idovdahska številka.
Cena 2 Din.
LETO Sl.
LJUBLJANA, 27. JUNIJA 1924.
STE¥. 29.
ViJO-ČETRTLETNO-BlN-iS'
C i LO LETN© • BS N • 6O/Z A* lN@ZEH$TVO-lE-DODATI
P ©J T N i NO / O G L AS i • PO CEMiKV/ POS&MEZNA ST E V ILK& • P O • Dl N * i'5©/
POŠT. (EK. RAČ. I3.I88
VREDN8|T VO •!N * VPRAVA* V*VČITEL1SK3T!$KAQNi/ ROKOPSSl'$E‘NE-VRA-vCAlO/ANONlMNS-DO-*PI$l*SE-NE-PQIOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Zveza ljubljanskih OR - JU - NA
priredi
dne 28. ftinija t. L veliko tiacijoiialno
VIDOVDANSKO
PTOSLftiO
na katero Vas najvljudneje vabimo.
SPORED:
27. JUNIJA: Zvečer ob 20. liri spominski nagovor
pred ,Narodnim domom". Nato baldjada po mestu s sodelovanjem godb Dravske divizije in Zveze jugoslov železničarjev.
28. JUNIJA: Ob pol 11. uri dopoldne razvitje prapora
mestne Or-Ju-Na Št. Jakob - Krakovo - Trnovo na Št. Jakobskem trgu.
Po razvitju prapora obhod po mestu. — Revija akcijskih čet.
Ob 16. uri
VELIKA VRTNA VESELICA
v vseh prostorih hotela „TivoH“. ZDRAVO!
Na Vidovdan.
Le vkup, Orjuna! Semkaj k nam, sirota, zatirani, razžaljeni le vkup/
Mi vemo, da na kriva in stranpoia zavel vas le krvavi je obup.
Mi smo svobodni, v delih naših čisti, pri nas potuhe nima aniekrist, mi družni bolj smo ko socijalisti in bolj smo bratski ko vsak komunist.
V njih dušah srd, a v naših je ljubezen do rodne zemlje, ki je pila pot in kri očetov naših, ki sovrag jo jezen razbil bi rad, utopil v morju zmot.
No, to mu ne posreči se nikoli, dovolj laži je, podlosti, krivic, že naš tiran se maje, pada doli, že kliče Jugoslavija nas svetlih lic.
Na plan, O rjuna, silna, zmagovita! Postavimo zlodejem vsi se v bran: Za črnimi gorami ie se svita, napočil kmalu veliki bo Vidovdan!
R&d. Peterlin-Petruška.
1389-1924.
(Vidovdanske misli jugoslovenskega nacionalista.)
Vidovdan! Šesti v svobodni Jugoslaviji, petsto tridest peti po bitki na Kosovem dne 28. junija 1389, ko je »srpsko poginulo carstvo« in se je zrušil poslednji branik jugoslovenske neodvisnosti pod turškim mečem v prah in kri...
Ko pozdravljamo danes ta veliki zgodovinski dan, ta praznik junaštva in ^zvestobe do smrti, vstaja pred našimi očmi strašna slika kosovskega bojišča. Trup leži pri trupu, junak pri junaku; pala je maziljena glava kneza Lazarja, pal je Miloš Obilic, ki je ubil tirana Mura-t£ v njegovem lastnem šatoru, mrtvi so Jugoviči, mrtev je cvet srbske vojske in srbskega viteštva. Turška poplava dere v srbsko zemljo, ki je bila še včeraj svobodna... In krvavo solnce se skriva za oblake, da ne bi videlo te brezprimerne nesreče, da ne bi slišalo Kosovke devojke, ki hodi po bojišču in piaka za ubitimi.
Toda noč, ki sledi kosovski bit- j i ki, je samo kratka poletna noč, za i njo pa se začenja dan srbskega vstajenja, dan borbe, ki bo trajala nepretrgoma pol tisoč let, vse dokler ne bo Kosovo maščevano. To je dan majke Jugovičev, ki je izgubila vseh devet sinov in ki tolaži svoje snahe:
»Ne ludujte, moje nevjestice!
Bogu hvala na njegovu daru, pa ih mlada ni rodila n’jesam, da mi leže na ineku dušeku, ved da brane zemlju od dušmana.
Ne ^plačite, moje kčerke drage, ak i jesu odletjell ždralf, ostali sn ptiči ždraloviči; hranit čemo ptiče ždraloviče, naše pleme poginuti ne če...«
, Carstvo, ki ga je zrušila resničnost, živi. v. duši naroda, živi v nje-
govih prekrasnih junaških pesmih, v pesmih slepega, brezimnega srbskega guslarja, pred katerimi zatemni Homerjeva Ilijada. Te pesmi nam pričajo o duhu, ki je navdajal velike pokojnike, ko so odhajali v svoj poslednji boj. V njih živi ne-ukrotna duša Miloša Obilica in govori vnukom in pravnikom vse do današnjega dne:
»Ja nevjera nikad bio nišam, nit sani bio, niti ču kad biti, nego sjutra mislim u Kosovu za kriščansku vjeru poginuti...«
In v njih živi zvestoba Boška Jugoviča, ki bi se lahko vrnil s sestro, carico Milico, pa ji odgovarja:
»A ja tl se ne bih povratio, nj iz ruke krstaš barjak dao, da mi care pokloni Kruševac; da mi reče družina ostala:
Gle strašioca Boška Jugoviča!
On ne smjede poči u Kosovo, za krst časni krvcu prolijevati za svoju vjeru umrijeti.
Tako nastaja vzvišena tradicija junaštva, kateremu je smrt ob sebi umevni višek borbe; tradicija neomejene, svetotajstvene žrtve, ki jo bo doprinašal rod za rodom, dokler ne bo domovina odkupljena in dokler ne vzkresne izgubljeno carstvo na istem Kosovem polju, ki je pilo kri Lazarjevo in njegovih unakov.
Vidovdan pa postaja srbskemu narodu veliki praznik vseh teh mu-čeniških spominov in vse te borbene volje; praznik vekovečne žrtve, praznik neumrljivih nad ... Ozrimo se kamorkoli po zgodovini človeštva, nikjer drugod ne najdemo primera, da bi n?rod napravil bnš iz svojega najstrašnejšega poraza nsisvetejše poroštvo bodoče
zmage in bi ga častil kot svetinjo celili petsto let, čez petsto let pa bi vstal kakor en mož ter izpolnil zaobljubo osvete in vstajenja! Zgodovina Srbstva od leta 1389. pa vse do 1918. je nepretrgan zgodovinski čudež, in če bi ne bilo ničesar drugega — ta čudež sam bi pričal o herojski veličini in brezprimerni življenjski sili jugoslovenske rase! To ni fanatizem običajne vrste; to je fanatična, gore premikajoča vera, ki plameni pol tisoč let in se naposled uresniči iz svoje lastne moči. To je vidovdanska religija, v kateri se zlivata i luč krščanske vere i ogenj borbenega domoljubja; religija, ki bo čez pol tisoč let še tako mogočna in rodovitna, da bo vzdramila in odrešila celo tiste brate, ki so zdavnaj pozabili svojo svobodo in so brez Kosova in brez Vidovega dne utonili v robski mrak ...
Vidovdanska religija živi. Ona živi v junaškem srcu srbske majke, ki rodi in vzgaja pokolenje za poko-lenjem, da bi eno, Bog zna katero teh pokolenj osvetilo Kosovo in obnovilo Lazarjevo carstvo; ona živi v plemeniti duši srbskega svečenika in meniha, ki sta nerazdruženo strnila zvestobo do Boga z zvestobo do naroda in sta ohranila srbsko misel živo in močno; ona živi v gnevu srbskega hajduka, ki je ostavljal dom in drage ter s handžarjeni in puško branil zatirano srbsko rajo, vzdržujoč v narodu zavest, da je treba zlomiti silo s silo, da leži raj v senci mečev, kakor pravi Mohamed, in da svobode ni moči dobiti drugače nego z borbo in krvjo.
Le tako je moglo Srbstvo doživeti svoje prvo vstajenje 1. 1804, ki je leto Karagjorgjevega ustanka; le čudežna sila vidovdanske vere, ki je toliko stoletij oznanjala zveličalnost Borbe in Žrtve, je omogočila, da se je razvila iz prvih uspehov Kara-gjorgjevih neodvisna srbska država, ki je postala kristalizacijsko jedro naše današnje velike in svobodne domovine. Že borbe srbskih vstašev v Bosni in Hercegovini okrog leta 1878, junaške borbe, v katerih se je proslavil pod imenom Petra Mrko-njiča tudi naš kasnejši prvi jugoslo-venski kralj in Osvoboditelj, bude širok, čeprav še romantičen in nejasen odmev v srcih Slovencev in Hrvatov:	iskre	stoletnega vidov-
danskega ognja so se razletele do sivega Triglava in deroče Drave in tle naprej in ne ugasnejo več. Bosna in Hercegovina sta pali pod avstro-madžarsko oblast, toda vidovdanski genij je udaril nanje svoj pečat in je razpel svoja krila mnogo širje in smeleje, nego so takrat slutili naši j zatiralci. V treh mirnejših desetletjih, ki so sledila med leti 1878 in 1908, je tlela iskra nevzdržema dalje; jugo-slovenska ideja se je oblikovala in zorela, in ko je Avstroogrska 1. 1908 proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine, je očitno in javno planila na dan.
Vidovdanska vojska je bila pripravljena in je v trepetajoči nestrpnosti čakala, da ponese svoje junaške prapore na Kosovo in drugam. In res je prišlo slavno leto 1912 in ne manj slavno naslednje leto. Nezlom-ne v svoji notranji sili, so izvojevale srbske armade, v katerih so se borili tudi že hrtaski in slovenski do-brovoljci, sijajno zmago; maščevano je bilo Kosovo, srbska zemlja odrešena turškega jarma — izpolnjen je bil poltisočletni vidovdanski sen!
Toda dogodki so pokazali in potrdili dejstvo, da vidovdanska misel ne velja samo za srbsko pleme, marveč da je ta misel evangelij vse jugoslovenske rase. Ob zmagah srbskega orožja sta tudi Slovenec in Hrvat s koprnenjem začutila, da smo vsi trije eno in da to veliko, širje Kosovo še ni svobodno, še ni maščevano. Grom topov je še bobnel, ko je šla revolucionarna četa jugoslovenske omlsdiiie na boj proti avstrijski tiraniji. V žarečih, srcih teh mladičev in devojk je tlel vidovdanski duh v svoji najčistejši obliki. Veliko jih je bilo iz krajev, ki že stoletja niso rodili hajduka, da bi se boril za svobodo; imeli so dom, roditelje in vse upe življenja pred seboj...
In vendar so šli in so jeli rušiti tcine-,
i
lje Avstrije ter oznanjali blagovest Borbe in Žrtve, ki so jo mnogi izmed i njih potrdili s svojim življenjem, i Na veke slavno izmed teh imen | bo ime Gavrila Prinčipa, ki je 1. 1918 | na današnji dan v Sarajevu izprožil j prvi strel proti Avstriji, dobro ve-1 doč, da ga bo plačal z življenjem, j Šel je in se je žrtvoval v duhu srdi-> tega Miloša Obiliča:
» ... sutra mislim u Kosovu
... poginuti...«
Poginil je on, poginili so na vrvi, pred puškami in v mukah avstrijskih ječ in jetniških taborišč še mnogi njegovi tovariši; toda ne zaman. Prinčipov strel je izprožil svetovno vojno, v kateri so šle srbske armade in legije jugoslovenskih dobro-voljcev, prežete z ognjem vidovdanske religije, v boj za osveto velikega, vsejugoslovenskega Kosova, v boj za svobodo jugoslovanske nacije v jugoslovenski državi. Ne smrt, ne rane, ne trpljenje albanske Kalvarije jih ni oplašilo. Zmagali so, Ju-goslovenstvo se je združilo pod Ka-ragjorgjevo zvezdo, Jugoslavija ie vstala iz njih prelite krvi!
Toda boj še ni dobojevan, osvo-bojenje še ni dovršeno; poslednji strel za izpolnitev naše vidovdanske vere še ni zagrmel; še bo tekla kri in mnogo žrtev bo še treba. Pod italijanskim Jamom ječijo Istra, Primorje in Kras, pod nemškim Koroška; na severu in zapadu, na jugu in na iztoku pljuskajo ob mejnike obnovljenega in povečanega Lazarjevega carstva valovi besne mržnje in strupene zavisti. Še nevarnejši od vnanjih sovražnikov pa so življenju in zdravju naše nacije notranji sovrag?, ki jim je ura plačila 1. 1918 po krivem prizanesla. Obilo je še robskih duš, ostankov poražene Avstrije, ki si žele pod katerokoli tujo oblast, samo da bi raztrgali naše s krvjo pridobljeno državno in narodno edin-stvo; obilo ie blaznežev, ki so se v orkanu svetovne vojne upijanili s strastjo slepega uničevanja in preže v svojih zakotjih na priliko za nasilni prevrat ter blatijo in zasmehujejo vse, kar je trdnega in zdravega, ne prizanašaje niti našim najvišim narodnim svetinjam. Vsa sredstva so jim dobra v dosego njihovih temnih namenov:	hujskanje množic,
lažnivo zlorabljanje ljuske bede in lahkovernosti in celo zavratni umor. Mimo teh pa imamo še druge, enako nevarne sovražnike: zaslepljene, v strankarskem razdoru zakrknjene starce naše politične javnosti, ki žrtvujejo veliki cilj učvrščenja države in nacije za svojo majhno partijsko korist, in brezsrčne kapitalistične izkoriščevalce ljudske bede, ki v svoji nizki lakomnosti ustvarjajo povod za občo nezadovoljnost in s tem pospešujejo delovanje prevratnih sil.
Vsi resnični boritelji jugoslovenske ideje in vsi, za katere vidovdanski evangelij ni bil izpolnjen z golim dejstvom ustanovitve države, ampak so razumeli in čutili tudi njegov vzvišeni moralni in človeški pomen, so spričo tega prav kmalu začutili, da zmaga 1. 1918 ne more biti trajna, ako jc ne izvojujejo v celoti, in da Jugoslavija, dete vidovdanske borbe, ob takih okolnostih niti ne bo gotova svojega obstanka, kam li da bi izpolnila vse velike naloge navznoter in navzen. Iz tega spoznanja se je porodila Orjuna, organizacija jugoslovenskih nacionalistov.
V teh kratkih letih svojega dosedanjega življenja in dela je združila Orjuna v svojih vrstah vse ljudi, ki pojmujejo zmisel Vidovega dne in so ga pripravljeni nadaljevati ne glede na trud, na zapreke in na žrtve. Kakor očiščujoč vihar hoče Orjuna otrebitr naše javno življenje vsakatere korupcije, izkoriščeval-stva, sebičnosti in nevrednega strankarskega razdora; braniti hoče državo in nacijo pred napadi vseli, ki izpodkopavajo njeno edinstvo fn njen obstoj, vedno pripravljena, da zastavi v tej borbi vsa, tudi najostrejša sredstva, ne prizanašaje ne sebi ne svojim nasprotnikom. V svoji borbi za to državo in za končno uresničenje velike, integralno ujedi-ni£.n& močne, duhovno, politično in
OB
L E K E
OB
MA
ROKE
OB
MESTNI TRG S ERHATGVIČ
socialno svobodne jugoslovenske nacije, ki bo mogla o pravem trenut-• ku odrešiti tudi tiste svoje dele, ki še | ječijo pod tujim gospodstvom — V | tej borbi se Orjuna zaveda, da je si-| cer ponižana, toda zvesta in verna j naslednica vseh davnih junakov, ki | so položili svoje delo in svoje življenje na žrtvenik vidovdanske ideje.
Najboljši, najpoštenejši in najplemenitejši ljudje brez razlike stanu in socialnega položaja, kar jih premore Jugoslavija, so zbrani v naših vr-* stali; toda še vedno vas je mnogo, ki vas pogrešamo — vas, ki bi mo-< rali biti med nami... in niste! O, naj solnce tega velikega dne ogreje vaša trudna in mlačna srca, naj gled naših slavnih prednikov in na-< šili borcev, ki so pali za nacijo, pomnoži vaš premajhni pogum!
Pomnite pa vsi, ki se nam hočete pridružiti, in pomnimo mi, bratje iu | sestre, ki nas že veže prisega orju* naške zvestobe: kdor hoče biti nacionalist, mora živeti in delati, žrtvovati in ako treba tudi umreti po svetlem primera vidovdanskih herojev. Vidovdan je praznik Žrtve in Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov je strnjena vojska vseh ti-stih, ki so vsak trenutek pripiavljenl, da sc žrtvujejo neomejeno. Biti nacionalist, pomeni za iias: ne biti sam svoj. Mi vsi smo le iskre v velikem ognju, kaplje in valovi v mogočni reki enotne nacionalistične volje, le zrnca v nczadržljivem plazu, ki naj podsuje vse, kar je grešnega in nevrednega v našem jugoslovenskem življenju, ter ustvari rodovitna tla za rast in uspevanje srečnejših pokolenj. Mi smo se dali Stvari: v nji je naše plačilo in naše življenje.
Že sije vidovdansko solnce tudi v Sloveniji na grobove jimakov-nacio-nalistov, ki so v boju prelili svojo dragoceno kri za zmago in potrditev naše velike ideje. Stranka Žnideršiča, Franceta Šlajpaha in Žarka Boltavzerja ni na letošnji Vidovdan več med nami... Njim je dobro, umrli so radi, saj so vedeli, da ne umro zaman. Toda dolg, katerega so nam naložili z daritvijo svoje krvi, še ni poplačan!
Zato naprej, Orjuna! Vsem na kljub in preko vsega! Naprej, z dušo svetlo od luči vidovdanske vere, s srcem vročim od kosovskega gneva! Naprej do dne, ko porečeš z Milošem Obiličem tudi ti:
»Sutra jeste lijep Vidovdanak, vidjet čemo u polju Kosovu, tko je vjera, tko li je nevjera.
A tako mi Boga velikoga!
Ja ču otič sjutra u Kosovo i zaklat ču turskog car Murata r 1 stat ču mu nogom pod gr’oce; ako li mi Bog i sreča dade, v-te se zdravo u Kruševac vratini, uhvatit ču Vuka Brankoviča, vezat ču ga uz to bojno koplje, • kao žena kudel uz preslieu, ^ nosit ču ga u polje Kosovo!«
Vladimir Levstik.
<L
O
Z
R
y^!piv
francoska znvaro* va!s;a družba v Parizu
O0RO72R3 leta 1328*
Giavr.ic3 OOO milij. frankov.
Provaema požarna In itvljenok« zavarovanja v«oh vrot.
Generalno zastopstvo za Slovenijo!
Ljubljana, Kolodvorska uilca 3I IL
Agilnj za3i;pnihi 35 sfrojotuaj«
m m ii m m
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKlC & DRUG
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
ednja	proti	Orlimi.
Ugledna zagrebška revija »Nova Evropa« prinaša v svoji 18. številki z dne 21. junija članek »Oko Trbov-Ija«, ki ga je očividno podvalil kak srednjelinijaš, ki je po svojih nazorih in simpatijah očividno omahnil s srednje lin j je v črni klerikalizem. Ponavlja namreč v članku o trboveljskih dogodkih vse tisto, kar so o Or-juni lagali naši klerikalni listi in kar so za njimi verno prepisovale vse zagrebške separatistične novine.
S tem člankom, ki iz vsake njegove vrstice diše prepir in mržnja pisca do Orjune, je uredništvo »Nove Evrope« ukinilo princip, ki ga imajo vse revije, princip neanonimnosti, ki daje publikaciji oni resni značaj in ji pripomore do ugleda in vpoštevanja v javnosti.
Da se oddolži ne vemo komu in ne vemo za kakšne usluge, je priobčilo pamflet, anonimen paskvii na Orjuno, ki je podpisan s samo golo suro C ali C. Ako misli uredništvo z anonimnimi dopisi, ki so obenem polni neresnic, zavijanj in nelogičnih trditev in izvajanj, utrditi revijalni značaj svojega lista in podpreti svoj ugled, je to njegova stvar, mi samo obžalujemo, da je pala resna revija na tako nizek nivo, da pod anonimno šifro daje mesta vsem lažem, kar so si jih klerikalci in komunisti tekom časnikarskega boja izmislili proti Or-jum, da bi jo osovražili med širokimi sloji, sebe pa izvlekli iz neljube afere.
. Začetek članka je stvar uku.sa pisca samega, ki išče globlje, da bi njegovo odijozno pisanje dobilo značaj resne in učene razprave, poročilo o dogodkih samih pa izdaja animoz-nost šifre C ali Č do Orjune malone pri vsaki črki.
Naše poročilo o dogodkih imenuje »zvanični komunike« in ti dve besedi porogljivo opremi z navednicama, poročilu komunistov pa pravi izve-štaj, seveda brez navednic! Našim članom podvaijuje, da so vsi imeli revolverje, dasi je v naši službeni objavi bilo omenjeno, da celo naš predsednik ni imel orožja in se je z golimi pestmi branil in ubranil napadalcev s puškami, bombami in revolverji.
Naj bo šifra C ali C le uverjena: Zadeva bi se bila pač drugače iztekla za napadalce, da je bil vsaj znaten odstotek naših oborožen! Po lažnivi trditvi, da »su ipak svi (Orju-naši) imali re vol vere«, preide pamfletist na iskanje krivcev trboveljskega pokolja. Seveda se mu iskanje ustavi že pri vprašanju: »Kaj išče Orjuna v Trbovljah, kjer je večina rudarskega prebivalstva in od tega je zopet večina komunistov? Zakaj
^ sv; ^r; 1  -—:r ———1—1—-
gredo Orjunaši baš v Trbovlje posvečevat svojo zastavo?« To vprašanje je za nas povprečne Slovence nerazumljivo, kajti pri nas v Sloveniji se vrši razvitje zastave vedno tam, kjer ima sedež organizacija, ki prireja slavnost. Tako smo slavili razvitje prapora blejske Orjune na Bledu, rakovške na Rakeku, šišenske v Šiški, šoštanjske v Šoštanju in trboveljske v Trbovlju. To je tako samo obsebi umljivo in naravno, da se čudimo mozgu, ki je rodil to duhovito in ostroumno vprašanje! Mislimo, da tudi hrvatska društva razvijajo prapore tam, kjer imajo sedež, dasi bi po tem čudnem vprašanju morah soditi, da je separatistični hr-vatski »Sokol« šel razvijat svoj prapor v Plškopejo, Acapulco ali Buxte-hude.
Na tem važnem vprašanju, ki ga je pisec seveda rešil po svoje, pa slone vsa nadaljnja razglabljanja njegova in logični sklep iz njih sledi: Orjuna je šla v Trbovlje izzivat in razbojniški napad na Orjunaše je bil samo odgovor na provokacijo! Besede, ki smo jih podčrtali mi, so zapisane v istem smislu v tej razpravi, ki jb donaša ugledna revija!
Ali je v Jugoslaviji razvitje prapora v državnih barvah izzivanje? Za koga naj bo tako razvitje provokacija? Vrli pisec smatra razbojniški napad s puškami in bombami (tega orožja ne omenja, ker je ugotovljeno, da so se ga posluževali napadalci in da ga Orjunaši niso imeli), kot upravičen odgovor na provokacijo z državnimi barvami. Bogme, za to izjavo zasluži, da se mu sulica orjunaškega prapora zasadi v glavo, da bi bedaku na ta način vihrala nad glavo hrvatska zastava, ko državne kar trpeti ne more!
V nadaljnjem prinaša pisec vse polno podrobnosti, ki smo jih čitali med izmišljotinami »Slovenca«, ki jih pa nobeden Ljubljančan ni videl, niti doživel.
»Orjunaši so neovirano z revolverji ustavljali meščane, zahtevajoč, da se legitimirajo«, piše člankar in v sredo stavka celo postavi smelo trditev »to je ugotovljeno«. Kdo je ugotovil to? Kje in kdaj se je to godilo, ko vsem Ljubljančanom o tem ni prav ničesar znanega?
Toda pamfletist laže in ugotavlja naprej: »Cela Ljubljana je ves dan drhtela v groznici pod terorom nekoliko desetin oboroženih privatnih oseb, ki so pod zaščito oblasti delale, kar so hotele.«
Res je, da je cela Ljubljana drhtela tri dni pod dojmDm groznega komunističnega zločina, kajti Ljubljajia
ni Zagreb, pri nas smo v večini mi, ki drhtimo za svojo po nedolžnem prelito krvjo, pri nas ni večina čifut-ska, švabska, madžaronska in pred vsem: pri nas ni Vlaške ulice!
Oborožene tolpe, da so pod zaščito oblasti delale, kar so hotele! Kaj so pa napravile, te oborožene tolpe, zakaj pa ne poveš, kukavica, ki se skrivaš za šifro, kaka zlodej-stva in zločine so zagrešile te oborožene tolpe? Par komadov polomljenega pohištva, to je ves teror, ki je pod njim »cela Ljubljana ves dan drhtela v groznici!«
Te smešne ugotovitve zabeli člankar na koncu z decidirano ugotovitvijo: »To vse so dejstva, tu sodišču ni treba ničesar več ugotavljati!« a dejstev samih jadna šifra sploh ne navaja. Naravno, ker jih ni, zato pa tembolj frazari: teror, oboroženi Orjunaši, revolverji in podobno.
H koncu si poročevalec, ki očividno še ni bil preko Sotle in Kupe, zato piše v »politični pregled« o dogodkih v Sloveniji, ne more česa, da bi se ne zaletel s svojo srednjo linijo v naše častnike: »Za pogrebom v tem spopadu ubitih Orjunašev so šli
. častniki s paradnim pasom v znak ! uradne žalosti.«
Ne zadiraj se v našo vojsko, sirota srednje linije! Oficirji so spremili na zadnjo pot padle nacijonaliste, ko-jih eden je bil neustrašen pilot in član Narodne Odbrane, drugi dobrovoljec iz Koroške in tretji rezervni častnik jugoslovanske vojske. Vse to je bilo tolikokrat objavljeno, da bi tudi tebi, anonimna kukavica, lahko prišlo pred oči, da nisi naravnost z naslado Čital samo komunističnih in klerikalnih vesti ter iz njih črpal lažnivi strup, ki ga brizgaš na nas pod zaščito revije in anonimnosti.
Le pustite vi, Zagrebčani, nas lepo pri miru, svoje zadeve bomo mi že sami uredili, na srednjo linijo pa nataknite ostro češminovo metlo, pa ajde na Ilico, kajti v najkrajšem času bo tam lepi hrvatski jezik nepoznan, ako še za časa ne očistite zalege, ki vas davi in duši, meša in izsesava!
»Novi Evropi« pa svetujemo, naj si v bodoče dobro ogleda dopisnika, j ki ji bo prinesel kak članek o slovenskih prilikah, in sicer v interesu lastnega ugleda Aleš Potočnik.
Pobratimu Stanku.
Poslednji menda sc poslavljam od Tebe, dragi Stanko!
Trije dolgi tedni so minili, odkar si s krvjo zapečatil in potrdil svojo orjunaško zakletvo, a vse do danes ne morem verjeti, da si mrtev. Ko sem prejel brzojavko o Tvoji junaški pogibelji, se mi je stemnilo pred očmi in vse do danes blodim po zemlji v strašni omotici, ker nimam več Tebe, moj dragi, junaški pobratime!
Odhitel sem iz Beograda, da Te še enkrat vidim. Odkril sem mrtvaško tančico raz Tvoje krste, gledal sem Tvoje mučeniško lice, in nisem mogel verjeti. Še enkrat, pred-no so zaprli krsto s Tvojimi svetimi ostanki, sem Te gledal, pa srce mi ni dalo, da verujem.
Za Tvojo krsto sem stopal, pred menoj Tvoja ljubljena brata z junaško majko in sestro, z mano Tvoja obupana zaročenka. Sam utehe potreben, tolažil sem Tvojo zapuščeno siroto. Pred odprti grob sem prišel, čul sem mrtvaške molitve svečenikov, turobne žalostinke, čul sem poslovilni govor najinega pobratima Kranjca, pa zopet nisem bil uverjen, da si Ti oni, ki leži v mračni gomili. In ko je vojvoda Uija s svojimi vojniki položil zakletvo osvete, ko so se poslovili od Tebe naši junaški, okrvavljeni prapori, ko so omahovale pod strašnim udarcem Tvoja majka, sestra in zaročenka, ko sta Tvoja junaka brata
mrko motrila odprto gomilo, še nisem verjel, da si mrtev.
In ne verujem ni danes.
Ziv si, Stanko! Tvoj duh je plaval nad grobom mučeniškega telesa. Videl si nas potrte, klonjene in obupane in sam si nas tolažil. Čul sem Tvojo oporoko: »Pojdi in tudi ti tako stori!«
Tisoči orjunaških src so culi ta klic, tisoči mrkih mož so zamolklo ponovili sveto prisego Svobode in Ujcdinjenja Nacije, tisoči Tvojih osvetuikov so se vračali z groblja, da izpolnijo prisego.
Hvala Ti, Stanko, za žrtev, hvala Ti za uteho!
A mi preostali bratje, idimo njegovo pot, potujmo neustrašno, ne žalimo žrtev, ne boja, ne trpljenja! Njegov junaški duh gre pred nami, plamen goreč, bodreč nas na osve-to in pobedo.
Zdravo. Stanko!
Miha Čop.
Oblastni čelnik Šumadijske Orjune.
VLADIMIR PFEIFER:
Tihi dom.
Mrak je legel na zemljo, na ne-besju so se začele vžigati prve zve-zdice, ko je zazvonil v temnih starih linah cerkvice milodoneči šišenski zvon — večerni »Ave«. Po prašni cesti so prihajali izletniki, okin-čani s cvetlicami, s Katarine !n prijaznega Podutika, vračajoč se. v še
Naš bataljon se je zbiral ob vrtu »Narodnega doma«. Ko sem prišel tja, je stala že dolga vrsta v dvo-redu od K elizejske ulice do Gajeve in so prihajali še vedno novi bojevniki, ki so spadali k nam. To je bil namreč tkzv. civilni bataljon. Pred »Narodnim domom« so se med tem že vršile žalne svečanosti, zanimivo je bilo opazovati, kako so se člani zavedali, kje je njih mesto, vkljub temu, da je bilo mnogo članov tudi med drugimi oddelki žalnega sprevoda, kjer so zastopali svoja društva m stanove, so vendar večinoma prišli v naš bataljon, ker so hoteli s tem manifestirati pred vsemi našo moč; bili smo ponosni na ta naš bataljon in obšla nas je misel, koliko takih bataljonov bi postavili, ko bi se enkrat sešli vsi.
Bataljon je bil razdeljen na šest čet Poveljniki so izdali par povelj na obrate, da bi videli, kako bo bataljon izglodal, ko bo popolnoma formiran. In tu se je takoj pokazalo, da so vsi ljudje deloma šli skozi trdo šolo svetovne vojne, drugi so bili v sokolskih vrstah itd., tako da so se te redovne vaje splošno posrečile. Naš bataljon je imel zaključiti žalni sprevod in nam je bilo ležeče na tem, da se pokažemo kot bataljon tudi pri pogrebu. Končno so zadonela povelja, čelniki so za-
toliko vrvenja in hrupa polno rne-
vzeli svoja mesta in bataljon je odkorakal okoli »Narodnega doma«. Zdaj se je moglo šele natančno videti, kdo tvori naš bataljon. Tu si videl učitelja z dežele, ki se ni ustrašil pota in stroškov, da je prišel manifestirat za nacijonalno idejo; poleg njega stopa priprost krneč, ki mož, ki je pustil delo na polju in hoče pokazati, da tudi on pripada k onim, ki žive za narod in domovino; zraven stopa mladolet študent, Id je ponosen spoznavalec mladoletnega nacijonalnega prepričanja; ob njem stopa človek, ki ga nisi videl nikoli in niti ne veš, v kateri stan bi ga prištel; najbrže je prišel od kod z dežele in hoče biti član bataljona, ker je gotovo pristaš Orjune; tam stopa profesor in ob njegovi strani ljubljanski trgovec, tik ob njem suh uradnik in poleg njega hišni posestnik; za njimi stopa znan ljubljanski obrtnik in zopet neznan človek z dežele, ob njem študent in poleg njega nekak trgovski sotrud-nik; treba bi bilo precej talenta, ako bi hotel po zunanjosti uganiti, kaj je kdo. Obleka je bila seveda zelo različna; nekateri so bili oblečeni bolj pogrebu primerno, drugi so prišli v navadni obleki: videl si ljudi s cilindri in čepicami, s slamniki in klobuki; zaradi večje enotnosti in iz spoštovanja do onih, v katerih ime-
sto.
Prišel je starček, ustavil se pri nizkem obzidju in vprašal z napol tihim glasom deco, ki je otožna stala ob poti: »Otročiči, li veste, kje je dom junaka Žarka?« Oglasil se Je bosi, siromašno oblečeni deček. In svetla solza se mu je zalesketala v očeh, ko je dejal kazaje z drobno roko na nizko hišico: »Ta tihi dom.« Ozrl se je starček proti odprtim vratom, skozi katere je pravkar stopilo vitko, v črnino odeto dekle z glavico sklonjeno k tlom.
Odšel je...
Prišel sem i jaz, se ustavil in ozrl na nekdanji dom dragega mi prijatelja, zdaj snivajočega spanje pravičnih pod zeleno rušo.
Okna zastrta — vseokrog mrtvaška tišina...
Ob mesečnih večerih zbirali so se kdaj poprej pred tem nizkim, zdaj tako tihim domom fantje okoli tovariša. Žarka, kovali načrte za bodočnost, se živahno pomenkovali in veselo prepevali pesmi hrepenenja in ljubavi — razlegajoče se v nočni vsemir.
Zdaj je mrtev Žarko, odstavljeni tovariši in veseli dom — postal je — tihi dom.
*
Iz daljave zveni ubrano petje zakasnelih šmarnogorskih romarjev, kraj tihega doma pa še vedno stoji deca in se z bolestjo v srcu pomenkuje o veselih nekdanjih ve-, Čerih in mladgm junaku Žarku-
VLADIMIR PFEIFER:
Junaku nacije.
fif? (Manom prijatelja Žarka.)
Ko se je jel lesketati nad To-škini čelom prvi jutranji svit, ko Ti je poslednjo jutranjico zapel šišenski zvon — poslavljal si se od dragih Ti domačih poslednjikrat — ne vedoč, da Ti tekom junijske nedelje prestreli nit mladostnega življenja svinčenka, pripravljena za Tvoj sprejem v deželi črnih dijamantov, izstreljena iz samokresa živega okostnjaka, ki si mn hitel naproti nudit bratsko desnico in iztrgat ga iz rok zaslepljenih.
Odšel si. S slutnjo v srcu si zapustil toliko Ti draga domača tla, ne kot bojazljivec — kot junak in vojščak velike nacijonalne ideje, pa bodisi, da bi bilo položeno Tvoje truplo na žrtvenik »Ujcdinjenja« in Tvoje ime klesalo se ob večerni zarji zahajajočega solnca v mogočen obelisk njih, ki jim je bila Nacija najsvetejše.
Spominjam se še. Bilo je pred leti — a, zdi se mi kot bi bilo danes. Nekega solnčnega popoldne smo se po pouku zbrali na skrajnem koncu tivolskega parka: Ti» Ciril, Joško, Miro in jaz, kjer smo med tihim vejevjem lahko svobodno dali duška ogorčenju nad projektom šolskega petja. Spominjam se še, spominjali se bodo tudi Miro in drugi, ko si mimo dejal: Fantje, kaj nam bo zgolj ona mrtva pesem,
nih smo se zbrali, smo bili vsi odkriti. in zdelo se mi je, da je vkljub različni starosti in različni obleki izginila med nami vsa razlika — kajti bili smo bojevniki ene ideje. Sešli so se ljudje, ki se nikoli niso videli in so stopili v skupne vrste — in so se poznali. Pogledali smo si iz oči v oči in smo se razumeli; celo med osebno neznanimi udeleženci se je pojavljal bratski »ti«. In občutil sem globoko spoštovanje do onega učitelja z dežele in do onega priproslega kmečkega moža in do študenta In profesorja, do trgovca in uradnika, do onega neznanca in trgovskega pomočnika in do vseh teh, ld so stopili v vrste bataljona, da manifestirajo za idejo, ki jo priznavajo. Kajti stali bi lahko na ulici in gledali pogreb, ali pa bi se uvrstili med druge pogrebce, da bi med potjo mogli izstopiti, kajti dolga je pot do sv. Križa. Toda ne: vstopali so ponosno v svoj bataljon. Mnogim se je poznalo, da niso vajeni korakati, kakor je trebalo korakati v. bataljonu; mnogim je bila hoja težka in nekateri niso znali držati koraka, dasi so se potrudili, da bi iz-gledali kot člani bojujoče se organizacije. Toda v splošnem je bil utis našega bataljona lep in vsak je moral priznati: v teh vrstah je sila Orjune. Ni mogoče vsakemu, da je član akcione čete v uniformi, a vsak je lahko član civilnega bataljona. Pravijo, da so svoj čas k velikim vojskovodjem drli vojaki od vseh strani in čete so rastle kakor, iz tal. Tako se mi je zdelo tudi o našem bataljonu: vzrastel je kakor iz tal: poklicala ga je v življenje ideja.
Cerkev ne časti samo svetnikov iti mučenikov, ampak tudi oznanjevalce in spoznavalec. t. j. one ljudi, ki jim sicer ni bilo dano doseči mučeniško krono, pa so si pridobili zaslug s tem, da so širili nauk ljubezni in odrešenja, da so ga oznanjevali med narodi in ga preziravali pred svetom. In v tem je zmaga ideje. Tak bataljon se mi je zdel naš bataljon. Vem, da bi bil ta bataljon zmožen tudi česa druzega nego pohoda po mestu, toda za enkrat je bilo potrebno pred vsem to. In ravno njegova velika zunanja različnost jo kazala njegovo veliko notranjo vrednost, kajti zdrava in prava je ideja, ki jo priznavajo ljudje vseh stanov, stari in mladi, revni in bogati, preprosti in učeni. V vseh teh tisočih, ki gredo po različnih potili življenja, živi ena misel, da moramo vkljub vsem navideznim razlikam hoditi skupno pot pošteno-
M a rgjiiTi-n ■!»»
ki jo pojemo v šoli, treba nam je znati »Jadransko morje«, »Na dan« in dragih nacijonalnib pesmi, ki jih bodemo rabili v življenju. In res! Nista še minuli dve uri, že smo sedeli ob klavirju pod kipom našega Valentina — tamkaj v šišenski čitalnici, prepevajoči »Jadransko morje«, Kakšna ljubezen do Nacije, kako goreča želja do nacionalne pesmi je prevevala že takrat Tvoje mlado vriskajoče fantovsko srce. In, čim več smo prepevali, čimbolj iskali novega nacijonalnega pevskega rnalerijaia — tembolj jasen je bil izraz Tvojega navdušenja, tem nežnejši smehljaj je zaigral na Tvojih ustnih.
Razkropili smo se; nastopili vsak svoje službeno mesto: nekaj nas je ostalo tu — med njimi tudi TI, ostali pa so se razkropili širom Slovenije. Utihnilo je petje mladih grl In z nekako otožnostjo smo se spominjali ob raznih svidenjih onih lepih pevskih ur, ki smo jih preživeli kraj Tvojega doma.
Mrtev si? Ne! Prevelika je bila Tvoja ljubav do domovine in rodnih bratov, pregoreča kot nikdar neugasljiva baklja Tvoja narodna zavest, da Ti je niti svinčenka, ko si zrl že smrti v obraz in zadnjikrat poljubil prapor Tvojih šišenskih so-tovarišev, ni mogla udušiti.
Umrl si! A spomin na Te in Tvoje junaštvo bo nam vsem kot blagodejna rosica pred sušo umirajočim cvetkam, osvežujoč in navdajajoč npvpga Ut lepšega življenja
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Petkovič, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon štev.: 261, 413, 502, 503 In 504.
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. DSn 10,000.000.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Se priporoča za Vse v bančno stroko spadajoče posle.
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana
Stroji za obdelovanje lesa. — Turbine. — Transmisije. — Armature — Sesaljke. — Zvonovi. — Železolivarne. — Kovinolivarne.
V LJUBLJANI
prodaja
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
V3eh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
NASLOV:
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
SLOGRAD
Telefon inferiarban 180
Telefon Interurban 180
slovenska gradbena in industrijska d. d
Tehnična pisarna: LJUBLJANA, Spodnja Slika, Frankopanska 151
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih
'**■	’	A	■	'	.	...	-	'	.
-*• ^ ’ •	. *■, ^
proračunov. Parna žaga.
sti, požrtvovalnosti in ljubezni do domovine. Niti politična pripadnost nima tu nikakega pomena, ker vemo, da gre pri vprašanju države za vse in za vsakega. Ako ne mo-, remo biti vsi enaki po zunanjosti in notranjosti — ker je tak zakon narave — smo vendar enaki kot otroci ene domovine, državljani ene svoje, lastne države in pristaši ene misli, ki je vera naša, da namreč vkljub vsemu ne more biti nikomur in nikjer bolje nego v domo-. vini, ako v nji vlada red in mir, poštenost in pravičnost, To Je bil evangelij našega bataljona, ki smo ga oznanjali po ljubljanskih ulicah. Zato sem v spomin preteklih časov napisal te vrste o našem bataljonu, da se bodo spomnili nanj oni. ki bodo hodili za nami; kajti bataljoni bodo rastli; to bo narodna milica; to bodo oni tisoči, ki bodo vedno pripravljeni združiti se v vrste za našo skupno nacijonalno zmago. Vemo, da nas je po vsej državi ti-, soče in tisoče; kadar bo treba, bomo vzrastli kakor iz tal in stali bodo bataljoni pripravljeni, da manifestirajo javno za svojo vero. Omahljivci, dvomljivci in bojazljivci, ki stoje ob strani, začutijo nehote. da so osramočeni, kajti priznavati javno svojo vero je častno. Zato kličem vsem članom našega bataljona: vedite, da ni bilo brez pomena, da ste prišli od vseh stra-
ni in da smo se uredili v bataljon; treba je govoriti na ta način, da nas vidijo oni, ki molče. Treba je
spoznavati vedno in povsod javno svojo nacijonalno vero — ob slavnostnih prilikah pa je dolžnost vseh, da pripomorejo do impozantne manifestacije; tako bo rastla naša sila in iz enega bataljona jih bo nastalo deset,. Ne mislimo, da so taki javni nastopi otročji in nepotreb* ni; taki nastopi so resni in potrebni prav zato, ker z njo premagamo in-dotenco. apatijo in neresnost onih, ki mislijo, da so veliki, če niso ne to ne ono; mi pa mislimo, da je človek velik, kadar javno pokaže, kaj je. Mi vemo, da je bilo med tistimi 30.000 ljudmi, ki so stali po ljubljanskih ulicah, mnogo in celo velika večina naših; vendar je vsak o njih mislil le: to so gledalci; dasi tudi gledalci nehote prispevajo k javni manifestaciji, je vendar govorica vrst, ki gredo po ulicah, najboljši dokaz vsem nasprotnikom naše ideje. Zato vi vsi, oznanjevalci in spoznavalei naše ideje, kadarkoli bo zopet prilika, urejajte se v civilne bataljone in vedite, da je v njih’ zmaga ideje.
Živel naš bataljon!
Živeli vsi. ki bodo sledili!
Vidovdanski pozdrav pošilja vam vsem eden iz nas.
Slovenski Jugosloveni.
V vojni in miru. — Zanosni nacionalni realizem.	]
Slovenec, glej, tvoja zemlja je zdrava.
ranjene v Srbiji pred albanskim martirijem. Slovenski buntovniki so palili svoje vstaške puške na Solunski fronti, kakor tudi na italijanski fronti proti Avstriji, ki se ni niti v sami Sloveniji nič kaj dobro počutila, ker ni bilo mogoče zlomiti avstrijskemu kopitu zdrave slovenske energije in volje.
Tej odlični in odlikovani mlajši slovenski generaciji je treba priznati vedno vse priznanje. Ona je tudi danes na svojem mestu. Slovenski Sokoli, Orjunašl in dobro-voljci imajo prvorazredne organizacije, najboljše v državi Njihov patriotizem se dviga nesiično visoko nad našimi razrovanimi in izmrcvar-. jenimi političnimi prilikami. Kadar se slovenski Jugosloveni bore proti »italijanaštvu, nemčurstvu in klerikalizmu«, vrše to s toliko in tako sistematično požrtvovalnostjo, s toli-. ko nesebičnostjo in jugoslovensko unitarističnim zamahom, da zaostajajo za njimi absolutno srbski in hr-vatskf Jugosloveni. Močan vojnik, močan delavec!
V odnošajih napram Srbom je Slovenec mnogo razboritejši od Hrvatov. Z ozirom na to se je tudi kot dobrovoljec hitro vživel v srbski vojski, imajoč pred seboj samo en jasen cilj, ujedinjenje Jugoslovenov, ne glede na levo niti na desno Z naravnost občudovanja vredno preprostostjo se je vživel v srbski narod, kjer se je neovirano kretal med srbijanskimi oficiri in redovi, med meščanstvom in veljaki.
Kadar se govori o Vidovdanu, se le malokdo spomni tudi Slovencev; kakor da bi Vidovdan ne bil enako pomembni dan tako za Slovence, kakor za Hrvate in Srbe. Vendar pa je Vidovdan, pa najsi je že kosovski ali oni iz leta 1914. mnogo bolj por znan med Slovenci, kot spomin na Gosposvetsko polje, ali pri Hrvatih spomin tragedije Petra Svačiča na Petrovi gori.
Mora se priznati, da so se Slovenci dostojno oddolžili vidovdanski ideologiji za časa svetovne vojne. Kdor jih je videl v Dobrudži, na solunski fronti, konečno tudi pri idealistični koroški ofenzivi, mora priznati, da so Slovenci vedno neomajno visoko držali svoj herojski nacionalistični prapor. Dali so pač toliko, kolikor jim je bilo mogoče in da bi ne bili slovenski polki po večini prikovani na italijansko fronto, bi jaz veroval, da bi Slovenci daleko nadkriliii v dobrovoljskih odredih število Hrvatov. Težko se je bilo predajati Italijanom! Citajte samo knjige dr. Pivka, pa boste videli, koliko bridkih izkušenj je prenesel dr. Pivko s svojini dezerterskim bataljonom v Italiji!
fn vendar je Slovenec tudi doprinesel največje žrtve na najstrašnejših krajih svetovne vojne, kjer se je vršila borba za jugoslovensko osvobojenje in ujedinjenje. Slovenska kri je bila prelita na Dobrudži in pričala o slovenskem junaštvu zadivljeniin srbskim in hrvatskim drugom. Slovenske prsi so bile že
Vprašajte sedanjega komandant ta ljubljanskega vojnega okruga g. polkovnika Mihajla Nediča, kaki so. bili oficirji Slovenci v VIII. polku du* navske divizije na solunski fronti, ki mu je on poveljeval. Odgovoril vam bo: »Valajani.«
Evo nekoliko mojih reminiscenc Iz vojaškega drugovanja s Slovenci.
Bilo jih je pet v .VIII. polku. Vsi v prvem bataljonu. Prosil jih je za se komandant tega bataljona polkovnik Radomir Elezovič, ki je .že pred vojno vzljubil Ljubljano na nekem sokolskem zletu. Ni prešlo niti tri dni, od kar so dospeli iz Rusije in že se je razlegala po »RovovskJ kosi« slovenska pesem. Izvanredno muzikalni in fini basist g. Elezovič je organiziral v kratkem času z njimi in s svojim simpatičnim adjutant tom poročnikom Telemahom Jankovičem pevski zbor. v katerem je briljiral s svojim tenorjem tržaški Slovenec podporočnik Dragotin Ukmar. Iz Soluna so si nato nabavili razne partiture, tako da so imeli Bolgari često na večer priliko poslušati jugoslovenski koncert v svojih rovih.
Kakšno osveženje za nas! V vojaški »štimungi« se je poleg spomina na vsak dan padle tovariše po makedonskih višavah razprostrl duh Prešerna:
»Luna sije, kladvo bije, trudne pozne ure že.« ...
Nato pa ti glasovi zaore v ponosni:
»Hej na more, na Adriju!«
Stari srbijanski borci so umeli ceniti verno razpoloženje svojih slovenskih bratov. Z interesom in zadovoljstvom so poslušali mehko kaj-kavščino in razmišljali o tem, kje je Triglav, Ljubljana, Maribor! Velika domovina! In glej, prav od tam so prišli ljudje da ustvarjajo jedin-stvo... pogumni, hladnokrvni borci.
Nikdar jih nisem našel razpoloženih pesimistično. Ko smo čitali v j nekih solunsko srbskih novinah, da je Avstrija zaplenila imetje tovariša Ernesta Turka iz Ljubljane, ker je bila njegova dezertacija uradno ugotovljena, se je on smejal vsemu temu in zbijal šale na račun Dunaja.
Radi so hodili v goste drug K drugemu. Mirno so se plazili po rcn vlh, noseči s seboj konjak »Metak-sis« ali »Joffre«. Po poti so prav po kranjsko kleli in se pridušali s posebnimi specialitetami na račun Bolgarov.
*
V jeseni 1. 1918. sem naletel v solunskem hotelu »Beograd« na novinarja Vitomirja F. Jelenca, ki je urejeval »Srpski glasnik« in živel prav bohemsko življenje. Izjeda ga tuberkuloza. Pred kratkim je spisal neki uvodni panegirik »Veliki Britaniji« zakar so mu poklonili angleški častniki v znak priznanja 300 drahem. Imeli smo se tedaj dobro. Ej, a kako je bedno umrl v domovini!
Nek lekarniški vojni pomočnik Slovenec mi je nekoč čez uro razlagal divoto Makedonije. Prepričeval me je, da se med vsemi Slovani Slovenci še najbolje razumejo z Makedonci. Našel je neke sličnosti v dialektu in zagotavljal, da se bo po vojni stalno naselil v Makedoniji.
*
In tako dalje. Kjerkoli sem naletel na Slovence, pa bili že častniki ali redovi, bil sem vedno vesel, ker sem našel imenitne tovariše. Taki so še tudi danes v svoji Sloveniji.
Kadar čujem pohvale njihovih, posebno orjunaških organizacij, ki delajo čudeže v svojem nacionalno-prosvetnem delu, mi je silno drago, ker se nisem nikoli varal v svojem mišljenju o jugoslovanski vrednosti in sposobnosti slovenskih bratov. Videl sem jih na delu v prvi bojni liniji, gledam jih zopet danes v prvih vrstah borcev za osigu-ranje pridobitev vojne. Vedno pa so zanosni, toda realni nacionalni delavci!
Slovenija je zdrava zemlja. Resnična v svoji lepoti, polna solidnosti in delavnosti. Pride čas, ko bodo propadle vse tajne sile, ki sejejo v njej razpor in neslogo. Blizu Triglava, na Triglavu in okoli njega bo vstalo kmalu čez čas zmagovito ju-goslovenstvo. Zato, slovenske Or-june, zdravo!
Ante Kovač,
KARO čevlji
Maribor. IC ©roška 19.
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vrid a te k za kavo.
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-pcrllo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
milo GAZELA
katerega se dobi v vsaki trgovini!
Tvrdka
(BESEDNIK & DRUG j
| Ljubljana, Prešernova ul. 5 \
l priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst j | zdravstvenih aparatov in bandaž, kakor j | trebušne, želodčne pasove za dame in \ I gospode, pasove za noseče ter porod- j = vice, lastnega izdelka irlgatorje, j § narnostne specialne gume, srebrne pe- f l sarje in gumi-nogaviee ter povoje proti | =	krčnim	žilam.
na Gliocah
prvovrstna vina, gorka in mrzla, jedila, vrt in krogljišče. - - - - Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča
Ja SlamIC.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna speeijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
Kopirne role (suhe in mokre).
THE REX C0., Ljubljana.
Parna pekarna Jean Schrey
nasl.
naznanja, da ima vsak dan večkrat
glino mi® im prao.
Telefon štev. 158.
Amerikanska strojna olja cilindee-ska olja auteolja bencin surovin® za svečarne surovine za milarna i. i. d.
93
OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
T£S-£F©H ŠTEV. 910.
mmmmm
mmmm
Spavaj mirno tihi sen med gomilami pri Lundru in Adamiču, pri Endtticherju in njegovih kolegih tamkaj sredi ljubljanske poljane, Tl Žarko, prijatelj naš nekdanji, in čakaj dne, ko se dvignejo nad Tvojim grobom prapori in zadone rogovi, oznanjujoč Ti zmagovalni dan ...
Vidovdan — Rapallo.
Mnogo i ogromnih pretresaja doživeo je Jugoslavenski narod na Vidov dan. Po strašnoj bitki na Kosovom polju godine 1889., na Vi* dov dan, podleglo je turskoj prc* moči slavno srpsko carstvo Duša* na Sil nog.
Kosovo je polje ostalo duboko uvezano u srcima srpskom delu na* šeg naroda i gotovo nema junačkih pesama, gde se ne bi opevali Ko« sovski junači. Poljane se pokrile junačkim telesima, zemlja se na* kvasila vručom plemenitom krvlju, al je ostala zakletva osvete jača, nego smrt, koja se vukla od roda do roda, od kolena do kolena za punih 500 godina.
Nadošla je godina 1912. Kad bi u balkanskom ratu kod Kumanova i na Kačaniku strahovito poraženi Turci, te time osvečeno Vidov* dansko Kosovo.
Vidovdanski atentat g. 1914. dao je pohlepnoj Avstriji i nezasit* noj Nemačkoj jedva očekivani po* vod svetskom klanju, .	~	'
Još je toplo u pameti svima, na koji divlji i brutalni način htedoše Centralne vlasti, da unište kolevku naše slobode, te još od balkanskog rata ispačenu nam, tada još male* nu Srbiju. Listom kao jedan sam diglo se i staro i mlado i muško i žensko na branik svoje mile otadž* bine.
Dok su artilerije svih kalibara obarale rušile, dok su puške, baja* nete, granate ubijale ponajbolje ju* nake, prelazili su naši dični i vred* ni dobrovoljci, da podaju ruku bra* či, jer su znali, da je naša zadača sveta, te da ne čemo i ne smemo doživeti Vidovdansko Kosovo od god. 1389.
Ostatak svesnih nacijonalista, koji su rovali pod gnjilim temelji* ma bivše Austro*Ugarske monar* kije, morao je da kalvariju muka pretrpi, a sve to sa največom re* signacijom, te sa osvedočenjem ujedinjenja celokupnog Jugosla* venskog naroda. Punile se tamnice, ubijanje, vešanje, progoni, konfis* kacija imanja, veleizdajnički pro* cesi bili su stvar dnevnog reda.
Sa Saluna dlže se 1918. g. voj* ska, izmučena od največih muka, ispačena do najviših nevolja ali ja* ka u svojoj odluci, jača nego ikoji granit, te odlučnija od najjače sile do obori, da poništi, da isprazni, da isčisti sa svojim junačkim tele* sima i zadnji zakutak svoje mil« domovine, te da svojoro još nikada ne okaljanom slavora 1 da svojim
od vajkada poznatim junaštvom oslobodi svu braču iz teških okova tužnog jarma.
Majka Jugoslavija hrli na lakim krilima vodeči svoje sokolove pod okriljem izvešetanih bojnih barja* ka. Grudi se sire, pesma zaori, sve pijano od veselja i radosti zakliče: Evo Ujedinjenje, evo nam tu slo* bodna, divna, mila i jaka Jugosla* vija!
A kamo li, da je to tako bilo! Dok se kod nas u svadbi veselja bezbrižno živelo, dok se trgalo za unutrašnje korita, to su nam su* sedni neprijatelji gledali i nastoja* li, da nam odtrgnu čim više rodene nam grude.
U svojoj nesposobnosti i ne* marnosti pustili smo, da nam ža* losno bije na pomoč zvon Gospe Svete, pustili smo, da nam se sa severa, juga i istoka i zapada trga* ju delovi naših telesa.
Nadode još neosvečeni Rapallo. Pod pritiskom sile umukle su vile sa Učke gore; ne čuješ nježni dečji glas, ne vidiš vedra čela istarsko seljaka, ne čuješ materinsku reč u školi ni u crkvi.
Oj pusta nam Ti kršna Istro, oj nesretna nam Ti još ne dosta krv* lju napojena Sočo!
Naokolo samo beda, a naš čo* vek kloni glavu, kao da je pro* klet, uz osečaj, da je na svetu zato, da tudincu služi, da ga sluša, da ga se boji, cU pred njim strepi, da ga ubija i duševno i lesno,
Po starom Divič*gradu vidiš ka* ko se valjaju nekakve crne aveti — vidiš nekakve temne sene. Po ka* menitoj lički čuješ teške uzdahe, stenjanje, zapomagaj. Iz bistre So* če pomaljaju Sirene svoje zlatno* kose glave, pa s uzdahom isčeznu u brzim valovima, jer je obzorje još tmurno, jer još nije dosegao tračak istočnog sunca Slobode do njih, jer je još daleko krilo Belog Orla.
Jadransko more buči, te udara o Utice, pa čim sc ih dotakne povlači se trostrukom brzinom od njih, da ne uzdrma još i jače tužan osečaj šilom uspavanih duhova.
Istarski narode, isčupaše Ti je* zik, da ne govoriš svojim materin* skim jezikom, na Tvojoj rodnoj grudi, obradenom teškim Tvojim žuljevima, natopljenom krvavim Tvojim znojem nijesi gospodar, al zato znaj i Ti i one aveti, oko Di* vič*grada i oni uzdisaji oko ličke gore i one Sirene brze Soče da Tvoje Kumanovo nije tako daleko. Ne češ morati na njega, da čekaš punih pet vekova, ostani s nama, znaj što jesi, pa ne čemo zabora* viti gde sil
Orjuna če ustati, 'da zapleše kr* vavo kolo, da zavojuje najočajniju borbu da spasi — da osvetil •*v
Istranin.
• /
VINKO VILFAN:
V svitu Vidovega dne.
Težko je bilo ob tistem času, ko so zastajala prsa pod težo breme* na, tujega in iz krvi zgrajenega,^ ko so zahrepenela čista srca po nečem sladkem in nepoznanem, ko so bili ljudje kot otroci in kot junaki iz starih pravljic in davnih časov. Ta* krat je bila noč, čudno soparna in grozna, kot pred viharjem, in brid* ko so ječala tlačena in ranjena srca v večni temi. Svetlobe in luči so se bali, in obenem so zopet koprneli po njej, pa so se vendar našli med ubogo rajo ljudje, ki se jim je za* zdela žrtev sladka in prijetna, in dan lepši od noči.
Hlapec na lastni zemlji je stopil pred gospodar j a*pritepenca, skrčil je žuljave in izdelane pesti, pljunil je predenj in ga udaril v nesramno
lice.	,
»Dosti je! Do tu, in ne P£d dalje!«
Ostrmel je |»ospodar*pritepenec, potem pa je planil po bic in ga vi* soko zavihtel...
Pozabil je, da ni njegova roka zato.
V
Krčma je bila polna hlapcev z lastne zemlje. Tiho so sedeli in pili, in tudi oči so se bale govoriti, za* kaj noč je bila in en sam njihov blesk je veljal življenje.
(44 v vM\
\ % \ S i V
Vljudno naznanjam vsem svojim gostom, prijateljem in znancem, da sem s 14. junijem prevzel v Celju od g. I. Kosa prejšnjo »Narodno kavarno" v najem, ter vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da se imenuje ista v bodoče „Kavama Central“. Svoje v tu- in inozemstvu pridobljeno strokovno znanje in svoje obilne izkušnje bom v svojem delokrogu uporabil po svoji najboljši možnosti in upam, da bom zadostil željam in zahtevam svojih cenj. gostov v vsakem oziru. Prizadeval si bom, da se bodo v moji kavarni umetniško proizvajali po sporedu najboljši in najmodernejši koncerti. Skrbel bom, da bo postrežba točna in solidna.
Za obilen obisk se priporoča
Janko VuJak
kavarnar.
Ivan Vrhovnik.
Te dni je slavil svoj jubilej, 70-letnico sosp-. župnik v pokoju Ivan Vrhovnik, mož, ki s svojini delom zasluži, da se mu pokloni ob njegovi čestiti 70- letnici organizacija jugoslovenskih nacijonalistov. ki je doslej možje te dobe niso biii nič kaj naklonjeni.
Rojen v Ljubljani, leta 1S77. je z uspehom dovršil svoje študije in ie kot zaveden Slovenec — Slovan vstopil v semenišče, ki ga je zapustil kot prepričan nacijonalist s spoznanjem, da je rešitev slovenskega naroda samo v Jugosloven-stvu, brez Avstrije in njenih priganjačev. Spoznal je pogubni in raznarodovalni vpliv tujščine med nami ter se postavil z vsemi silami Proti nemški in italijanski invaziji, 1'* ii.je v svoji dalekovidnosti s C. jV‘- D. postavil železen zid. ki i?a ne more niti danes porušiti. Videl ie tudi, da nam ni nič manj nevarna latinščina, ki je bila in osta-ne avantgarda vsemu, kar nam je sovražnega in pričel z -živo besedo in Pismom propagando za izvršenje oporoke velikih Soluncev — staroslovenske službe božje.
vVstala pa je Avstrija in k. k. državno pravdništvo je zagrozilo z Veleizdajniškem procesom, v Škofiji Pa so mu pritrjevali, mesto da z energično besedo zahtevajo to, kar le bilo že od vekov naša pravica.
Pričela so se preganjanja in mož, ?! te _ bil najboljši duhovnik, najpo-J-enejši človek, z eno besedo vzor postal objekt izbruhov sfa-atiziranih polversko blaznih ljudi,
I so videli v vsakem narodno-za-vednem človeku pagana in sovražnika vere. Ni je bilo podlosti, od
toneta avstrijskega gendarma p do najostudnejših denuncijacij, se je ne bi ti pobožnjaki poslu-
II 2 namenom ubiti moža, ki je bil . Svojim delom živ in kričeč prost Proti njih razrovalnem početju.
. Vrhovnik pa je mirno, dostojanstveno prenašal vse te napade in odgovarjal: »Pustite jih. saj ne ve-kaj delajo« in pridigujoč ljube-Zen in bratstvo med ogroženim slo Venskim narodom hitel po jasno začrtani poti naprej. Zbiral je okoli
sebe mladino, urejal »Slovenski branik«, kjer mu je preodkrite besede zatiral državni pravdnik in pripravljal slovenski narod na bodočnost. Nikdar ni vprašal nas, ki smo se skupljali okoli njegove osivele glave, kake smo vere, kdo nam daje partijski program, vprašal nas je, če ljubimo narod, če so nam sveti Gosposvetskega zvona zvoki, če nam Trsat, sv. Jtjist in gomila na Vršnem so naši oltarji?
Devisa mu je bila samo ena: »Slovenski duhovnik bodi zvest Bogu, narodu in državi« pripravljen zanjo preliti makar tudi svojo kri! Drugo vse je nepotrebnost in direktno nasprotstvo njegovemu poklicu.
V znamenju te devize mu je teklo vse le pretrnjevo življenje, ki mu je postalo slajše šele zadnje dni, odkar sije na našo zemljo tudi soln-ce svobode. Že takoj spočetka, ko smo poklicali pod naše prapore vse poštene in borbene Jugoslove-ne ro slovenskih krajih, je takoj prihitel med nas tudi on, osiveli borec, ki nam je s svojo besedo in izkušnjami vzgajal naš naraščaj tako, da bo dokončal oporoko vseh njegovih prijateljev — Jugoslovenov; ki so zatisnili trudne svoje oči že prekmalu radi preganjanja črnih in črno-žoltih furij.
Danes slavi naš Ivan Vrhovnik svojega dela žetev, ko dokazuje narod, da so mu sveti samo Bog in država in da so vse sedanje stran-poteze naše duhovščine naravnost nevarne, ,če ne pogubne.
Z njim manifestira tudi ideja ju-goslovenskega nacijonalizma, ideja in misel naše besede v naših cerkvah. napram vsem onim, ki še danes v svoji kratkovidnosti ne vidijo pedi daleč v bodočnost.
Tej manifestaciji se pridružujemo tudi Orjunaši z željo, da nam sivi legionarec doživiš še mnogo let in da Ti bo dano zapeti »Slava Bogu Otcu«, ko bodo naši prapori vihrali ob Soči, na Gospe Sveti in ko bo jugoslovenska trobojnica ponosno plapolala nad ujedinjenim ju-goslovenskim narodom.	—ej.
zobna pasta sigurno 9?“ B	odstranjuje	močni
tobačni duh iz ust.
‘f"
iosmite s juri
OGLAS.
Na ljubljanskem velesejmu se proda ali da v najem
snaHsen BSlen paviljon
pripraven za čebelnjak ali stojnico.
Za ceno se izve pri upravi velesemnja v Ljubljani
jz„Y izbo je stopil pozabljeni in ^ sUbljeni^ grešnik Matjaž in glas« v ’ ^ogočno je donel njegov glas
v nizki izbi;
Va ?s^u®aj_» brat, ki te žuli tuj če* in ri>e‘:a n v tilniku, pa se je ne znaš ki, .uP.aš otresti; poslušaj, dekle, hj. nilraš in veneš v neizpolnjenem Dnc?Cvne.nju in neutešeni ljubezni; cin Usajte vi, mati, ki je vaša bole# ».Postala moje življenje! doh ^ so bili vašemu srcu in J veste, zakaj so umirali Ža* in tf ^ va^e duše za njimi, še težje t {lujše je njim v črni grudi. Svo* °de se jim je zahotelo in zato so e žrtvovali.«
. »Molči! Mar ne Veš, da imajo stene ušesa?« se je zgrozil brat Po*eg njega.
■ »Ne kopljimo groba sebi in svo* narodu,« je glasno nadaljeval ^fiubljenec Matjaž, »ampak zgra* j na tistem hribčku, žalostnem dragem grobišču naših junakov, j;? tistem nesrečnem kamenu spod« Sv svojo zgodovino, svojo rešitev, J? J o svobodo! Polno krvi je pre* JJJilo in preplavilo to drago našo ^Ijo, in danes naj bi molčali? _ iti * 1110 poglej-jo, ozri se po polju, „] Ce mi rečeš, da te ne boli ta po* Sek- ^ povem, da lažeš samemu k . i. in požiraš in s silo zatajuješ • 'ki bi jo rad vrgel na dan.« s kmohljala se je mati, tople solze ..drsele po njenih uvelih, naguba* Ha ti ih i° neslišno padale na praš* Uj, tla, iz neme gruče pa se je dvig* pe^°spodar*tlačan in boječe zaše*
^Matjaž, pojdi od nas. Zdi se to’ .ot	s	teboj	prišel greh v
Se ?^yno i° pošteno hišo. Bojimo b in strah nas je pred teboj. Jdi in Bog s teboj!« wVV v w ^
V kotu je zajokala mati, in nič več niso bila nasmejana lica. In ko je Matjaž stopil k njej, je dejala:
»Pojdi in vrni se kmalu. Pojdi in povsod oznanjuj, kar si povedal nam.«
On pa se ni ganil in je govoril naprej:
»Kdo bo precenil in pregledal vse to naše silno gorje? Kdo bo poplačal vso neizmerno krivico? Ha? Nihče! Zakaj, nerešeno bo ostalo vprašanje: Kdo je kriv? Kdo bo sprejel vse to na svojo dušo?«
Klaverne duše so pokimale, hladne roke so dvignile kozarce, polne grenkega pelina, do žejnih usten, in to v mogočnem in svetem trenotku, ko je vstala na obzorju zlata zarja svobode, ko je zasijal nad trpečo in zasužnjeno domovi* no veliki in silni Vidovdan.
Pjesma o Vidovdanu.
Kad je palo na Kosovu carstvo, Sakrilo se sunce za oblake,
Da ne gleda sve mrtve junake.
Svi se luzi zavili u tuzi,
Sva su sela proplakala bijela,
Sve se majke zavile u crno,
U skrovište odbjegle su vile. Umukle su i gusle i pjesme Pjesme vedre, al’ i pjesme sreče. Na Kosovu, na kolnome polju, Nikad više ne procvalo cviječe!
---------Al	guslari vstadoše stari,
Svaki od njih lučcem roblje jari, Da se digne i da lance skine Zoru kliče i proganja tmine! Zeman gradi po kotaru kule, Zeman gradi, Zeman razgraduje; Ima neko, koji lance kuje,
Drugi opet, koji ih raskiva.
U naroda vjera Ti je žival
I
S3KBZ2CfvK£M
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakituih predmetov.
i mm za mm.
Velika izbira klobukov, perila, kravat ter vseh modnih in Športnih predmetov.
Nainovejše „ Rsjmoder-neiše In nalcercejše ko-parne obSeke za dame in gospode.
Telefon int. 438.
Angleško in češko staktio
najmodernejše vzorce, cena jako ugodna, nudi le blagovni oddelek
Drago Schwab, Ljubljana.
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
Što se ono od istoka rudi,
Što se pjesma uspavana budi?
Što se sela nasmijala bijela,
Što su majke zlacile crninu, _
Dok još djeca po rasboju ginu?
A što opet, da čudne li sreče Na Kosovu proejetalo cviječe? Zora planu o novome danu,
A za zorom staro _ sunce granu,
I dan vidje konja i konjika, Kraljeviča našem rodu dika.
Dan ga vidje — rod mu topot čuo, Marko usto — narod uskosuno!
Doletješe potiči ždraloviči--------
Složno kolo vode Jugoviči----------
Eto dana, eto Vidovdana,
Jer je palo na Dunavu carstvo!
RikardzKatalini&J eretov.
Meumriima
bratu Žlajpahu, Žnideršiču i Bol-tavzarju.
Podmuklo tane izroda jadoih, koji za novac — prodaše lice oduze, nama mile živote...
Prestaše biti junačka srca, klonuše desnice jake ...
Al duše Vaše u nama živu.
Nijemi smo — srca nam krvave tek jednu gojimo želju: da osvetimo Vaš sveti spomen!
Vječna Vam slava, heroji dični, što ste u borbi za prava sveta ubrali lovore vječne na slavu roda!	B.	T.
'i--"*' -	*/V~t
Josip Krmpotič
Itartonaža — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija
Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob.
m;
Zbirajte za fond Orjune!
mmmrni
m
M
11
m
E
il
&J
m
TAVRACIJA
KLET
m
m
m
m
KAVA
KONC
mm večer
na mm restavracije m w kavarni
m OBILEN OBiSK SE SL. OBČINSTVU PRIPOROČATA
BL
fsian m mm krape2
m
m
3
s
a
m
m
m
m
s
i
s
B
i
e
i
©&»igfilB£&gfigB£g§&i!SaBilSiS;gififll!iHBiSSBBBBBBBBBBB
■in~BBBBflaIHEBBSBtfBaBgBSBB&^gl£!Ba3B»&iS£99
,®
GROBELNIK
EN GROS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 22
&
■amSnOBEMMEOMOBg]
EN DETAIL
»^gBssagsgB^gsgBgaEggagBgsssgBsgsEsgszai
M,
£
w
nas
in
prlp©rolajt® mladini, staršem in knjižnicam sSsdeže knjiga:
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Senjonin, slovenski Rot blnzon. Vez. Din 12.—.
Dirnnik: Kralj Peter /. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander 2. Vez. K in <20*—.
Erjavec:	Kitajske narodne pripovedke.
Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-FIere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-FIere:	Fran	Levstik,	izbrani	spisi
za mladino.	Broš.	Din 18,	vez. Din 28.
Erjavec-FIere:	Matija	Valjavec,	izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-FIere:	Josip	Stritar,	izbrani	tplsl
za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-FIere:	Simon Jenko,	izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 28.—.
Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 —.
Erjavec-Ffara: A. M. Slomlek, izbrani spisi za mlatlir.e. Vas. Din 56"—.
Ewn!d-McSežeki Tiho jeaero in tifuga povsr.šš, Vei. Bin 2S —.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Fieras Sitlte iz SEv*lstva. »in 24-—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, cleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—, (Ostali zvezki so v II. natisku.)
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solnt čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
NVaštctova: Mejaši, povesi iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Manica Komauova: Narodne pravljice In legende. Din 18.—.
Korban: Viiomilova železnica. Vez, Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Mižjakov Julfek:	Zbrani spisi. VI. zvez
(Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10
E*. Kati«:: Belokranjske otroške pe-»ral. Ves. Ota G1-.
Rape: Mladini. II, III., IV., V., VL zvezek. Vez. Din 10-—, eleg- vez. Din 12’—. VII. zvezek Din 12’—. VIII. zvezek Din 15,—
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pfibil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—.
Robida: Da ste mi zdravi, drevi otroci!
BroS. Din 3.—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tillc-Pfibil; V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Jan Kar.; fiat — Dr.BradaS: Kresniciee. «3Ba trdo vezen! krcjigS Dirj 20-—.
Leposlovne knjige.
Obe v 2. zvezku. Cena
tičen nastop.
Din 6.—.
Gregorič-Stepančičcva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. Sol.) Broš. Din 8'—, vez. Din 12 —.
Poučne in znanstvene knjige.
Gangl: Bell rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovensket ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Rado Pavlil: Ljubezen la sovraštvo.
V platno vez, Din 92’—.
Milan Pugelj: Zakonci, drugi natis.
Ves. 23 Din.
Ivan Zorec: Pomenki. Din. 11.—.
Florijan dolari Kmečke povesti, te* na Diii 28*-.
Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. 5 Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—.
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Dramatika.
Zv. Kosem: Morje. Din 16*—.
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28-—.
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mlat dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din.
E. Tiran: čudežne gosli. Pripovedka s plet som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali vode. Dramnt
Šolske knjige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—,
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—,
Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flerč: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—, Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol.
Mešiček - Drnovšek:	Obči zemljepis za
višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Ivanka Negro-Hrastova: Pevska Sola združena s teorijo. Vez. Din 68.—.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko» delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek:	Knjigovodstvo za ženske
obrte. Vez. Din 18.—.
Lčsica-Lokovšek-Moie:	Prva srbska ali
hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinid: Druga srbska ali hrvatska ČU tanka. Vez. Din 22.—.
Bezjak-Pfibil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgot jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Pesmarice in muzikalije.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša dot movina*. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I.,- H. in III. zv.
& Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s sprcmljevanjem klavirja. Din 50.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo* veniji. I.	zvezek (od previata do konca
L.	1920.)	broš.	Din	10.—, II.	zvezek	(za
1.	1921.)	broš.	Din	14.—, III.	zvezek	(za
I.	1922.)	broš.	Din	15.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sie; II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90"5 cm.	Slika a Din 30 —.
Stenske table k Widrovt Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220'—.
Šaša Šantel:
Ijana. Din 10'—.	
Galerija naših velmož.	
1. Trubar	8. Gregorčič
2. Vcdnik	9. Aškrc
3. Slomšek	10. Ta v Ser
4. Prešeren	11. Levec
5. Levstik	12. Erjavec
6. Stritar	13. Jenko
7. Jurčič	14. Cankar
15. Gangl	
61-5X47-5 cm.	Slika ii Din 10'—.
telefon Stev. 312.
ČEKOVNI RAČUN ŽTEV. 10761
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.
Iz zemlje naše toge.
ŠE KONCERT 8ETTET0-TIERRY V TRSTU.
Replika proti prvemu dopisu o koncertu jugoslovenskih umetnikov v Trstu, ki je bila objavljena v zadnji številki »Orjune«, zahteva nekoliko odgovora.
Braniteljeve uvodne »popolnoma objektivne ugotovitve« o »popolnoma umetniškem značaju« prireditve so prazne fraze, ki ne dokažejo ničesar in imajo le premišljeni namen postaviti napačno podlago v dosego napačnega zaključka, ki naj bi namen in pomen imenovanega koncerta opravičil. Braniteljevih ugotovitev, četudi nosijo znamko »popolne objektivnosti«, ni težko ovreči.
Prireditev je bila umetniškega značaja, o tem ni dvoma; tega ni tudi nihče zanikal. Ali umetniki, ki so nastopali, so bili Jugosloveni, namen so imeli, oziroma bi ga morali imeti, seznaniti Italijane z jugoslo-vensko umetnostjo. O tem namenu so pisali italijanski časopisi pred prireditvijo in po prireditvi, a tudi brez tega bi bil jasen že po samem zdravem človeškem razumu.
S tem pa je dobila prireditev tudi političen značaj; popolnoma političen značaj bi bil v smislu braniteljeve ideologije, ako bi izvajal recimo x. y., ne vem kje, stvari pisane v esperantu in zložene v še ne odkritem svetovnem muzikalnem žargonu. Predhacivanje, da se je hotela prireditev izrabiti v politične svrhe, je potemtakem zopet le fraza, ki ne ovrže ničesar in je le gesta odveč v plehkem govoru na volilnem shodu. Enake vrednosti je tudi sentimentalni vzklik, »da smo Po dolgem času slišali slovensko Pesem v Trstu«; taki in podobni argumenti nimajo nobenega efekta Več ter veljajo kvečjemu toliko kakor n. pr. titel »mili liarod«. Pa ni povrhu tudi resničen::	slovensko,
pravo slovensko pesem, so čuli mnogi v Trstu še pred nedolgim časom. seveda ne v luksuriozni dvorani, ampak v bornih barakah pri .Sv. Jakobu in na Kontovelu.
Glede programa branitelj ugotavlja, da je res odgovarjal resnici. S tem pa tudi branitelj priznava vse. Saj za to je šlo pač! Ako bi bil objavljen v »Orjuni« sam program brez nobene pripombe, bi bil škandal ravno isti. Vsa razmotrivanja na njegov račun so njegovo goro-stasnost le zakrila, bolj bi smrdel do neba, ako bi bil gol. tak kot je kazal vso svojo brezmejno ponižnost in nezavednost. Ali bi se potem goreči branitelj tudi še postavil zanj?
Zaključki, ki jih branitelj nato ‘Zvaja iz te svoje res objektivne ugotovitve, so pa zopet vsi zgrešeni-.. »Če bi pa dopisnik v svoji sveti ogorčenosti počakal z dopisom do prireditve, potem ga gotovo ne bi odposlal, kajti pelo se je |zmed 13r skladb 9 v slovenskem ieziku itd.« — Ne, prevneti branitelj, če bi ne bil dopis odposlan, bi se pelo natančno po programu. Saj ravno zato je bil odposlan, da se to zabrani. In niti dopis sam ni zalegel, trebalo je poseči še po drugem, ostrejšem sredstvu. (Gg. Kumar in Betteto vesta dobro to!)
Resnici na ljubo pa moram tircli ugotoviti, da se ni pelo od 13 skladb 9 v slovenskem jeziku, kakor to branitelj povdarja, ampak da se je pelo v vsem 15 skladb, 7 v slovenskem jeziku, od katerih sta se dve ponavljali, in 8 v tujih jezikih. Tista markantnost z ozirom na slov. jezile, ki jo branitelj v zvezi s tem Poudarja, izgubi s to ugotovitvijo vso svojo »markantnost«.. Pripomba pa. da je bila celo »Mignon« peta v slovenskem jeziku, potrja le vnovič našo mizerijo.
Najodločnejše zavračanje očitkov o sebičnih namenih, ki sem baje predbacival umetnikom, je pa le Sekundarnega pomena. Sicer sem Pa moral priti do tega zaključka, ker si drugače res nisem mogel tolmačiti gorostasnosti programa. Nisem pa imel pri tem v mislih toliko gmotne strani kakor pa moralno. Ab Pa ni morda »slava za vsako ceno«, ki se je tu iskala, sebični namen? Pa dobro, pripravljen sem to obdolžitev preklicati, toda bra-niteli ali kdo drugi naj mi prej navede druge, razumljivejše razloge, ki so umetnike dovedli do tega, da So imeli namen nastopiti s tistim zloglasnim programom. Jugosiovea-ski umetniki razkazujejo jugoslo« veutsko umetnost potom italijanske-
ga, nemškega, francoskega itd. Jezika in potom umotvorov teh narodov. — To uganko težko razreši, objektivni računar!
Zgražanje nad očitkom nenarod-nosti, ki se baje vsesplošno obsoja, je tudi povsem napačno. NI ml treba drugega odgovoriti kot; glej program! Sicer pa tisti inkriminirani stavek ni povsem moj; gre na rovaš uredništva, ki mu je dala tako drastično obliko, kakor je bila objavljena.
Vseobče obsojanje dopisa, s čimer argumentira branitelj, je pa najbolj »objektivna« in »logična« iznajdba v vsej repliki. Saj je šlo to obsojanje tako daleč, da so celo umetniki, upoštevajoč to splošno obsojanje, program izpremenili. In sicer tako izpremenili, da je bil slovenski jezik, kakor pravi sam branitelj, markantno zastopan. Res bistra ugotovitev, ki pa dokazuje ravno nasprotno!
Tisti blagi nasvet, po katerem naj dopisnik v bodoče kritizira umetnikovo delovanje, ako je zmožen za to, pa ravno v isti obliki vračam branitelju; naj ga le sam uporabi. Še posebno, ker ima popolnoma objektivne nazore! Pred koncertom bi dopisnik tega, četudi bi imel zmožnosti za to, pri najbolji volji ne bil mogel storiti
Mislim, da je sedaj zadeva pojasnjena tudi za popolnoma objektivnega branitelja, ki govori v imenu splošnega obsojanja.
Poudarjam, da je vsa prireditev postala razburljiva afera, ker ni bilo v vsej zadevi pravega razumevanja. Stvar je stopila v ozadje od vsega začetka, na plan so stopile osebnosti. Vse priprave so se vršile v znamenju par oseb; slovanska publika ni vedela ničesar pozitivnega, dokler niso razbobnali prireditve italijanski časopisi. Betteto je videl za dopisom rivale ljubljanske opere; izjavil je tudi deputaciji tržaške mladine, ki je zahtevala iz-premembo programa, da ne koncertira kot predstavnik Jugoslavije, ampak da je nastop njegova osebna zadeva (to potrja le sebičnost namena). Branitelj vidi le osebo dopisnika; a Kumar Le osebo namišljenega nasprotnika (V.). Za tolikimi osebnostmi se seveda stvar ni mogla videti in se ne vidi niti sedaj. Videla se bo in spoznal se bo njen pomen mogoče tedaj, ko bodo italijanski umetniki v Ljubljani peli slovenski program v slovenskem jeziku...
Gospod Betteto in drugi bi morali biti še hvaležni, kajti ako bi tega dopisa ne bilo, bi izvajali prvotni program ob prazni dvorani in morda še celo v zvezi s kako hujšo neprililto. Da pa je bila dvorana polna Slovanov, se imajo tudi zahvaliti onim, ki so po izsilitvi spremembe programa na vse kriplje agitirali za čimvečjo udeležbo.
Mi v Italiji, brezpravni in neštetokrat prevarani imamo drugačne pojme o umetnosti in o vsem drugem, kakor svobodni ljudje drugod. Naše oči so napetejše, naš sluh tanjši, a naše zaupanje je nezaupanje. Zato ne moremo sprejemati darov z dunajskim priveskom.
Dopisnik.
MATERIJ AL
Etalifemska časopisa »Pičcolo« in ;-P<TpoIo« sta v več člankih pred prireditvijo poudarjala pomen koncerta kot spoznavanje jugoslovanske glasbene umetnosti. Po koncertu sta oba s par besedami recenzi-rala le slovanski del programa, italijanski sta le navedla. Kritika »Edinosti« in »Novic« je tudi obsojala internacijonalnost že popravljenega programa.
Prvotni program se je res vsesplošno obsojal (na razpolago stotine imen!). Pripravljala se je celo akcija od slovanske strani, da se prireditev onemogoči.
Koncertni mojster Komar v začetku sploh ni bil omenjen kot prireditelj in sodelovalec; njegovo ime je prišlo na površje šele po od-goditvi koncerta. Da je bil on sam proti programu priča dejstyo, da se je izrazil (priča na razpolago!), da bi, če tudi je potreben, odklonil raje tisoč lir, kot da bi imel opravka s tem koncertom.
»Popolov« glasbeni kritik se je izrazil slov. pol. osebi (ime na razpolago!), da je neslovanski del pro-grapia neumesten in nepotreben. Italijani ga že davno poznajo, želeli bi pa spoznati jugoslov. glasbo, ' ;
c w
Kftfl
m
m
m
m
O
cj
is
06
w
I
H
■a
u
m.
m
p
j
&
<
m
>
m
z
<
J <
m
M
mm
m
z
K
D
z
a
a
<
H
06
Ima3
m
*
<
>
(a,
IH
žfl|
H
(Ji
Jp Ha
D
Z
<
m
Ln—a—
Uvoz in prodaja manufakturnega
Na drobno!
————a ir M irwn t -uMbsok
Bandelj. Njegov oče je bil dober človek, še predober in imeniten Slovan.
Bili so hudi časi pod Franc Jožefom. Kadar je bila dobra letina, !ii mogel naš Dornberžan prodati razun po vsaki ceni; kadar pa je nila slaba Jetina, takrat ni imel kaj prodati. Čifuti so pokupili sadje skoro zastonj, prodajali so ga pa drago. Spomnim se, da smo prodajali slive po 4 kr, v Gradcu jih je prodajal nemški čifut po 40 kr. Itd. Kadar je predla našemu kmetiču v Dornbergu slabo, ko ni bilo v hiši moke, ni bilo denarja, bilo je edino pribežališče hiša Bandeljeva. Ni mogla sicer postreči z blagom, tudi ne z denarjem, a bila je drugače premožna. Zadostoval je majhen listek in na tem listku ime Bandelj, pa si bil gotov, da ti je dal trgovec v Gorici koruze, kolikor si hotel. Kolikor je meni znano in ostalo v spominu, je imel edini Bandelj tako moč, čeprav je bilo še nekaj drugih premožnih in veljavnih mož.
Da, bil je predober mož. Prav ta lastnost je spravila po smrti celo njegovo veliko premoženje iz tečajev. Preveč se je zanašal na moško besedo, zato je moral za marsikaterega založiti. Razun tega so pa delali Judje po njegovi smrti kar so hoteli s premoženjem, ker ni bilo prič.
Kar so dobili po njegovi smrti žena in otroci, ni vredno skoro omeniti: rodbina uničena.
Naš Vincenc se znajde po ljudski šoli v kovačnici. To ni nič slabega. Le prijatelju rajnega očeta je nekaj druzega rojilo po glavi. Pokazati se je hotel hvaležnega v imenu vseh trpinov, ki so iskali pri rajnem očetu zaslombe, čeprav je sam ni potreboval. Tega prijatelja poznajo vsi Dornberžani, cela Vipavska, da ne rečem cela Slovenija. Rodoljub do skrajnosti, saj je moral 1. 1914. s prvimi Dornberžani z orožniki, in kdor je bil na Ljubljanskem gradu, ta ga pozna. Tudi Italijani so tako dolgo sitnarili okolo njega, da je moral zapustiti svoj ljubljeni dom v času, ko se je grel njegov bivši varovanec na solncu laške milosti, v času, ko je poturica Bandeli z noro predrznostjo divjal, proti lastnim sovaščanom. Oh. zakaj nismo pustili te-j.:a »profesorja« pri nakovalu, morda bi bil postal mož, kakor je bil niegov oče, tako nam ga je pa avstrijska šola izpridila.
Tebe Lojze, ki si toliko žrtvoval zanj, pa vprašam: Kdaj Ti je hujše pri srcu, ko se spomniš na Ljubljanski grad in na perverzne avstr, valpete. ali pa takrat, ko se spomniš na to poturico?
Sramotni delile.
Pod tem naslovom bomo odslej prinašali kraj za krajem sezname (istih izvržkov, ki so pljunili na svoj ;ezik, svoj rod in svojo čast ter se
za skledo okrvavljene in ožgane leče povzpeli do sramotne slave slovenskih fašistov.
Ta imena naj bodo kletvine v ustih vseh poštenih ljudi, a naj bodo obenem tudi obtožnica za tisti dan, ko bodo kolesa pravice trla med svojimi zobmi pleve krivice.
Št. Peter na Krasu.
1. Mohar Ivan, občinski tajnik; prej hud klerikalec; vrhu vsega je tu rep til jugoslovenski državljan.
2. Penko Kare!, oštir in kovač; »Rimljan«.*
3. Rebec Josip, posestnikov sin (Radohova vas); strupen priganjač in »Rimljan«.
4. Petelin Anton, trgovec; »Rimljan«.
5. Rebec Franc, trgovec (Radohova vas); »Rimljan«.
6. Bratuž Lovro, oštir in posestnik (Petelinje); »Rimljan«.
7. Žele Janez, železničar (Radohova vas).
8. Avčin Anton, oštir in trgovec (Trnje) in
9. Margon Franc, oštir in bivši župan (Trnje); oba strastna agitatorja za Legin otroški vrtec v Št. Petru; vozita dnevno svoje in otroke drugih v to šolo.
* »Rimljan« je v Št. Petru psovka za one, ki so se šli poklonit v Rim Mussoliniju pred volitvami.
Žalne izjave.
Najmladja Orjuna u Dalmaciji »Šestanovac« koja spada pod Splitski Oblastni odbor sastoječe se od malenog broja članova medju velikim brojem antidržavnih Radičeva-ca u Dalmatinskoj Zagori prematra-juč Trboveljske dogodjaj zgraža se nad krvoločnim, bestijalnim i divljim napadajem na braču Orjunaše oso-bit se zgraža da su u tej napadaju poginula tri draga nam brata Orju-naša koji su radili i koji bi još mnogo bili doprinijeli na oltar Jugoslavije i to onakovo kakovu Orjuna zamišlja.
Ne inožemo drugo iz ove daljine več da uskliknemo: »Pokojnicima nek je slava a osveta neče mimoiči« a ti barjače Trboveljske Orjune koji si dobio blagoslov u krvi tvojih lju-bimeca digni visoko tvoj stijeg i ur-lajučim glasom vapij osvetu pokli-kom: Dosta je krvoloci, separatisti
Strotudržavnici, austrijančine, tud-inski plačenici dosta je svima pro-tlvnicinia Orjunč Jer če ona znati u ofenzivi ili defenzivi da brani pa i krvlju teške štečenu Jugoslaviju koja mora da bude jedinstvena pod današnjim državnim barjakotn.
Čitamo u Pobedi da se sakuplja-ju doprinosi za malu Nešku hčerku našeg pokojnog brata šlajpaha. Ova Orjuna je sakupila maleni iznos od dinara 230 koju se svetu danas u prilogu šalje, i koja se svota neka
Li
preda za odgoj male nam sestrice Neške Šlajpah.
Napred Orjuno! Do pobede! Orjuna, Mestni Odbor Šestanovac.
Oblastnemu odboru Orjuna preko
mestne organizacije Maribor v Ljubljani.
Na svoji seji dne 3. junija t. 1. se je odbor Gospodarskega in političnega društva za I. in IV. mariborski okraj spominjal tudi žrtev zahrbtnega komunističnega napada v Trbovljah ter Vam po nalogu odbora tem potom izražamo naše iskreno sočustvovanje. Prepričani smo, da bo kri idealistov, ki so padli zadeti od izdajniških krogelj, rodila stoteri sad in pomnožila vrste nacijonalnih borcev ter privedla nacijonalno idejo do končne zmage..
Zdravo!	:'	\¥d »	:i\
Za odbor: Meglič, predsednik. R.
Ozim, tajnik.
Mestna »Orjuna« Rogatec-SIati-
na je imela dne 3. junija 1924 žalno sejo za padlimi junaki. Pri tej priliki se je nabral med člani znesek Din 365 za potrebne preostale sorodnike.
Oblastnemu odboru »Orjune« v Ljubljani.
Oštar osud koji je snašao Vašu organizacija, a time i naš rod, prili-kom zločinačkog atentata od Strane krvoločnih bezkučnika dne 1. t. m., daje nam povoda, da se i mi odu-žimo svojemu narodu, iz bratske države u kojoj privremeno boravi-mo i time manifestujemo ponovno za jedinstvo Jugoslavenstva čijih je nekoliko krepkih pomočnika bilo imenovanom prilikom podlo ugrabljeno.
Kako je bilo u domovini, tako i medu nama i ostalim krajevima tudine, gde živi naš rod, neka bude svaka kap prelivane krvi novo jedro, koje neka pohiljadostroči sada-nja dela i uspehe Jugoslavena!
Sa bratskim pozdravom! — Za Akademsko društvo »Jugoslavija« Brno: Štrekelj Vladimir, t. č. predsednik. Rebek Baldo c. ing. za tajnika.
Oblastnemu odboru v Ljubljani
izrekajo Orjunaši — zbrani na žalni seji v Sv. LQvrencu na Poh. — iskreno sožalje.
Slava mučenikom!
Za odbor S. Kavčič, tajnik.
Prilikom žrtava. koje je naša Orjuna dala u Trbovlju, šaljemo iskreno i toplo saučešče. Neka je slava herojima i mučenicima za ju-goslavensku Misao i jedinstveno ju-goslavensku Naciju i državu! Oje-čan im pokoj!
Zdravo i bratski pozdrav!
Za mesni odbor Orjuna Dervcnta: Jovo V. Vukovič, predsednik. Marko P. Kostič, sekretar
Ugl. Oblastnemu odboru Orjune Studenci-Maribor.
V nedeljo, dne 1. junija 1924 so se doigrali povodom slovesnega razvitja društvenega prapora Vaše posestrine v Trbovljah globokega obžalovanja vredni dogodki.
Pri tej svečani priliki so padle prve žrtve najidealnejših borcev za velika načela jugoslovenskega nacionalizma in tekla je dragocena kri kristalnočistih prvoboriteljev Vašega nadepolnega pokreta.
Ti krvavi dogodki so tembolj obžalovanja vredni, ker so povsem mirno slovesno povorko napadli iz zasede od utopističnih, našemu narodnemu in državnemu edinstvu sovražnih elementov nahujskani, | nerazsodni delavci, ki so sinovi slo- j venske matere in državljani one na- j še velike ujedinjene Jugoslavije, za katero so se z vso mladeniško vnemo in krepko žilavostjo borili Vaši pokojni prijatelji.
Ob tej bridki izgubi Vaših padlih idealnih nacijonalistov Vam izreka podpisani oblastni odbor Narodne Radikalne Stranke v Mariboru najiskrenejše sožalje s pripombo, da je vedno radevolje pripravljen v interesu jugoslovenskih nacijonalistov storiti vse potrebne korake, da se Vam storjena krivica popravi in da se enkrat za vselej preprečijo na jugoslovanskih tleh enaki žalostni dogodki in iz političnega prizorišča odstranijo vse one organizacije, ki s svojim hujskanjem proti narodnemu in državnemu edinstvu in s tem, da netijo plemensko mržnjo verskega fanatizma, begajo široke mase našega jugoslo-venskega naroda.
S prošnjo, da vzamete to naše odkritosrčno sožalje na znanje, beležimo z iskrenimi narodnimi pozdravi — Oblastni odbor narodne radikalne stranke Maribor.
Oblastni odbor »Orjune«
Ljubljana.
Brez žrtev ni zmage. Padlim ju« nakom večen spomin — Orjuni pa k trboveljski zmagi naše častitke.
Sokolsko društvo Hoče.
Oblastnemu odboru »Orjune« za Slovenijo
Ljubljana.
Tudi do nas je dospela pretužna vest o izgubi treh odličnih bratov, ki so pogumno stali na krmilu na« ših idej. Borili so se za edinstveno Jugoslavijo in stremeli za odrešit« vijo zasužnjenih bratov. Ali te sre« če niso dočakali. Roka zaslepljenih komunistov je sprožila proti njim in padli so; zadeti iz zasede, ne v odprtem boju, kjer bi bili priprav« ljeni boriti se vsak čas za blagor jugoslovenskega naroda.
Niste dovršili nalog, ki ste si jih stavili, a vaša prelita kri, dragi bratje, nas bo vodila do zmage in odrešenja.
Ni nam dana ta sreči, da bi vstopili v čete »akcijone« in zapol«
©
nili vrzeli, ki so nastale krvavega dne v Trbovljah; toda prepričani smo, da pride tudi za nas dan, ko bomo ponovno korakali za bojnim praporom jugoslovenskega nacijo« nalizma, takrat ko bo svobodna zadnja naša koča.
Orjuna! Tebi najiskrenejše so« žalje. Izgubila si tri najboljše brate, a njihov duh ostane vedno med tvojimi četami, katerim se pridru* žimo tudi mi, ko pride nas čas —' veliki dan
zavednih
Primorcev«Idrijčanov.
Graz. Pod globokim vtisom neizprosne usode, ki je zahtevala za svojo žrtev življenja junakov, borečih se za najvišje narodne ideale, žalujemo v duhu ob vrstah mučenikov — naših bratov.
Naj nam bodo vsem v vzgled in vspodbudo!
Slovenski akademiki v Grazu:
Slede številni podpisi.
Oblastnemu odboru Orjuna Ljubljana.
Bratska organizacija Jugoslo« venske Matice Planina « Rakek deli z Vami tugo za padlimi junaki, ki so žrtvovali svoje življenje sveti nacijonalni ideji. Slava njim!
Podružnica J. M. Planina«Rakek.
pmmmamm
Iz Logatca. V Trbovljah prelita mučeniška kri je tudi v naši kotlini vzvalovila nacionalistično gibanje. Vsak dan se oglašajo novi člani v Orjuno. Nad 20 članov si nabavlja slavnostne kroje. Vidovdanske proslave v Ljubljani se udeleži nad 40 članov in članic. Za »Žlajpahov fond« smo zbrali večji znesek. Sedaj se nabirajo zadružniki za »Ekonomsko Orjuno«, Imamo pa seveda mnogo nasprotnikov in, kar je zelo čudno, celo med dolnjelogaškimi Sokoli. Da komunisti in klerikalci ne zaostajajo v sovraštvu proti narodni organizaciji, je seveda samo ob sebi umevno. Eden najbolj glasnih je komunist čevljar Župančič iz Dol. Logatca, ki ima v svoji delavnici Lje-ninovo sliko. Tudi žena nekega sicer zavednega obrtnika ima predolg jezile. Oba naj pazita, da jih ne bo treba drugače opominjati! Mi gremo naprej, mi strelci; kar nam bo prišlo na pot, bo pomandrano.
Iz Dol. Logatca. Zadnj[ čas se v organizacijo Orjune priglašajo dnevno novi člani in to povečini iz delavskih slojev. Dobijo se pa tudi nekateri zagrizeni sovražniki te organizacije, ki ob vsaki priliki rujejo in ščujejo proti njej. Tako je zadnjo nedeljo tukajšnji zagrizeni komunist po poklicu čevljarski mojster napadel našega člana, ko je videl da nosi znak Orjune z besedami: »V katerem blatu si pa pobral ta znak« in še z drugimi psovkami. Le temu gospodu komunistu v opozorilo naj se v prihodnje brzda in pazi da lepega dne ne obleži sam v blatu. Končno opozarjamo še vse one slične ele-
KUVE RTA
d. z o, z.
konfekcijska tvornica
 ............  u...........i.ii;.T,.imnii.iiim
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE!
■
a
■
i
m
a
niente, kateri po gostilnah' in izza voglov izzivajo z »doli — in auf biks Orjuna«, da naj z izzivanjem prenehajo, da se jim samim ne dogodi tisti »doli« in, da se jim biks ne bo preveč poznal.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Na prigovarjanje gotove klike se hoče :pr.eseiiii semkaj iz Frama dr. Ryzinski iz znane nemčurske rodbine in sam istega prepričanja. Stano vanje sta mu poiskala .in preskrbela nadučitelj Vobič Ciril, ki bi bil med vojno raje Oskar, kakor zatrjujejo ljudje, ki ga poznajo iz Haloz in ^gostilničar Rudolf Rojko. Na ta način hočeta odstraniti tukajšnjega zdravnika*, ker ta noče pihati v njihov rog. Lahko smo ponosni na takega nadučitelja in opozarjamo višji solski svet na njegovo delovanje. Izgovarjal se bo seve, da ni vedel za Narodnostno mišljenje dr. Ryzinski-.'ja. Seve kdo mu bo verjel?
'Vrhnika. Za občinske volitve ni Vrhniki so klerikalci .morali poklicati na pomoč vsem dobro poznanega gosp. kaplana Torkarja iz 'Ljubljane, Iker se domači gg. duhovniki ne morejo vmešavati -v take stvari. Gospod kaplan Torkar je •ba .za to nalašč ustvarjen in tudi korajžen je, pa se po prsih potrka, Jo pa radi tega, pravi, ker je Torkar. Gospod kaplan Torkar se je Pa tako daleč spozabil, da ni več fospod, pa tudi kaplan lic, ampak je čisto navaden Torkar, in ta Torkar se je, kar je pač menda njegova navada, spravil nad Srbe. potem nad Orjuno, -potem nad državno ob-;‘a8t> sodnijo in mazadnje na posa- . Piezne timkcijonarie in velikega žu-Pana. Hujskal te naravnost na ne- ■ Pokornost in na ustajo proti državi, kazajoč na Irce, češ, tudi oni -so se ^OTali dolgo boriti za neodvisnost, a Priborili so si jo in tako jo bodo Pi [borili tudi Slovenci, to jim namreč .garantira Torikar s svojini življenjem.
Vprašamo državno oblast, ati j sme res tak-le Torkar počenjati, kar se mu zljubi in pred priprostim in nezavednim ljudstvom sramotiti državo in njene predstavnike. Ako : je temu tako, potem vrzite puško v : koruzo ali pa jo dajte Torkarju v roke, pa bodete videli, da jo bede znal drugače uporabiti kot vi. Torkarju pa povemo, da ni gospod kaplan, ampak navaden prav umazan hujskač in ni vreden, da nesi duhovniško suknjo. — Ra bode -menda vendar Le iistina. da so v črnih suknjah največji grešniki.
Trbovlje. Pri premogovniku v Trbovljah je uslužben obratni vodja jnz. Ferjančič. Ta renegat je do pred kratkim služboval v Nemški Avstri-P> kjer si je pridobil tudi domovinsko pravico. Kot zagrizen nemčur je zaprosil tamkaj i za spremembo v^°icga slovenskega imena v nem-55 ,.jme Ferndorfer. Med tem mu je zadišal jugoslovanski kruhek. Do-u je takoj službo pri Trboveljski Premogokopni družbi, ki ga je nastavila kot obratnega vodjo pri premogovniku 'Trbovlje. Pred par ted-nLPa je dobil iz Nemške Avstrije ve-n - Yest’ da je ugodeno njegovi <?r?s.ni'„ holje rečeno: njegovi |jcni želji) za spremembo imena.
pa se boji, da bi ga zamogla spraviti ta izzivalna -sprememba nje-
n°iVeFa imena v zanj zelo neprijeten Položaj, skuša sedaj to neljubo mu zadevo na skrivnem spraviti s sve-;a\ Da ho uspeh popoln, naj bi mu Pn tem pomagal nek vpliven prijatelj — seveda Slovenec, ki mu je : baje poleg tega obljubil, da mu pre-! skrbi še naše (državljanstvo — a. Trboveljska premogokopna družba’ ga pa misli kakor se čuje v najkrajšem času imenovati nadzornikom!
. Tako torej! Človek, ki na tako Jasen način kaže svoje pangerman-stvo naj postane naš državljan, ob enem ,pa se ga hoče povišati še v Padznrnikai! In take 11 j udi drži Trboveljska premogokopna družba .v službi kot neobhodno potrebne, med teni ko je pred kratkim zavrnila Prošnjo nekega slovenskega inženirja, ki je zaprosil pri njej za službo!
Tukaj mora prenehati vsak db-zir. VenMz Jugoslavije s takimi ljud-1T1*i — naj gredo tjakaj kamor jih že-,le njihovo pangermansko sr.ee!
~ZRNA.	~~
»Slovenec« posebna izdaja: Kranjec moj mu osle kaže.
Odgovor dr. Lemežu. Z ozirom na Vašo zadnjo epistolo v »Slovencu« Vam naznanjam, da Vam je moro i1!?153 na razpolago v Oblastnem i boru Orjune za Slovenijo. Pogoj 30 samo to, da se sami potrudite ponj. .... , . . . „ v „ . _eJ
Kronika.
NAGIjONALISJI (DOMOVINA j?E V NEVARNOSTI!
Slovenci smo .predstraža Jugoslavije in vsega Slovanstva na ju-gozapadu proti Nemcem in Italijanom. Doslej smo vršili to nalogo častno, vsak napad se je zrušil ob Slovencih. Dosti smo izgubili bratov in zemlje v teh bojih, toda Klonili nismo, napadi so krepili naše duše, jačifi našo narodno zavest, jeklenih naše mišice.
Grozi pa nam sovražnik, ki nas onesposablja za vsak odpor in za vsak napad:	Predstraža	Slovan-
stva se potaplja v alkoholu! Preko j Karavank gleda oživljeni pr.usaški šlem, od Krasa preži lokavi Italijan, da si razdelita krasno zemljo, ki jo je zapil narod!
Tristo milijonov dinarjev izdamo Slovenci letno za opojne pijače, šesttisoč točilnic za opojne pijače deluje v Sloveniji v našo pogubo, na 2950 oseb pride pri nas po en žganjeteč, po ena gostilna pa že na 157 oseb!
»Slovenija je raj, toda kaze ,ga številni pijanci, ki tavajo in se opotekajo po belili cestah Slovenije,« pravi naš kralj.
»V Sloveniji je vsaka ..druga hiša gostilna, vsako nedeljo je vse pijano, staro in mlado, moško in žensko,« pripovedujejo doma Macedon- j :ci. ki po naših garnizijah doslužijo i kaderski rok.
»V naših sirotišnicah, blaznicah in jetnišnicah kmalu ne bo več prostora za neštevilne žrtve alkoholizma,« tožijo naše zdravstvene in sodne oblasti.
»Od leta do leta dobivamo v šolo moralno, fizično in intelektualno slabši materijah« tožijo učitelji.
Kdor ljubi svoj narod iskreno in pošteno, se mora ustrašiti teh dej- 'j štev in teh številk. Kako naj osvobodimo zasužnjene ‘brate na severu in na jugu, ako pustimo, da naše ljudstvo utone v alkoholu?
Nacijonalisti! Samo trezni bomo . kos težki zadači, ki nas čaka, kajti samo trezen narod daje krepke, neustrašene in požrtvovalne vojake!
Zato Vas kličemo na boj proti temu zavratnemu sovražniku, ki preti oddati nas, pašo zemljo in grobove naših dedov brez odpora v last in robstvo zakletim sovražnikom!!
V vsaki številki našega glasila Vas borno opozarjali na pretečo nevarnost, boj proti pijanosti bo naša programna točka, uverjeni smo. da bo članstvo tudi v tem boju storilo svojo narodno dolžnost.
Oblastni odbor Orjune za Slovenija.
ITALIJANSKA IZZIVANJA NA MEJI.
Že dolgo zasledujemo sistema-1 tične sovražne napade italijanskih obmejnih organov na naš teritorij. Kolikokrat smo rotili in svarili državne .oblasti, toda vse brez vsakega uspeha. Z nekako strahopetnostjo gledajo naše oblasti na italijansko izzivanje in se boje odločno zahtevati, da se .napravi red na mejah. Obratno, naše obmejne oblasti imajo stroga navodila, da postopajo z največjo prijaznostjo in obzirnostjo naprnm italijanskim surovinam. (Koliko neznosnih šikan in koliko človeški}) žrtev je .zahtevala že ta strahopetna (obzirnost. Danes leži pred nami nav slučaj italijanske prepo-tence.
V noči od 22. na 23. junija je vdrla Italijanska obmejna posadka pod vodstvom tenenteja iz Kačje vasi na naš teritorij v Planino prt Rakeku, navalila na hišo, kjer stoji podnevi orožriištvo, in jo v pravem pomenu besede demolirala. Nič hudega sluteči stanovalci so preplašeni utekli iz postelj in se razbežali po vasi. Ko ‘So se nosilci 2000-letne kulture znesli nad nedolžno hišo, dobro vedoč, da v njej ni naših orožnikov, so jjo mahnili dalje v Planino do Grabnerjeve gostilne, kjer je carinarnica. Tam jih je ustavil službujoči 'finančni pripravnik, toda na njegov iklic so ga hoteli uloviti in naivni začetnik je oddal nato strel v zrak. V zahvalo za s.ynio obzirnost ua so oddali (Italijani, 10 spo številu, salvo na njega in ga težko ranili. Strahopetci so jo takoj odkurili nazaj na -varno. To je popolnoma objektivno poročilo o incidentu. Drugi dan pa so vrhu tega še vlovili dva Orjunaša in jih pridržali v Kačji vasi ter jih šele ponoči izpustili.
Prebivalstvo, ki je sito teh napadov, zavedajoč se obenem, da mu
od državnih oblasti ni pričakovati zaščite, je zgrabilo za samopomoč. V noči od 23. na 24. junija so napadli neznani maščevalci italijansko : obmejno postajo na Uncu. Pri napadu sta bila ranjena 2 obmejna italijanska arnancarja, ki se po dospelih poročilih borita s smrtjo in straži je bilo odvzeto orožje. Tako bodo po italijanski zaslugi na naši zapadni meji zavladale kmalu albanske razmere in prepričani smo, da se bo v kratkem slednji Italijan triler at prekrižal, predno bo šel na mejo.
Pozdrav iz ječe. Prejeli smo 'list našega vrlega tajnika zagorske Orjune, Rudolfa Vrabiča., sledeče ■vsebine:
Iskrene bratske pozdrave pošiljam v imenu zaprtih bratov bratskemu oblastnemu odboru. Vedite, mi ne tugujemo. V srcu nosimo besede brata Andelinoviča, ki jih je izgovoril na grobu naših junakov. »Še tako velika naša žrtev ne bo dosegla tega, kar so oni žrtvovali.«
Edina naša žalost je la, da se ne bomo mogli udeležiti revije vseli slovenskih četašev na Vidov dan. Bodite pa uverjeni, da bomo v duhu z vami in dobro vemo, da se mas 'bodete spominjali. Naj postane poč, ker zarjo že vidimo. 'V .svobodi brat- ; je .na svidenje, do tedaj pa naš trikratni nacijonalni Zdravo!
Seznani vsled trboveljske tragedije zaprtih oseb. Dosedaj so v preiskovalnem zaporu sledeče osebe: : ©rjunaši: Leopold Mrnuh, Rudolf Vrabič, Urh Negri, Jožef Kalan, Jo-žef Sadar,, člani Orjune v Zagorju; Slavko Reja, glavar Orjune Maribor; .Fran Strah, Fran Bulc, Fran Rugelj, člani Orjune Mirna. Komunisti: Vladimir Klinc, Mičko Wein- • berger. Josip Sitar. Alfe. Erjavec, Ivan Hlebec, Fran Kokalj Fr. Lipu-šek, Karl Studomal, Joško Marn, Eng. Weinberger, Ivan Jarc, - rane Erman. Konrad Čamer, Jakob Zor- . ga, Antonija Ceč, Franc Pirc, Ivan Zupan, Ignac Fric, Ivan Berčič, tv. Strojin. Ivan Kačnik. Fr. Klopčič, Alojzij Kobivšek, Fr. Kozar in Joško Sluga. Išče se še sestra zaprte Ceč, ki je baje tudi metala bombe. Sledile pa bodo gotovo še dalnje aretacije iz obeh taborov.
In sedaj vas vprašamo brezvestni hujskači, ali ste si svesti, koliko • brezmejno gorje ste pavCTOčUi? Ali veste, da bodo trboveljski tragediji sledile obsodbe več sto let ječe, ki bodo uničile številne rodbine? Ali veste, da bo šele po obsodbah prišla j prava resnica na dan, ki vas bo po- : stavila pred celim svetom na sramotni oder, kjer boste stali vi pro-kleti — Kajni — bratomortld? Mi; mirno čakamo izida preiskave, dobro vedoč, da se resnica ne da ubiti s tinto. Po preiskavi pa bo na vas težko padla roka naše osvete.
ŽIVOTOPIS JUSTIFICIRANEGA FAKINA.
»Slovencu« slučaj »Fakin« ne da miru. Da bi vzbudil čim več sočutja za Fakina in mržnje do Orjune. ga predstavlja v čim lepši luči. Bil je talentiran, priden, marljiv mladenič, edina podpora svoje matere, skratka nedolžen vzor - otročiček, ki še nikomur ni skrivil lasu. Naša navada je sicer, da «e držimo: »De mor-tuis atiihil nisi bene,« toda v tem slučaju gre za našo obrambo in ■smo ■prisiljeni »Slovenca« zopet postaviti na laž.
Pokojni Fakin je obiskoval ljudsko Stil o z najslabšim uspehom. V prvi razred je bodil dve leti. ravno tako v drugi in tretji, nakar je dobil odpustnico V pridnosti in nravnosti, je imel najslabše rede. Njegova učiteljica pa ni bila mogoče naprednja-'kinja. ampak vzor klerikalne »Slom-Akarice«. To omenimo le radi tega, vda se ne bi podtikalo pristransko postopanje. To kar se tiče njegovega talenta.
Dalje smo poizvedeli jn ve to .tudi celo Zagorje in Trbovlje, da je bil Fakin velik nepridiprav, v zadnjih letih pa eden glavnih hujskačev. Bil je že kaznovan z 8-meseč-no ječo. Rudnik ga je odpustil radi hujskanja iiz službe in orožniška ;po-ktaja bi vedela marsikaj o rijem po- ' racati, če bi ne bilo uradne tanosti.
Končno še omenimo, da je živel pokojni Fakin s svojo materjo v vedriih prepirih, kar potrjujejo sosedje . Večkrat je pijan prirobantil domov .in grozil « nožem tako, da sta morali mati in sestra pobegniti :k sosedom, kjer ata se skrili pred nasilnežem.
Td je torej životopis nadebudnega in miroljubnega Fakina, ki ga; prinašamo v našo obrambo. ‘Sedaj pa pozivamo »Slovenca«, naj
poskusi ovreči naša dejstva. Slučaj Fakin pa zopet javnosti dokazuje, kako »Slovenec« laže.
Haš imikret.
Seja glavnega odbora Orjune se je vršila v Sarajevu v dneh od 20. do vštetega 22. junija, kjer so bili sprejeti važni sklepi o nadaljni taktiki Orjune. Pretresalo se je sedanje stanje v naši državi, posebno 'j po dogodkih v Trbovljah. O poteku seje bomo prinesli še natančnejše poročilo, danes priobčujemo samo sledeče zaključke:
1. Glavni odbor izraža spoštovanje viteškim tovarišem pa<H*sn pri
■ izpolnjevanju dolžnosti.
2. Izraža popolno priznanje vodstvu in članom, ker so s svojo železno disciplino preprečili namero izziv a če v onemogočiti Orjimi prava združevanje in izvrševanje njenih dolžnosti naprsni narodu in doine-vlni. Pa tudi radi tega, ker so s svojim tovariškim, vermm in baabishiin zadržanjem v borbi proti za iizda’-nlški napad oboroženim nasprotnikom obranili organizacijo šs pred večjimi žrtvami.
3. Zahvaljuje se za vse Iskrene simpatije, posebno pa bratska Narodni Odbrani za njeno skrb za družine in sirote padlih Orjanašev.
4. Pričakuje mimo Izada javne razprave in končne razsodbe neodvisnega sodišča. Siovesn« pa Izjavlja, da bo od svoje strani poslopij o brezobzirno proti vsakemu članu ©rjime, če tj ee ta s kakim samovoljnim delom, kakorkoli pregrešil napram javni marali, pozitivnan zakonom ali Griuncški časti.
5. S prezirom odbija klevetske izpade tiska in partkranev, posebno ■ pa hipokritske neresnice .ciničnih klerikalcev in separatističnih hijen, ki so skušali brezbožno onečastiti prerane grobove narodnih graditeljev države in prelito kri v Trbov- j Ijah vandalsko izkoristiti v •sebične in partijske svrhe. Obžalujemo pa , estale, ki so zašli v tako bedno družbo in ki jim je dobro znano, da niso žalostni dogodki v Trbovljah prav v nikaki zvezi z borbo sedanjega režima in opozicije.
6. Spričo .desetletnice Principovega Vido vdana iu s. mesta mučs-niškega žrtvovanja, opozarjamo vso našo javnost na neposredno opas-nost znotraj in zunaj državnih meja ter poživijo tovariše, da se vedno in D.a ysahcm Kicstu pripravljeni na • večje žrtve, ki bodo očuvale pridobitve prošlosti in ustvarjale srečsiej-šo bodočnost, ki Je samo naša.
Poverjeništva. Trboveljska tragedija je vzburkala vso pošteno mislečo jugoslovensko javnost. Kakor streli v mirni noči, so .zagrmeli tr.bo-1 veljski streli v nič hudega slutečo ‘ javnost iii jej jasno pokazal, kako resen je položaj v naši državi. Pokazali pa so ji tudi kako potrebna je naša organizacija, ki, izven in iznad strank, edinstveno stoji na ibra- . niku države, imajoč pred očmi sa- ' mo nacijonalne in državne koristi. Mogočno odmeva širom naše domovine naše geslo: »£n .narod, ena država, en ikralf!«
Plemenita kri naših junakov, ki so padli v Trbovljah, je blagodejno . ©rosila našo iiltejo in ji daje novih ;■ življenskih sil. V sami Ljubljani se je naše članstvo tekom ©rošlih dni slcoro podvojilo, Atevllo maiih so- j mišljenikov pa raste dnevno. Asa-komur imponira nevstrašno držanje naših četašev, ki hite preko mrtvih in ranjenih, ne strašeč se pušk, re- . vol.verjev in bomb, do končne zmage.
Tudi po deždli -se je začelo novo življenje. Množe :se -ustanovni sestanki in prijavljajo no-va poverjeništva. Posebno se v tem .odlikuje naša Dolenjska z Belokrajino, kjer bo nastalo samo tekom tega meseca deset novih organizacij..
Nacijonalisti, strnite svoje vrste, stisnite krepko pest, pokažite sovragu. da za nobeno ceno ne damo zrušiti naše, s toliko krvjo zgrajene države. Pokažite adlečnet, da Judi ne dopuščamo -nobenih dvomljivih eksperimentov v tej državi, ki bi jo lahko pripravili w nesrečo. Kakor mati odloča o usodi svojega otroka, tako naj odločajo o bodočnosti Jugoslavije le tisti, %i so jo gradili in j želeli. Vse tiste pa, ki žele njeno ! propast, bo zadela maša krepka pest in kmalu se bodo poskrili kakor ob času prevrata, ko so s strahom pričakovali sodbe. V to svrho pa strnite svoje vrste v Oijimi, da si e tnetlsehojno —r organizirano pomočjo priborimo koučno «»uagQ.
Vsi člani iz Ljubljane in okolica
se pozivajo, da se brezpogojno polnoštevilno udeleže Vidovdanske proslave. Vsak naj pokaže, kdo je pravi nacionalist! Člani se udeležijo obhodov v sklenjenih vrstah v kroju, oni brez kroja z znakom. Zbirališče za hakljado v petek (27. junija) ob pol 8. uri zvečer na vrtu »Narodnega doma«. Na Vidov dan (28. junija) pa ob 9. uri dopoldne , .u dirkališču. Zdravo! — Zveza ljubljanskih »Or-Ju-Na.
Pojasnila o priliki Vidovdanske proslave daje poseben informativen odsek, ki posluje 28. junija do 3. ure popoldne v areni »Narodnega doma«, od 3. ure dalje pa v hotelu »Tivoli«.
Polovična vožnja za zunmdo udeležnihe Vidovdanske proslave je dovdiena. Opozarja se člane, da vozovnic pri prihodu v Ljubljano ne oddajo, ampak jih pridržijo tudi za povratek! Priporočati jc. da glavar vsake organizacije shrani vozovnice vseh članov. Legitimacije za povratek se dobijo na veseličnem prostoru.
©rjmiaški policijski odredi bodo ob času j. Vidovdanske prešla ve (27. in 28. junija) poslovati tudi ponoči. Vsak člau je obvezan, da se jim brezpogojno pokorava.!
'Vsem organizacijam so se »osla-li veliki lepaki za Vidovdansko proslavo v Ljubljani. Mestni odbori naj skrbe, da bodo nalepljeni v njihovem okolišu!
Oblastni odbor Or-Ju-Na v Ljubljani javlja vsem udeležencem Vidovdanske proslave v Ljubljani, da dobe legitimacije .za polovično vožnjo po železnicah na dan proslave v areni »Narodnega doma«, oziroma na veseličnem prostoru. .Ma vstopni postaji naj kuni vsakdo celo karto do Ljubljane, ki je pa prt Izstopu v Ljubljani ne odda, marveč jo s prilogo tu prejete legitimacije o udeležbi proslave porabi za povratno vožnjo.
Parastos za vse, ki so padli za .ujedinjenje iu svobodo naroda, se vrši na Vidov.dau ob R. uri in ne kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno ob Ul. tiri na sokolskem Taboru, Parastos se vrši i za naše tri padle brate. Pozivamo članstvo, da se parastosa v čim večjem številu ©deleži.
Poziv vsem tistim, ki so bili v Trbovljah dne 1. junija t. 1, Pri tragediji v Trbovljah je metala tudi neka ženska bonfbe na sprevod. Pozivamo vsakogar, ki bi nam mogel o tem dati podatke, (od kod ;je bila bomba vržena, ali bi spoznal dofično žensko itd.), naj takoj javi svoj naslov na oblastni odbor Dr-junc v Ljubljani,
Za Žlajpahov fond so darovali: Notar Fr. Tavzes, Logatec, mesto cvetja na grob Karmele dr. Vesel-Krmpotičeve, 100 Din. Dr. Rajh, Kočevje, 100 Din. Jelčič Cvetko 25 Diu. .Zbirka g. Garibaldi, orož. v Hotederšici 80 Din. Ant. Lovšin, Kočevje, 309 Din. Vaso Sujer, Ljubljana, 400 Din. Šime Vodenik .25 Din. Janko Ljuština 100 Din. Nameščenci pri »Savi« 100 Din. Ravna, teti Koyer 900 Din. Dr. F -- P —	100	Din. Neime-
novani 50 Din. Šterk Peter, Ljubljana, 50 Din. Fabjančič Josip, Ljubljana, 30 Din. Ing. Rud. Wili-mann 100 Din. Neimenovani iz Postojne 60 Din. Fr. Prendov 500 Din. Uradništvo Slavenske banke 1500 Din, Uradništvo Jadranske banke na nabiralno polo gospe Medica 785 Din. Uradništvo Trgovske banke ma ■nabiralno polo gospe Medica 555 Din. Uradništvo Mestne hranilnice na nribiralno polo gospe Medica 060 Din. Nabiralna pola gospe Medica ■690 Din. N. N. u Krku pod deviz®: ©sveta! Smrt vsem neprijateljem Nacije in države 50 Din. Prej izkazanih 32.821 Din. Skupaj 39.561 Din.
Za spomenik so darovali: Šterk Peter, Ljubljana, 50 Din. Ciril Laznr 120 Din. III. letnik višje strojne srednje teh. šole v Ljubljani 1T0 Din. Krmpotič, Vir-Domžale, 100 Din. Olga Berbuč 230 Din. Prej izkazanih 2730 Din. Skupaj 3330 Dm.
Za šlajpahov fond so nabrali naši vrli somišljeniki v Trstu 6355 din. Iskrena hvala požrtvovalnim delavcem, ki vedo, da je junaška kri v Trbovljah jirelita tudi indirektno za uijihovo -svobodo.
Izključitev. Mestna Orjuna v Lescah izključi z današnjim dnem iz org. sledeče člane: Kollman Ivan, Zupan Mklaza vsled nediscipline itt kršenja statutov.
Naročajte »Pobedo**!
RGOVSKA E mm D. O. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA §TEW. 4
Ekspeziturs
Konjice
Meža-Dravograd
P^draiž^lce;
Maribor Novo mesto Rakek
Sloveuj gradeč Slovenska Bistrica
Telefoni: 139, (j 146, 458. r
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejaegn do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema i-ustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
lastna tvornica šolskih zvezkov.
večja množina,
upravi lista,
i hmwe9 mastila, lake
g/Eg!MESSBtSKK3BBBOtBSBBUBBtKESKBBBBBBBI SBaaSBEgEgE
1 kit, klel, @malše, «©■
mast«! tesarski mojster LJubilana, dunajska c. 45. Te!. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna hga.	Tovarna	furalrla.
piče iti sai$tnieno
listi ffirnei
Šolski zvezki za dsnovne šole In srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice.
najboljše wrst& nudi tovarna
Sl	Znižane	cene	za otroške vozičke. No\i modeli. Poslužujte se »z
I lili II U i lili l! Sili	kov	domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
UlUJI H SlUJIlll! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev*
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroj pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki iranko.
d. z o. s.
Maribor Ljubljana Novisad
podružnica.	cenlraia.	skladišče.
Tovarne:
UUBIJANA-MEDVODE
Predno kupiš, oglej si izložbo pri
A. Šinkovic nasl.
Prodaja do konca meseca z 10 do 20% popustom.
PETER KOZINA & Ko
flsjRovelši	ORIGINAL	goodyear
wel tshoe za gospode. « la dame lahke gaBsnlerSJske čevlje RalboSJši kvalitet v sialmoderneiših GbSSkah. — isd^iule sedaj tudi h!giienične £evB|e za otroke.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni palači — Narodni dom — v Celju
Prodaja Ra malo Ir veliko
Podruinfca:
mmm
^ackoga uiSca brojj 3
v (Jubllani:
B?eg štev. 20, Aleksandrova cesta t, Prešernova ulica (Seljak).
naznanja
da je dfobila od ministrstva financije kraljevine SHS z odtokom od dne 13. junija 1924, Stev. 17.147
v Stroški pri vporabl bencina I
dovoljenje trgovanje z valutami in devizami
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
HAG- generatorjem!
Vozi z ogljem
Našim uvozničarjem in izvozničarjem se priporoča za nakup in prodajo deviz in valut ter k temu potrebnih uverenj z zagotovilom stroge točnosti v izvrševanju naročil in kulantnih pogojev ob polnem varstvu Interesov p. n. komitentov.
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
Ipllllll«—► Stroški pri »porabi oaUa I
Celjska posojilnica d. d. v Celju
(Narodni dom).
Podružnica v Šoštanju
{na Glavnem trgu).
Pogovorni urednik Yi, J
v,: v	(Hgjsa	UfltsUska	Mm	»
^aslfliis inž. Eerdo Krapiec,