d tem ko sim bolistični intuitivizem kot nadaljevanje o h ra ­ njanja tistih trad ic iona ln ih m etafizičnih izhodišč v evropsk i literaturi, ki so se oplajala zlasti ob Platonu, Plotinu, Carlylu, E m erso n u in Novalisu,31 tako rekoč tem elji v m ožnosti INTUITIVNEGA SPOZNA­ NJA, d a »sta sub jek t in ob jek t eno«.32 V endar pa iz c i tiranega odstavka še ni razvidno, kaj je tisto, k a r om ogoča razodetje, tisto, kar p re p re č u ­ je, d a bi bila sm rt sam o sm rt, b rez s leherne metafizične razsežnosti, p o d o b n o kot v m odern is tičn i li teraturi.33 V že om enjen i antologiji M odem a francoska lirika (1919), ki jo je Vodnik gotovo d o b ro poznal, je objavljen M aeterlinckov ciklus treh š tiriv rstičn ih in š tirik itičnih Pesmi. Za p rjm erjavo z neka te rim i V odni­ kovi pesm im i (kar zadeva ide jno-duhovno s tru k tu rn o naravnanost) se zdita p r im ern i p redvsem prva in druga, zato naj kot najbolj značilni navedem o zadnjo kitico prve, ki se začenja z verzom »Ko bil je on o d ­ šel«, in prvo kitico d ruge z začetn im verzom »Povedat so prišli«. Pa sm rt sem videla, (dušo sem slišala) pa sm rt sem videla, ki nanj je čakala . . . Luč sem prižgala, (dete, m en e je s trah) luč sem prižgala in z njo se bližala . . . Iz obeh citiran ih kitic je že m ogoče razbrati, d a je izvor vsega in ­ tu itivnega do jem an ja m istično-sim bolis tičnega lirskega sub jek ta v tej poeziji M auricea M aeterlincka DUŠA. Zato ni čudno, če je že k a r id e n tič n a z »lučjo«. V resnic i je po jm ovana ko t tis ta p o se b n a su b s tan ­ ca, k i j e po svoji naravi BOŽANSKO BITJE - »l’am e divine«, kako r jo je im enoval M aeterlinck. Z dušo je človeku d a n a sposobnost, da in tu itiv ­ no do jam e najvišjo resn ico o skrivnih no tran jih razsežnostih vsega, kar z običajnim i čutili lahko zaznam o zgolj nepopo lno .34 Vse od začetka do konca Vodnikove pesn iške ustvarja lnosti je m o ­ goče pri n jem najti številne pesmi, v ka terih je uveljavljeno m istično s im bolistično načelo intuitivizma, v n ek a te r ih celo tem o groze, ko lir­ ski sub jek t spozna, d a se na to načelo ne m o re več doce la varno o p ira ­ ti. Najbolj izraziti pa so in tuitivistični idejni e lem enti v zgodnejših, p r ­ vih dveh zb irkah in v predzadnji, Glas tišine. V pesm i Okna zagrnil sem z rožami (Žalostne roke, 1922) sub jek t s slikovitimi m etafo ram i opisuje svoje iskanje s tika s tran sc en d e n co »v zrcalne sanje strani«, n ak a r n e ­ p ričakovano um olkne, tako d a m olk nakaže s pavzo (»...«) in ga p o ­ udari z že k a r asketsko su h o p a rn o ugotovitvijo: »Na nem i meji nekdo čaka n a n j ...« . Skratka, m olk in n em a m eja v tej pesm i sodita, v skladu s teorijo intuitivizma, v vrsto tako im enovanega aktivnega molka, naj­ po m em bnejšega m edija ne le n ep o s re d n eg a s tika m ed individualnim i, človeškim i dušam i ozirom a dušam i vsega bivajočega (prim. M aeterlin- ckovo Sinjo ptico), tem več tud i m edija stika z vesoljno dušo (bitjo). Molk je tako ed in a m ožnost resn ičnega spoznan ja resn ice o življenju, usodi ali sm rti (prim . op o m b o 9). Izginevanje sub jek tove p red an o s ti s im bolistični intuiciji je pri V odniku opazno šele v poznejši poeziji, m o rd a še najbolj izrazito v pes ­ mi Na dnu, v ka teri sub jek t ne m o re več kom unicirati, in tu itivno do je­ m ati skrivne, najvišje resn ice o življenju in svetu, saj z grozo ugotavlja: Ne slišim tvojega koraka, ne slišim tvojega glasu. Cvetice, zvezde, p tice - vse, o vse tro h n i n a dnu. (Na dnu, Glas tišine, 1959) Pesmi Okna zagrnil sem z rožami in Na dnu se po svoji duhovno idejni s tru k tu r i vključuje ta v isto (m aeterlinckovsko) različico ev rop ­ skega simbolizma, le da je nekoč t rd n a ideo loška pozicija sim boli­ stične s truk tu re , kako r se kaže v številnih pesm ih iz p rv ih dveh zbirk, v pesm i Na dnu že načeta. H kra ti pa ni na obzorju V odnikove idejne pesn iške osnove opaziti u strezne nove tem eljne s tru k tu re njegove poezije.35 Čeprav priču joča razprava ne nam erav a posegati v p ro b le ­ m atiko pesn išk ih realizacij, ki se približujejo izrazito krščanski, pante- istični ali kateri drugi, m o rd a celo m odern is tičn i idejni težnji ali p re d ­ stavi, je nu jno opozoriti, da je V odnikov sim bolizem pogosto zahajal v krizo, k e r se je p rav p ri n jem izživel. To pa zato, ker se v času m oderne ni po lno razm ahnil, razen m o rd a ponekod pri Župančiču .36 V poeziji tako im enovanega katoliškega ekspresionizm a, ki pa se pri V odniku vse bolj razkriva kot katoliški m istični simbolizem, je dosegel h e rm e ­ tični sim bolizem občasno (Vigilije) že skrajno mejo. Prav pri V odniku je prišlo do realizacije abso lu tne pesn iške subjektivnosti (pogosta iden tičnost človekove = subjektove duše z božjo, na p r im e r dekliške duše z Marijino, pesnikove z božjo ob kpnčnem zlitju z NJIM),37 a tudi do n jenega trag ičnega zloma, ko in tu itivno spoznanje - seveda zaradi neprebu jenosti, celo izginotja duše - zamre, tako d a j e um iranje, smrt, sam o še tro h n en je n a dnu. Čeprav je pesem Na dnu en a redk ih »pesi­ mističnih« v sm islu odm ika od po lne tran scen d en ce k izpraznjeni, ki je V odnik ni mogel uspešno nadom estiti z novo vsebino, p o d o b n o kot tega ni zmogel storiti niti M allarm e, ki je poskusil p razno t ran sc en d e n ­ co osmisliti z l i tera turo ,38 pom en i enega od m ejnikov v Vodnikovi pes­ niški ustvarjalnosti. Dokazuje, d a p ro ti koncu pe tdese tih let Vodnik ni več zmogel m istificirati gole pesn iške b esede do te m ere , d a bi m u le-ta m ogla nadom estit i tisto idejno trdnost, ki jo je našel v m ejah m i­ stičnih novorom an tičn ih idejnih izhodišč. P redvsem pa je ted an ja m o ­ d ern is t ična slovenska poezija (Zajc, Strniša) do kraja razgalila p razn i­ no trad ic iona ln ih idealov. P oudariti pa m oram o, da je, za razliko od M aeterlinckovega, V od­ nikov intuitivizem — p redvsem zaradi številnih krščansk ih motivov, m otivnih d robcev ali simbolov, ki nekako blažijo grozljivost sub jek to ­ ve pogoste slu tn je sm rti (še posebej v ljubezenskih pesm ih) - vsaj navi­ dezno m anj dosleden, m anj konsekven tno fatalističen. V endar pa je iz ene od zadnjih pesmi, prej c itirane Na dnu, ja sno razvidno, kako se je iztekla V odnikova pesn iška navezanost na sim bolistično »poetiko«, ki ga je pritegnila in od ločilno zaznam ovala njegovo pesn iško delo že na sam em začetku ustvarjanja, izrazito pod vplivom Cankarjeve in Ž upan ­ čičeve novorom an tične literature . Iz pesm i Na dnu je hk ra ti razvidno, da s ta pri V odniku priso tn i dve tem i smrti: sm rt z razodetjem in zlitjem z vesoljno dušo (uvodna v Žalostnih rokah - Okna zagrnil sem) in sm rt b rez razodetja (Na dnu), ki jo sim bolizira te m a odso tnosti Boga (vesoljne duše) in s te m o d so tn o ­ sti ind iv idualne duše (subjektove), tako d a ni več m ogoča vzpostavitev kom unikacije (zveze ali k o respondence ) n a ravni, ki č loveku zagota­ vlja njegovo p o seb n o (metafizično) razsežnost. Izkaže se torej, da ni n e ­ kaj najhu jšega zgolj te lesna sm rt, tem več sm rt duše, ki je, če logično sklepam o, za sub jek t v resnic i sm rt vesoljne duše (Boga). In k er so slutnje, sanje ali poezija vez m ed vesoljno in ind iv idualno dušo, v tak ­ šni situaciji zam re tud i poezija. To p a pom eni, d a se je hk ra ti z od so t­ nostjo d u še razkrila n jena d ru g a s tran - NIC. Takšno razkritje spričo sm rti duše pa ni nič d rugega kot znano razkritje praznosti t ran sc en ­ d en ce - p r i M aeterlincku p rapoče la zla, ki ga označuje s po jm om so ­ vražne p razn ine ali sovražnega niča - »neant hostile«.39 G re torej za d o b ro znano pesim istično p reds tavo N eznanega pri M aeterlincku, ki p a je pri V odniku izpeljana do kraja, saj tragedija, ki p riha ja od sovraž­ nega ntča, ni tragedija zato, k e r je nič nek a vsem ogočna sovražna su b ­ stanca, p o d o b n o kot je su b s tan ca duša, tem več zato, k e r je nič, k e r NI substanca . Zato je razumljivo, d a se je M aeterlinck še lahko odpovedal svojem u pesim izm u, pes im is tičnem u intuitivizm u, in pisal d rugačne s im bolistične d ram e, z d o b ro vesoljno d ušo (substanco), V odnik pa se je vse bojj p rep u šča l op isovan ju narave, k rščansk ih m otivov (p re d m e ­ tov) in različnih legend, a ne zato, ker bi se odpoveda l sim bolističnim teorijam , jih zavrgel, tem več zato, k e r jim je p rišel do dna, do njihove­ ga b istva - p o d o b n o kot Rilke,40 in so ga tako rekoč zavrnile teorije same, ko so m u razkrile tem eljno nezados tnost - p o p o ln o m a rea lno m ožnost ODSOTNOSTI TRANSCENDENCE. Takšno trag ično spozna­ nje pa je V odnika - vsaj tako kaže poznejša I idejno duhovna s truk tu ra njegove lirike - u sm erilo v neke vrste panteizem , ki se je zdel pesn iku Glasu tišine m o rd a še najbližji pogledom , ki so bili lastni m odern is tičn i generaciji; ta pa sp ričo razkritja odso tnosti t ran sc en d e n ce ni bila do to likšne m e re u stvarja lno zavrta, kak o r je bil dosledn i sim bolist, vsaj z neka te rim i pesm im i verje tno ed in i pravi h e rm e tičn i sim bolist n a S lo­ venskem , av to r Vigilij, Anton Vodnik. III. Intu itiv izem kot p o se b n a spoznavna teorija sim bolistov, po kateri je m ogoče do jem ati višjo resn ičnost v obliki nejasn ih zaznav, slutenj in n en a d n ih skrivnostn ih razodetij, se pri V odniku ne kaže sam o kot sve tovnonazorska predstava, tem več je o b en e m tud i glavno oblikoval­ no načelo. Š tevilne pesn iške tem e je t r e b a pri V odniku razum eti p re d ­ vsem kot sporočilo o nečem duhovno-abstrak tnem . Razumljivo, d a je večina teh m ističn ih tem povsem neizrazljivih z rac ionaln im govorom. Zato pesn ik sega po SIMBOLIH, ti funkcionira jo kot živ o dnos m ed različnim i motivi, ki so zdaj še povsem razpoznavni (narava, krščanski simboli, legende idr.), zdaj pa že povsem razdrob ljeno oživljajo temo, ki je največkra t le nakazana (erotika, s lu tn ja iz širokega obm očja re li­ gioznih občutij subjekta v eksistencialnih stiskah in podobno).4' Ven­ d a r pa ti s im boli pogosto delujejo na čisto poseben , za V odnika znači­ len način. Da bi jih uskladil s svojimi tem eljn im i in tu itiv ističnim i tež­ njami, o ka te r ih je bil govor v pre jšn jem delu spisa, Vodnik pogosto u p o rab lja m otive iz narave, pokrajine, k ij i lirski sub jek t prisluškuje, jo opazuje in skuša iz te lirske scene dojeti za njo skrito višjo resničnost, delovanje skrivnostne sile, celo Boga.42 To je razvidno tako iz njegove prve (že c itirane) pesm i v Žalostnih rokah (Okna zagrnil sem), še pose ­ bej pa iz že večkrat om en jene Na dnu iz zbirke Glas tišine (1959): V m rak u ve te r toži, poje . . . O žalostno ti srce m oje - kako r jagnje darovano pod h rasti črn im i zaklano v sam otni, divji senci viharnega oblaka - ! Ne slišim tvojega koraka, ne slišim tvojega glasu . . . Cvetice, zvezde, p tice - vse, o vse tro h n i n a dnu. V pesm i Okna zagrnil sem je najm očnejši sim bol delovanja nezna­ ne sile nedo ločn i zaim ek NEKDO, v drugi - Na dnu - pa je znanilec fa­ ta lističnih silnic p rav tako nedo ločn i zaimek - VSE, VSE.43 O ba torej sim boliz irata delovanje skrivnostne sile, o kateri sub jek t lahko le sluti, da m u je m o rd a naklonjena, vsekakor p a je pop o ln o m a p rep ričan , da zanj b rez nje ni m ogoč obstoj n a ravni človeškega bitja z metafizičnimi razsežnostm i, z razsežnostm i, ki m u šele zagotavljajo sm isel bivanja. V sekakor m oram o podčrta ti, d a v prvi pesm i ne gre p re težno za uve­ ljavljanje m o d e rn e identifikacijske m etaforike, niti za tako im enovano »bleščečo posam eznost«, kako r je Vodnik im enoval bolj trad ic ionalno m etafo rično pesn iško govorico v svojem Poglavju o dekadenci, tem več za prave sim bole. Na to nas v obeh pesm ih opozarjajo p redvsem su ­ bjektovi vzkliki »O« in »O-«. Le-ti še posebej pri M aeterlincku (v d ra ­ m ah) izražajo začudenje sp ričo nekakšn ih razodetij, ki jih sub jek t do je­ m a p rek dogajanja v svoji okolici, pogosto v naravi, p rav v trenutk ih , ko se o sredo toč i na dogajanje okrog sebe 44 Takšno s im bolistično razu­ m evanje V odnikove m etafore-sim bola je še toliko bolj uprav ičeno , če poudarim o , da je v pesm i Na dnu vonj nevidnih vrtov tem en (simboli­ stična sinestezija) in d a p rav tem ni vonj in žalostna pesem vetra po krajšem m olku (prisluškovanju), ki ga Vodnik označi s trem i pikami, iz trgata iz pesn ika vzklik: »O žalostno ti srce m oje -«. Čeprav tu ni m o ­ goče p o d ro b n e je analizirati številnih p rim erov v Vodnikovi p o ­ eziji, ki dokazujejo, koliko m aeterlinckovskih potez imajo sim boli na ­ šega pesnika, ki ga pogosto n eup rav ičeno štejejo za katoliškega eks­ presionista , je tud i iz povedanega dovolj jasno razvidno, da se je Vod­ nik pri jezikovno-estetskem oblikovanju svoje poezije na svoj specifič­ ni nač in oprl n a M aeterlinckova sim bolistična načela in s pom očjo sim boličnega paralelizm a, posebne m odalnosti (»m orda p ride k n je ­ mu«), oznak tišine, m olka (oklepaji, pomišljaji, tri p ike idr.), nedo loč ­ nih zaimkov, b rezosebn ih glagolov in številnih drugih stilnih sredstev sim bolično oživil zgolj ču tno in razum sko nedojem ljivi smisel dogod ­ kov v okolju lirskega subjekta, odm aknjenega vsakdanjem u, b an a ln e ­ m u življenju. Načela, ki jih je uresnič il v poeziji, je Vodnik zagovarjal tud i v svo­ jih spisih o poeziji. V Poglavju o dekadenci je napisal: »Pesniku je na rava sim bol njegovega žitja in bitja. Misel in podobo nam poda obenem . Ne m orem o si misliti eno brez drugega. S im bolič ­ na lirika pesn i - k ak o r na rava sam a - v sanjah.« Se jasneje p a je izpovedal svoje um e tn iške nazore v eseju Pesem in tv »Mistično sp re jem an je sam ega sebe iz naš ih rok, ki so šle kako r b rez nas v g lobočino sveta po nas, prej sam im sebi nevidne. [ . . . ] Nuj­ n o s t doživetja je: razodeti se, d a si o h ran i DUŠA ravnovesje v sebi, m ed seboj in svetom. [ . . . ] Zato je u m e tn in a organizem , ki im a v sebi vso po lnost življenja. Sankcija n jenega poslanstva p a je, da je izraz več- nos tne zavesti eno tnosti naše osebnosti, osvojitev našega bistva, p r i ­ žganega v onstranos ti [ . . . ] Zato je vsaka u m e tn in a stopnjevanje n e ­ skončnosti našega življenja, pom noževanje v red n o t sveta za večnost. K er le o seb n o st im a v sebi n jeno ceno, ki nas bo odrešila k sebi v Bogu. Njo, vso tako tesno o sred o to čen o v svoje središče, v zgneteno n ap e to s t svoje zavesti, m o re zajeti v izraz le LEPOTA, v idno razodeta n am po UMETNOSTI. N jena zadnja g lobočina je SKRIVNOST našega lastnega bitja. LEPOTA JE ETHOS UMETNINE.« (Podčrta la F. B.)45 V odnik torej zaključuje svojo »poetiko« z mislijo, s k a tero p ravza­ p rav začenja neko svoje razm išljanje znani raziskovalec jezika v sim ­ bolistični li te ra tu ri C laude Abastado, ko ugotavlja, d a so bile v zadnji polovici 19. sto letja pogoste razprave o odnosu m ed navd ihom in pes ­ n iškim delom , še p o seb n o pa so prišle do izraza z uveljavitvijo s im bo ­ lizma: »Lucidity and effort becam e literary values. Esthetics incorpora- ted eth ics [ . . . ] L ite ra tu re becam e a religion in w hich ,The VVork' took the plače of God.«46 Ce p r im erjam o obe izjavi, je povsem jasno, da zap le tenost Vodni­ kove »teorije« izhaja iz prizadevanja, d a bi religiozno u m e tn o s t pov­ zdignil v um etnost-religijo; to se je izkazalo tud i v študiji o V odniko­ vem in Rilkejevem sim bolizm u,47 v ka teri je poudarjeno , kako s i je tudi Rilke prizadeval religiozno tran sc en d e n co nadom estiti najpre j z esteti- cizmom, po tem s ka terim o d številnih bolj ali m anj pan te is tično u s ­ m erjen ih pogledov n a celoto sveta, m e d tem ko so k rščansk i p redvsem motivi, skozi ka te re sim bolizira pogosto izrazito n ek rščansko teme, ideje, vrednote . IV. Zaključim o lahko z ugotovitvijo, d a j e tud i V odnikov s im bolizem - in to prav p rek M aeterlinckove teorije in tu itiv izm a - m ogoče razum eti kot poskus realizacije abso lu tnega subjekta, ki je svoboden, av tono ­ m en in v svoji k rea tivnosti p r iha ja v stik s tran sc en d e n co na m etafizič­ ni ravni, jo realiz ira s pesn išk im i sim boli, ki so EDINI MEDIJ ZA DOSEGO TAKŠNE TRANSCENDENCE. To p a pom eni, d a je prav in- tuitivizem m aeterlinckovskega tipa pripom ogel, d a se je v slovenski poeziji, p redvsem pri A ntonu V odniku, v veliki m eri dovršil tragični poskus (podobno kot pri R im baudu ali M allarm eju), d a bi na podlagi novoveškega subjektiv izm a uresn ič il m etafiziko izključno v poeziji. Se­ veda p redvsem zato, k e r niti v obm očju religije niti filozofije poskus stika s tran sc en d e n co ni bil več mogoč.48 Na to je Vodnik še posebej opozoril v sp isu Oton Župančič in mladina, k je r je poudaril , d a j e religi­ ja vse preveč zgolj ce rkvena institucija in n e živi v relec s tika z Bogom: »Toda, k er je bila Cerkev kot u te lešen je krščanstva po religiji nas ­ p ro tn ih silah že toliko časa izrin jena iz k u ltu rn e g a dogajanja in v ržena na breg, se je ta p re d o r izvršil s tran od nje. [ . . . ] D anes je tud i m lada katoliška generacija .ritm ičnega ro d u ' in - ali se vam ne zdi pom enlji­ vo, d a j e en e m u izm ed n jen ih p rvobran ite ljev R ichard D ehm el stisnil v d u h u desnico, r e k o č : ,Po tem Vam m o rem želeti le srečo . . Oče je sinu prepusti l b ro d in vesla.« (Dom in svet 1928, str. 35). V en d ar se je izkazalo, k ak o r je razvidno iz pesm i Na dnu, d a pes ­ nik ne m o re priti v k o n tak t z Bogom, svetovno dušo, idejo, .bitjo, da pesnik Vigilij v večdesetle tn i pesniški izkušnji ni u resnič il ideala ab so ­ lu tnega pesn iškega subjekta, tem več je doživel zlom, zlom najbolj trag ične od vseh M aeterlinckovih junak in j - Princese Maleine, saj se trag ično vzdušje pesm i Na dnu, nem očnost lirskega subjekta, v resnici lahko p r im erja sam o s trag ično sm rtjo m lade princese, dovolj »dušev­ no prebujene« , d a j e sm rt v vsej njeni grozovitosti zaslutila, se je bala, a p rem alo »božanske«, d a bi se m ogla prav ilno o r ien tira ti v gozdu p ri­ k rite nevarnosti.49 To že nakazuje metafizične razsežnosti popo lne n e ­ moči intuitivizma, pa tud i sim bolizm a kot m o rd a poslednje metafizike, izrazito v obm očju um etnosti , kulture . OPOMBE 1 D. Pirjevec, Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana, 1964. 2 L. Kralj, Literatura Slavka Gruma. Ljubljana, 1970. Pozneje je Kralj Gruma izločil iz slovenskega ekspresionizma; prim. L. Kralj, Ekspresionizem. Ljubljana 1986 (Literarni leksikon, 30), passim, zlasti str. 185-186. 3 L. Legiša, Zgodovina slovenskega slovstva VI. Ljubljana, 1969, str. 206; J. Kos, Spremna beseda v knjigi: A. Vodnik, C. Vipotnik, J. Udovič. Ljubljana, 1975, str. 156 (Naša beseda); L. Kralj, Ekspresionizem, str. 166. 4 N. Grafenauer, Odmevi R. M. Rilkeja v našem periodičnem tisku od prvih glasov o njem do druge svetovne vojne (1910-1941); napisano 1969, objavljeno v Primerjalni književnosti 1979 št. 2 in 1980 št. 1; F. Buttolo, Mistični simbolizem A Vodnika in M. Maeterlincka, 1973, tipkopis. - Te tri razprave so bile zasnovane kot diplomska dela v Ocvirkovem seminarju. s D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 232. 6 E. Husserl, Kartezijanske meditacije. Ljubljana, 1975, str. 113, 179. 7 D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 230. 8 C. Abastado, The Language of Symbolism; v zborniku The symbolist Move- rnent in the Literature of European Languages, ur.Anna Balakian, Budapest, 1984, str. 93. 9 »Še mnogo več in mnogo bolj določno je o vsem tem pisal M. Maeter­ linck. Vodilo ga je spoznanje, da moramo v trenutku, ko si hočemo zares nekaj povedati iz srca in iz duše, vedno umolkniti. [ ...] Na podlagi tega si je ustvaril Posebno teorijo o tako imenovanem aktivnem molku, ki je zanj ,angel resnice' >n ki je medij mističnega, neposrednega stika med dušami, hkrati pa edini pro­ stor za resnično SPOZNANJE [podčrtala F. B.], kajti svojo resnico o smrti, usodi ali ljubezni odkrijemo le v molku ...« (D. Pirjevec, Ivan Cankar, str. 252). 10 Prvi del Poglavja je bil objavljen v rokopisnem glasilu dijakov šentviške gimnazije Domače vaje, letnik 1917/18, ki se je med nemško okupacijo izgubil. Dostopen je le drugi del Poglavja, objavljen v istem glasilu iz šolskega leta 1918/19. V zapuščini Antona Vodnika je ohranjen rokopis, preslikani dvojnik hrani tudi avtorica tega članka. 11 N. VVelter, Geschichte der franzosischen Literatur. Kempten und Mun- chen, 1909. O Maeterlincku največ na str. 292-293. 12 Ocena Rajka Ložarja je bila objavljena v Jutranjih novostih 1923 št. 165 (15. VII.). 13 L. Legiša, Zgodovina slovenskega slovstva VI, 1969, str, 211; M. Kmecl, To- maiin Jože. - Slovenski biografski leksikon, 12. zvezek. Ljubljana, 1980, str. 108. 14 Razen na Cankarja je Maeterlinck vplival tudi na Zupančiča in Ketteja; prim.: F. Kalan, Zadrega ob Ketteju, Sodobnost 1976, str. 689-701; J. Kos, Evrop­ ski vplivi v dramatiki slovenske modeme, Primerjalna književnost 1984, št. 1, str. 1- 12. 15 Primerjaj ugotovitve o dekadenčnem pesimističnem nihilizmu v študiji A. Ocvirka Stilni premiki v Cankarjevem pripovedništvu (I. Cankar, Zbrano delo VI, 1967, str. 382). 16 A. Vodnik, /. Pregelj, Plebanus Joannes. Zora-Luč 1920/21, str. 223. 17 J. Okorn, A. Vodnik, Žalostne roke. Mentor 1922/23, št. 3, str. 70-71. 18 S. Majcen, A. Vodnik, Vigilije. Dom in svet 1923, št. 9/10, str. 298. 19 Rokopis v zapuščini A. Vodnika, preslikani dvojnik hrani avtorica tega spisa. 20 Ob srebrnem jubileju Škofijskega zavoda sv. Stanislava in Škofijske gimna­ zije. Ljubljana, 1930, str. 69. 21 »Bilo bi več kot nenavadno, če ne bi te ideje vplivale tudi na Rilkejevo lastno literarno ustvarjanje. Močni Maeterlinckovi vplivi se kažejo zlasti v nje­ govih gledaliških tekstih iz tega časa. [ .. .] Maeterlinckovi vplivi pa se kažejo tudi v Rilkejevi poeziji in prozi. Ze v Adventu srečamo nekatere verze, ki v mar­ sičem spominjajo na flamskega simbolista. Med njimi zlasti izstopa pesem, ki jo je Rilke posvetil Maeterlincku in ki se zdi, kot da se je rodila iz razpoloženja kake Maeterljnckove drame. Mnoge skupne poteze z avtorjem Le tresor des humbles pa zasledimo tudi v zbirki Sebi na čast, kakor tudi v novelističnih knjigah Zgodbe o ljubem Bogu, Poslednji in celo v Die Aufzeichnungen des Malte Laurids Brigge (Zapiskih Mal- teja Lauridsa Briggeja), pa tudi nekatere pesmi v Das Buch der Bilder (Knjigi slik) in Knjigi ur vsaj posredno niso nastajale zunaj Maeterlinckovega vplivnega kroga.« N. Grafenauer, R. M Rilke, v: R. M. Rilke, Zapiski M. L Briggeja. Ljublja­ na, 1977, str. 199-200. Prim. tudi D. Pirjevec, Ivan Cankar (...) str. 185-186. 22 Ni znano, katero izdajo je Vodnik najprej bral, verjetno pa se ni prvič se­ znanil z njo šele 1923, ko je izšel prevod Josipa Bernota, saj je bila priljubljena že ob izidu Lovrenčičeve Devete dežele (1917), kakor ugotavlja R. Ložar v uvod­ niku v Sodobno slovensko liriko (Ljubljana, 1933). 22a Imenik knjig (Šentjakobska knjižnica). Ljubljana 1914. 23 Premiera Slepcev je bila v ljubljanski Drami 14. aprila 1920, Vsiljenke pa 6. maja 1920. Prim. J. Munda, Maeterlinck pri nas, v: Maeterlinck. Ljubljana, 1981 (Nobelovci, 67), str. 460. 24 Ta Cankarjev članek je, podobno kot Zupanov o Maeterlincku (Slovan 1912) in Alberta Algouda Simbolizem v Franciji (Slovan 1914), eden prvih teme­ ljitejših poskusov znanstvenega prikaza simbolizma. Algoud je celo poročal o koncu te literarne smeri, še več, o uveljavljanju novih, »malone diametralnih nasprotnih stremljenj« (n.d., str. 296). 25 Modema francoska lirika. Ljubljana, 1919. Izbral in prevedel Anton Debe­ ljak. Na strani 175 je kratek zapis o Maeterlincku z oznako, da vsa njegova dela preveva »globok duh tajne in skrivnosti«. 26 M. Jarc, Modema francoska lirika. Ljubljanski zvon 1920, str. 758-760. 27 Izjava Franceta Vodnika F. Buttolo iz leta 1972. 28 Verjetno je Vodnik bral nemški avtorizirani prevod Friedricha von Op- peln-Bronikovvskega, kije izšel 1912 pri založbi Diederich v Leipzigu. 29 Domače vaje 1916/1917. 30 »Tiste skrivnostne sile in zakoni, ki urejajo človekovo bivanje, se poja­ vljajo v njegovih [Maeterlinckovih] delih kot »nekaj« ali kot »nekaj neznanega« in tudi kot »nekdo«; ali z drugimi besedami: teh sil in zakonov Maeterlinck ne označuje z jasno določenimi izrazi, marveč z nedoločnimi zaimki, kar pomeni, da imajo ti zaimki pri njem povsem drugo vsebino in funkcijo kakor pa v navad­ ni govorici. To ni tista nedoločenost, ki je posledica nejasne percepcije ali odda­ ljenosti od predmeta. To je višja, usodnejša, apriorna nedoločenost, ki spada k definiciji samega predmeta in njegove zaznave. Zato smemo tu govoriti o poseb­ nem, simboličnem nedoločnem zaimku.« D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 187. 31 M. Maeterlinck, Le Tresor des Humbles. Pariš, 1927, str. 114, 117, 140. Pri­ merjaj tudi eseje v tej knjigi, ki so posvečeni Ruysbroecku, Emersonu in Novali- su. 32 »Ker je individualni duh samo ,del‘ vesoljnega duha, je očitno [...], da iz­ gine sleherna razlika med spoznavajočim subjektom in spoznavanim objektom. [.. .] Ta svojevrstni spoznavni proces pa ima svoj izvor v dejstvu, da stoji za nami stvarnik vseh stvari in vseh ljudi in ravno ta stvarnik izliva svojo vzvišeno vsevednost skozi nas na ves svet.« D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 288. 33 »Joseph K. je poginil kot pes in sam se je tega zavedal, medtem ko je ju­ nak tradicionalnega romana umiral, če že ne kot junak, pa vsaj kot tragično bi­ tje.« D. Pirjevec, Franz Kafka in evropski roman. V: F. Kafka, Grad. Ljubljana, 1967 (100 romanov, 30), str. 30. 34 D. Pirjevec, Ivan Cankar (...). 203-226. 35 »Mallarme, one might grant, aims at transcendence but it is an empty transcendence vvhile Novalis rapturously adores the unity of the mysterious universe.« R. Wellek, The Term and Concept of Symbolism in Literary History. V: Actes du V-e Congres de 1'Association Internationale de Litterature Comparee. Bel- grade, 1967. Beograd in Amsterdam, 1969, str. 290. 36 J. Kos, Avantgarda in Slovenci Sodobnost 1980, str. 745-746. 37 A. Vodnik, Vigilije. Ljubljana, 1923, str. 28 (Daleč, daleč v meni/Marija smehlja se, ih t i ...) in str. 32 (Le eden še bedi -/Kristns na Oljski gori...) 38 R. Wellek, n.d., str. 289. 39 L. Kralj, Literatura Slavka Gruma. Ljubljana, 1969, str. 15. 40 »Einerseits vvill Rilke .Richtung und Mafi von Aufien empfangen', also von der Hand des gutigen Puppenspielers gelenkt werden; andererseits mufi er ins Florenzer Tagebuch schreiben: Solange dieser Gott lebt, sind wir alle Kinder und unmiindig. Er muK einmal sterben diirfen. Denn vvir vvollen selbst Vater werden.« [...] »Asthetizistisches Gedankengut war fur ihn vielmehr von Anfang an ein Teil des komplexen Spannungsfeldes, aus dem sich seine bekanntesten Kunst- und Lebensanschauungen ergaben. VVeil er immerfort analogisch dachte, und VVandlungen im einen Bereich standig auf den anderen iibertrug, blieb der ganze Komplex sein Leben lang in Bevvegung, so dal? die definitive tibervvindung oder AusschlieBung des einen Elementes kaum in Aussicht stand.« Anthony Stephens, Asthetik und Existenzentwurf beim frtihen Rilke. V knjigi: Rilke heute. Frankfurt am Main, 1976, II, str. 112-114. (Suhrkamp Taschenbuch 355). 41 J. Kos: Morfologija literarnega dela. Ljubljana, 1981 (Literarni leksikon, 15), str. 49. 42 L. Kralj, Literatura Slavka Gruma, str. 21 (o povezanosti motivov iz nara­ ve z intuitivističnimi oblikovalnimi postopki); D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 262-266. 43 O funkciji nedoločnega zaimka v simbolistični literaturi je med drugimi napisal obsežnejše razmišljanje Leo Spitzer v svojem delu Stilstudien, Miinchen, 1928, I, str. 160-215. O fatalističnih razsežnostih nedoločnega zaimka VSE, VSE še posebej na str. 160. 44 D. Pirjevec, Ivan Cankar (...), str. 269. 45 Pesem in ti. Dom in svet 1924, št. 1, str. 33. 46 C. Abastado, The Language of Symbolism. Mimesis in crisis; v zborniku The Symbolist Movement (..., glej opombo 8), str. 85. 47 F. Buttolo, Mistični simbolizem Antona Vodnika in R. M. Rilkeja. Ljubljana 1983. (Magistrska naloga; delna objava z naslovom Vodnikov in Rilkejev simboli­ zem v Primerjalni književnosti 1983 št. 1, str. 17-33.) 48 V zvezi s to problematiko je Janko Kos zapisal: »Tako zastavljeni cilj ab­ solutnega pesniškega subjekta je bil razmeroma kratkotrajen, kajti že v prvih radikalno zastavljenih poskusih se je moral izkazati za nemožnega; s tega stališ­ ča imajo usode Lautreamonta, Rimbauda in Mallarmeja skorajda simboličen Pomen.« J. Kos, K vprašanju bistva avantgarde, Sodobnost 1980, str. 368. 49 »Elles savent ce qu’elles font et ce qu'elles nous font faire; et lorsqu’elles nous conduisent a l’evenement, elles nous previennent a demi-mots, trop peu pour nous arreter sur la route, mais assez pour nous faire regretter, lorsqu'il sera trop tard, de n'avoir pas ecoute plus attentivement leurs conseils indecis et moqueurs.« M. Maeterlinck, L Etoile, v Le Tresor des Humbles, Pariš, 1927, str. 192. Avtorica se je pri pisanju tega članka opirala predvsem na obširno mono­ grafijo o francoskem simbolizmu: Guy Michaud, Message poetique du Symbolis- me. Pariš, Nizet 1961.