PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOIE Uredniški in upravniški prostori; 1657 South L«wndale A v« Offtra of Publication; M57 South Uwndalc Ave. Telephone, Rockwell 4904 One lisi* J« $8.00 — ^»•jfT4 •• ••oood-cU* matter January It, IMS. at the poat ottlc« •t Chicago, tilla ou. under the Aét of Congrua of Msrvh 1. im CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 1. JUNIJA (JUNE It. i948 Sub^rrlpiion $8.00 Yearly ŠTEV.~ NUMBER 107 Konvencija nove politične stranke bo v Philadelphi a Acceptance for maUin« at «peci«! rate o t poeUge provided for in section 1103, Act of Oct 8, 1817. euthorntri on June 4. 1918 Odbor za Wallacea izdal oklic. Pričakuje se, da se bo konvencije udeležilo 2,500 delegatov in namestnikov New York. _ Narodni odbor stvom Wallacea in Tavlorja ima za Wallacea je naznanil, da bo1 korenine globoko v zemlji kot ustanovna konvencija nove po-¡stranka priproatih ljudi Med htičn* 8^anke v Convention demokratsko in republikansko Halli v Philadelphiji, Pa., 23 1 stranko ni nobene razlike Obe1 24. in 25. julija. Oklic so podpi potiskata Ameriko v vojno ki1 sail in objavili Elmer A. Ben- bi bila katastrofa za vse člove-' son, načelnik odbora, in drugi štvo." uradniki. Benson je bil gover-1 _ ner Minnesote. ' 0k,lc Je zaključen z deklara- r4.r .... . .. .. cijo, da bo nova stranka pora-1 Oklic je bil naslovljen odbo- zila reakcijo pri volitvah in , rom za Wallacea v 46 državah gotovila ameriškemu ljudstvu1 in novim strankam, ki so bile blagoslov izobilja in miru 1 ustanovljene v 21 državah. Kon- ____ vencije v svrho ustanovitve no-' vih strank se bodo vršile v osta-j [)nani)nr mnA lih državah v katerih so bi\iU0g0V0T med UtllfO formirani odbori za Wallacea. 1 • . .. Pričakuje se, da se bo kon- Iti ROVpOY UC110 vencije v Philadelphiji udeležilo 2,500 delegatov in namestni- Mesta na zapadu pod vodo Oblasti odredile evakuacijo prebivalcev STAVKA PROTI CHRYSLER MOTOR CO.KONČANA Okrog 75,000 delavcev se bo vrnilo na delo ZVIŠANJE PLACE ZA 13 CENTOV Detroit. Mich.. 29. maja. — Se demnajst dni trsjajoča. stavka proti Chrysler Motor Co., kate-Portland. Ore., 1. jun,—Drveče. ro Je oklicala unija združenih kov. Ustanovljena bo nova stranka na splošni podlagi in izbrano bo ifne. Sestavljena bodo pravila in platforma, zaeno pa bodo podvzeti koraki za konsolidacijo vrst nove stranke v volilni kampanji. Državne stranke in odbori so upravičeni do štirih delegatov za vsakega predsedniškega elek-torja v državi. Druge organizacije, ki podpirajo Wallacea kot kandidata za predsednika Združenih držav in senatorja Tavlorja kot kandidata za podpredsednika, bodo lahko poslale opazovalce na konvencijo. Glavni stan konvencije je bil odprt v hotelu Bellevue Strat-ford v Philadelphiji. Člani .odbora za sestavo platforme bodo I imeli seje 21. in 22. julija. Regis Zvišanje plače za 11 centov na uro Detroit, Mich.. 29. maja. — Korporacija General Motors in unija United Electrical Workers CIO sta naznanili sklenitev dogovora glede podpisa pogodber Dogovor morajo Odobriti člani unije. Naznanilo o sklenitvi dogovora sta objavila H. W. Anderson, podpredsednik korporacije, irv James J. Matties, organizacijski direktor unije. Dogovor je bil dosežen na podlagi mezdne formule, katero sta odobrili korporacija in unija združenih avtnih delavcev zadnji torek. Formula določa zvišanje plače za 11 centov na uro. V tovarnah korporacije Gene- vode reke Columbije in dotokov avtnih delavcev CIO, je bila siso poplavile nadaljna tri mesta n(*i končana. V konflikt je po-v bližini Portlanda. Mesto Van- gOverner Kim Singler in port, ki ie imelo 18,000 prebival- pridobil unijo in kompanijo za cev. je uničeno. Voda je zalila obnovo pogajanj, nižine, ko so se porušili nasipi.' Unija in kompaniju sta obja-Koliko ljudi je utonilo, še ni vili izjavo o dosegi sporazuma, znano. ki določa podaljšanje veljavno- Oblasti so odredile evakuacijo sti P°fiodbe do avgusta 1. 1950 prebivalcev iz treh naselbin Te Uniju »zvojevali zvišanje pla- so Woodland, Wash., 20 milj se- če za 13 centov na uro De,»vci verno od Portlanda. South Kel- M) dob,h dva centtt vec na Ul'° so, Wash., in Troutdale, Ore. kot 225,00° del®v<»v. uposlenih ........^ _ _......._ _ Hayden Island Je pod ^'iStW^ prTtu^h^'ClF^S Mesto Van port, U je bi.o W,dne f„rJ.e. LÍST^ Domače vesti Is Cleveland« Cleveland. — Umrla je Mag dalena Salaj, doma iz Nedeljice Prekmurje, v Ameriki od 1912. Zapušča štiri sinove in pet hčera. — V Mendenhullvju, Miss., je umrl Frank Fritz, star 59 let, loma iz St. Hdperta, Dolenjsko, član Carniola Tent. Zadnjo je sen se je z ženo podu I v Smear na Beach, Fia , zadnje dni pa se je vračal domov preko Missis-sippija, kjer je mislil obiskati svojo poročeno hčer. Na poti pa je zbolel in umrl pri hčeri Njegovo truplo je bilo prepelja no v Cleveland. Poleg žene in hčere zapušča vnuka. — Cecilija Obed iz Collmwooda se na hiji v bolnišnici Glenville, kjer se je morala podvreči operaciji. Poročila sta se Edward Tram-te in Anna May Slogar. Nevesta je iz West Virginije. Južnoafriški oremier Smuts resigniral Capetown, Južnoafriška unija, 29. maja. — Premier Jan C. jeno v vojnem času, je v razvali- t____ . , . , . i oiuviui pum nuruorucni uui nah. Lesene hiše, katere je zgra-1 .... . , r . . , a ral Motors je bila odvrnienu dua vlada za delavce, so uniče ,. t p. , , . ... , sklenitvijo nove pogodbe ta ti ne. Delavci so bili v vejnem ča- 1 su uposleni v ladjedelnicah Kai- en" ser Co. Povzročena škoda se ceni čez $30,000,000. Stavka proti korporaciji Gene- ja je dr. Daniel F Malan. Th General MaoArthur pozvan domov Washington, D. C., 29. maja stranka je zu odcepitev Južnoafriške unije od britskega imperiju. Njena /.muga je nadaljnji udarec imperiju, ki Ne razkraja Mulan bo nasledil Smutsi kot premier. Voditelji mcfonaliitiô-ne stranke so označili zmago pri volitvah zu revolucijo. Predsednik Beneê nevarno bolan tracija delegatov bo 23. julija., ral Motors je uposlenih okrog Konvencija se bo pričela zvečer 40,000 članov unije United Elec- trical Workers. Stavka poljedelskih delavcev v Italiji z govori, nakar bodo sledile volitve uradnikov konvencije. Nominacije bodo v soboto, 24. julija. Govorila bosta Wallace in Taylor. Isti dan bo velik shod v Shibe Parku. Platforma bo osvojena 25. julija. Objavljeni oklic pravi, "da sta stari stranki, demokratska in republikanska, skovali zaroto proti ameriškemu ljudstvu. Namen je zanikanje državljanom pravice do glasovanja za pro-1 Stavka klavniskih gram v prilog miru in prepre-čenje izvolitev kandidatov, katerim ljudstvo lahko zaupa. F£ko nomski rojalisti kontrolirajo o-be stari stranki. Voditelji obeh služilo Wall Streetu in profitar-jem. Nova stranka pod vod- I Norman Matthews, direktor j avtne unije in vodja stavke, je ; dejal, da je stavka proti Chry sler Motor Co. zdrobila opozici-j jo proti zvišanju plače v avtni ' industriji. Ta se je postavila na stran jeklarske in drugih in- .......... dustrij, ki so se izrekle proti Senatni odsek za apropriacije je zvišanju plač. Podaljšanje po-ugladil pot generalu MacAr- s Chrysler Motor Co. in1 prHga, Cehoslovakija, '¿9. ma- thurju, vrhovnemu poveljniku zvišanje ,plače stu pridobitev j«. _ Jan Beneft, brat dr. Ed okupacijskih sil na Japonskem, avtne unije. varda Brnela, predsednika če za povratek domov. Sprejel jej Kompunija ni razkrilu, uli bo bosloviike republike, je pove-resolucijo z apelom na genera zvišala cene avtomobilom kot dal prijateljem, du je predsed-la, naj pride v Washington in rezultat izravnave konflikta z u- nik zelo bolan in da se je poaln-nastopi pred kongresnimi odse- niju. Unija je prvotno zahteva- vil (»d njega! Jan se bo vrnil v ki ter pojasni svoje mnenje o |a zvišanje plače za .'JO centov Milwaukee, Wis , kjer Je njegov splošnih problemih, ki čakaio na uro, potem pu je naznanila, dom, ker je njegova žena resno rešitve. Predsednik Truman je (ia se bo zadovoljila z /višunjem zbolela Jan je dospel v Ceho-podprl apel senatnega odseku /a 17 centov na uro. Kompanija slovakljo pred dvemu letoma --------J je ponudila zvišanje za šest cen- Predsednik Benei je včei nj tov na uro. Povprečna pluču Praznoval svoj rojstni dan. Star Zidje v Jeruzalemu se podali Velika Britanija odpoklicala častnike delavcev j«* bila pred oklicem J<* A4 let. Ameriški poslanik nili na delo prihodnji teden. V izgredih pred klavnico kompani-je 19. maja je bil en stavkar 11-v severni' st,'eljen, ena stavkarica pa ra njena. Stavkarja« je ustrelil krog 75,000 delavcev, ki se bodo stavkokaz. Governer Blum e vrnili na delo. Kompanija je teden stavke $1.50 na uro. V stavki je bilo udeleženih o Rim, 29. maja. — Poljedelski delavci so zastavkali Italiji, ko so bile njihove zahteve odbite. Poročilo pravi, da jc ...........- ----- v stavki udeleženih čez 100,0001 P°8'al državne miličnike v me- naznanila, da bo obrut I Šimence A Steinhardt gu obiskal in govoril z nJim, J«* delavcev. sto po izbruhu izgredov. Sklenjeni dogovor mo obnov rajo odobriti člani eksckutlvne- ljen v polnem obsegu prihodnji ga odboru in delavci delavcev končana Waterloo, la., 29. maja. — Cla-ni unije klavniških delavcev CIO so odglasovali za končanje stavke proti Rath Packing Co Pričakuje se. da se bodo vsi vr- SENATNI ODSEK ODPRL ZASLIŠANJE 0 MUNDT-NIXONOVEM NAČRTU Washington, D. C.. 29. maja — | razloga, ker sem za to formo, Senatni odsek, čigar načelnik je sem proti načrtu." senator Wiley, republikanec iz I Pred odsekom je nastopil Wisconsins, je odprl zaslišanje1 Henry A Wallace Senator Wi- o Mundt-Nixonovem načrtu za zatiranje prevratnih aktivnosti. Kot prva priče je nastopil pred ley je dejal, da bo skrbel, du zaslišanje ne bo f*»htalo politični cirkus Pred odsekom ji* na- >d*«»kom kongresnik Isacson, ki 'stopil tudi William Z. Foster je bil izvoljen na listi AmeriAke načelnik komunistične stranke. delavske stranke pri nadome»!-nih volitvah v New Yorku. On in drugi v«KÍiteljí htranko b«íd(» lahko ol>»ojenl In poslani v IsacHona je podpiral Henry A. j zapor na |x*ilagi provizij na< Wallace, kandidat za pred^edni- ta. če bo hprejet v senatu V nizka Združenih držav na Usti tre- ji zbornici Je bil načrt sprejet z tje stranke veliko večino glasov Isacson je žigosal načrt v od Z i/jemo Isacsona m, vse dru- lomkih in celoti in s tem Izzval ge priče, ki no nantopile pred belino prasko n senatorjem odsekom, trdile, da komuni/eni "Ali Rte komuniat?M je vpra- pre.i dovske države. Bombe so poru Aile več poslopij, London, 29. maja. — Attleeje va vlada je odpoklicala britskt častnike, ki služijo v arabski le giji, iz Palestine, Naznanilu jc, da ima nove načrte glede izrav nave konflikta med Židi In A-rabci v Palestini, Odpoklican ni bil britski general John Glubb, poveljnik u-rabske legije. Velika Britanija Je ")>o«odila" generala Trans-ordaniji. Vlada ni ra/.krila de tajlev načrtov glede končanju konflikta v Palestini Izjavila e, da bodo predloženi varnostnemu svetu Združenih nsrodov. Lake Succeea. N. Y.. 29 maja. • Alexandre Parodi, francoski delegat In predaednlk virnoii- nega sveta, je predložil novo resolucijo s pozivom na prizadete vlade, na i store korake za končanje streljanju in sovražnosti med Židi in Arabci v Palestini. Vlade naj ponovno upelirajo na Žide in Arabce za sklenitev premirju Parodi je predlugul, naj vur-nostni svet odredi ekonomske vunkcije v soglasju z določbami čar terja Združenih narodov, uko bodo Arabci zavrnili apel za končanje sovražnosti Kusiju je uugerliulu uporabo oborožene vile, ki nuj bi ustuvilu vojno v Palestini. Prihod razseljencev ),Združene driave Washington, I) C , 29. maja,— Predlog, da Ameriku Nprejmo 200,000 razseljencev, ki so v taboriščih v Nemčiji, Avhtnji in Italiji, )e bil sprejet v senatu. Senator Tydings, demokrat 1/ M (o vianda je «ugeriral pred-«•diiiku Trurnunu, nuj skliče ANGUJA ZA SKLENITEV PREMIRJA V PALESTINI Zalagala bo ie arabske dežele z orožjem in strelivom AMERIŠKA RESOLU-CIJA PORA2ENA Lake Succeaa. N. Y„ 29. maji. — Britski delegat Alexander Cadogan je na seji varnoatnega sveta Združenih narodov predlagal sklenitev premirja v Palestini. Trajalo naj bi itlrl te-dne, v tem času pa naj bi posebna komisija Zdrutenlh narodov skušala pridobiti Žide in A-rabce za pogajanja v i.-rho ii-ravnave konflifkta. PoMIJliiJt orožja iidom in Arabcem naj se ustavi v času premirji. Varnostni syet je nisi >vW že pet apelov Židom in Arabcem ca ustavitev streljanja in sovražnosti, toda odziva niso dobili. Cadogan je sugerira!, naj ae svS» ooloči za nkcljo v smislu členi čai terja Združenih narodov, ki določa ekonoipske sankcije in uporabljanje vojaike tile v situaciji, ki ogroža svetbvnl mir. Cadogan je Ujavil na aeji vir-nostnega sveta, da bo Velika Britanija «e nadalje poAilJili o-rožje in strelivo arabskim dodelam na podlagi sklenjenih pogodb, iko ne bo oklicin aploien embargo na pollljanje orolji Arabcem in žitiom. Nobenega izgleda ni, da bi mi varnostni svet odločil si oklic embarga. Ako bi m, ne bi Tru-minova administracija mogli preklicati embarga ni itvoi o-nižja v dežele Srednjega viho-da. Zldje ne morejo kupovati orožju v Ameriki, dokler je em bargo v veljavi. AmeriAku resolucija, zihtevi-|im a ustavitev sovražnosti v Palestini, je bi i a poražena m seji varnostnega sveta xiridi opozicije Velike Britanije. Resolucl-o s ulično zahtevo je potem predložil ruski delegat Andrej A G rom iko. Warren K Auatin, načelnik Ameriške delegacije, Je dejal, du ne bo revidiral svoje/'« »tališča, AmerlAku vluda pritiska na Veliko Britiiiijo 1 namenom, da ustavi potiljunje brihkega orožju ui ulrskim ileželam. Tiygvt I Je, generalni tajnik Zdrutenlh narodov, je obdolžil Veliko Cr1-tunijo, du hoče uničili organizaciji» Združenih narodov, rnednaiodno konferenco, na ka-ten nuj lil bile razprave o pro- bli-inih i azselJencev. WALLACE SE IZREKE ZA LJUDSKO LASTNIŠTVO ŽELEZNIC Couer d Alene, Id«, k i lat « "Nobena industrija, ki Je turo na zapudo In nuznunil, (I4 »«hišna od vla«lne oblasti za Ui odpotoval v Washington, kjei gar«n«ijo profilov, se ne »nore |»«diijal Mundt Nisoti«»v na«'rt sopniti / znamko svobodnega /a zatiranje prevratnih aktivn«»- p«xljitniAtvo /u vse take in sti Na« it j «j bil /v sprejet v ni/|, kongresni zbornici in je zduj pred »eriatorn Nu|retjen je proti kornunihtom ie liberalnim ter I ^«»(¡reslvnrrn 01 ganizacijam Wallate je na sestanku s časnikarji «lejal, «Im je vla«ina zase g« zeleznu pred nekaj tedni, ki «lunti ije te ljudsko lastništvo potu bn«* «ia si* ljudstvo zaičlt" pred rnon«»|xilistnno kontrolo in kot upcijo feileiulne In državnih vla«l " Wallace tudi komentiral |H»godl»o, sklenjeno med unijo zd. u/enifi avtnih delavcev CIO in kor|H»»anjo ( ieneral Motor«. Pogialba določa zvlianje place \'tí>{e%or niul..¿ v •!uÉbi valvMrnls«. je bila Mjrejen«, «la s«- pieprečl /„ J| trntov na uio. Wallace je stavka železničarjev, v bistvu «ji-jal «la bi korporadjê» ki gr- fafclut i/om i »«»te/a in |N>litika ma«li <»gr«»rnne profite. Iihko da- Predsednik Tiumari, ki je «nlre |„ v,, «lilavrem, zaeno |>a je ■ lil za-trgi i M' j i (sislavil na u.|aril i», jeklarskih kompanl stisn zrlezriiiklb kompanij in j,,», ki s«» «Mlbile zahteve Jeklir-1 I""'1 d« I i\< « m i vk,. uniji- /., /višanje plače TOREK, I. JUNIJA \H* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTMRA SLOVENSKE NARODNE PODPONNE JCDNOTE Organ ef and pufctishad bf SUrrana National Sann«! Society Naro¿nina ta Zdruiana driava (Uro» Chicaga) In Kanado M 00 na lato. M.OO ta pal lata. 12.00 sa íatrt lotai sa Chicago In okoUoo Cook Co. MJM aa aalo loto, 04.71 »a pol lata; aa lnoaomatro 011 JO. Wkacriptlon raiaai flor iba United Blata* (akcapl Chicago) and NN por y aar, Chicaga and Cook County 00.00 pa« yaw. 011.00 por yaw. po dogooacttr-llokoplai dopiaor in nonaročonlh aa no vračaj«. RokopUi Utararna vaabina lértlse, 114.) m rrno)o po4llJatel)u te ▼ alučaju, ¿o Ja priloftil Adoorualng raflaa on agraamaaU—Manu^ripta of com i and unaollcited arttetea will not bo rolurnod. O i kar manu»cripi». •uch as «torlos, play«, poams. atc« will bo ra turnad to «andar only whan accompanied by «alf-addraaaod and «lampad anvalopa. (fatter M ™ ^ I'M itUl * IWaa»« . PROSVETA 20S7-S9 So. Lawndalo Avf. Chicago 23, Illinois .110 Mrzla vojna in Čile Izdala svoje sorodnike FrontonaC/ Kan». — Namenil« »em se opisati tragično smrt moje poi sestre Mete Qorenc in njenega moža Janeza. Ona je bila stara 70 let, njen mož pa 76 let, a morala ata umreti pod Hitlerjevem mečem Živela »ta mnoiio let v Hauseelu pri Ca-%uopu, VVestfalija, Nemčija. Tam je živela tudi od njene sestre h & Helena, doma iz Trbovelj. Njen oče se je pisal Janez Stra žar. Helena pa je težko čakala smrti svoje tete ali moje sestre da bi pograbila njeno premoženje. Lakomnost pa Jo Je tako daleo zavedla, da je Sla k ge-stapu in po nedolžnem izdalo mojo sestro in njenega moža. A tudi ta grdi zločin JI ni bil dosti in je izdala še svojega mota. Stratno me je presunllo, Ho "Rusija se zopet poalužtla veta v varnostnem svetu; v enem dnevu je dvakrat vetlrala preiskavo komunističnega pu«t v Ceho- ________ ^ r _______ slovakijl." To je bila zadnji torek najvažnejše-vest 1* Lake Sucl^ izved(iUl m ta zk>čin., Ko cessa. Skrbno so jo notirali in Ji dali prominentno mesto vsi me- §u bU§ obg mrtva> 8« je pola- ščanski dnevniki iirom dežele* nekateri tako, da je zbodla vsakeg» komnilt hranilne knjižice in čitatelja, Pridno so Jo premlevali tudi radijski poročevalci in ko-i Rg Ta še vedno ž|- menutorji. Skoro vsi so dostavili, da je bil to 24. in 25. vetu ^ nekje v Westfallji, ki je pod s strani Rusije. Nekatera poročila so omenjala, da je oba predloga ame^i«, kontrolo. Rada bi Ve za to preiskavo stavil predstavnik Clleja, v drugih poročilih je bila de|a ¿t bi m j0 na kakšen ta značilnost—"vetlrana". način pisati tamkajšnjim obla- Kar nas pri tem najbolj zanima, je dejstvo, da je ta predloga L.tem da bi prejela kazen stavil zastopnik vlade, ki se čisto nič ne loči od predvojnih in med- ^^ jonsko delo. Dala vojnih fatlstlčnih režimov v Evropi. Kar je pri tem značilno, Je Unoriti svojo lastno tem, strica to da Je v Clleju pred dobrim letom prUlo do notranje spremembe in moi*, zato zasluži najhujšo Se'na bolj pučistlčni način kakor prošlega februarja v Cehoslova- kazen. Zelo bi bila vesela, če kiji Predsednik Gonzales Videla, ki Je bil leta 1946 izvoljen kot bi priila pod ključ. Eden nje- kandldat vseh centrlstlčnih In levičarskih strank—aaortlranlh libe-1 nih stricev Je ovoj 6ao živel v rolcev, socialistov in komunlstov-J* kmalu po ustollčenju in polniinoiau "Ji*"1 , ™Kk obisku dveh ameriških kapitalistov enostavno pometal iz kabineta I Tratnik. Ce bi čltal ta dopis, vse liberalno In delavsko usmerjene ministre in pričel vladati * M jaz vojaštvom, policijo in strojnicami. . . _ JoLta Kor^a lz Če ie na mestu kaka preiskava o notranjem preobratu v Čeho- sva blU hčeri Jožeta Koroica iz slovakiji s strVn"varnostnega sv*ta Z. N, tedaj bi bila še bolj n.|ZagOfJs pbjfcvt 5 Upam, da bo- Primorske vesti Nedavne smo čitali o roHkih nemirih Koraicov ae Japonskem. Nastal! 00 radi tega. kfr so Japonci saprll korejske šole. SHke kale "delovanje" Japonske policije nad korejskimi demonstranti. rodnikov. Pismo se glasi v Iz-¡črpku: "Draga Uta in stric!—Naj prvo želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. Naznanjam mestu preiskava notranjega preobrata v'&feju.' «M J* *1 "^Ido ^ tttdl na41 tudi sedanji čehoslovaikl režim stokrat bolj demokratičen kakor rodnlkl v Trboy^o^. JC SSr ^ NeW§ nediVn° " I ta^rde l^ia^aTke^ v katerem po- neslo oledeče poročilo Iz Santlaga. ^ | ^jf zakrtvilir ^ taeh so- "Santiago, glavno mesto Clleja, Izgleda kakor da bi bilo v vojni Polovica mesta Je vsako noč popolnoma zatemnjena. Na delavski praznik prvega maja sta vojaštvo In policija s strojnicami patroll-rala sleherni blok in sleherno važnejše poslopje. ««nočne Gonzales Videlava vlada se namreč poslužuje ^ da j. moja sestra Helena po Ameilkl sponsorlranl "vojni proti komunizmu. Zsl«jjjjv ¿«^ ^ ^ |n JaneZft mesta je posledica pomanjkanja elektrike, renca ter njenega moža. Ona se ekonomsko krizo; radi tega pomanjkanja elektrike tudi tovarne 1, lagtUl vsega-premoženja, obratujejo omejeno. Santiago Power Co. (last General Electric, kJ ^ mU||q xa njlma me. USA) nI povečala produkcije elektrike, na drugI strani, pa )e nari-1( ^ ^^ da mc bodo Nemci slo prebivalstvo in industrije. Vlada se pa ne upa zgraditi svoje UBlrflin ona je bila pri ge-elektrarne, ker bi se s tem zamerila General Electric Co^ Poleg ltapu , tega pa Je tudi preveč zaposlena pri zatiranju delavstva. Toda ne v prih(Kinjem piBmu bom na-glede kak«» si prizadeva, da bi ustregla Ameriki, tukaj niao na raz- ()piMl, kako se Je zgodl- polago taka "posojila" za gospodarake projekte kakor Jih določa ,Q Meni jdaj zjutraj do tri milje jj, Sprlnjffielda dolgo visi.» gi»podinj. ki čakajo, da ne «Kiprejo vrata Cena kruhu,I 1 „ULu krompirju »n Jedilnemu olju se Je v zadnjem letu putrojil«. Obleko s, da,^ lahko kup» le bogatin. - ^ Tli ^ Vse t.. SC ie pričelo P«. 4 septembru 104«. k« Je bil Gonzales I doJ • »¿t VideTa izvoljen ta p^Kdnlk« -epublike. Kandidiral Je na ^ ill Z ZiXoT^o^ kil lavskem proiramu IV, izvolitve so mu pomagal, Hevilnt k.Hnunl- ovih ne stun, glasovi N,ka, tednov ^zneje sta prišla k predsedniku dva|*veUr hladen, čeprav Je sonce gentleman« iz Wall Sti-eeta. "da z nJim napravita kupčijo" Ta ^w.« ^l-v.k.m do gentlemana sta bila K Tappan Stannard. predsednik Kennecott V Copper Co . «llrektor Uraden Copper Corp in firme J. P Morgan, mu amo ProznovaB deUvsW ter James T Hobbins. predan,k Anaconda Copper Co. in d»e Copper Co k. sta podruinlcl J V Morgana. Od nJega sta z^teJbUo dovolj, samo rojaki is na-vala. naj zatre komuniste, nap,,v, kone, stavkam In «nit. ^ Kd" nI bil Si- na baker, ki )e glavni vir vladnih dohodkov I . /.mudil or.v vesak» Predsednik Jr potem obvestil delelo. d. «e kuha svetovn. krjtn. - J' J rojakt u d. bo Amerika kmalu v vojni s Sovjetsko unijo »n d. se mora Clle ^ ¿Jrberj#vl odločiti Stotine unljskih voditelj,v • n progreslveev Je bilo poala- ^ m |ud| ^ ^lar'Lukl »lih v koncentracijska taborišč« Plače so tlačili k tlom Cene *>■ se začele dvigat». Na«t.la*je velika brrzpoaelnoat in beračenje po ulic.h je post.lo n.rodn. institu«»)u Vladno čaanpsaje in radio sta o tem molčala Posvetila sta * rtlrčim tanHam." ki so Jih odkrivali dan za dnem * Cilejci tedaj *»vr v jH.licljskl drtavi, n«ia to |ilt ne plaši Delavstvo Je bilo prodano, tod. se pripravlja na nov podvig Nedavno je bila ustanovljena nov. koalicij., k.tero tvorijo socialisti. komunisti, nekaj radikalcev (členi Videl.ve stranke) »n ne-«idvjsni demokrat» Imenuje vt Narodna demokratična fronta, o kateti se bo več shšalo v bodoče To bo d«>bra novica ra delavstvo vseh Amerik in slaba novica za Anaconda Copper Co in J P. Mor g. novo firmo " vala klubu lep klekljan predpasnik, katerega je dobila Boži Zaver!. Blagajna gospodinjskega kluba se je s tem precej opp-mogla. ' —j Članice gospodinjskega kluba opozarjam na sejo, ki se bp vršila 0. junija v Slovenjkem delavskem domu, začetek ob treh popoldne. Ker bodo na dnevnem redu volitve odbomic za prihodnje leto, je dolžnost vseh članic, da se gotovo udeleže te važne seje. Dobro bi bilo, da bi izvolile drugo predsednico, ker jaz imam to mesto že od začetka. Morda bi imela kakšna drut ga članica večji vpliv. Torej udeležite se te seje! ; Naj še omenim, da sem se družino udeležila svatbe, ki sa je vršila v Auburnu. Rupniko-va bČi Mary se je omožila Johnom Spolletljem na dan 1. maja. Nevesta in ženin sta dobro poznana v tej okolici. Svgt ba se je vršila na domu neveste. Jedače in pijače je bilo na pretek. Za ples pa je igrar frank Sterbenc, da se Je treael pod. Novoporočenclma Iskrene čestitke! Vsa družina Johna Rupnika spada k SNPJ. Antonia Cbvrch. preds. ženskega kluba. Podbre»;ar. Vsi to dejali, da >0 se imenitno zabavali fraiiees Perme Je tudi pristopila h gospodinjskemu klubu tako d. smo pridobili v meeecu .prilu dve članici. Druga Je Mary Štrukelj. M.iv Rezgovšek pa )e Razni komentarji Belllngh.m. Waah.—Pred voj no in v času vojne Je bilo veliko govorenja o "One Worldu" —enem svetu. Zdaj pa o tem nič več ne slišimo. Zakaj ne Zato, ker imamo dva svetova Toda moje mnenje Je, da "en avet" gotovo pride, oziroma en aistem! Vsi znaki kažejo da kapitalizem počasi, a sigurno Iz gublja tla Tudi to bomo praživeli... Trst."-Ko je de Gasperijeva Italija s 15. septembrom 1947 prevzela oblast nad Gorico, je zločinska, teroristična fašistična druhal razgrajala po Gorici in razbijala Slovencem stanovanja in trgovine. Demokratična fronta Slovencev je tedaj zbrala 78 'prijav prizadetih oškodovancev, ki so bile odposlane de Gasperi javi vladi, In terjala, da se žrtvam fašističnega nasilja povrne škoda. In kaj se Je zgodilo? Do volitev ni bilo nobenega odgovora. Dva dni po volitvah pa je poklala. goriška prefektura, izvršilnemu odboru Demokratične fronte Slovencev sporočilo vl# de z vrnjenimi prijav&mi To (sporočilo je primer edinstvene "salamonske" rešitve: Oškodovani Slovenci naj tožijo redne mu sodišču tiste, ki so škodo po- _____________vzročili. In vendar so bila \ ...... 1 111 m—" 1 iitaam številnih prijavah točno navede dustriJ. Kadar j» se bo to zgo- na imena glavnih fašističnih raz-dilo, bodo stavke nepotrebne, bijalcev in napadalcev ob sep-Ne verjamem, da bi ostalo de- tembrskih dogodkih. De Gaspe-avstvo brez boljše organizacije, rijeva vlada Je s tem razkrinka ako bi bile unije odpravljene, la sebe samo. Njena "rešitev" Organizirali bi se v bolj efak- je groba kršitev vsakega prava tivnih ljudskih organizacijah na hkrati pa tudi odkrit dokaz so »odlagi programa za dobrobit vraštva do slovenske narodne vsega Lji^dstva. manjšine ter očitna potuha faši Kar danes potrebuje delavec, stičnim elementom, ki menijo je varnost, zaščito, ne denar oz. da smejo sedaj vse storiti, kar visoko plačo. Toda unije kot koli se Jim poljubi. Goriški Slojih imamo danes, ne garantirajo venci bodo Hudi to preživeli varnosti, temveč so le za čim l TakSno krivično ravnanje jih večjo plačo.. more ** izpodbijati k še trdnej V času depresije so bile unije | šl povezanosti in nadaljevanju skoraj brez moči. C* bi bik) poti, ki vodi k previčnejšemu ameriško delavstvo res organizi- lepšemu življenju, rano, bi imelo svoje zastopnike L. ♦ kongresu, kakor sem že ome- gjovence izganjajo nil, in kongres bi storil korake L r . ^ toliko časa, dokler se zopet ne oblasti de Gasperijevega reži odpre trgovina na svetovnem in ^ j^jo s gVQjim ravnanjem domačem trgu. Ker pa ni or-1 na vsak način prepričati .ljud ganizirano, je bilo prisiljeno v stvo da se niso nič poboljšale in da ne more biti govora o tem da bi se prilike glede na čas faftizma kakorkoli spremenile. Da, nemalokrat dobivajo vtis ko da se celo slabšajo in poostru-jejo. V Gorici, ki je bila v razdobju Avstrije kulturno, politično in gospodarsko središče vsega svojega zaledja, so si številni pošteni Slovenci ustvarili svojo eksistenco kot trgovci, 0-brtniki in nameščenci v raznih strokah. Sedaj pa se je dogodi- času depresije graditi Hoover-ville in preklinjalo Hoovra. Toda. ali je bil res Hoover kriv? Zakaj pa mu Je delavstvo verjelo, da bo imel vsa* delavec dva avtomobila v garaži in pečene piške v loncih? Vsak kandidat ima pravico obljubljati, kar hoče. Na tebi in meni pa je ležeče, če mu verjameva., Ame riškp delavstvo je bilo samp krivo In ne Hoover. Zafcaj pa ni izvolilo takega kandidata, ki bi ________ ____^ _ __ ______ imel program za vse delavstvo? J ¡0 da jJm italijanska obiastva Unije so razdeljene v razne' oddelke in stroke in tako ni nobenega ott^ega združenja. Oni delavci, ^Jimajo po $2 na uro, se presnete malo brigajo od kje pride denar. Prav tako se ne brigalo za tietc delavca, ki so slučajn? slabše plačani kot sami. Ka 1, bi bilo v Jugoslaviji, če Anton Zornik, zastopnik Pro- bi delavstvo zahtevalo ve*je pla- svete, je zadnjič napisal lep dopis. Pred letft pa je imel o Stalinu drugačno mnenje . . . Dopisnik Anton Jurca iz De-troita pa pravi med drugim: . . da se lahko «godi, da bodo unije v nekaj letih uničene in da bo delavstvo zopet Um. kjer je bilo pred mnogimi leti .. ,H Sevc, dopisnfV ima prav. ker nihče ne ve, kaj pride Jutri .. . škoda Je velika, da so fiekatere unije tako nazadnjaške in nek.teri unijski voditelji ho čejo t kapitalisti vred uničiti Rusijo In Jugoalavijo. Iz te družbe ni isvtet socialist Norman Thomas. , Priznam, d« so unije potrebne in koristne, pravilno pa ni, ker ae mezde unljakih delavcev višajo na račun odjemalcev in ne na račun profitarjev, Ce bi bilo delavstvo pravilno organizirano, bi imelo danee avoje zastopnike v kongraeu in dr|avnih rbotni dar«» cah, nato pa bi bil samo en korak,d* aoctalifir.nja večjih in W.rren Austin, predstavnik Amerike v varnostnem ¿vetu. še vna piej spisal govor, ki ga je prebral t*koj, k» Je r.romiko vetiral čilejski predlog za preiskavo v Cetmslov.liiji V tem govoru Je «lejal. d. bo Amerika sam. uVedia .vojo preiafcftv* in urgiral dru- £ (irjai, t»« ii" onwi •• "j"* r. — •»------- T.ko govori to poročilo, k, pok.ruje. kakšne so rs/mere v Clleju g* 'demoki.tične- driave na) store lata VnWr. d.^je ČUejOi i„ komu .luž« Videlava vlad. k. »r pr*1 me^l pretrgata dlplo- «astopnik v varnoatne« «vHu tudi v tem pnmem igral le vlogo m.5S alike , lilijo Jup.Milavijo in>ehos|ov.k.,o kot pokoma g. sluge in ^JTJ^^ deal. Wall Strata in drž.vneg. dr p. M men U ]P«».lufll teg. manevra pcedvaam zato. da Rusij prlkoplje par novIH V zvezi s prej omenjenim» poročil» je značilno tudi to. d. si je vetov Z drugo besedo mrzla vojna se nadaljuje Če in zaatavkalo? In vendar Jugoslavija napreduje na vseh konci^ In krajjj». dočim so v zapad nih državah črni trgi in brez-poeelnoat Ampak to še ni vse glede Amerike in ameriškega felznesa. Tisti, ki mislijo, da so jim dale unije večje plače, se motijo. Delavec dela na stroju in mora izvršiti dela za več delavcev, tako da te faktlčno slabit plačan kot je bil. -Delavec tudi ne sme pozabiti, da ni samo delavec, ampak je tudi odjemalec. tako plača svojo plačo sam. Trgovec pa Je odvisen od njegove plaAe Ako pa ima de lavec italn« delo in primerno plačo, delala dobro prospeva Torej tako vidimo, da niao unije tiste, ki izsilUo, da denar kroii. pač pa trgovina. Ker pa je Amerika pmdala veliko materiale v Evropo in ga še pošilja, je kanj tukaj pom.nik.nje in seveda povpraševanje po njem Unije imajo danes dobro polje za viije mezde, kapitalisti pa za večje prof i te. To pa gre vae na račun tebe in mene. Kakor kf ¡zločinci že davno sesti na elek- V ameriški filmski proizvod- tri^ni stol, so se razšopirili po nji so se pač pojavljali scena- mehkih direktorski* naslanjačih rjji~0 socialnih problemih. Taki trgpvsko-industrijskih družb in filmi se pa niso uveljavili, ter podjetij. , takšne teme niso bile nikoli v j Medtem so pa mnogo nevar-skladu z mišljenjem ameriških nejši in bolj škodljivi tisti filmi filmskih magnatov. Kljub raz- ameriške proizvodnje, katerih nim težavam so se pojavljali na tematika se ne suče odkrito oko* filmskem platnu filmi, ki so gle- li najnižjih človeških strasti in dalcem prikazovali stvarno živ- nagonov. Prav pusebno škod-Ijenje gentlemanov v "Božji ljivi so filmi, ki osladno in z zemlji" t- God's country — kot govorniškim zanosom govore o Američani nežno imenujejo svo- humanosti. Taki filmi so v res-jo deželo. j niči orodje ameriških reakcio- ,V tridesetih letih se je poja- narjev, ki hočejo na svoj način vil film "Velika hiša", ki je po- vzgojiti ameriškega človeka in j polnoma realistično prikazal živ- mu vcepiti svoj svetovni nazor. Ijenje v tej deželi, življenje, ki Eden takšnih filmov je n. pr. vzbuja upor zatiranih. I "Sv. Dominik" s popularnim a- Pozneje je nastal y Ameriki meri*kim igralcem Bingom Cros-film "Pobegli kaznjenec". To je Hollywoodska Akade- bil prepričevalen dokaz o nepra--m»ja illmske umetnosti ga je vičnosti in mračnjaštvu ameriškega sodnega postopka, tega stroja, neusmiljenega proti vsakomur, ki mu pride pod kolesa. celo nagradila, v Evropi pa so širili reklamo o njem, češ da. je film s socialno tematiko. V resnici pa je to film o lovcu na Filmi, kakršna sta "Sadovi je- lJud»ke duš« Presladkan z ze" po Johnu Steinbecku in "To-' glasbo, m gledalec spozna šele bačna cesta" po Erskinu Cald- P0*0"™ Postave da so ga wellu, dajejo prav tako kakor vodili ,za .«J» celi dv«url ter romana omenjenih piscev ja.no ™ d»H P^^ drugega sliko o strahotnem izrabljanju brezposelnih in o brezupnem položaju uničenih malih farmar- koj pa je po tolikšni reklami upravičeno pričakoval. Ta film mojstrsko združuje humor z na- iev v južnih državkh, ki života- sll.Jem'liriko s pobožnimi pesmi-rijo človeka nevredno življenje.'mV ™et ^mo zato, da bi prika- _ ..'zal, kako otroških napak, ki vo-Nedavno so v Ameriki vrteli j dijo do zločina; ni moKpčt «j. film "Boomerang , ki podrobno m § gpremtmbo socialnih in verno prikazuje politične eks- razmer| ampak edinole s skup-ponente na nižjih mestih z vse-_im ^^ v ccrkvi mi njihovimi mahinacijami, da _ . . . ... ... bi se povzpelf do višjega pole . ,e ' Atna m f žaja. Ti ljudje brez vesti so v kralj'U odkrito povelt- svojem stremuštvu zmožni celo' čuje premoč Itfele rase nad ««am-nedolžnega človeka obsoditi na skl™ domačin ter povzdiguje smrt. Prav ta film živo prika- ¡™">nar«ko delo mlade, vzgoji, zuje metode, ki jih uporablja * Jice, ki u6 Siamce pokorno-ameriška preiskovalna policija, !■»« ■ tem, da jim citira tista meda bi prisilila osumljenca k pri.,sJa " *v P*»™' ki ^ znanju Eden izmed igralcev » ^ubezni do bližnjega. Dejanje se odigrava v 60. letih preteklega stoletja, ko so Siamci zbrali vse svoje sile, da pravi: "Po zakonu je prepovedano nfisilje nad osumljencem, nič pa zakonik ne govori o tem, . ... .. . da mora osumljena oseba pred ^^ t zasliševanjem spati". Tako torej ravnajo z osumljenci, samo da bi iz n#ih izsilili priznanje, ki je potrebno preiskovalnim oblastem. \ Filmov, ki šo več ali manj objektivna podoba stvarnosti v USA, je zadnje čase vedno manj. Izpodrivajo jih v čisto drugem duhu izdelani filmi. Ameriška filmska proizvodnja že zdavnaj ni več to, kar je bila pred 20 leti. Minili so časi, ko smo se samo nasmehnili in zmigali z rameni nad neštetimi filmi, ki jih ameriška filmska proizvodnja servira svojemu občinstvu. Minili so časi, ko smo vsi navdušeni občudovali junaštva Ro-bina Hood a in zločinca iz Bagdada ali pa poveličevali Pearl White in Ruth Rollandovo, glavni junakinji celih serij pustolovskih filmov. odvisnost pred Angleži, ki so jim vsilili svoj kolonialni sis;tem in red. Film pa ne prikazuje tega; včasih malo ironičen in dramatičen, sicer na prvi pogled še ne dela vtisa, da bi mogel biti škodljiv. Vendar je pa to dobro premišljena propaganda kolonialne politike, ki naj prepriča povprečnega Američana o upravičenosti podvigov, ki se danes godijo v Indoneziji proti lndonezijcem, ki se godijo v brezpravni Južni Afriki, ki ji vlada maršal Smuts, ali pa na "svobodnih" Filipinih. V zadnjem času so se filmski producenti nenadoma pričeli močno zanimati za socialne teme: za odnos med delom in kapitalom. To ni prav nič čudno, saj je v življenju Severne Amerike vse polno socialnih (Problemov. Ameriški kapitalisti dobro Ijajo glavno temo, in vsa njih mržnja je osredotočena edinole na zločinca: nič ni povedanega o tem, kako je mogel živeti far-mer v takim luksusu in se u-kvarjati s tako strašnimi zločini, ampak je vse sovraštvo socialne neenakosti preneseno na posameznika, na zločinca samega. Proizvajalec se končno izda, kako misli: da družbeni red ni kriv in odgovoren za bedo najemnikov, ampak le—posameznik, in to je spet prab v oči ameriški javnosti. Namesto, cia bi kaznoval! sistem, kaznujejo posameznika^ in gledalec je zo pet ogoljufan. Da se pa spet vse lepo uravna, na koncu tudi zločinec ižpere svojo krivdo—s smrtjo. Tako je sit volk in koza cela: prevarani so gledalci, ki jim je bilo najavljeno reševanje socialnega problema, na drugi strani pa so Še bolj ogorčeni, ker napovedana tema sploh ni bila obravnavana in je dosežen po-pobioma^nasnroten rezultat. Proizvajalec pa ni socialnega problema samo obratno "obdelal", ampak je tudi lepo zaslužil. Takšno preobračanje socialnih problemov in podtikanje oovsem nasprotnih rezultatov je danes glavna karakteristična poteza ameriškega filma. Filmi te vrste vodijo k ciničnemu in nehumanemu gledanju na življenjsko resničnost. Ameriški filmski proizvajalci, kot predstavniki kapitalistične družbe, streme za tem, da s pomočjo filma spremene Američana v cinika in e-goista, ker to ustreza njihovim ciljem. Na tak način žanjejo uspehe s tem, da se ameriški državljan ne upre brezpravnosti in nasilju, ki je v Aiheriki na dnevnenm redu in d? vse, kar dela ameriški imperializem izven meja, samo odobrava. Nekoč so govorili ameriški časopisi, radio in literatura o Rusih kot o velikih zaveznikih, sedaj so pa vzplule na površje mračne sile, ki blatijo vse lepo, kar se je v Vojnem času mislilo in govorilo o Rusih, vse kar je čisto in napredno. Ameriškega človeka poskušajo s filmi pre-vzgojiti tako, da bi zdaj drugače gledal na heroje, ki so prelivali kri pred Stalingradom, na šffokiHtfbhtkh Sovjetske zv*e*e, kjer se je reševala usoda človeštva. Ameriški film dela z najmodernejšimi aparati za snemanje in projekcijo. Ima vse najnovejše tehnične pridobitve. V prostorih hollywoodskih ateljejev lahko postavijo v kratkem času mesta, gozdove in egiptsko scenerijo. Ob vsem terh pa ta moderna kinematografija služi idejam, ki spadajo v kameneno dobo. Kip Svobode na vzhodu v newyorško pristanišče je že zdavnaj v Ameriki sami izgubil svoje pravo poslanstvo. V "demokratični" Ameriki je film postal orožje za boj proti svobodi in demokraciji, Kako daleč je za nami "napredna" Amerika! Kar se pa tiče socialnih problemov, Amerika ne spada niti v Val reakcije se je vrgel na poznajo pomen vseh socialnih vse ameriško javno življenje in prav tako tudi na umetniške stvaritve. V našem času sestav-ljajo pripadniki Ku-Klux-Klana črne liste z imeni ljudi, ki so bili v vojnem času toliko drzni, da so širili človečanske ideale v ameriškem filmu. Ljudje, katerih imena so na teh seznamih, so v nevarnosti, da bodo izgubili delo, ali pa da jim bo u-stvarjalno delo onemogočeno. Grozeči oblaki se zbirajo nad Charliejem Chaplinom. Prav tako je organizacija protifašističnih igralcev obsojena, da propade. V ameriškem filmu je mesto samo za orgije reakcije, ki jo film tudi nad vse poveličuje. Celo ameriški "nepolitični" filmi morajo biti v službi reakcije vsaj indirektno. to se pravi, da je ne smejo napadati Nobene razlike ni med Ijubavni- mi in gangstersko-banditskimi filmi, ker imajo vrt Isti ct!|: služiti reakciji in njenim namenom Gangsterske filme proizvajajo z problemov, ki danes že zore tu di v Ameriki. Iščejo scenarije, ki v filmu rešujejo takšna vprašanja, potem pa jih izroče preizkušenim režiserjem, ki vse te probleme postavijo na gl^vo. Snemajo vse, toda narobe, in film dobi povsem nasproten učinek kot pa bi ga gledalec pričakoval po opisu scenarija in po reklami. Kot tipičen film te vrste je treba omeniti "Dragonwyck", ki je eden tako pogostih ameriških zločinskih filmov. Lastnik posestva z gornjim naslovom zastruplja za povrstjo svoje žene, ker mu ne rude otrok, on M pa rad potomce. V filmu je bilo treba (po scenariju) podrobno prikazati, kakšen je odnos bogatega zemljiškega posestnika do najemnikov, ki flh ta izkorišča do skrajnosti: to bi bilo logično in pravično in tako bi moral biti film v celoti zamišljen Poaest-nikovi zločini so orikazani do takih podrobnosti, da je social motivacijo, da ie treba narediti no vprašanje v odnosu med last konec cangstemtvu, uspeh je pa mkom In najemniki potisnjeno ta da dobe gangsterji v takih j v ozadje Gledalci so ob prika-fiimih gloriolo. ki samo še po-1 zovanju zločin* tako slino raz-Kpe*uje njih razvoj in razmah burJeni, da popolnoma pozab- -letnica Karlove univerze v Pragi Danes se pogledi Svetovne javnosti obračajo na najstarejšo univerzo Češkoslovaške republike i/i srednje Evrope— na Karlovo univerzo v Pragi, ki že 6 stoletij tako močno vpliva na vse duhovno življenje češkega naroda in države in preko nje na ostalo Evropo. Karlova univerza v Pragi predstavlja personifikacijo kulturne zgodovine češkega naroda. ' Karel IV. je preživel svojo mladost v Parizu, kjer je bil sedež najslavnejše univerze tedanje Evrope. Videl je, kakšna nenadomestljiva opora je doma vzgojeno uradništva za francosko državo. Pariško bivanje mladega kralja je bilo odločilnega pomena, ko je 7. aprila 1348 podpisal akt o ustanovitvi pra-e univerze. Pr^akoval je tu-i, da bodo v Prago prihajali tujci iz vseli krajev Evrope in za nje je istočasno,postavil Novo mesto, novo Prago, katere vzor je bil tudi Pariz. Toda nova u-niverza se je zelo počasi razvijala. Tujci so začeli prihajati šele, ko jim je bila zagotovljena tričetrtinska večina. Te prednosti so pa postajale toliko bolj krivične, ker so v Nemčiji začeli po vzoru Prage ustanavljati npve univerze. Zadeva je prišla tako daleč, da je 80 let po ustanovitvi praške univerze bil objavljen revolucijski kutnohorskl dekret, ki je dal večino Cehom proti tujcem, nakar so tujci z u-niverze in iz drŽave demonstrativno odšli. Univerza je s tem sicer prenehala biti mednarodna v pogledu slušateljev, toda pridobila si je mednaroden pomen s svojim delom. To je pa zasluga nesmrtnega Jana Husa, prvega rektorja, ki je bil izvoljen po proglasitvi kutnohorskega dekreta. Slavni češki pridigar Jan Hus je postal dedič očeta češke reformacije Milica iz Kromeriža in je dodal njegovemu gibanju, ki je zahtevalo moralno reformo ljudstva, novo orožje v obliki idej smelega oxfordskega doktorja J. VViklefa. J. VViklef je bil primo-ran prenehati s svojim delovanjem in njegovi učenci so se raz-bežali. Toda v trenutku, ko se XIX. stoletje, ampak v srednji vek, v čas križarskih vojn: požari, ki so jih "prirejali" križarji, so sumljivo podobni ognju linčanja in požarom s pomočjo visoko kvalitetnega bencina. Domiselnost in tehnična višina ameriškega filma je v služb) mračnih sil: ameriški film dosledno dela za surovi in ne pravični sistem imperialistične družbe. Ameriški filmi mnogo prispevajo h konsolidaciji takšne družbe, kar imajo ideološki vpliv na gledalca. V tem primeru igra film kot najvažnejša umetnost najbolj destruktivno vlogo. Ko razmišljamo o vsem tem, moramo še bolj ceniti mlado, zdravo umetnost v bujnem razvoju, živo in ljudsko umetnost —sovjetsko filmsko umetnost.— (Ljudaka pravica) ( je reakciji posrečilo zasužnjiti duhovno svobodo na najbolj napredni univerzi Evrope, s katere duhovnega dela je živela vsa tedanja Evropa m tudi Paria, tedaj se je njegovega dela lotil Jan Hus na praški univerzi. In kakor da bi čutila svojo odgovornost pred zgodovino sveta, ni Karlovo univerzo preplašili! Junaška smrt Jana Husa v Kostan-ci, kjer je bil živ sežgan, temveč je visoko dvignila zastavo vstaje z obnovo keliha, ki jo je izvedel Husov glavni sobojevnik M. Jakoubek. Njemu in njegovim učencem je pripadla zgodovinska obramba Husove dediščine proti koncentriranemu napadu evropske reakcije, ki je na konec napovedala križarske vojne proti Čehom. V dolgoletnem boju huaitske revolucije so sta U gojenci Karlove univerze na vodilnih mestih. M. Vavrinec se je boril v času revolucije z zgodovinskimi manifesti, i Balakar Mikulaš iz mesta Pelhrimov je. postal duhovni vodja taborskega bratstva. M. Jakoubek je dal revoluciji program in ogromne zmage revolucjjske vojske so razširile ta program po vsej Evropi. Nad 10 let so vodili papeškl nunciji križarske vojne proti Cehom in na samo vse nemške univerze, temveč tudi krakovska so se borile proti ognjevitim manifestom, ki so prihajali c Karlove univerze. Po uničujočem porazu pri Domažlicah je koncil v Baslu dovolil, kar je papež tako trdovratno odkJaAjal. Proti najboljšim zagovornikom koncila je poslala revolucija v Basel tri gojence Karlove univerze in njihov tri mesece trajajoči boj predstavlja vrhunec ne samo v revoluciji, temveč tudi v zgodovini Karlove univerze. Odmev po vsej Evropi je bil tako močan, da je koncil dovolil huaitom glavne zahteve in s tem tudi končal dolgoletno vojno. Jihlav-ski dogovor je postal baza narodne husitske cerkve za dalj kot 100 let in vzor za tujce. Od revolucije naprej so obvladali Karlovo univeifo husltl in husitski značaj je utrdil M J. Kokycana,'ki Je bil večkrat njen rektor. Toda v tistem časti so nastopil na češki prestol Habs-burgovci (l?>2fl), ki so bili zelo goreči katoličani, in Karlova u-niverza se je morala zopet braniti proti njihovim napadom In terorju. Vrhunec tegu razdobja je ustanovitev druge univerzi* v Pragi v letu 15&6, to univerzo je ustanovil cesar Ferdinand I. za jezuite v Klementinu. V težkih bojih med obema je Karlova univerza skoraj onemogla. ftele ni«- jestat iz leta 1609 Je vrnil Karlovi univerzi možnosti svobodne- i ga razvoja. Toda pora/, na Ileli | gori je prinesel konec tudi Kar-lovi univerzi in njen zadnji rek-1 tor Mikulaš Trilus je umrl kot izgnanec, Karlova univerza je bila izročena jezuitom in v letu 16M povezana, s Klcmentinom In proglašena za Karln-Ferdl-nandovo univerzo. Točno 150 let so vladali jezuiti praški univerzi in šele, ko je papei leta 1773 ukinil jezuitski red, se je univerza zopet odprla znanosti in napredku in polagoma odprla vrata pronicanju češkega živita in vpliva. Toda šele revolucijsko lato 1H4B je doseglo, da «o biti imenovani prvi češki profesorji kot F. L. Celakovsky, J, E Purkvne In J. E. Vocel in začeli boj za univerzo. Ta boj je bil končan s tem, da je bil na cesarsko-kraljevski Karlo-Ferdi-nandnvi univerzi odprt češki oddelek. Ta datum je med največjimi mejniki v zgodovini praške univerze. To je pokazalo leto lBRfl, ko so vodili in izbojevali slavni boj o ponarejenih rokopisih profesorji Gebauer, Uoll in Masarvk. Vsi trije so postali osnovatetji znanstvenih šol, ki so danes ponos češke vede. Prevrat v letu 19IB Je prinesel praški univerzi,' ki je dobila končo staro ime po svojem usta sovitelju Karlu IV., Izreden razvoj In razcvet. Z njeno pomočjo stfe bili odprti na Češkoslovaškem še dve unlversi. Masary-kova v Brnu in Komenskega v Bratislavi. Hacvet Karlove univerze pa ni mogel ustaviti niti tragični 17. noyember 1031), ko so bile vse češkoslovaške visoke Šole zaprte, niti dolgoletna nemška okupacija V obnovljeni republiki je nastal doslej nevidni razcvet Karlove univerze. Nič ne more bolj dokazati njeno velikost v zadnjem polstoletju kot pa dejstvo, d* sta oba predsednika republifte dr. Masarvk In dr. Beneš in največja češkoslovaška državnika bila tudi profesorja Karlove univerze. Proslava SOOletnlce Karlova univerze, ki Je bila v Pragi od 4. do 10. aprila, Ima svetovan in zgodovinski značaj. Nad 500 univerz ii vseh delov sveta je bilo na to proiilavo povabljenih In več ko 150 Jih Je to povabilo sprejelo. Največje slavnosti so bila na praškem gradu Hradča-nih v Vladislavski dvorani In v Karolinu. Glavna slavnost je bila na dan obletnice 7. aprila, ko Je predsednik republike dr. Beneš izrekel vsemu kulturnemu svetu svojo poslanico in s posebnim aktom potrdil obnovitev zlate bule Karlove univerze, katero so verjetno nacisti odnesli "Odbor vojnih zgodovinarjev" obnavlja Hitlerjevo armado Praga. — (Tass) — "Obrana L4-du" potrjuje nedavna poročllp, da zahodne države obnavljajo Hitlerjevo armado. Tako to ustanovili n. pr. v Kaaalu po ukazu angloamerišklh komandantov tako imenovani "Odbor vojnih zgodovinarjev", ki, predstavlja dejansko štab nemške oboroiane armade. V odboru «o bivši načelnik generalnega štaba Hitlerjeve armade generalni polkovnik Franz Waiden, generalni polkovnik Kesaelrlng, general laj t na nt Karl von Brendt, general Guarn t her ter drugi viiji oficirji bivše Hitlerjeve armada. V bliftnjl bodočnosti bo stopil v odbor tudi maršal Rundstedt» ki se mora vrniti iz Anglije. Nemlki generali in oficirji v odboru se ukvarjajo s stvarmi, ki so daleč od zgodovine Sestava tega odbora spominja na sestavo bivšega nemškega generalnega štaba. General Guanther, ki je do nedavnega poveljeval nemškim četam v ameriški okupacijakl coni, se ukvarja skupno s polkovniku* ma Riegenom in Goslauerenom z vojnimi pripravami. Von Brandt proučuje zaloge orošja, Orlder pa izdeluje sistem bodoče nemške armade. Maršal Rundstedt, ki ga smatrajo Angleži za anega izmed najboljših nemških vojaških strokovnjakov, bo postal načelnik štaba, ki ima sedaj nedolšni naziv "Odbor zgodovi« narjev", dejansko pa pripravlja obnovo nemške armade. POGOZDOVANJI beograjske okolice. Beograd bo dobil velik pus gozdov, ki ga bo vproval pred vetrovi ter bo blažil podnebje. To bodo pljuča velikega mesta. Pogozdovanje velikih goljav se Je še začelo. Pogosdili bodo vsa primerna zemljišča od Avale do Arandje-lovea. 2e Jeseni s6 poeojali na stotine kilogramov semena, posadili 100,000 borovcev in drugih gosdnih drevesc. Z velikimi pogozdttvenlmi deli m bo temeljito spremenila velika beograjska okolica. pred koncem vojne in Jf dana« najbrže v Nemčiji. Ob proalivl je bilo imenovano'41 učenjakov in znanstvenikov iz vsega sveta aa častna doktorja Karlove univerze. Istočasno sta bili odprti tudi dve razstavi, in sicer razstava unikatov Karlove unlVer-ce in razstava Narodne In unl- -verzitetne knjižnice. — (Prim dnevnik) Poslovanje kmečkih zadrug i; okraju Ljubljana-okolica Na lieti ivMMgi iuatičnega ¿«pertmeota le MM bcrperaetl, Id so obtoáene krteela anUlruaf tuq* zakona. Koliko ae kapitalisti smeatio sa take "presek act le", kaše la slika. LJubljana V okraju Ljublja-n/i-okollca posluje po novem načinu 00'^ decentraliziranih in na novo ustanovljenih kmečkih zadrug, Ostale zadruge še niso začele poslovati deloma zaradi po- manjkanja kadra, še bolj pa zaradi preurejanja In pripravljanja prostorov. Kmetje tega okraja so marca prodali po vezanih cenah ft),20.1 kg klavne živine Tudi fižol so prinašali v svoje zadružne trgovin^, zadnji teden pogosteje in v večjih količinah kakor prej Nad 2000 kg so ga prodali po vezanih cenah Zadruge so odkupile tudi nekaj krompirju In drugih pridelkov. V zadnjih dneh ao vidno izbolj« šale poslovanje kmečke zadruge v ftkofljici, Horjulu, Lavrict, v Zuklancu in še nekatere druge, ki že prej niso bile med najslabšimi. Slabo je poslovanje zadrug še vedno v okolici Lilije. V vaaeh okoli B<*ovnice doslej ni bilo opazili posebna delavno* »ti in zanimanja za trgovino po vezanih cenah. Ptimer zadružnih trgovin, kaki šne ne bi smel« biti, pa «ta v ljubljanskem okiaju zadrugi v Kamnlku-Preserju In v Zelmi-Ijah Kljub temu, da je zadružna trgovina v Kamrtiku-Preserju v dokaj velikih m lepih prostorih ter so zaposlene v njej 3 na-meščenkr. le poslovanje mlačno, trgovski lokal pa je zanemarjen Odkup po vezanih cenah se je si-rer /ačel, a ni dosegel zadostnega razmaha Kdo nt ae pa tudi /anlmel za blago, ki je shranjeno v skladišču alt pa Je brez oku-»a zloženo na policah Izložba te tmArutnr trgovine je bila še pretekli teden prazne Tudi knji- govodstva ta zadruga še nima. Vse poslovanje gre le po domače, brez predpisanih vknjižb »n zato tudi ne doseže zadovoljivega uspeha. Največ zanemarjenosti In pomanjkanja smisla sa higieno j te je opaziti v skladišču. Poleg barve in petroleja lete tu kupi starih gum In na vae naložijo nameščenke včasih tudi živila. Da ljudstvo taki zadružni trgovini ne zaupa, je razumljiva fte slabša, kakor pravkar omenjena pa je gotovo kmečka sa-* druga v Zeiimljah, ki okrajni upravi za odkup na njene poaive in dopise niti ne odgovarja. Kljub lepim prostorom je doeela neurejena tudi zadružna trgovina v Pijavl gorici. Slabemu poslovanju nekaterih kmečkih zadrug nikakor niao krivi samo nameščenci, temveč prav tako m morda še bolj okrajne poslovne zveze. Nameščencem je nov način jiosiovanja še tuj in rabijo pomoči, ki je pa v okraju LJubljana-okoliea ne dobijo dovolj. Tako se iz dneva v dan enako izgubljajo v nepotrebnem delu In tratijo drec****^ čas za posla, ki bi Jih pravilno poučeni lahko opravili mimogrede Tudi kontrolira njihovo poslovanje po večini samo uprava za odkup, ki Je rečcJa organizirati tudi odkup mleka po veaa-nlh cenah, kar JI bo gotovo dobro uspelo Na vsak način bi morala l,rnetl (>kraj na poslovna zveza nt terenu stalno nekaj ljudi, ki bi pomagali nameščencem kmečkih zadrug preko začetnih težav. Da teh ljudi na terenu nI, je deloma krivo tudi pomanjkanje »posebnega kadra. # FIO»V ITA PRED,SONČNIM VZHODOM NOVILI ANTON INGOLIČ in k Ci (Haialjeraje) Malenkobt, gospa Zora!" Zora je zmedena zložila sivari nazaj v škatlz tri dni je žika sredi dopoldneva rekel Zori: "Pilite svojemu možu, Todor mu je ime, ne? Piiite Todoru, naj potijo ie meni listke, da mu bom mogel poiiljati redno pakete. Čemu bi revež stradal, jaz pa imam vsega dovolj." "Gospod šef, saj ga niti ne poznate . . "Nič zato. Sicer pa, če se bojite, da bi imel val * mož hude misli,"—pri tem jo je hudomuino pogledal—"ne imenujte mojega imena, marveč pilite mu, naj polije listke na naslov prehranjevalnega urada." Zori ni preostalo nič drugega, kakor da se je zahvalila za 2ikino velikodulnost. Žika jo je odtlej vsak dan vpraial, če je že pisala. Ko je čez nekaj dni dobil pritrdilen odgovor, je bil že sigurnejli v svoj uspeh, saj je medtem njunima sinčkoma, ki sta pogosto prihajala obiskat mater, vselej natlačil žepe s sladkorjem, po občinskem slugi pa je poslal Zori na dom moke in masti. Čeprav ga je Zora takoj naslednje jutro prosila, naj tega ne dela več, ji je kmalu nato poslal nekaj steklenic vina in lonec medu. Medtem so se oglasile mlatilnlco in v skladi-Iče prehranjevalnega uradsr je začelo prihajati žito. Ker je bilo čedalje več dela, je postajal Žika siten in zadirčen, tudi ga je začelo jeziti, ker je njegova stvar z Zoro tako počasi napredovala. Tudi od Zorlnega moža ni bilo listka "To je vendar čudno, da se Todor ne oglasi," se jr ^nekega dne razburil "Dajte mi naslov, imam znance na komandi." * "Ni treba vpralevatl po njem," ga je Zora vsa razburjena zaprosila. 'Se bo že javil. Tudi pozimi nisem dobila dva meseca pisma od njega, potem pa kar tri hkratu. Gotovo so ga premestili kam, advokatski pripravnik je po poklicu in na take posebno gledajo." . Žika je počakal nekaj dni, potem pa jezahte-val naslov, da gre z njim na komandaturo. Zora je stala nekaj trenutkov neodločna pred 2i-ko, slednjič pa ga je ujela za kratko, tolsto roko in zaiepetala: "Gospod lef, obljubite, da boste molčali, in zaupala vam bom nekaj." žika jo je začuden pogledal, toda zaradi njene tople drobne roke je bil pripravljen priseči, da ne bo izdal največjih tajnosti te lepe žene. "Brez skrbi, Zora, gospa Zora, molčal bom kakor grob!" Zora je oklevala !e trenutek, potem pa povedala počasi: "Moj mož namreč ni ujet." Žika je od začudenja izpustil njeno' roko. "Val mož ni ujet? Pa mu po&iljatc pakete?" "Ničesar mu nisem poslala , , ." "Kje je? V tabortiču? V zaporu?" "Naj vam zadostuje:: Todor živi, ni ujet in ne morem mu poslati niti žlice moke." Od tega dne Je žika vse drugače gledal na Zoro, prejinji obziri so čez noč padli. Zora je postala ženska, ki si jo lahko vzame brez posebnih pomislekov in nepotrebnih ovinkov, kajti iz Zorinih besed je sklepal, da je njen mož pri partizanih. Že dva dni potem jo je poklical med neuradnimi urami in si jo surovo in brezobzirno vzel. Zora naslednji dan ni prilla v službo, toda Žika je poslal občinskega pandurja ponjo. Mirno, kakor da se ni ničesar zgodilo, jo je sprejel. "Zora, kakor hotel: ali pride! z otrokoma k meni, kjer se vam bo dobro godilo, ali pa ti nisem več prijatelj. Saj vel, da je le v veljavi zakon: za vsakega moškega, ki gre v partizane, jamči jo. njegovi sorodniki. In ti imal dva sina!" Zora se je onemogla zgrudila za pisalno mizo. Čez dober teden se je preselila k njemu. Po porazu Nemcev pri Stalingradu, po anglo-a mer i ¿ki zasedbi severne Afrike, posebno pa ¿aradi poživljene dejavnosti partizanskih odredov v Srbiji in ostalih jugoslovanskih pokrajinah so postajali glasnejti ljudje, ki so napovedovali boj Žiki in vsemu, kar je bilo v mestu in okraju nezdravega in gnilega. Že je tu in tam kaka žena zabrusila Žiki v obraz, da je goljuf in da se redi na račun^revežev. Prvo taklno ženo je Žika vrgel iz pisarne, drugo je dal zapreti, tretji pa je po pandurju dal celo nalteti pet na zadnjo plftfc» Toda kmalu se je dogodilo marsikaj, kar ga ni pustilo ravnodulnega: v sosednjem mestu je nenadoma izginil dbčinskl odbornik, ki je imel v svoji^ rokah rekvirirano koruzo in plenico, v nekem drugem mestu je dobilo pet ljudi, ki so bili znani petokolonali in dražinovci, svarilna pisma. Se bolj se je Žika zresnil, ko je na samo veliko noč iz bližnje vasi odlel k partizanom občinski pisar, ki je bil svojčas četnik v Žikinem odredu in ki *o ga že tedaj smatrali za nezanesljivega. Do Žikinih uies so prihajale vse četče ne samo vesti londonskega, marveč tudi moskovskega radia in radia "Svobodna Jugoslavija". Žiki je postajal korak manj siguren in odločen, svojih četnilkih junaltev ni več omenjal, nfti se ni več hvalil, koliko žita, sladkorja in drugega živeža daje dražinovcem, celo partizanov ni več tako odločno'napadal, mnoge pre-proot* melčane je začel pozdravljati vnaprej, spočetka kot po pomoti, potem pa dosledno in brez zmedenosti. Pomladi 1043 pa je nekega večera dejal iol-sketnu nadzorniku, ko so mu oči postale že vlažne od žganja: "Da ti po pravici povem, nadzornik, dolgčas mi je po loli. Pomisli, že več kakor dve leti nisem učitelj. Vse mogoče dolžnosti so mi naložile sedanje razmere, toda priznati moram, da Sem bil najzadovoljnejli pred vojno kot vzgojitelj. Imal razred ubogljivih otrok . . . Kh, to je vse kaj drugega, kot pa voziti se v Beograd, prosjačiti za sol, za sukanec, za premog in se truditi za ljudstvo, žeti pa samo kritiko in nehvaležnost." "Toda, če bi bil učitelj, bi trebuh ne bil tako napeti" ga je pičil nekdo. Zika je presliial opazko. "Lahko se vrnol," se je nasmehnil nadzornik "Tvoje mesto je I« vedno prazno."" (Dalje prihodnjič.) TOREK, L JUNUA 1948 Albanska zgodba Matej bor Tiste ča»e je bilo v Albaniji — namreč med partizani — v m« v redu, samo nekaj je bilo narobe Ljudje so kc spet začeli ozirati v nebo. Ozirali pa m* iiimj v nebo. ker bi čakali Alaha ali Jehovo. temveč zalo, ker no mkall angle Iko orožje. Angleškega orožja sicer ni bilo, pav pa je pri*el general. In z njim je prilio sprem stvo. Ko Je stopil gene i hI med Albance. Je dejal: "Uredili bomo letališče. In ko bo letalllče urejeno, bo prilio orožje All right?" "All right!" 'Toda letalllče bomo uredili po nalih načrtih? All right1*" Tedaj je nekje ek»|»loduaI.i granata. General je dal znamenje »m tilmo in oprexno pogledal naokoli "German?" •'German'" so mirno pojasnili Albanci. "Blitu*H • Blizu* Pri na» je vse hltru Samo vate orožje je daleč'" *r je nasmehnil Albanec, ki je bil odrejen za komandanta letalitU "In kdo bo tčitil nato misijo"" "Ml jo bomo Ičitili'" "But your arms? Saj to ni ni* kMkino orožje'M (íenei al je skeptič no ogledoval putke partizanov, ki to bili določeni za njegovo /atčito. "Dali vam bomo v ratčito svoje najboljte mitraljeze," je rekel komandant Takt» se je torej misija t gene ralom na čelu naatanila v Albaniji in /m-ela r velikim |N*npom pripravljati načrte /a kuHne Albanci so se nasmihali: Vse kaže. da mislijo to pot resno. Od vseh vetrov so priftli kmetje z vo/ovi, krampi in lopatami, da bodo pomagali graditi letalllče. Kudovedno so si ogledovali Angleže, ki ho z važnimi in zaposlenimi obrazi hodili naokoli, merili, računali in ne posvetovali. Toda navzlic tej veliki vnemi načrti niso hoteli biti gotovi. Nu/adnjc se je komandant le-lalitča < hI loč 11 in stopil h generala "Kako je z načrti?" "Načrti so gotAvi. Samo mate« ilal.i m. Cementa nam dajte!" "Tudi brez cementa si bomo kako pomagali," je menil komandant. Tla je treba betonu ali, sicer ne morem dovoliti, da bi se na tako letalllče »pustil en *am britanski letalec." "V'tem primeru je najbolje, U |>oberete šilu in ko|xta m odi* piranju delajo velik hrup." "Adjutant se je nasmehnil." "Sicer pa —- čemu vam je to liko do tega, da ugotovite, kako je ta divjak odlel od vas?" "Hm." ne je zvito namuznil general. "Če je vrata zaloputnil, moramo graditi letJlilče brez cementa. Hoditi odtod v tem trenutku, bi pomenilo zapulčati postojanko na zelo občutljivem mestu Balkana." Drugi dan ao začeli graditi letalllče in ker so zdaj imeli iniciativo v rokah Albanci, je bilo delo končano v Itirlnajstih dneh. General pa se je v tem času zanimal v glavnem za dvoje stvAri: za nemike položaje in al-banaka jajca Verjetno da se je zanimal ¿e za kaj drugega, vendar glede albanskih jajc je pokata! res izredno vnemo: orga» niziral si Je pravo vohunsko mrežo, da je izsledil sleherno kokoi daleč naokoli. Nobena kokot ni bMa vama pred njego- neti nazaj na Anglelko, kajti ce- vo privatno "Inteligence «erv» menta ni m gk ne bo'" je dejal uV'. Jajcp je plačeval samo v k «nandant letalilča. ae poklonil «ni valuti, zlati, jedel pa jih na ,n "dael devet načinov. Nekateri ljudje Gettrial je gledal v vrata le , v takih pustih dneh igrajo "Člo-Unlgo zatem, ko je komandant vek ne je*! m»," drugi berejo de* I -I in nečesa nikakor m mogel. tektivikc romane, tretji ratuje-toviti Zato je i*»klical svo-'jo In oestavljajo rebuiie, eni Itu* ikI « adjutanta in ga vpratal: Ali )r Albanec vtata zaloput Adjutant je pokimal Zaloputnil, seveda'" A , «al<»poti "Po i mí ,vrati Gene i časa ru vrati mi "Nem lo. Ta dlrojo avetnike v koledarjih, general p« bi )e kraital čas s tem. da Je jedel albanaka jajca, ocvrta ln kuhana na devet načinov V tem ni ntč neobičajnega in čem sklepate, da jih je monim. da te opombe o jajcih nihče ne bo uvrstil v kategorijo: Mojbog, po tem. da[ antlbrltanaka propaganda. Ko Je bilo letalllče pripravljeno, je geneial poklical k sebi komandanta *n mu, med tem ko je jedel Jajca na način, ki je bil v njegoveti aeznamu registriran pod It. 6a slovesno ujavil; >mla «il> |»«iboje'" N e ia/miiljal nekaj o.« picafti stopil proti nh skibno ogledoval : se N am je urno /de* t« >o fiaba. Pil za- "Britanska letala bodo torej, čeprav pod smrtno nevarnostjo, dovsžala orožje, da vam pokaži mo, kako iskrene simpatije gojimo mi Angleži do vas Albancev." Toda letal, ki naj bi bila živa priča angleOkih simpatij za nesrečno albansko ljudstvo, ni bilo od nikoder. Albanci so se spet ozirali v nebo, da so jim ikripali vratovi, ali naj so le tako napenjali oči in ulesa, britanskih letal, ki bi jim prinesla orožje, ni in ni bilo. Komandant letalilča se je spet pojavil v generalovi pisarni. "Naia vojska jurila golih rok na nemike tanke. Vam pa rjavi orožje po magacinih." Komandant je bil zastaven, visok, lep fant, general pa maj« hen, čokat in zavaljen, zato mu ni bilo prijetno, kadar je govoril z njim stoje. "Izvolite sesti!" "Hvala! Albanci smo vajeni govoriti stoje." Kadar Je hotel biti general posebno prijazen, je začel s komandantom kramljati v svoji čudni italijaničini. Tudi ta trenutek se mu je zdelo, da Je najbolje tako. "La cousa ei moultou com pleicatou," je rekel. "Stvar je težka, kot si jo vi predstavljate, sigourei comandatei. Ni dneva, da ne bi urgiral. Odgovor pa je samo eden: Počakati! Transportna letala, vsa transportna letala so trenutno okupirana na italijanski fronti." Ko je komandant letalilča odlel, je general spet poklical svojega adjutanta: "Ali se vam ne zdi, da je rahlo zaloputnil vrata?" "Ne, danes jih ni zaloputnil, sir," se je nasmehnil adjutant. "Verjetno, da ste ga prepričali." "Prepričali? Vseeno. Imam ukaz: zavirati poiiljanje orožja,| kolikor časa se da. Izvolite." Ko sta pokadila vsak svojo cigareto, je general zaskrbljeno vpraial; "Ali je patrulja dobila jajca?" Adjutant je odkimal. "Ni jih dobila? Zakaj pa ne?!" Že dolgo ni bil general tako hud. "Pravijo, da Anglež ne dobi več jajc, dokleV ne polije orožja." Za generala so prilli dnevi težke preiskulnje: Na eni strani ukaz, da se orožje ne polilja, na drugi pa albanski ultimat glede dobave jajc. Sredi noči se je prebudil: sanjalo se mu je, da je prilio pred njegovo pisarno devet petelinov, ki so mu saluti-rali in Izjavili: "Poiljite orožje, pa dobite devet nalih žena. Vsaka nese dnevno po devet jajc." — Tako se je razjezil zaradi teh idiotskih a vendar pomembnih sanj, da vso noč ni mogel več zaspati. Zjutraj se je zatrdno odločil, da polije svoji bazi naslednji telegram "Položaj za misijo nevzdržen. Delo onemogočeno. Takoj poslati prvo po tiljko orožja. Seveda slabega." Toda ko se je dodobra oprhal v mrali albanski vodi, se je v nJem iznenada oglasila njegova britanska vest in junaiko je sklenil, da le počaka Poklical je vojaka in mu naročil: "Stopi naokoli. Prinesi devet jajc, pa naj Stanejo kolikor hočejo. Brez jajc ne ne vračaj, če ne, pojdeva na italijansko fronto!" "Tam baje ni take sile. Foot-bal pa rad igram!" se je odrezal sluga in salutiral. "A jajca prinesem vseeno." Toda vojaka dolgo ni bilo od nikoder. Ko se je vrnil, je bil okajen Komaj je stal na nogah, ko je raportiral: "Albanci pravijo, da jih lahko plačate jajca samo v eni valuti. Za vsako jajce devet bomb " General, ki ga je njegovo spremstvo imelo rado, saj nika kor ni bil neprijeten dedec, se je po tem poslednjem poročilu svojih "vohunov* za čuda spremenil. Postal te prava liba božja za vsakega, ki se mu je približal Adjutant. s katerim sta se nekoč odlično razumela, je trpel seveda najhuje, zato se je v uri skrajnega obupa odločil za veleizda-jalsko dejanje. Stopil je h ge neralu po prstih in mu lepnil: "Sir. »ir . . General ga je divje preblianil z očmi: "Ali se oficir tako Javi svojemu generalu!?" ' / Adjutant se je vojalko vzravnal in pt ipomnll: "Sir. ko »««n bil zadnjič pri vas. «te rekli, naj se javljam s vojaškim hi upom . . ,** Kako je Ibro prekanil Italijane ' Bilo je 11. aprila 194A, ob drugi obletnici prihoda italijanskih okupacijskih čet, ob drugi obletnici, ko so po "težkih in krvavih borbah" falistlčne divizije zavzele "trdnjavo Vič", prebrodile "reko Gradaičico" ter končno "po hudih pouličnih bojih" zasedle mesto Ljubljano. Da, Ljubljana se je pripravljala na to žalostno obletnico in falisti ter laika soldateska niso vedeli, kaj vse bi navlekli skupaj za ta Žalostni praznik. Nai iportni letalec Ibro, ki je znan po svoji hudomuinosti in drznosti, je sklenil, da bo on nekaj prispeval, kar bo okupatorjevo slavje poživilo. Ibro je že nekaj mesecev pohajkoval mimo ljubljanskih cerkva. Pripravljal se je na italijanski praznik in zato izbisal cerkveni stolp, na katerega bi se ob določenem dnevu lahko neopaženo povzpel in razobesil slovensko zastavo s peterokrako zvezdo. Izbira ni bila preveč težka. Kaj kmalu je ugotovil, da je za tak podvig najprimer-nejii stolp frančiikanske cerkve, ki stoji v srediiču mesta in je "plezalna tura" nanj precej težavna reč. Bojni načrt je bil gotov in 10. aprila ob pol 9. uri zvečer je naš Ibro oborožen z zastavo, žico in rdečo kredo utpnil v medli svetlobi frančiikanske cerkve. Neopaženo je sedel tned stare vernice v zadnjih klopeh in čakal ugodnega trenutka, ko bo lahko skrivaj smuknil v zvonik in odtod dalje proti svojemu visokemu cilju. Ko je opravil to svojo dolžnost, mi je zaupal, da je edino v trenutkih pričakovanja, kdaj mu bo uspelo vtihotapiti se v stolp, za hip občutil tesnobo. Ko pa je spretno prelisičil cerkovnika in prav pred njegovimi očmi stopil v zvonik, mu Je odleglo. Iz cerkve so odile zadnje vernice, bližala se je policijska ura in cerkovnik je skrbno, kakor Republikanski kongresnlk Kari E. Mundt is Južne Dakote, eden glavnih avtorjev Infamne-ga zakonskega osnutka sa oeed-lanje dežele a faiismom pod krinko boja proti komunizmu. je disciplina vselej, zaklenil vrata. Vse je bilo kakor treba. Ibro je imel pred seboj mir, tiiino in vso dolgo noč in tako je svoj načrt odlično izpeljal. V zvoniku je sestavil kopje in zastavo, odložil suknjič in čevlje ter začel svojo "plezalno turo". Ko se je povzpel na zvon, je prižgal vžigalico, da bi se razgledal po zvoniku, v katerem je bll pač prvič, tujec v neznanem okolju. Ne nadoma je zvon udaril. Za hip mu je v žilah zastala kri. Ali je po nerodnosti sprožil kak vzvod, ki bi ga naslednji trenutek utegnil izdati? Kmalu se je pomiril, zvon je udaril le osemkrat. Ura je bila torej devet! Po mestnih ulicah se je razlezla nočna tišina in globoko pod našim junakom je Ljubljana tonila v spanje. I Že je gibčno zlezel skozi odprtino k linam. Proseče je pogledoval v mesec, ki je plul po malce oblačnem nebu in se, kakor I bi razumel Ibrovo tiho željo, skril za oblak. Naprej! Po strelovodu je zdaj urno splezal do vrha, kamor je z žico pritrdil zastavo, slovensko zastavo s pete-I rokrako zvezdo na sredi, ki je v vojaški rahlem vetru ponosno in prvič nad zasužnjeno Ljubljano zapla- kov ubral po Preiernovi ulici. "Pa drugič ..." si je mislil Ibro in se vrnil skozi lino v zvonik. Brez težave se je splažll nazaj v cerkev. Zdaj je bil do konca policijske ure cerkveni ujetnik, ker se mu ni posrečilo, da bi si za ta podvig priskrbel ključe cerkvenih vrat. Tema v cerkvi je bila gosta, tišina pa tako tesnobna, da mu je pregnala spanec, ko je utrujen sedel v spo-vednico. ' Premiiljeval je svoj "greh" vse do pete ure, ko je cerkovnik cerkev odklenil in so spet prihitele stare vernice, med katerimi je Ibru uspelo, da se je neopaženo izmuznil iz cerkve in odhitel domov. "Nocoj ob 9.15 je na frančiškanskem stolpu sredi Ljubljane zaplapolala slovenska zastavti s peterokrako'zvezdo. Akcija je v celoti uspela", tako je napisal v poročilu svojemu bataljonskemu komandirju Vidu, sam pa je vse do 11. dopoldne z občutkom največje sreče in zadovoljstva zrl skozi okno bližnje hiše, kako je mimo naše zastave defilirala italijanska vojska in kako so se zbegani Lahi na vso moč trudili, da bi zastavo spravili z zvonika. Vsa Ljubljana je na tihem tri-umfirala z našim vrlim Ibrom, vsi so muzali in ugibali, odkod zastava in se smejali onemoglim Lahom, ki so s streljanjem in gasilskimi lestvami proti poldnevu vendarle uspeli zastavo sneti in *jo potem "zmagoslavno" uničili. Tako je športni letalec Ibro "poskrbel" za fašistični "praznik". —J. C — "Ali hrup?" V pisarni je nastala grobna' polala s cerkvenega zvonika! tišina, dokler ni končno zinil i general: "Kaj imate torej?" "Dobil sem poročilo," se je zlagal adjutant, da nam grozi nevarnost, če ne pride orožje takoj." i "Nevarnost?" Za hip je general čisto pozabil na svojo osnovno strast. "Albanska komanda namerava inscenirati sovražni n^pad na letališče in nas vse skupaj poslati k vragu!" Čez štiri dni je že priletelo prvo letalo z angleškim orožjem. Ko je komandant letalilča pregledal orožje, je ugotovil da so Angleži poslali star avstro-ogrski mitraljez z napačnimi naboji, zarjavelo hsvbico brez merilnih naprav in brez granat, razen tega pa nekaj starih fran» coskih pušk s pokvarjeno muni-cijo. Stopil je h generalu in mu z najprijaznejlim .smehljajem, ki ga je zmoglo njegovo balkansko srce, dejal: "Poslali ste nam odlično o-rožje." "Vam ugaja?" "Zelo!" je rekel komandant letalilča. "Ker želimo, da bi bila vaša osebna varnost in varnost vale misije čim večja, smo sklenili, da opremimo salčitno četo, ki vam je dodeljena, orožjem, ki ste 'nam ga poslali vi." • General je ves zadrdel in vstal. "Zanesemo se tudi na vale mitraljere. Zakaj bi jih zamenjavali?" "Potreba je!" je smehliaje zaključil komandant. "Zlasti sedaj, ko smo dobili zanesljive po datke. da se bliža velika nem* tka ofenziva naravnost naiemu letališču " Salutiral te in odlel. Cez teden dni |e bila generalova misiia na Balkanu končana Nemci so ga ujeli. Ko so ogledovali zapljenjeni topič. stari avstroogrski mitraljez in puške so detail: ••Odkod pa Albancem ta ropotija* Da jim jo nist« poslali vi. Angleži" (Po pripovedovanju albanskega pdlkovmka) '/a MILE LAKE FRONT 3 cabins equipped. *Year around dwelling. Good lake, fine fishing, hunting, sand beach. Good sites for many more cabins. Electricity, easy to make all modern. Ovei* 100 acre with 30 acre cultivated field. Year around highway. One of Northwest best resort si(es. $8,750. Terms. S. J. Auringer, Grantsburg, Wia. RAD BI DOBIL GOSPODINJO žensko v starosti 40 do 50 let. Ako katero veseli živeti na deželi, blizu mestq z vnemi mestnimi ugodnostmi, voda v htfi, elektrika, telefon itd., tedaj naj piie za nadaljna pojasnila na naslov: LEPA PRILOŽNOST, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23. Illinois. Po isti poti se je Ibro spustil nazaj do lin, vzel iz žepa rdečo | kredo, s katero je menil zvonik popisati s parolami Osvobodilne, fronte. Pri tem je ravnal malce1 nerodno'in mu je kreda zdrkni-1 la z«rok in padla v bližini kves-| turina, ki je na Marijinem trgu vršil svojo nočno službo. Ibro se je žalostno sklonil za kredo,1 toda prepozno, že se je razletela na tisoč koscev pred prestraše-| nim Lahom, ki jo je hitrih kora-| "PROLETAREC" —Soclalistično-dalavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in anglelkem jeziku. Stan« $3 sa celo. 11.75 sa pol. SI sa ¿«trt me. NAROČITE SI GA1 Naslov: PROLETAREC CHICAOO 23. ILL. 2301 South Lawndal« Avenue "PROSVETÀ" 2117 8. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111____________________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem... .19. V «lučaju, da Je od strani upravalllva kakšna* pometa« nas takoj obveatlte. da ae lata popravil Z bratskim pozdravolh ZA UPRAVO "PROSVETE" ' CENE LISTU 80t Za Zdrul. drám ta Kanado M JO Za Chicago la okeUeo )• 1 tednik 2 tednika In 3 tednik« In 4 ledni k« I IN 440 in---------- 3.20 4 tednike n________4.70 In--------------- 2.00 I tednikov la________ 040 Za Evropo je______ Iipolnlte spodnji kupon, prllottto potrebno vsoto denarja aH Order v plinu In si naročile Prosveto. liai, kt Je le on« «tone 1> druttne. ki to dovolijo la kt Bve non la Istem naslovu Moner i mtnin« Prišteti ae «n ali «tanujejo na V nobenem «lučaju no več km I Po)««alloi—- Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti preneha biti član SNPJ, ali če m preseli proč od družine in bo sahteval sam «voj list tednik, bode moral tisti član la dotične družine, ki je toko «kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj n«xn«niti upravmttvu llata, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvei«. Ako to«a ne store, tedaj mora upravniltvo snifati datum sa to v»oto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PftOtVETA. SNPJ. 2437 «. Lavndato Ave. Chtoa** 23. PrUoieno pošiljam naročnine sa I) ČL Naatov Ustavile tednik In «a «ledočih članov Kadar «e preli I He. v** le) Me «v») «tari