frhaja, izviemli pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Fraačifta &si5kegz $t. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne rankicaaa pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajat*1! odgovorni urednik Anton Gerbec, — Lastnik tiskarna Edinost. Tis* tiskarne Edinost. Narolni; * znaša za L 7.-, 3 mesece L 19.50, po! ieta L 32 — in celo leto ^ Za inozemstvo Mesečno 4 lire več. — Telefoi^uredniihra > npnve št. ::-i>7 V trshI, v sredo 4. aprila m3, m Posamezna številka 2U cent. LetniK ALVIM NOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poSiljsjo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje.Telefon uredništva in upravo ) 1-57. t" j*/ Orodno nasilje noi K našemu včerajšnjemu porcčilu o prepovedi slovenskega petja pri maši in pri popoldanski službi božji v cerkvi sv. Antona Novega dodajemo še nekatere podrobnosti, ki smo jih doznali in ki kažejo v vsej nagoti divjost razmer, kakršne so se razvite v naši nesrečni pokrajini po krivdi vlade. Že na veliko sredo je javil cPopolo di Triestc>:, da se pripravljajo Slovenci, da bodo na veliko nedeljo peli pri maši slovensko in je na to opozoril prefekturo ter zažugal, da se bo v slučaju, če ta nič ne ukrene proti tej provokaciji, že ukrenilo potrebno proti slovenskemu petju. Vsled tega je kvestura pozvala v soboto č. g, dr. Vattovza, sve t oan tonskega župnika, da ukine na veliko nedeljo slovensko petje. Zažugali so mu, da ga naznanijo sodišču, če ne stori, kar zahtevajo, ker oni da ne morejo garantirati za red. Bilo je treba ubogati in škofijski ordinariat je ukazal, naj se ne poje. V nedeljo zjutraj je bila cerkev polna pobožnih vernikov. Kako so gledali, ko ni bilo slišati nežnih slovenskih velikonočnih pesmi! Seveda so takoj uganili, kaj je temu vzrok. Potrjeni pa so 'bili v svojih mislih, ko so ugledali kakih 15 fašistov blizu velikega oltarja. Kaka čustva so obvladovala naše ljudstvo, ki je bilo vajeno praznovati veliko noč, praznik, ko je Kristus premagal greh in oznanil evangelij miru in bratstva med vsemi narodi, v veselem razpoloženju, si lahko vsak sam predstavlja. To ni bila velika noč, to je bil veliki petek! Nekateri so imeli oči polne solz, drugi so stiskali pesti. — Za popoldansko službo božjo je škofijski ordinariat zaukazal, da naj se molijo tiho litanije in naj se da blagoslov. Sveče so bile že prižgane, cerkev polna ljudstva, ki je čakalo na blagoslov. Kar se prikaže komisar in zabrani tudi to tako reducirano službo božjo in zažuga, da bo spodil duhovnika izpred oltarja, če bi hotel imeti službo božjo. Po cerkvi so bili razpostavljeni karabinirji. Sili se je bilo treba udati in ljudje so se užaljeni razšli. Cerkvena oblast je v tem slučaju storila svojo dolžncct. Protestirala je proti vmešavanju političnih oblasti v notranje cerkvene zadeve. Slovencev je v župniji sv. Antona Novega, ki sega globoko v okolico (Kolonja, Škorklja, sv. Alojzij in Kja-din, kjer bivajo slovenske družine že stoletja) še vedno na tisoče; odkar stoji cerkev sv. Antona Novega, se je v njej vedno pridigalo in pelo v slovenskem jeziku. v cerkvi še-danes obiskujejo Slovenci ta cerkev v obilnem številu in imajo torej po vseh božjih, naravnih in pridobljenih zakonih pravico do službe božje v svojem jeziku. Zato ni italijanstvo Trsta nikdar nič trpelo, zaradi tega ni bila odrešitev Trsta po Italiji prav nič otežkočena, zato je ta divja mržnja nekaterih krogov proti Slovencem samo izraz neumljive bornira-nosti, ki ni tistim krogom prav nič v čast in se je le čuditi, da se med Italijani ne najde človek, ki bi povzdignil glas proti takemu počenjanju, ki tako sramoti in pot-nižuje italijanski narod in njegovo kulturo. Glavna krivda pri vsem tem pa zadene seveda vlado, oziroma njene organe- Pristranost vladnih organov je takoi oči vidna, da jo lahko potipa vsak gorski pastir. Vlada z vsem svojim aparatom ne more garantirati za red in mir! Saj ni tržaško ljudstvo kot tako proti slovenskim pridigam in slovenskemu petju. To ljudstvo ima danes druge skrbi! Peščica ljudi je, ki strahuje in ki jo vladni organi prav dobro poznajo! Če bi vlada le hotela, zadostovala bi samo ena odločna beseda, pa bi bu mir! Toda pri tukajšnjih vladinih organih manjka te volje. In zato krivimo te organe kot največje krivce natl vsemi krivicami in zločini, ki se izvršujejo proti našemu ljudstvu! Na tak žalosten način je moralo praznovati naše tržaško ljudstvo! letošnjo veliko noč. Brezvestno in nesramno oskrunili ta največji praznik vsega vprašanja Avstrije. Zimmermann je bil pri. Angleška delavska stranka za izpraznitev Masaryku na obedu. nArske kotline in proti francoski politiki Pred novo črmcijo srednje Evrope — L LONDON, 3. Neodvisna delavska stran-v«fam £rstriae'v malo entento? ka na sv0)1 drug* sell letnega zasedanja . (enoglasno odobrila protest proti zasedbi se izrekla za takojšnjo _ T * ^u*;*«; lrrnd« nri enoglasno odobrila protest proti zasedbi PRAGA, 2. ruhrske kotline ter se izrekla za takojšnje pisujejo bliznjemu^obreku dr. | odstranitev vseh zasedbenih čet v Nemčiji nam krščanstva, oskrunili so nam hram božji, v katerega se je naše ljudstvo zatekalo v stiskah in težavah, v katerem se je zbiralo k pobožni molitvi v žalosti in veselju. Cesar še mu ni upal zabraniti nikdar prejšnji tevtonski režim, se je dio-godilo na tako nezaslišan način pod vlado nove Italije, ki je zapisala na svojo zastavo, da hoče biti v shižbi Boga in do- movine Kakor smo rekli, to ni bila velika noč, temveč veliki petek. Veliki petek razgrinja tesnobno svojo mrtvaško senco nad našim teptanim iil zaničevanim ljudstvom. Ne protestiramo! S srcem, polnim bolesti molimo tudi mi v svojih groznih mukah: « Gospod, ako je mogoče naj gre mimo nas ta kelih trpljenja!« Ako ni mogoče, ga bomo izpraznili, šli bgmo tudi na Kalvarija, a naše^ ljubezni do svojega jezika nam ne bo mogla zlomiti nobena sila teme in sovraštva! Italija Kancelar Seipel odpotoval na Dunaj — Obisk don Sturza pri Seipelu RIM, 3. Avstrijski kancelar mons. Seipel je odpotoval snoči na Dunaj. Kakor javlja agencija Štefani, je avstrijski kancelar sporazumno z g. Mussolinijem stopil v Rimu v stik z merodajnimi krogi, s katerimi je proučeval razna sporna vprašanja med Italijo in Avstrijo- Ob priliki podpisa trgovske pogodbe, ki se pričakuje za te dni, se bodo rešila tudi druga sporna vprašanja. Veliko pozornost je vzbudil obisk tajnika ljudske stranke don Sturza. pri avstrijskem kancelar ju. Don Sturzo je prišel h kancelaarju v spremstvu princa Rufa della Scaletta, zastopnika strankinega vodstva. «Ccrriere d'Italia» pravi, da je trajal pogovor nad eno uro in da se je govorilo o popolarski internacionali, o odno-šajih med italijansko ljudsko stranko in sorodnimi strankami drugih v zelo različen, včasih skrajno, skrajno občinski volitve v občinah, ki štejejo manj kot 20.000 prebivalcev ter imenovati za take občine župana (podesta). Vest ni bila uradna, a dosedaj tudi ni bila uradno zanikana. Će si predočujemo ostro tendenco sedanje vladen da povsod, na vseh poljih in brez obzirov štedi, in če pomislimo, da stanejo vsake ob-« činske volitve nekoliko tisočakov, kar je za male občine vsekakor občutno breme, je verjetno, da ta vest ni brez podlage. Listi it stare kraljevine smatrajo ta ukrep vlade že kot dejstvo in pri-hajajo že s kritikami, zakaj vlada razpisuje v malih občinah še sedaj volitve in tako povzroča tem občinam stroške* kratkem uvesti imenovanji rečeno, čisto zaseb«, preuranjeno, če bi s4 Drulhrtnt vtiti Podružnic« «Šofekega drcštra« pri Sv. Ivama priredi 8. t. m. «Pir ho v dan za gojence otroškega vrtca. Otroci bodo nastopali s pesmicami, deklamacijami, prizori in igrico. Po končanem sporedu bodo otroci obdarovani s pirhi. Začetek točno ob 4. uri pop. Veselica ee bo vriila v svetoivanskem Nar. domu. — Odbor. Zveza draštev v J. K. ima danes ob 20. redno odborovo sejo. — Predsednik. Iz triaSkega iiviienla Smrtna nesreča na parniku «Aaaa» ▼ presti luk« Duca d'Aoata. Včeraj popoldne se je zgodila v prosti luki Duca d'Aesta druga nesreča, ki je to pot zahtevala eno človeško življenje. V omenjeni luki je namreč pred hangarjem št. 53 zasidran parnik «Anna», s katerega razkladajo že par dni magnesitovo rudo. Pri tem delu je zaposlenih več delavcev, med katerimi se je včeraj popoldne nahajal tudi 40-letni Fran Bussan, stanujoč v ulici Molino a vapore Št. 5. Mož se je nahal v notranjosti parnika ter skupno z drugimi težaki nakladal težke vreče rude v žično mrežo, v kateri se je potem prenašalo to iz parrika na pomol. Naenkrat se je jeklena vrv dvigala utrgala in z vrečami napolnjena mreža je padla nazaj v parnik. V istem hipu se jc spoda j nahajal Fran Bussan, na kater3ga je padlo nekaj vreč. Nesrečnež se ________ ________________ _________je zgrudil in obležal nezavesten. Delavci so o čehoslovaško-jugoslovenski ozmozi, mu priskočili na pomoč in z bližnjega hangarja pisanem od jugoslovenskega poslanika v Pragi je bila telefonično poklicana rešilna postaja. Branka Lazare vica, sledi izčrpna zgodovinska Kmalu nato je prihitel na kraj nesreče zdrav-razprava belgrajskega univerzitetnega prole- nik. Ta je takoj uvidel, da je vsaka^človeska sorja dr. Stanoja Stanojevića o ustvarjanju pomoč zaman, ker ja bil nesrečnež ze mrtev, države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. L Imel je namreč popolnoma zdrobljeno lobanjo Auerhahn je napisal razpravo o Cehoslovakih ter tudi težke notranje poškodbe lruplo so v Jugoslaviji, Hermann Wendel in Jan Heiben pustili na licu mesta, da si ga ogleda komisija. pa sta napisala vsak po eno razpravo o Masa- Pijanost, ki pelje v fifin smeha. Ker že cela tri le*a nismo imeli tukaj ryku in Jugoslovemh. Hermann Wendel pravi bil pokhcan zdravnik rešilne postaje v ulico i ^ veselice z rečic igro. pričakujemo ta v začetku svoje razprave: «Ce vzbuja ime S. Mrchele kjer ,e nek, moz nujno potreboval ^^^ vipavske doline in Masarykovo povsod po slovanskem jugu is- pomoči. Zdravnik je nemudoma pnhitel na; ednjega Krasa. Pred igro, ki se začne kreno spoštovanje m najprisrcne;so hvaleč , hce mesta; tam je našel ^ uh^ lezecega ^ p0p,0ftine v dvorani |0Sp0da Fortu- nata Marc, št. 90, bo primeren govor. Po igri prosta zabava, pri kateri se bodo oglasili razni društveni zbori. Torej na veselo svidenje! — Odbor. jđaross bavili kritično ž njo. Če bi se pa imela uresničiti, bi postala posebno dalekosežna ravno, za julijske pokrajine, ker bi zadela kratkomalo vse naše občine. Seveda naše občine nimajo nič proti temu, če se jim omogoči prištediti kak tisočak. Nevarnost je le, da *ak eventuelni previdni korak vlade bi rodil V naših pokrajinah vendar zlo, s tem, da se ne bo gledalo pri imenovanju oziroma predlaganju županov na neobhodno potrebne gospodarske in upravne sposobnosti, ampak le na gotove politične kakovosti, brez ozira na vprašanje, je-Ii možr predlagan za župana, sposoben voditi občinsko gospodarstvo in nadaljevati modro misel vlade: štedenje povsod m brez obzirov. Dobro bo torej, da se možje že sedaj bavijo z gori omenjeno vestjo, da že sedaj najdejo način, kako bi se, če bi se imela vest uresničiti, izvedlo namen vlade ter prištedilo stroške, vendar pa pripomoglo do tega, da ljudska volja pride do svojega izraza, občisko gospodarstvo pa do pravega, dobrega gospodarja. Čchosiovaško-jugoslovensko kulturno sodelovanje. - Dem jugoslavenskih dijakov v Pragi. Praška Prager Presse» je izdala na veliko noč posebno izdajo z ilustrirano prilogo, posvečeno Jugoslaviji. Vsebina te izredne izdaje enega najbolj razširjenih listov na Čehoslovaškem je zelo zanimiva, ker je sestavljena od političnih, gospodarskih in literaturnih razprav in prispevkov samih strokovnjakov. Uvodnemu članku trenutka, tako smo te tudi mi, kar i cpravifisn, so ukazali, da se mora prete-nas jc ostalo, lotili dela, ae-ie da _«Ladjo* peni zglasfif v sedežu riemanjskega fašja. _________—1- J. Iiula trrrnn r\n- XT_ ± _______* i • ___i i«i_ v _______• zadnjega samo obvarujemo, ampak da tudi srečno pripeljemo v pristan. Težko nam je sicer, kajti imeli smo vedno le nasprotne vetrove, vrhu vsega pa nam je bilo v novembru 1920. odvzeto, kar smo imeli najdragocenejša: društvena zastava — jadro naše «Ladje»! Kolikim bo ie v spominu lepi praznik ob 10-letnici našega društva, ko smo prvič razvili naš prapori 1» ta prapor, to jadro, je naš tedanji krmilar g. Pecikar —- Kakor mornar, ki skuša rešiti, ko vidi, da m druge pomoči, vsaj kar se rešiti da, srečno rešil med pokanjem granat. Njemu gre tudi zasluga, da niso bile uničene še druge društvene premičnine. To zastavo so nam bile sedanje oblasti, kot zgoraj omenjeno, zaplenile — in to zastavo, za katero so se nekateri že veselili, da jo ne bomo več videli — to zastavo so nam ravno iste oblasti zopet vrnile s pripombo, da jo lahko po svoji volji razvijemo. Bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala našemu političnemu vodstvu v Trstu, katero se je za našo pravico neutrudljivo zavzemalo ter nam pripomoglo, da smo zopet prišli do naše ljubljene zastave. Končno naj izrečemo toplo zahvalo tudi g. posl. Ščeku, ki se je ravno tako vztrajno in neutrudljivo potegoval za nas v tej naši upravičeni borbi za pravico do naše društvene lastnine. Nato so razgrajali nekoliko1 časa po vasi, tako da se je vse prebivalstvo prestrašeno poskrilo. Vse gostilne so bile takoj zaprte in vas je bila kot izumrla. Končno so se fašisti zopet odpeljali v Dolino. Njihov avtomobil je vodil neki šofer iz Bo-ljunca. Ko je nastal zopet mir, je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal ranjenemu Zuljanu prvo pomoč in ga dal prepeljati v tržaško bolnišnico. Vsled prevelike zgube krvi je njegovo stanje skrajno nevarno. Ivan Kuret pa je pobegnil nc ve se kam iz strahu pred novimi nasilji. Tako smo praznovali pri nas letos praznik Kristusovega vstajenja v znamenju strahu in nedolžno) prelite krvi. Taki so žalostni sadovi fašistovske kulture med našo zapeljano mladino! PRODAM zelo ugodno, lepo vilo v Mengšu pri Domžalah, s petimi sobami, kuhinjo? shrambo, kletjo, električno razsvetljavo in približno 2000 m9 zemljišča. Vila je popoln noma novo zidana in suha ter takoj prosta. Vsa pojasnila kakor tudi fotografije da A, Gabrijelčič. Ljubliana, Anton Kresova ulica 3. 46S EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v ulici Gepa 10, od 4. aprila dalje v Gorici, via Boschetto št. 6, I. 446 POZGRI Krone, korale, zlato, platin in zobov-po najvišjih cenah plačuje edini grosisl ellelj Vita, via Madonnina 10, I. 32 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici. 78 li\ Vesti « Goriškega «Plaaina pri Vip«vi»r («Šaloigra»). V nedeljo dne 15. aprila t. T. uprizori tukajšnje prosvetno društvo «Planina» tridejansko šaloigro * Kdo je mrtev?- Ta igra se še ni igrala nikjer ter bo torej doživela na Planini svojo premie-ro. Nastopilo bo 18 igralcev in igralk. Scene-rija in prizori bodo vzbujali veliko začudenja *____- I__V__3» _ 1 _f % _ IOM rt «mal! nest, ne veljata ti čustvi v prvi vrsti glavarju moža, ki je vsled pijanosti popolnoma izgubil zavezniške države, temveč velikemu oploje- i zavest. Skušal ga je na vse načine obuditi k valcu jugoslovenskega duševnega razvoja in življenju, toda ni se mu posrečilo. Dal je pre-neustrašnemu borcu za jugoslovensko svobo- peljati nesrečnega pijanca v bolnišnico. Tam je 'do.» O intelektualni kulturi Jugoslavije piše ta včeraj zjutraj umri, ne da bi prišel k za-prof. dr. Vladimir Dvornikovič, o kulturnih vesti. Pri njem niso našli nobenih listin, da bi star 50 let, stanujoč v Carboli zgornji št. 125, njimi so se naKajais tuđi Josip Žuljan, po ., je bil včeraj zjutraj zaposlen pri razkladanju domače Grgurjev, Ivan Kuret št. 54 in ki je zastopan tudi v ilustrirani vreč v hangarju št. 63 proste luke D. d'Aosta. domači fašist Ferdinand' Kuret. Med Fer- Pri tem delu je mož po nesreči padel z va- dmanefom in Ivanom Kuret, ki sta brat-gona ter se prece, močno poškodoval na prsih. . prišlo do precej resnega prere- Neki tovariš ga je spremil domov; n:egovi do-,, ' ' ,_ t,* mači so, videč, da ponesrečenec toži hude bo-;**nla radl razmer. Ivan Kuret lečme pozvali rešilno postajo. Zdravnik je m* namreč tajati od družine fasista Fer-raoža preiskal ter ugotovil, da ima ta dve dtnanda Kureta neko zapuščino, ki mu še stikih med Čehoslovaki in Jugosloveni pa univerzitetni profesor dr. Jaroslav Vidio. Ustanovitelj in oče moderne slovanske filozofije Vatroslav Jogić je napisal spomine svoje mladosti, ko je deloval skupaj z Daničićem in Račkim. Izčrpne razprave o gospodarskih vprašanjih Jugoslavije so napisali med drugimi dr. Milan Lazarevič, Pavle Ručinski in dr. Rud. Andrejka. Posebna razprava je posvečena je Meštroviču, ki je zastopan tudi v ilustrirani — prilogi. V prevodih so zastopani med drugimi iugcslovenskimi pisatelj Vojnovič, Dučič, Klunić, Ivan Cankar in naš rojak Igo Gruden s svojo ^Sliko z Adrije«. Med drugimi jugoslc-venskimi narodnimi pesmimi je prevedena na nemščino Bitka na Kosoven!. Hermann Wen-del je posvetil posebno razpravo prerano umrlemu pref. Ivanu Skerliču. Praški list prinaša tudi sliko jugoslovenskega dijaškega doma. v Pragi. Slika je pospremljena s kratko razpravo dr. Dragutina Prohaske, ki je obenem upravitelj doma. Pred otvoritvijo tega doma — pravi dr. Prohaska — So jugcslovenski dijaki stanovali izven Prage v zimskih letoviščih, spali so v menzi na mizah, gostovali po cele tedne pri tovariših, študirali po kavarnah in delali žalosten vtisek nesigurnosti pri izpitih. Slišal sem večkrat pritožbe: <-Ko bi le imel primerno scbo!» Vsled stanovanjske draginje je prišlo večkrat med gospodinjami in dijaki do prerekanj, ki gotovo niso pospeševala bratskih čustev za gostitelje. Bil je torej skra'ni čas, da se odpomore. Naučno ministrstvo se je odločilo na proučevanje tega vprašanja, in načelnik oddelka za socialno pomoč dijakom je našel razumevanja pri vodilnih državnikih. Rešil je vprašanje tako, da je bil zgrajen za jugoslovenske dijake nov paviljon cb dijaški koloniji na Letni. Upravljanje tega doma je bilo poverjeno če-hoslovaško-jugoslovenski ligi." Paviljon obstofi še-le dva meseca. V paviljonu «.Jikoslavenska studenteska ,kolej» stanuje 80 dijakov po dva v eni sobi. Sprejemajo se samo dijaki, ki nimajo državnih podpor. Vsak dijak plača po 100 čehoslovaškik kron na mesec za kurjavo, razsvetljavo, posteljno perilo in postrežbo. «ž&nskl svet». Cenjene naročnice, ki žele imeti kroje in risbe iz "Ženskega sveta->, prosimo, naj nam ne pošiljajo denarja po poštni nakaznici, ker zadržuje poštna uprava nakaznice po cel mesec, tako da nam ni mogoče izvršili pravočasno naročila. Denar naj se pošlje v znamkah v pismu, ali pa naj se naroča potom dopisnice, a denar se pošlje naknadno po položnici, ki bo pridejana krojem. Naročnice, ki so poslale naročnino, oz. denar za kroje po nakaznici tekom meseca marca prosimo, da nam oproste zamudo. Dobili smo vse nakaznice za mesec marec z derarjem in naroČili Šele 3. aprila, — Uprava <-Žensk. svetac ga mogli identificirati. Padci je z gngalnice. V mestno bolnišnico Vesti Iz Istre Ricmanje. (Grozno fašistovsko nasilje. Književnost in umetnost Ljubljanski zvon prinaša v svoji marčevi številki iskreno pisano osmrtnico za pokojnim pisateljem drjem Ivanom Tavčarjem. Sledi troje zanimivih člankov: dr. V. Mole je pričel objavljati svoja «Pisma o stari umetnostih, dr.' Ivan Prijatelj nadaljuje svojo znamenito študijo o poeziji «Mlade Poljske» in dr. J. Glonar nam podaja literarno-zgodovinsko zanimiv odlomek iz Aškerčevega življenja v članku -Aškerc v Šmarju*. Marija Kmetova nadaljuje s svojim romanom «V metežu». Med pesmimi bi omenili Janka Samca «Srce-roža». Med književnimi poročili nahajamo nekoliko ocen zadnjih literarnih del. Vsemu 6lov. razumnišlvu Ljubljanski zvon najtopljeje priporočamo. KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, L 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 DAROVI Gosp. Jercog Ludvik iz Hruševja je izročil «Šolskemu društvu?* L 176 za delno razprodane bloke št. 277 in 278. Požrtvovalnima nabiralcema gg, Bizjak Lovrencu in Jercog Ludviku kakor vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! Nekje nad Trstom se je o priliki velikonočnih praznikov nabralo L 28.40 za «Šolsko društvo®; srčna hvala! AlJeo G^^u^^r^t^ Ene-u ^"V^ Deček si je dal obvezati rano na obrazu, katero je zadobil pri padcu z gugalnice. Nesreča psi dela. Težak Anton Benedetti, drugega pretepli da nezavesti). V neki tukajšnji goetilni je prišlo preteklo nedeljo do prepira med nekaterimi dtanačini. Med rebri zlomljeni. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Poskusen samom«'. V svojem stanovanju v ulici Molino a vento št. 16, se je včeraj opoldne hotela zastrupiti 16-letna Valeria Stein. V to svrho je izpila precejšnjo množino oetove kisline. Njeni domači, ki so še pravočasno za- m bila izplačana. Ker bili vsi precej vinjeni, se je prepir kmalu razvnel in se je nadaljeval tudi zunaj na ulici, kjer sta se oba bratranca par krat spopadla. Vsled tega prerekanja čisto družinskega značaja smo imeli drugi dan, t. j. na ve- pazili njeno nezdravo početj«, so nemudoma likonočni pondeljek v naši vasi pravi poklicali na pomoč rešilno postajo. Zdravnik sodni dan. V pondeljek sc> imeli tukajšnji je nesrečni mladenki izpral želodec ter dal fašisti pjes v Ricm«^ pri katerem jim je mestno bolnišnico. Njeno svirala godba od Sv. Ivana. Istočasno je nato prepeljali v Stavlrokl, n™privedH nesrećnico do teća W obupnega koraka, niso znani; kriva nesrečna ljubezen. Nehvaležno poplačana vljudnost. Mizar Josip Simeoni, star 24 let, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vrdela št. 1081, je pred sinočnjim bridko izkusil človeško nehvaležnostv Okoli 20. je namreč stopil iz neke gosiilne, kjer ?? prebil popoldne ter se napotil proti domu. Nedaleč od gostilne je zapazil, kako neki pobalini nagajajo neki dvojici, ki je šla mirno svojo pot. Mizarju je pri tem prizoru vzkipela zlovolj-nost; pokaral je ^mularijo» ter jo pognal v beg. Mislil da je s svojim činom ustregel neznani dvorci, toda hudo se je zmotil. Mož, ki je spremljal žensko, je stopil nenadoma proti njemu, potegnil iz žepa nož ter sunil z njim mizarja v desno roko. Nato st% se oba neznanca urno odstranila. Ko se je zavedel od nemalega presenečenja, je tekel v bližnjo gostilno ter si dal za silo obvezati rano. Nato se je podal v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik rano zašival. Tam službujoči policijski agent je zaslišal ranjenca ier javil dogodek policiji, ki zasleduje ranilca. nico ao lega . ,7---, .. ---. Ji. ' - ba;e je tega: svirali godci iz Kicmanj, med katerimi se Iz tržaška pokrajine Iz Devina, Malo, jako malo se čita v časopisju o Devinu. Skoro bi kdo mislil, da je vojna, ki nam je vse uničila, tudi nas pobrala. Vendar pa ni tako. Društvo * Ladjakateremu je vojna uničila vse njegovo imetje, je bila ob zasedbi prav kakor zapuščeni čolnič sredi morja. Kakor zvest mornar ne zapusti svojega mesta je nabajal tudi omenjeni fašist Ferdinand Kuret. Nekdo: je fašistom v Dolini predstavil prerekanje med obema bratrancema kot napad proti fašistom. Zato so sklenili, da se pojdejo takoj maščevat. In res so se pripeljali popoldne z avtomobilom in začeli takof iskati Ivana Kureta in Josipa Žuljana. Fašiste, ki so prišli iz Doline, je vodil neki Ricmanjec. Ko so prišli v vas, so se jim pridružili tudi domači riemanjski fašisti in nato so se spustili na lov na ona dva domačina. Z njimi je bil tudi znani Cic iz Loga. Najprej so se podali v stanovanje Josipa Žuljana, ki se je bil povrnil) z dela in je bil že šel počivat na posteljo. Vzeli so ga napol oblečenega iz postelje in ga drsali s seboj. Njegova ženo, ki ga je hotela braniti, so oklofirtali, nakar so ji moža nasilno odpeljali pred vas. Tam so £a najprej neusmiljeno premlatili z gcrjačami in žilavkami, a nato so nui prerezali žile na rokah in ga pustili ležati v mlaki krvi. Nato so se odpravili v stanovanje Ivana Kureta. Tudi njega so našli doma. Njegova žena je začela klicati na pomoč in se je stavila nasilnikom v bran. Tudi njo so fašisti oklcifutali po obrazu, nakar so se vrgli na njenega moža in ga premlatili do nezavesti Ko so bili gotovi s tem junaškim Borzna poročila« Tečaji: Trst, 3. aprila ■7sdnnsfci banltt Cosallch «••••••* ••••••••• ] alrnatla Gerollmicb Libera Triestlns •••••••••*•«•• L!oyd Lusslno llutinotleh .•••••«•»•••*»•• Oceani« Prem uda Tripcovieh Ampelea ..•.•»••••••••••• Cement Dalmatia * • • *....... • • Cement Spalato •••••••••••••• Valuta na tržaškem trgu. Trst, 3. aprila ogrske krone 0.-i2M> avstrijske kron-...... • • • 0.02b0 češkoslovaške krone ••••••• 59.25,— 59.7 ft dinarji ................20-—-— 20 30 le jI . *..........................9.50.— 10 — marke. • . .....................«>.09 0.0950 dolarji..........................19.82.— 19 95 1 rancoski franki . . .............132 50.—133.15 Švicarski franki.........3t>5.—369.— angleški funti papirnati............93.20.— 93.2«) 1923. , 100 , 303 , 3n5 1140 , 350 1405 121 120 £<>9 500 33» , 249 1923. 0.50 0.03 St. 566. azpis služil®. Županstvo občine Komen razpisuje mesto občinskega tajnika z mesečno plačo po dogovoru. Kolekovane prošnje naj se predložijo podpisanemu županstvu do 15. apiila t. I. s sledečimi prilogami: 1. Potrdilo italijanskega državljanstva. 2. Sprlčevato o dovršenih študijah. 3. Spričevalo nravnosti. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Potrdilo o poznanju slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. 6. Potrdilo o dosedanjem službovanju. Nastop službe takoj po imenovanji!. KOMEN, 30. marca 1923. (163) Župan : Josip Ž i g o n. Velika zaloga vina, žganja In likerjev ki odločno zahtevajo pri trgovcu domač izdelek „PEKATETE". 4i/3 So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. ustanovljena leta 1873 Trst, via S. T. X?«2raf St. 6, teffa?on 8.8«. Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, Kraški brinje\cn in kranjski slivorec. Lastni Izdelki : Sumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski reloSk Lacrima Cristi in druga. Specialiteta 3 JajČji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. " (50) POHllTUO. M Poročna soba, masivna L 12č0.— druge iz je-sesovega, črešnjevega, hrastovega in mahagonijevega lesa. Kuhinje L 750.—. Elegantne sobane L 800-—. Železne postelje s kovinasto. mrežo L 160.—. OtToška posteljica z mrežo JL! 200.—. Zajamčeno, slavonsko delo. Veda a novi dohod. Znižane cene. ?URK, VSa S. Lszsaro Š3. 10. Oglejte si in primerjajte cene in kokovost. Najvišje esfte p?a€ujem za Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 sto«, beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Hanum Halame, via Gepa 10, I. 470 ŽELIM vstopiti v zvezo samo s solidno tvrdko, ki se zanima za uvoz jajc iz Jugoslavije. Naslov pri upravništvu. 471 PODLISTEK \VILKIE COLLINS: Gespa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 44 Bodite popolnoma mirni, gospod Persival,» sem slišala reči odvetnika, »stvar je v rokah Lady Glyde.» Obrnila sem se, da se vrnem za nekaj minul v svojo sobo, toda ko sem zasliSala Lav-rino ime iz ust tujca, sem postala radovedna in obstala na mestu, četudi mi je prisluškovanje nekaj zelo zoprnega. Sa> me popolnoma razumete, gospod Per-sival? je nadaljeval odvetnik, Lady Glyde mora svoje ime podpisati v navzočnosti ene priče, ali pa, če hočete biti posebno previdni, morata biti dve priči navzočni. Ce se to zgodi y teku enega tedna, sva dosegla najin namen popolnoma in vsa skrb je odstranjena. Drugače — Kaj pa hočete reči s svojim drugače«? je razburjeno vprašal gospod PersivaL Ce se ta stvar mora zgoditi, se bo čisto gotovo zgodila, to vam obljubljam gospod Merriman. Cisto prav, gospod Persival, Čisto prav; ali Gospod Persival ni niti enkrat omenjal obiska svojega odvetnika. Vendar pa ga je ta dogodek, ali pa kaf drugega očividno izpre-asenilo. Proti vsem nam je postal tako vljuden in ljubezniv, kakor za časa svoje preizkušnje v Limmeridge in z Lavro je bil ie posebno da ga morava samo na ta način dobiti. Ali želite kozarec vina, gospod Merriman, predno odidete? Nisem dosti slišala. Vendar mi je to malo, kar sem slišala, povzročilo resen nemir. Per- sivalovega advokata ni pripeljalo sem nič -------__ — ------ dragega kakor resna denarna zadrega njego- ■ pozoren in dober, tako da je še celo ledeno vega klienta, in Lavra naj reši gospoda Per- j grofico spravil iz njene okamenelostL, ki ga je šivala iz te zadrege. Ta zadeva, ki bi zamo- motrila z resnim občudovanjem. Kaj naj vse tala Lavro v skrivne teiave njenega moža,; to pomeni? me je napolnjevala s strahom, ki sem ga naj-1 Dne 3. julija, — Dan dogodkov. Upam in brže zaradi svojega neznanja o denarnih prosim iz vsega srca, da bi mi ne bilo treba stvareh in zaradi nezaupanja, ki sem ga imela dodati še dan nesreče. . do gospoda Persivala, pretiravala. j Danes zjutraj je prišel gospod Persival v Namesto da bi šla na izprehod, kakor sem skupno sobo, kjer sva jaz in Lavra čakali na nameravala, sem šla takoj v Lavrino sobo inj. grofico, da gremo skupno ven, in je vprašal po povedala Lavri, kar sem slišala. grofu. Moje slabo sporočilo je Lavra sprejela tako mirno, da sem se kar čudila. Gotovo ji je mnogo bolj znano o moževem značaju in o njegovih denarnih stiskah, kakor sem si jaz do sedaj domnevala. Bala sem se, je rekla, ko sem čula o onem tujem gospodu, ki je prišel in ni hotel povedati svojega imena. Kdo pa misliš, da je bil U tujec? sem jo vprašala. Nekdo, do kogar ima gospod Persival velike dolžnosti, je odvrnila, in ki je vzrok dana- v vseh takih pogodbah sta dve strani, in mi šnjega obiska gospoda Merrimana. ^ __1___1__a'_______ _ i i- t________.______ Ali Al L« m IaK ilnHnAati advokati moramo gledati obema pogumno v obraz. Ako bi se pa ta stvar iz kakega nepričakovanega vzroka ne dala napraviti, te- Ali ti je znano kaj o