Številka 53 TRST, v petek 22. februvarja 1907. Tečaj XXXI!. Izhaja vsaki dan t.di ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Storilke ae prodajajo po 3 nvč. (6 stotinkf v mnogih tobakaroah v Trstu in okolici, Ljubljani. Irorici, Krenit«. Pe'ru. Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. r*KNK Of«LASOV se računajo po vrstah (široke 73 ram. visoke ji. jutii); za trgovin?ke in obrtne oglase po 20 stotiuk ; t.*o?mrtnrce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov .. :>0 &tot. Za oclase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-' : Jjna vreta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p«'40 stot. — Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave 2dino«tr:. — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, u » naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisia UREDNIŠTVO: ul. Giorgio'Galatti IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti IS. ccsi^ Poštno-hranilnični račun 5t. 841-652. TELEFON štev. 1157. _ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Politično društvo EDINOST" priredi v sobote, dne 23. febr. 1907 cb 7. uri zvečer javna ljudska shoda in sicer: 1.) na Prošeku (v dvorani g. STAREC). 2.) na Opčinah v dvorani „Kons. društva". a v nedeljo žlne 24. februvarja 1907 ob 5. uri popoludne javni ljudski shod v veliki dvorani ..NARODNEGA DOMA" v Trstu. i) K E V N I R E L): Protest proti krivicam volilnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. Z obzirom na važnost in nujnost predmeta nOakuje se obilne udeležbe. BRZOJAVNE VESTI. Nadvojvodinja Valerija. DUNAJ 21. Danes ob 4, in pol uri popoludne je nadvojvodinja Valerija iz AVallsee lospela na postajo Penzing. Na peronu je nadvojvodinjo pričakoval cesar. Cesar se je potem s kočijo odpeljal v dvorec Hermes ter se je potem odpeljal v Schonbrunn. Pogreb princezinje Klementine KoburSke. KOBURG 21. Ob 10. in pol uri pred-noludne je dospel semkaj posebni vlak s truplom princezinje Klementine Saško-Ko-buržke. Krsta je bila na slovesen način pre-kešena v cerkev in postavljena na katalalk. Ko je bilo truplo blagoslovljeno, so je prenesli v rakev, kamor so se podali bližnji sorodniki pokojnice. Župan dr. I>ueger. DUNAJ 21. Zdravstveno stanje župana dr. 1Aienerja se trajno boljša. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 21. Minister za uk in bogočastje Apponvi je predložil zakonski na-«'rt glede ureditve plač državnih ljudskih učiteljev in glede nadzorovanja državnih učiteljev, Irugi zakonski načrt pa glede ureditve pravnega razmerja nedržavnih ljudskih šol in plač -bčinskih verskih ljudskih učiteljev. (Živahna pohvala in ploskanje.) Nato je zbornica nadaljevala specijalno lebato o zakonskem načrtu glede zavarovanja delavcev proti boleznim in nezgodam. Državni tajnik Popovics je napovedal reformo obstoječega rudarskega zakona. Vlada predloži to-:adevno predlogo v najbližjem času. (Pohvala). Ostali paragrafi zakona o zavarovanju delav-ev proti boleznim in nezgodam so bili vspre-eti z nekaterimi popravki. S tem je bila predloga v dveh čitanjih rešena. Prihodnja j^ja jutri. Ogrski carinski tarif. BUDIMPEŠTA 21. (Ogr. biro) Na današnji seji gospodarskega odseka poslanske zbornice je minister za trgovino izjavil nastopno: Vlada se je zato odločila, da je izročila komisiji v razpravo ogrski carinski tarif, da zadobi isti potem pravno moč, ker se pogajanja o nagodbi z Avstro-Ogrsko tako na dolgo zatezajo, ne da bi se doseglo kakega : vspeha. In dežela ne more dalje — in sicer na nedoločen čas — ostati v negotovosti, ker je potrebno, da vzakonimo naše imanje pogodbe, da se odnošaji dežele z inozemstvom zakonito urede, katere podlago tvori ogrski avtonomni tarif, ki ga je treba uzakoniti. Na temelju dogovora, sklenjenega v zadnjih dneh z avstrijsko vlado, se prično dne 28. t. m. med obema vladama j zopet pogajanja glede nagodbe ter se bodo : nepretrgoma nadaljevala. Naš namen je, da j zvrsimo pogajanja do Velike noči, da dosežemo sporazum ali pa da konstatujemo njega i nemožnost. Tudi z ozirom na modifikacije, ki ' zamorejo iziti iz zveze carinskega tarifa in pogajanj glede nagodbe in z ozirom na to, da mora priti do odločitve na eno ali drugo stran, se zamore sicer rešiti carinski tarif v obče, glede podrobnosti se zamoremo posvetovati pa še le po omenjenem času. Po tem času storimo to takoj ter določimo podrobnosti v oni obliki, kakor bo to potrebno, to je, pride li do nagodbe ali pa ne. V tem času pa bi bilo takoj treba uzakoniti ogrski samostojni tarif. Črnogorska kneginja. CETINJE 21. Kneginja Milena, ki je bila ;na potu v Rim, je morala vsled viharnega j vremena na morju prekiniti svoje potovanje ; v Bara. Kneginja je vsled potovanja precej i utrujena. Štrajk gladovanj . LVOV 21. Danes zjutraj so pričeli ma-i loruski dijaki, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu, štrajkati z gladovanjem. Vzeti niso hoteli nikake hrane, vzlic temu, da se jim je reklo, da s takim štrajkom ne dosežejo ničesar. Viharji na angleškem. LONDON 21. Iz vseh obmorskih krajev prihajajo poročila o manjših nezgodah ladij, pri katerih je ponesrečilo tudi nekoliko ljudi. Snežni viharji in nevihte v Nemčiji. BEROLIN 21. Iz različnih krajev srednje, ; severozapadne, zapadne in južne Nemčije so i došla poročila o hudih snežnih vihaijih in i nevihtah, ki so včeraj in predvčerajšnjim ! provzročila mnogo škode. Brzojavi so večinoma i pretrgani. Reke naglo naraščajo. Sneg. SOLNOGRAD 21, Od vseh krajev poročajo, da je zopet zapadlo mnogo snega. Angležka spodnja zbornica LONDON 21. Spodnja zbornica je vspre-!jela adreso po sedemdnevni debati. Vprašanje razoroženja. LONDON 21. Z ozirom na neki razgovor s profesorjem Martensom, da so Nemčija, Francoska in Rusija mnenja, da ni vprašanje glede razoroženja še zrelo za pretresa-vanje, in da ne pride še praktične v poštev tudi omejenje razoroženja, je mednarodni razsodiščni in mirovni odbor poslal Campbell-Bannermanu pismo s prošnjo, naj bi angležka vlada silila na to, da se postavi v program haažke konference tudi vprašanje omejitve oboroženja. Campbell-Bannermann je odvrnil, !da ni angležki vladi uradno nišesar znano, j da so omenjene vlade nasprotne pretresavanju PODLISTEK. Na juEoslovanefcem Pilemontn. Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krasovec. >-la sva preko dolgega topliškega parka. V grmovju je nežno pel slavulj. Tam iz da-] ave iz temnili lesov visokih brd je ponočni veter prinašal tožne glasove sove ; nad nami v listju je tajinstveno suštelo... Molče je stopal prej tako zgovorni starec. Tudi jaz sem molčal. Za trenotek me je prevzel strah, da se nahajam v rokah pirata: vse tiste ubojev in krvi polne pripovedke o piratih, ki sem jih iz nemške literature srkal v deških letih, -o mi bliskoma preletavale dušo. In ta neobičajna. nenavadna oseba tega starca! Prišla sva iz temnega drevoreda na piano. Lepim tajupolr.im žoltim svitom je obsjal nesec koščeno lice starca: iz brade kakor da mu vise stotine srebrno-čistili niti : za hip sem se spomnil na one žolte voščene obraze, ki jih je videti tu pa tam v kakem panop-:iku. Pod milim nebom v luninem svitu me je minila groza. „Ta starec, ta spokorni grešnik da bi mi mogel storiti kaj hudega ?! Ha ha !M „Evo tu smo !u je rekel starec votlim ,'iasom. Stala sva pred lično pritlično hišico, obdano z nizko ograjo ; v njej so sanjali tulipani in hiarinte. Tam ob oglu je žuborel bister studenček. Hiša je stala skoro izven kopališčnega rajona, kakih 10 minut oddaljena od glavne kopališčne zgradbe. Starec je sam odprL Hišico si je najel in živi tu se svojim slugo ; svoje navadno bivališče ima na jugu v bližini Niša. Zbudil je slugo ter mu zapovedal prinesti vina. „Znate, neizobražen, neizglajen Kucovlah je; ali pošten sluga in zvest kakor pesa. Starec je nalil dobrega smederevskega vina meni in sebi, spodil slugo spat, zapalil Čibuk ter je, ponudivši mi duhana, začel nekako svečanostno: „Prosim Vas, poslušajte me do konca, iz ljubezni do nedolžnega bitja, na katerem moram popraviti, kar sem zagrešil. Bih smo trije bratje ; jaz najmlajši. Moj oče je imel jadrenico in čim je kateri sinov dorastel, vzel ga je seboj na ladij o ; in tako smo postali vsi mornarji. Ko sem prišel na morje, je besnela vojna, in kedar smo križarili v Srednjezem-skem morju, slišali smo večkrat od dveh ali celo od treh strani oddaljeno grmenje topov. Takrat je cvetela naša obrt: enkrat smo vozili zamorce na Havano, ali v Orleans — drugič zopet v prevažali kavo na Francosko, ali opium v Sangaj ; in če nas je na poti srečala ladij a, ki se nam je zdela vredna plena, napadli in oropali smo jo. Tudi smo imeli po vseh pristaniščih svoje agente, ki so nam pokazali ladije, ki so bile bogato nalo- vprašanja o razoroženju ; on ostane pri svojem mnenju, da se o tem vprašanju če le kako možno, razpravlja na prihodnji haažki konferenci. Nesreča na železnici. KATOVIC 21. Na viseljski železnici pri Skartiskem sta trčila skupaj osebni in tovorni i vlak. Trije železniški uslužbenci in štirje potniki so mrtvi, 10 drugih osebje bilo pa težko ranjenih. Parnik ponesrečil. 180 ljudi utonilo. LONDON 21. Iz Londona prihajajoči parnik „Berlin" proge Harvvich-Hock van 1 Holand razbil. 141 oseb nahajajočih se na parniku, med temi 91 potnikov, je utonilo. ROTTERDAM 21. Parnik „Berlin" proge : Harwich-Hock von Holand, ki je hotel na I svoji vožnji iz Londona danes zjutraj voziti po novi vodni poti, se je vsled viharja razbil, j Parnik je bil prelomljen po sredi. Sprednji j del se je potopil. Potniki in posadka se na-j hajajo na zadnjem delu ladije, ki moli še iz I vode. Rešilni čolni skušajo rešiti ponesrečence. LONDON 21. Glasom nekega poročila Great-Eastern-Railway se je pripetila nesreča na parniku „Berlin'' ob 5. uri zjutraj severno od Hock von Holanda. ROTTERDAM 21. Do poludue so našli 25 trupel ponesrečencev s parnika „Berlin". Nekega ponesrečenca so živega spravili na kopno. „Handelsblad" poroča, da so rešilni čolni, ki so hiteli na mesto nesreče, napeli vse sile, da bi rešili potnike, nahajajoče se na parniku „Berlin", toda radi silnega viharja in razburkanega morja se niso mogli približati ladiji. ROTTERDAM 21. Agent proge Har-wich-Hock van Holland poroča, da je bilo na parniku „Berlinu 120 potnikov in 60 mož posadke, skupno 180 oseb. Imena ponesrečencev ni bilo možno še določiti. 25 mrličev, ki so jih že našli, so valovi splavili na obrežje. Ob 11. uri predpoludne je bilo na razbiti ladiji opaziti le še nekoliko oseb. AMSTERDAM 21. „Reuterjev biro4 poroča iz Hock van Hollanda od danes ob 12. uri in pol popoludne : Zadnji del ponesrečenega parnika „Berlin" stoji še trdno. Na krovu je še nekoliko oseb, ki se jih utegne rešiti, ko nastopi oseka. Le eno osebo so živo spravili na kopno. LONDON 21. Kakor nadalje poroča Great-Eastern Railway, je parnik „Berlin" z vso pošto popolnoma izgubljen. Ladija je izven pristanišča zadela na sipine. Moije je bilo o tem času tako viharno, da je bila izključena vsaka pomoč. Uradno se je kon-statovalo, da se nahajajo med ponesrečenimi osebami kraljevi kurir Artur Herbert, 19 členov pevskega zbora nemške operne družbe, ki je nedavno dajala predstave v Covent-Garden gledališču. ROTTERDAM 21. Nemška operna družba, ki se je- nahajala na ponesrečenem parniku „Berlin", je sestojala iz 35 mož, ki so se hoteli podati v Dortmund. Vsi so utonili, le en člen družbe, imenom Denninger, se je ob odhodu parnika zakasnil ter je odpotoval preko Antwerpena. Denninger je dospel semkaj danes zjutraj. HOEK VAN HOLAND 21. Ob 4. uri popoludne se je rešilna ladija zopet podala na morje, ali vse je bilo zastonj. Doslej so našli okolu 30 mrličev, med temi 5 mož posadke. Položaj ladije je še nespremenjen. žene. Te smo seveda napadlina odprtem morju. Ko mi je bilo osemnajst let, poslal me je oče na navtično šolo v Marseille, da položim izpite za mornarskega častnika. In ko so pretekla štiri leta, predal mi je najstarejši brat svojo ladij o, ker sam je bolehal; naselil se je v domači hiši; saj nekdo je moral obdelavati vinograde ter čuvati oljke. V tem času je prišlo poročilo o Grgi, našem drugem bratu, ki je bil z očetom na ladiji. Moj oče je umrl na morju in Grga je v Vera Cruz prodal ladij o ter se tam oženil. Grgo sem imel najbolj rad izmed vseh; bil je vedno dober z menoj ; morda tudi zato, ker sva si po leteli bila najbližja. Vedno sva igrala skupaj v domačem vrtu in skupaj sva lovila ribe ob morskem nabrežju. Pisal je včasih, da se mu dobro godi, da ima Špa-njolko za ženo, ki mu je porodila sina. In potem so izostale vse vesti vkljub mojim j listom ; samo neki trgovski prijatelj mi je 1 pisal pozneje (našel sem pismo še le, ko sem ; se povrnil s poslednjega potovanja"), da je | mojemu bratu Grgi umrla žena, ter da je s svojim malim sinom zopet šel na morje. Tako I sem bil popolnoma osamljen. Takrat je začela i naša obrt pešati. Angleži so bili kakor vrag I za ladijami tihotapcev in v vsem Srednje- j i zemskem morju smo bili samo še v afrikan-| skih pristaniščih varni. Tudi ob našem obrežju je začela pešati obrt; ena velika hiša za1 drugo je propadla, ali pa je vozarila trgovsko | blago, ker Benečani — takrat Avstrijci — Minister za poljedelstvo, industrijo in trgovino je takoj, ko je zvedel o katastofi, poslal v Hoek van Holand nadzornika za gradnjo ladij, da ga obvesti o nesreči. f{ u s i j a. Banket na čast novoizvoljenim poslancem dume v Moskvi. MOSKVA 21. Banketa, prirejenega na čast novoizvoljenim moskovskim poslancem dume, so se udeležili tudi prvi predsednik prve državne dume ter bivša poslanca Koko-škin in Ivanicki. Bilo je več govorov, v katerih so govorniki pokazali na važnost zmage opozicije in na predstojeći hud boj v dumi, ki bo to pot boj proti dvema frontoraa, proti birokraciji in skrajni levici. Volitve za dumo. PETROGRAD 21. Doslej je izvoljenih 355 poslancev in sicer 62 monarhistov, 2š zmernih, 321 členov levice, 44 nacijonalistov. Med izvoljenimi poslanci desnica se nahaja 27 monarhistov in 18 oktobristov, med onimi levice 59 kadetov, 27 pristašev delavske stranke, 36 socijalnih demokratov in 7 socijalnih revolucij onarje v. Vseh poslancev v dumi je 524, Razglas generala Kaulbarsa. ODESA 21. Generalni guverner general Kaulbars je izdal na prebivalstvo razglas, v katerem izjavlja, da bo energično postopal proti „črni bandi"4. Kako so še — mladi!! Kdor sodi objektivno in brez strankarske ali osebne animoznosti, nam mora pripo-znati dvojno ! Prvo, da nismo nikdar bili med njimi, ki menijo, da programii strank morajo ostati kakor kakov petrefakt: okameneli, nedotakljivi, nespremenljivi. Tako uče le politiki, ki so se zagrebli v svoje doktrinarstvo, ali pa sebičneži, ki se branijo novih idej zato, ker se boje — novih ljudij, ki prihajajo z novimi idejami in ki bi utegnili tudi zahtevati svoj delež na določanju smeri javnemu življenju naroda. Mi smo na nasprotnem stališču in pravimo vedno, da trdovratno vstra-janje pri določilih programa, ki so jih razvoj in dogodki prehiteli, ne pomenja doslednosti, ampak trmo, ali okorenelost. Mi pravimo vedno, da stranka, ki svojega programa ne zna prilagodjati evolucijam v življenju in duhu časa, je tvorba, nekoristna za narod, neplodna, nesposobna za življenje. Taka stranka more k večemu le še životariti in ohranjati si le videz življenja, nikakor pa ne — živeti in koristiti! Kakor se povsodi v sedanji dobi vrvenja pojavljajo novi ljudje z novimi idejami, tako se godi tudi v nas Slovencih. Mi se teh novih ljudij ne plašimo in nikakor ne soglašamo ž njimi, ki jih brezpogojno odklanjajo svojim zasmehom in sarkazmom. Njihova pojava je le dober znak, da je v narodu življenskih moči, da se narod intelektu valno dviga. Brez vsake animoznosti stojimo torej nasproti pojavljanju novih smeri in struj v našem javnem življenju, vzraslih iz spremenjenih političnih, gospodarskih in socijalnih razmer. Drugo, kar smo hoteli naglasiti, je : nikdar nismo bili med njimi, ki menijo, da naj se Slovenci — razdeljeni na toliko kro-novin — brigajo le za stvari pokrajine, v kateri žive, in da se nimajo vtikati v stvari rojakov v druzih pokrajinah. Ce n. pr. kdo j I so namesto starih galej uvedli male vojne | parobrode, ki so nam grenili življenje : razven tega so križarile pred vsakim pristaniščem barkase financirjev — ki se ž njimi ni bilo dobro pajdašiti. In tako je prišlo, da sem moral, hoteči svojo obrt vzdržati na vrhuncu, obiskovati grška in italijanska pristanišča. Prevažal sem bela dekleta — človeško meso — in kar je poleg tega še prišlo v moje roke, ker takšna roba je našla v turških in tuneških pristaniščih vedno dobrega kupca. Nekoč sem imel na ladiji 10.000 anglež-kih vojaških pušek za revolucijski komite v Missolunghi. Posrečilo se mi je, da sem vzlic turskim blokadnim ladijam oddal svoje blago in pravkar sem se hotel s polnimi mošnjički zlata vrniti na svojo ladijo. ko je priletel za menoj piratski agent ter mi nekaj zašepetal, naj takoj, ko shranim svoj denar, pridem v gostilno, ker da ima dobro kupčijo za-me. Nato mi je pokazal jadernico, skoro tako veliko kakor je bila moja, ki je bila usidrana ob molu ne daleč od moje. Ladija je pripeljala veliko množino bombaževine in svile in sedaj se vrača prazna v Sicilijo, ker večina moštva so Sicilijani, ki bi se radi v domovini izkrcali. Sklepajoč po govoru mornarjev, ki pohajajo po beznicah in zakotnih krčmah, so morali narediti dobro kupčijo. Na krovu je torej gotovo mnogo denarja. Sicer pa je ladija dobro oborožena in kapitan napravlja utis odločnega moža, ki jadra pod francosko zastavo. (Pride še.) Stran II »EDINOST« Štev. 53. V Trstu, dne 22. februvarija 1907 prigovarja nam, naj skrbimo le za svoje Tr-| kavicami. Mi postopamo tako. kakor zaliteva /aŽne in naj se ne brigamo za to, kar de-;taktika: enkrat z rokavicami, enkrat brez lajo rojaki na Kranjskem, Koroškem itd., njih, vselej pa je siner nastopanja premišljeno obžaljujemo to globoko, ker se tako stališče odločna. Dne 25. t m. se snide naš deželni protivi principu svobode in naše solidarnosti, zbor in bo razpravljal o volilni retormi. Ob Svobodno bodi torej vsakomur, da tudi tej priliki se bo mogel tudi „Mladoslovenec" me; nas skuša zanašati* nove ideje in svo- uveriti, kako zuajo naši voditelji nastopati z boJno vsakomur, da kritikuje naše delo, naše j rokavicami in če treba tudi — brez rokavic, nazore. Jedno pa moramo zahtevati: sodba' Sicer pa ne pričajo ne rokavice m ne pose-bodi objektivna: voditelj jej bodi spo- j danje v Vprvem razredu4' restavracije o de-štovanje do — resnice! Kritika bodi taka, ! mokratičnem mišljenju, ampak — dejanja, da ne bo nobenega dvoma, da hoče koristiti To naj sodi „Mladoslovenec". \ to in boljšati, ne pa le omalovaževati, ali seveda treba, da gospodje pri „Mladoslo-celo v nič devati delo drugih ! i vencu" pridno čitaj o tržaške liste — a to Na Kranjskem se pojavlja neka struja, sine ira et studio — da bodo res poznali naše ki jej je glasilo „Mladoslovenec". To glasilo razmere. Če ne, ostanejo tudi nadalje ne le se je že parkrat prav neprijateljski obregnilo ob vodstvo tržaških Slovencev. Mi nismo bili nikoli prijatelji osebnega kulta. Zato torej, ker nismo hoteli braniti oseb, ker bi re-»nica o njihovem delu morala izrvenevati v priznanje, nismo reagirali in smo molčali. Ali to, kar piše „Mladoslovenec" v svoji številki od dne 3. februvarja, ni več kritika, ki hoče dobro, ampak izbruh grde animoznostj, skoro bi rekli: zlobe, na katero ne morimo molčati. Piše n. pr. : „Preidimo še k tržaški politiki, k politiki gospodov, ki c o si za svoje potrebe postavili I. razred restavracije v „Narodnem domu", za ljudstvo pa II. razred... In ker je teh politikov — hvala Bogu — le malo, zato sta vedno oba razreda prazna. Pa. da le imamo „Narodni dom"..." To je perfidija, ako ni ignoranca ! Prostori restavracije v našem „Narodnem domu"' so širom odprti vsakomur in vsakomur je svobodno sesti, kamor hoče, da se le dostojno vede. fn resnično se godi, da često vidiš v „I. razredu" priproste ljudij, dočim marsikdo njih, ki so si rpostavili prvi razred za-se", sedi — v ..drugem razredu", Clankar „ Mladoslovenčev" nima menda niti pojma o postanku in namenu našega „Narodnega doma". „Varodni dom" v Trstu ni narodni dom v idejalno-narodnem smislu, ampak zasebna last naše „Hranilnice in posojilnice", ki je napravila slovenski stvari v Trstu velikansko uslugo o tem, da je vsprejela v svoje prostore tudi hotel in restavracijo. Slovenci v Trstu niso potrebovali nobene nove gostilne. Slovenskih gostilničarjev v Trstu je veliko število — morda še preveč. Mari se je restavracija v „Narodnem domu" odprla, da ubije vse tc naše obrtnike ?! ! Ne ! In če so se hoteli oni, ki so po trditvi „Mladoslo-venca" postavili I. razred za-se. res zapirati pred ljudstvom, imeli so vrsto elegantnih restavracij na razpolago širom mesta...! Mi smo v Trstu nujno potrebovali hiše, v katero moremo sprovajati goste, tujce. Nekake reprezentantivne hiše smo krvavo potrebovali ui veliko hvalo smo dolžni naši hranilnici, da je odpomogla temu nedostatku. Radi praznih prostorov pa naj si pri „Mladoslovencu" ne belijo glave. Vprašamo vsacega pametnega človeka, ki ima le zrno soli v glavi : bi-li mogel restavrater ozir. hotelier plačevati — kakor pošteno plačuje — nad tri-desettisoč kron najemnine, ako bi bilo tako, kakor „Mladoslovenec" — laže. Take najemnine ne plačuje noben restavrater na Slovenskem. Da pa je ob značaju in namenu tega podjetja promet po zimi manji, nego poleti, to je pa povsem naravno. Dalje piše ..Mladoslovenec" : „Se najmanj demokratična je bila slovenska tržaška politika, to je čudno — ravno tam, kjer bi jo pravzaprav najbolj rabili. To se vidi že „Edinosti". Tudi proti Lahom so nastopali, gospodje vedno z rokavicami ari-stokratje skozi in skozi. Da je vladala tudi v Trstu sloga, je samo ob sebi umevno. Napredovali nismo tudi tu nič. Zopet minus. In ravno tu, kjer naj bi bila naša bodočnost..." Kar piše tu, je še drzneja pljuska resnici v obraz. Morda nikjer na Slovenskem nimajo razne prireditve tako odločno demokratičnega značaja, kakor ravno pri nas v Trstu, Kavno te zadnje dni predpusta so se razni gostje z Goriškega in Kranjskega uprav čudili demokratičnemu obilježju — seveda vedno v merah dostojnosti in de-centnosti — naših plesov in vsega vrvenja v ..Narodnem domu". Naša politika da je nedemokratična, ko vendar obstoji dejstvo, da nikjer na Slovenskem niso tako odločno in ..mladi", ampak tudi — smešno mali: Tržaški namestnik princ Hohen-lolie kandidat? „Deutsches Volksblatt" piše : „Namestnik tržaški princ Hohenlohe je imel ravnokar na Dunaju posvetovanja s političnimi možmi. Princ Hohenlohe aspirira, da bi dobil v Bukovim mandat. Zdi se, da je že pozabil na nevspehe svojega delovanja kakor ministerski predsednik ter da so ga vspehi Beckove vlade ob vprašanju volilne reforme vspodbu-dili, da se povrne v politično življenje. Kar se tiče oseb s katerimi je princ Hohenlohe konferiral, ni se čuditi, da se je ta takozvani „rudeči princ" pogajal tudi z nekim znanim socialističnim agitatorjem"'. „Volksblatt" zaključuje, da se je na teh konferencah na široko razpravljala ideja osnutja velikega liberalno-socij al ističnega bloka pod vodstvom princa Hohenlohe. Antisemitični „Volksblatt" je že znan, da ni posebno tankovesten s poročili, kadar hoče socijalistom jedno prišiti. Gornje vesti jemljemo na znanje s tem večo rezervo, ker bi poinenjale, ako imajo resnega ozadja, resnično veliko senzacijo, ki mora vzbujati misel, da se v visokih krogih snujejo presenetljivi in drzni in prevratni načrti. Kajti to se mora videti izključeno vsakomur, da bi se princ Hohenlohe spuščal v take kombinacije brez sporazumljenja navzgoraj. Korupcija na Ogrskem. Na Ogrskem so sedaj pričeli posl. Len-gvelu odvračati z napadi. Tako ga napada „Fuggetlen Magvarorszag" ter mu očita, da je kakor odvetnik železniške zveze poskušal eksekvirati vdovo nekega sprevodnika, poleg tega da je ponarejal dokazne popravke, samo da zadovolji svoji polileposti za denarjem. Ako že pušča krasti spise, tedaj bi bil moral da ukrasti spise glede svojega nepoštenja, ker bi tako ne bili došli v javnost. Zbornici je že došla prošnja, da se Lengvela izroči sodišču radi naročene tatvine. Protesti maloruskih dijakov. Iz Lvova poročajo, da so vsi maloruski dijaki. 80 na številu, ki so bili zaprti radi nemirov na lvovskem vseučilišču, podpisali spomenice, v kateri javljajo, da prično po-čenši z 21. februarijem štrajkati z gladom. Ne zahtevajo milosti, ampak samo, da jih pustijo na svobodo. Tožijo izlasti radi dolge preiskave, pravijo, da jih ne sme nihče obiskati v zaporu. Zaprti so v temnih vlažnih celicah, nameščeni v mnogo večem številu, nego jih zamore stati. Med aretovanimi so tudi taki, ki niso mogli iizično sodelovati na demonstracijah. Preiskava še ni dovršena. T>elovanjc bolgarskega sobranja. Pred par dnevi je knez Ferdinand za-ukazal, da se zaključijo seje sobranja. Ministerski predsednik Petkov je prejel ob tej priliki od kneza tako-le pismo : „Posebno zadovoljen z energičnim in razumnim delom narodnih poslancev v tej sesiji, prosim Vas, da jim izjavite (Vsem ? ! Op. ured.) mojo srčno hvaležnost na njihovi odločnosti, da s pomočjo koristno ukre-njenih odredeb za domovino, utrde mirnost in pravilen razvoj državnih in družabnih faktorjev". Nu, v čem pa sestoji odločnost poslancev (katerih ?) in vlade ? Sabor je glasoval in knez je sankcijoniral čim hitreje : proračun za leto 1897. (glavna postavka: da se država zadolži pri N. banki za 1,800.000 ; spremembo kazenskega zakona, ki tiranski omejuje pravo štrajka ; zakon proti profesionalnemu združevanju ; zakon o zatvoritvi vse- učilišča in o proganjanju 1200 dijakov; „Osobata" o tlačenju novinstva itd. — So-dkrito nastopili za najdemokratič-! branje bo zopet sklicano koncem oktobra ali nejo zahtevo: za splošno ini početkom novembra. enako volilno pravico!! In kar je! V že objavljenih člankih o bolgarskih najbolj imponiralo tudi Italijanom, a rdemokratičnim" Slovencem po nekod dajalo po- parlamentarnih razmerah smo rekli, da je stambulovska večina v bolgarskem sobranju voda, da so nas zasmehovali z „lovom za to isto, kar je bila do nedavno khuenovska i m * ti • i »i i • j ___ « ___*"__ _ TT__O 2 —. _.. J _____J___ popularnostjo", je bilo dejstvo, da so načelu nižih slojev in skupno s socijalnimi večina v Hrvatski. S tem je menda povedano vse. Ali, kakor sta v zgodovini vsikdar, prej demokrati korakali v manifesta-) ali slej, zmagovali pravica in resnica nad cijskem sprevodu po t r ž a š k i h ] brutalno silo, tako se tudi v Bolgarski bliža ulicah tudi tisti baje aristokra-j dan, nočemo reči : maščevanja, ali rivindi-tični voditelji! A zdaj, ko gre za 1 kacije, vstajenja tlačenih. Petero demokratskih spremembo tržaške volilne reforme, vidimo j strank bolgarskih, za katerimi stoji osveščeni zopet te naše „aristokrate" letati od shoda j narod, se je organizovalo v poseben opo-do shoda med priproste kmete in delavce, dazicijonalen blok. Ta sestoji iz : pro-iste navdušujejo za najdemokratič-! gresivno-liberalne, narodne, demokratske (ka-nejo volilno reformo (njih zahteve prese-■ ravelovisti), radikalne demokratske in socija-gajo celo one socijalistov) ter jih pozivajo na ' listične („široki") stranke. Ta blok nastopi skrajni odpor proti volilnemu načrtu italijan- > tudi z zahtevami glede urejenja vprašanja ske gospodovalne stranke. (Ravno te dni je i pravic štrajkov na gospodarskih načelih, iz-menil neki odličen goriški rodoljub, da smo jednačenje položaja oficirjev in uradnikov itd. bolj demokratični, nego socijalisti sami). Ne Koalicijske stranke so složne v tem. da no-vemo, kaj meni torerj člankar. ko nam pred- J bena ne vsprejme vlade, dokler volitve ne baciva. da nastopamo proti Italijanom z ro- pokažejo sile pojedinih grup. V Bolgarski je torej zapričela boj proti i začel govoriti slovenski in potem ponovil svoj tujmskemu imperijalizmu demokracija, ki bo govor tudi v italijanskem jeziku. Tudi zastop-znala najti pota za skupno delo z narodnimi niki slovenskih strank so pledirali v sloven-strankami. Demokratje v Bolgarski predpo- skem jeziku ter ponovili svoj govor italijanski stavljajo internacijonalizmu bolgarsko domo- za one razsodnike, ki ne razumejo slovenski, vino. a s tem se naprechijaki pomlajajo v P r i š 1 i smo torej do enako prav-naprednih načelih. Res jedina pot, po kateri n o s t i tudi na tem sodišču. Eppur se pride do svobode in resnične veličine na- si muove ! roda, katerega čakajo ob svobodnih Srbih in Volilni imeniki za državnozborske pametnih in treznih Hrvatih in Slovencih volitve. Včeraj in predvčerajšnjim smo povelike naloge na balkanskem poluotoku. Pa ročali, da se imajo oni, ki želijo en izvod tudi če novi blok ne bo imel na prihodnjih volilnega imenika, prijaviti pri županu naj-volitvali Bog ve kakih vspehov, vendar ne bo kasneje do inkluzivno 26. t. m. To smo jato znakom, da bo tudi prihodnje zasedanje vnij držeči se določil volilnega zakona. Sedaj tako podlo služilo domovini, kakor je bilo to pa razglaša mestni magistrat, da se je ogla-v minolem zasedanju. siti za izvod volilnega imenika na občinskem __ mm m n ■ n statističnem anagrafskem uradu (ulica SS. UOgOaKl na tfUSKeim Martiri štev. 41, I. nadstr., kjer se nahaja Volitve za dumo v baltiških pokrajinah, deželno sodišče) in sicer do vključno 27. t. Iz Rige poročajo : V Livoniji sta bila m. 0đ 9. ure predpoludne do 2. ure popo-izvolj ena poslancema za dumo po dva na- j iudne. Izvodi volilnega imenika se bodo izro-predna Estonca in Letonca a noben Nemec. £aij prvi dan reklamacijske dobe, katera se Vendar se Nemci nekoliko nadejajo, da zma- | razglasi s posebno notitikacijo. gaio v riškem volilnem okraju, ker letiški i Splošni shod prirede vsi tržaški želez-volilci niso složni. V Estlandiji so Estoncij ničarji jutri, v soboto. Kraj shoda ni še do-prodrli z vsemi tremi mandati. V Kurlandiji | določen. je bila prva volitev brezvspešna, pri novi Matica Hrvatska. Ker sem prevzel volitvi pride naibrž do kompromisa letiskiii ZQpet poverjeništvo za Trst> dovoljujem si nacijonalistov in Zidov s socijalisti proti yabiti vse do3edau:e eleno „Hrvatske Matice " Nemcem. Baltiške pokrajine so izvolile opozi-. ter onGj K Mijo prist0piti kakor novi Clcni cijonalne poslance kakor v minolem letu. da se zglasijo pri meni v pisarni odvetnikov Volitve za dumo v Varšavi. dr>a Gregorina in dr.a Slavika. Opažam, da V Varšavi se je pn otmh vohtev ude-1 nabiram prispevke Za knjige letnikov 1905, ležilo 50.000 volilcev. Volilni boj je bil hud : J in 190Ut Dr. A. Mandi r. v nekaterih okrajih je prišlo celo do spopa- ~ ~ ' dov. Nekatere ulice, v katerih so se nahajala: TRŽAŠKA MALA KBON2KA. volišča, je moralo stražiti vojaštvo. Drobne politična vesti. Hrvatski list v Novi Zelandiji. Zaderski „Narodni List" poroča, da izhaja v Aucklandu v Novi Zelandiji dvakrat na teden hrvatski list pod imenom „Napredak". Urednik in lastnik lista je Dalmatinec A. Ferri. Ogrski pravosodni minister dr. G u n t h e r je bil v Iglu enoglasno izvoljen državnim poslancem. M a c e d o n s k i begunci v Bolgariji pošljejo spomenico tudi ruski dumi. ki jo izroči posebno odposlanstvo. Izgon Grkov iz Romunske. Iz Bukarešta javljajo, da romunska vlada izganja 57 Grkov, ki so bili že meseca septembra obsojeni na izgon, ki je bil pa odložen vsled posredovanja velevlasti. Romunska hoče omenjene Grke izgnati, ker je grška vlada podpirala grški patrijarhat v svojem odporu proti Kucovlaliom. Cesarjevo potovanje vPrago. Praška „Bohemia" poroča, da je zvedela na merodajnem mestu, da ni resnična vest, da se je opustila misel cesarjevega potovanja v Prago, marveč da se to potovanje v naj bližnjem času uresniči. Dnevne vesti. Shod zaupnikov iz tržaške okolice za državnozborske volitve, sklicuje politično društvo „Edinost" na prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri predpoludne v „Sokolovi dvorani". (Narodni dom). Naprošeni so vsi povabljeni zaupniki, ki so prejeli poziv, naj se prav gotovo vdeležijo tega shoda, kajti volitve se bližajo, ter treba pričeti takoj energično volilno akcijo. „Piccolo" proti odvetniku dru. Čer-netu. Kakor se je „Piccolo" zaletal vsaki-krat proti vsakemu slovenskemu ali hrvatskemu odvetniku, ki se ie nastanil v kakem kraju, kjer ni bilo poprej slovenskega ali hrvatskega odvetnika in ki je začel uradovati 16-letni Urli N., 14-letni Herman R. in 1( in zastopati stranke v teh jezikih, tako se jej letni Filip S. — Res nadebudna mladina ! -zaletel tudi včeraj proti gosp. odvetniku dru. X)jali so vse štiri v zapor. Černetu, ki je prve dni tega meseca odprl Brezvspešen tatinski poskus. Predsi-svojo odvetniško pisarno v Kopru. uočnjim je bil pri obokih di Chiozza are- ,.Piccolo" piše o omenjenem g. odvet-: tovan 35-letni dninar Anton G., stanujoči v niku, katerega naziva „certo avvocato Cerne j unci di Rena. Aretovati ga je pa dal neki di Barcola", da je napravil zmešnjavo na uslužbenec trgovine z manufakturnim blagom sodniji in mej sodniki. Gospod odvetnik dr. tvrdke Fran Kralich, ki ima prodajalno v Cerne, ki pozna izvrstno italijanski jezik, da|ulici Nuova, in sicer zato, ker je Anton piše in govori na sodišču izključno slovensko malo prej skušal ukrasti iz izložbe te proda-brez ozira na kolege in stranke, katerim ni jalne volneno naramno ruto, vredno 8 kron. dano ga razumeti. Njegova intolerantnost da i Xa policiji so ga vzeli na zapisnik in ga poje provzročila že večkrat resne proteste in tem izpustili. živahne incidente, ter da si je lahko misliti, Neznani tatovi so tekom predminolc kako da je zlostavljena procedura in oškodo- noči vlomili v prostore gospoda Škilana v van redni tok justice. Najhujše pa da je, da Rocolu št. 153, in odnesli iz tobakarne in u. gospoda odvetnika podpirajo v njegovih na-, gostilne raznega blaga, v skupni vrednosti menih izpodriniti sodni jezik celofsodni funk-190 kron. cijonarji. j — Gospici Mercedes Lupieri, stanujoči Tako jadikuje „Piccolo". Res usmili se v uKci Pas<|uale Revoltella, je neki neznan nam revček, kajti hujše krivice se ne more paglavec v ulici Revoltella iztrgal iz rok us-misliti, nego je ta, da se v okraju, v katerem njato torbico, v kateri je imelo krono in 20 st. živi G do 7 krat toliko Slovencev kakor Ita- i denarja, lijanov, usmeljuje uradovati in govoriti na so- — Kuharica Marija Mlacher, stanujoča dišču za slovenske stranke v slovenskem je- v uijci Giacinto Gallina št. 2., je prijavila ziku. No „Piccolo" naj se le potolaži. Ako predvčerajšnjim popoludne na policiji, da jej so se priučili slovenskem uradovanju v sve- je neznan tat v netfi krčmi na trgu Carlo tovnem mestu Trstu, se priuče tem lažje v Goldoni ukral iz žepa novčarko v kateri je isterskem gnezdu Kopru. Gospodu odvetniku jmeia 5 i^n denarja. dr. Černetu služi „Piccolov" napadle na čast — Kapetan parnika ,.( ervignano", Vikin v reklamo. Kdor do zdaj še ni vedel, da tor Fonda, je prijavil, da so neznani tatovi se je uastanil sedaj v Kopru slovenski od- Ua obrežju Grumula, kjer je bil parnik vsi-retnik, je to zvedel iz včerajšnjega „Piccola". dran, ukradli sod olja/ki je tehtal 103 kg. Na razsodišču zavarovalnice proti Našel je zopet svoj voz. Pred već nezgodam na delu se je obrnilo nekam časom smo poročali, da je Anton < iak prija-na bolje. Včeraj je bil prvi dan razprav po vil na policiji, da so mu neznani tatovi v dopolnilnih volitvah. Dosedaj je zastopnik svobodni luki ukradli velik štirikolesni voz. zavarovalnice govoril vedno le italijanski, a vreden 300 kron. — Včeraj je pa Ciak našel včeraj je isti v osebi gospoda Zupančiča svoj voz na prostorih trgovske tvrdke z lesom To vam je — zastopnica nežnega spola ta Jera Peternel, o kateri smo — kakor o Sisti Bevilac»iua — pisali že neštevil-nokrat. Predsinočnjim je bila Jera zopet are-tovana v ulici delle Ueccherie, in sicer na zahtevo Avguština Tottolo, ki je voditelj kavarne „Montefiore". Jera je bila namreč, kakor navadno pijana in je razbila tri šipe v vratih rečone kavarne, provzročivši za 3 K in 20 stotink škode. Seveda so jo djali pod ključ. Požar. Predsinočnjim ob 1. uri in "><► minut so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da je navstal požar v hiši št. 15 v ulici del Farneto. Prišedši na označeno mesto so gasilci konstatovali, da gori v zalogi olja in mila tvrdke Salvati & Morin. Odprli s< zalogo in pričeli gasiti. Po dobro uro trajajočem delu se jim je posrečilo pogastii. Ogenj je provzročil za kakih 1000 krou škode. Tvrdka je zavarovana proti požaru. Konje brez pažnje je bil pustil predsinočnjim ob 6. uri v ulici della Piot:i vozni! Ivan Marinčič, ki je v službi zaloge piva gospođa Renaldi. Konji so se pa iz neznane^. vzroka splašili in zdirjali po ulicah della Piet;«. del Solitario in Giosuč Carducci (bivša ul. Torrente), kjer jih je slednjič ustavil mešetar Peter Signoretto. K sreči se ni pripetila ni-kaka nesreča. Neki redar si je pa dogodek zabeležil in potem uradno prijavil voznika. Na slabi poti. Predvčerajšnjim, okol 11. ure in pol predpoludne je prišel v miro-dilnico Jurija Maibo. ki je v ulici della Muda vecchia, neki 15-letni dečko, kakor da bi bil prišel kaj kupit. Ker je mirodilničar imel ravno tedaj nekaj opraviti v .^ozadju svoj' prodajalne, je pustil dečka samega. Ta pa porabil to priliko in ukral iz prodajaln mize listnico, ki jo je bil mirodilničar tan. pozabil in v kateri je bilo 280 kron denarja ; dečko pa je pobegnil. Okolu polunoči smo izvedeli, da so redarji aretovali tatu, ki je 13. in pol letni Josip S., ki stanuje se stariši v zagati della Corte. Aretovali so ga v starem mestu sinot ob 10. uri in pol. V njegovi družbi so bih v Trstu dne 22. februvarja 1907 »EDINOST« št. 53 Stran III Barone Tuno, ki so v ulici di Miramar. Sodi -e. da je voz pustil tam voznik Henrik vunstle. Seveda je bil voz takoj zaplenjen. TržaSka tedenska statiska. Od 10. 3. Y Trstu, *J*2. febnivai a 1' », HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopel ji Cens zmerne. jaftHi! HO IIX BALKA X Vaclavu Sjurekarju se je dovolila podpora 500 K v popolnitev izobrazbe v risarski in slikarski stroki ter 500 K županstvu bi-Ijanskemu za popravo ceste v Sv. Lovrencu pri Neblcm. S tem je bil iz 22 točk sestajoči dnevni red ob 7. uri končan. Poslanec S t r e k e 1 j je energično zahteval, naj se bagatelne stvari na kratko rešujejo in se jih ne pošilja po nepotrebnem v razne odseke. S tem se pridobi čas za razprave važnih stvari. Drugače bodo zadnje seje preveč obložene, se vse prisili in se brez premisleka skozi požene. V zadnjem zasedanju se je porabilo za poljske miši in vrabce več sej ; a tako imenitni in potrebni občinski zakon je padel pod klop. Poslanci so se smejali. Izpred okrožnega sodišča v Gorici. Razprave dne 18. t. m. Legine užigalice. 25-letni Alojz Cotič iz Št. Petra stal je na trgu v Št. Petru in prižigal svojo ^pipo. Prišel je mimo njegov znanec" Peter Čargo in je zapazil v Cotičevih rokah užigalice „Lege". „Ali si ti kakšen Slovenec ?l zagrmel je Čargo in pošteno ozmerjal Cotiča. Ta pa ni molčal in nastal je prepir, ki so ga dragi pomirili. Zvečer je potem Čargo obiskal Cotičevo sestro in pričel ž njo pogovor. Kar so se odprla vrata, prikazal se je Cotič in brez uvoda sunil z nožem Čargo ta. Izgovarjal se je. da se je bal, videč Čargota. misleč, da ga je prišel čakat. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. Nedeljsko veselje. Zadnjo nedeljo v novembru napil se je nekoliko 39-ietni Anton Marinič iz Krasnega, spri se z Jožefom Med-vedščkom ter ga v potrdilo svojih besedi udaril po glavi s topim koncem sekire. No, Med-vedšček je udarec hitro prebolel, vzel nož in šel Mariniča, ki je ta čas odšel, iskat na dom. „Malo krvi mu bom spustil14, kričal je med potjo. Toda Marinič je bil hitrejši, vrgel je vanj kos železa in ga težko poškodoval. Sodni dvor je obsodil Mariniča na 10 mesecev težke ječe in pa na povračilo 450 kron za zdravljenje in bolečine. Državnozborski kandidati. Iz Gorice se nam poroča: Kakor se sliši, je dr. Gregorčičeva stranka že določila svoje kandidate za prihodnje volitve v državni zbor in sicer bo kandidiral nje načelnik, dr. Anton Gregorčič v tolminskem okraju, dr. Alojzij Franko v goriškem okraju in bivši okrajni glavar v Sežani dr. L a h a r n a r na Krasu. V Gorici bo kandidiral župan dr. M a-rani; konservativna stranka mu ne postavi proti kandidata, ker se je nje načelnik prošt F a i d u 11 i dogovoril z laškimi liberalci, da lim v Gorici ne bo nasprotoval; kakor uslugo so mu ti zagotovili, da ne bodo njemu nasprotovali v Furlaniji. Društvo „Sloga". Dr. Fran Pavleti č se je radi radi bolezni odpovedal pod-predsedništvu, katero je prevzel njegov kon-cipijent dr. D e r m a s t i a. Iz učiteljskih krogov goriških nam poročajo, da je deželno učiteljsko društvo vložilo na deželni zbor spomenico, v kateri se zahteva, da se znižajo službena leta od 40 na 35 let ter se bo pokojnini prištevala tudi stanarina v istem znesku, kakor jo je užival učitelj pred vpokojenjem. Ako pa je šel učitelj v pokoj pred 35. letom, naj se mu da pokojnino v primeru službenih let s stanarino. Kakor so imeli naši deželni poslanci kakor državni poslanci na Dunaju odprto roko za zvišanje plač raznim uradnikom in uslužbencem, tako dobrega srca naj se izkažejo tudi zdaj nasproti učiteljstvu, čegar slabo gmotno stanje je vsem poslancem dobro znano. Pa še nekaj ! Ako ima dežela toliko dohodkov, da podarja že itak mastno plačanim deželnim uradnikom kakor novoleten dar 12.000 kron ter podarja dalje tinančnemu osebju za pobiranje užitnine 14.000 kron, je več negj pravično, da upošteva tudi neovrgljivo več nego opravičene zahteve učiteljev. Že sedaj je veliko pomanjkanje učiteljev; ako njih prošnjam deželni zbor ne ustreže v dogled-nem času, dežela ostane brez ljudskih učiteljev. In kaj potem ? Caveant modri consules deželni! Zima je letos na Goriškem izvanredno ostra. Včeraj je že četrtič zapadel sneg po celi soški dolini do Gorice, Za Goričane je mraz tem bolj občutljiv, ker je v zadnjem času opetovano zmanjkalo v mestu premoga, tako, da ga ni bilo dobiti po štiri, pet dni. Slov. bralno in podporno društvo v Gorici otvori v soboto dne 23. t. m. kurz za poučevanje petja. Umrl je v starosti 94 let v Dobravljah na Vipavskem Krance Jerkić, oče znanega goriškega fotografa v Gorici. VT sta, iščem. Pogodba tudi za ve«" let. — Pomni Sjiartak" na .Ju-eratui oddelek Edinosti' Šivalni stroj Singer skomj rov l>roda zn 7 Via Giulia št 92, Tf. nadst. — Cesar. šila volitev zborničnega prezidija. Za pred-i vodov iz Hrvatske, Slavonije m Bosne. '1 udi StSHOVanie "V sednika zbornice je bil zopet izvoljen gosp. slovenski in srbski dijaki so že sporočili * oni* v Josip L e n a r č i č, za podpredsednika gosp. glavnemu odboru v Zagrebu, da se udeleže Fran K o 11 m a u n, za prt. izoričnega pred- kongresa, ki se bo br/kone vrSU meseca sednika pa g. Fran Hren. Za ustanovitev julija. višje trgovske šole v Ljubljani je občina Potovanje avstroogrske eekadre ljubljanska zagotovila denarno podporo, isto- na Vztok. Dne 1. marca t. 1. pojde naša tako tudi deželni odbor, glavno besedo ima mornarica na daljše potovanje po vztoku. sedaj deželni zbor. Upati je, da se ustano-; Tega potovanja se udeleže ladije : „Nadvoj- vitev tega prepotrebnega zavoda kolikor mo- VQja Karol^ „Nadvojvoda Friderik", „Ba-goče pospeši, kajti skrajno potrebno je, da; bembergu in dve torpedovki. Potovanje bo se slovenskim mladeničem, ki se hočejo po- trajai0 $ tednov, a svrha mu bo, da se čast- svetiti trgovini, da prilika, da si zamorejo v niki in ]110rnarji vežbajo in da se zaščitijo na slovenskem jeziku pridobiti potrebno strokovno vztoku interesi avstroogrske monarhije. Hro- znanje. Končno je zbornica dovolila trgov- dovie obiSče pirej? Solun, Krf, Smirno. Jafo, skemu društvu „Merkur" v Ljubljani podporo Aleksandrijo in še neke druge luke. Iz Jafe 500 kron, društvu za pospeševanje prometa s krene iontreadmiral Ziegler s skupino čast- tujci pa podporo 300 kron. nikov in neoboroženih mornarjev v Jeruzalem, Godbeno društvo v Postojni. V Po- da 0bišČ€j0 božji grob in druga sveta mesta, stojni se je osnovalo „Godbeno društvo , ki ima namen ustanoviti društveno godbo. Raz- . « voj društvenega življenja v Postojni se utegue ™ MALI OGLUŠI a s tem znatno zboljšati, pa tudi na promet s I M»li oglani računajo se po 3 atot. beeedo; tujci utegne ustanovitev domače godbe ugodno I mastootiskane besede se računajo 'enkrat U plivati. i Naj manj pristojbina 40 stolink. K. PneniPQ -- 'et stura- rodoljubnih atat UUbpliia 20*0(10 K dote, zeli seznaniti spodom od 22—28 let, uradnikom ali stalno n i Učenim v Trstu, v svrho /.enitbe. .Sama na resna ako mogoče s sliko, katera se pod tajnostjo v rellektira. Ponudbe na poste restame Corsia > pod ,.N a z U a r Iti-4. Ker rabim pomoč v trgovini, vzamem . . ali udovo / znanjem italijan-in nemškega jezika in ako iuia tudi kaj d imi sprejme se jo kot dru5tvenico po dogovoru ; nost gotova. Naslov pove : „Inseratni rttMelek nosti". Gostilna „Ai due Gemelli" na Y< liku trgu v Trstu se je otvorila na novo in ima i/v-jvina vipavska, istrska, furlanska in teran. Ki:' ' domača, jedila gorka in nirzln. Postrežba tr'ti -na razpolago tudi sobe za prenočišče v prvem, gem in tretjem nadstropju. Cene zmerne. Bivši tr- U Plača se takoj. Legat za ..Trgovski dom". _____ „ govski agent g. Karel L a i b 1 i n, ki se ie . zaradi bolezni nedavno obesil, je zapustil i lf »So fondu za zgradbo „Trgovskega doma" v! Vilndrjci Ljubljani znesek 500 kron. Nov sneg je zapadel včeraj po Kranj- j . - g ŽIVIC priporoča svoje izvrstne orala skem. v j lll&vlljvl in trtne Škropilnice. J Trgovinska ulica Zupanom v občini Smibel-Stopiče pri ■ štev. 2. Novem mestu je izvoljen Josip Zurc. !-_ Društvo slovenskih katehetov se je Pf j d na dekla. kmeta, poročenega, išče lastnik vile. \ Ponudbe pod „D v o r e c" na „Inseratni oddelek Edinost". 200 200 osnovalo. Sedež društva bo v Ljubljani. Na- uat] Ievo men društva je mej drugimi tudi skrbeti za j ' versko-nravno vzgojo mladine. se i?če takoj za Barkovlje. Prijaviti se je tam Stev. 419 patentirane lestvice Jus! solidne, lahke, neobhodne potrebne vsako obitelj, prodajalnico, pisarno itd. i: Peči Sinidor uporabne za ognjišča na plin Kuhanje perfektno nenadkriljivo. Izključno v zalogi biciklov 211 Riccardo Sanzin, Vrst Vesti iz Štajerske. Z britvijo si je prerezala vrat v Volšperku soproga bivšega poštarja na Slatini m svakinja deželnega šolskega nadzornika za Štajersko Ana Končnik. Umrl je blizo Knittelfelda bivši državni in deželni poslanec Anton Barnfeind. Gospodarstvo. Filijalki „Jadranske banke 4. Kakor čujemo ustanovi „Jadranska banka" še tekom tega leta svoji filijalki v Gorici in v Ljubljani, s čemer razširi svoj delokrog na Zenitna ponudba. fsS kron gotovine, 1000 kronami letnih stalnih dohodkov in 5e postransko službo, se želi poročiti s pošteno Slovenko, gospodično ali uiovo brez otrok, v starosti 40 let z nekoliko tisoč kionami denarja. Ponudte naj se pošiljajo do 1. marca pod „Morski Val" št. 99, Poste restante, Rojan pri Trstu. 210 ftnenira Hrvatica, veSča tudi italijanskega je-UUdpiba zika, išče mesto blagajnicarke ali v kako pisarno. Lahko položi kavcijo. Vprašati je v ..Zavodu sv. Nikolaja", Farneto 18. 213 via Cassa di Risparmio štev. 6. Hiša na prodaj JrosSn dvoriščem^ lepem prostoru. Cene po dogovoru, tudi na obroke. GoriškTin Kranjsko" ^^Ttei % jve Stlosipu Gregorič' ***** ™ B2T2' iz Kranjske. Iz trgovske zbornice Kranjske. Trgovska in obrtnijka zbornica za Kranjsko je imela včeraj popoludne plenarno sejo, v kateri je predsednik Lenarčič podal obširno zanimivo poročilo o zborničnem delovanju v prošlem letu ter med drugim naznanil, da je trgovsko ministerstvo z veseljem pozdravilo ustanovitev zavoda za pospeševanje obrta, da pa zamore primerno subvencijo zavodu iz budgetarnih ozirov dovoliti še le za leto 1^08. Vkljub temu bode zavod že letos pričel svoje delovanje in bode za početek priredil šest mojsterskih poučnih tečajev. Potem se je napredku našega neprestano napredujočega zavoda. Podružnica zavoda ..Ustredni banka českych spofttelen" v Trstu. Kakor je razvidno iz današnjega oglasa; na tretji strani našega lista, ustanovi gorenji j zavod v najkrajšem času podružnico v Trstu, i Ta zavod je čisto gospodarska organizacija, i ki stremi za povzdigo narodnega gospodarstva slovanskega ter je že sedaj ^v čvrsti zvezi z mnogimi slovenskimi in hrvatskimi zavodi, s katerimi vspešno deluje za preva-! žen gospodarski procvit slovanskega juga. Strokovne gospodarske nasvete vsprejema označena banka že sedaj ter prosi, da se jej pošiljajo isti v oddelek za tržaško podružnico pri centrali v Pragi. S prihodom tega denarnega zavoda v Trst se zopet o jači naša gospodarska moč in neodvisnost. Nova ladijelnica v Tržiču. Za novo ladijedelnico v Tržiču so bratje Kozulii: kupili od stavbene tvrdke Facanoni 400.000 StirjaŠkih metrov zemljišča za pol milijona kron. Razne vesti. Zdravje senjskega škofa. Senjski škol' dr. Maurovič se je toliko oporavil, da zamore maše vati, Toča v februvarija. V Hamburgu je bil v torek silen vihar s točo. Dobrotnik galiikih Židov. Bivši poljski poslanec dr.a Kapaport zapustil je v dobrodelne svrhe Zidov v Galiciji 400.000 kron. Nemška vojaška uprava odpošlje štiri častnike na Japonsko, da bodo proučevali tamošnje naprave na vojaškem polju. Zaderski nadškof dr. Dvsrnik se je kakor poročajo iz Zadra, podal iz Badena pri Dunaju v Švico, kjer ostane štiri tedne. Esperanto-kongres. Iz Draždan poročajo, da se bo od do 19. maja t. 1. vršil tamkaj Espcranto-kongres, kateremu bo med drugimi prisostvoval tudi izumitelj Esperanto jezika ruski zdravnik dr. Za-menkov. Volilna pravica žensk na Ogrskem. Ogrski minister za trgovino je izdal naredbo na trgovinsko zbornico v Košicah, s katero odredjuje, da zamorejo ženske, ki vodijo svojo trgovino ali industrijo, ter plačujejo obrtniško pristojbin isto tako osebo izvrševati volilno pravico pri volitvah za trgovinsko obrtno zbornico kakor moški. Smrtne obsodbe na Angležkem. Glasom neke kriminalne statistike je bilo na Angležkem od leta 188 > do 1906 obsojenih na smrt 552 oseb. med temi 04 ženskih. Od teh je bilo 392 oseb usmrtenih. Največ oseb je bilo obsojenih leta 1904, namreč 40. od teh jih je bilo 27 usmrtenih. Taksametri se uvedejo za vse javne voznike na Dunaju. S 1. aprilom se otvori šola za fijakerje. Sestanek jugoslovanskih abitu-rijentov se bo letos vršil v Dubrovniku. Svojo udeležbo je prijavilo že okolu 20 za- n Q. K e h i a y a urar in zlatar TRST, Corso Stv. Prodaja ure in dragocenosti Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cens smerne.- Kupuje in menja. Odvetnik Dr. FRAN BRNČIĆ je odprl svojo pisarno v Trstu, Piazza S. Caterina št. 4, II. nad. Uradne ure: 8.7*—l.x/» predp. in 4.—6.popo!. TELEFON štev. 1458, firžaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po gfavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shramblce. ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 80 f. pol leta „ 20 „ četrt „ 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoko, 21 cm široke, 48 <-m globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. == Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. ===== Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Siazione Šfcv. 7. - Telefono it. 84 7 Filijaike v PULF. GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstvp- v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih G do 8 metrov. = 'PcSiijaije predaetoT. ti ss jemljejo na potovanje in prevažanje Blaga aa m pruge.) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Bfgr Edini tržaški zavod za == VAHliM-HLEANER" ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PBEPROH »VMUUm Točna postrežba iti nizke cene. :u l.uiiUJU v b°9ati izberi' neprekosljive /omstvo in tapetanje ?,ed!ioi^ii^,eflanciie (nasMnii G. Dalla Torre Giacotno jtfacerata ulica ilelF Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznano za ugodne.