tilaisilo občine /avre, Iviiiik^ št. « december 2()(K*r Z fX >wUm /1 lllmhL; , // .. - s? >%* B B B B B B B B B B B B B B NA ADVENTNIH VENČKIH ZAGORELE VSE ŠTIRI SVEČE Spoštovane občanke in občani! Iztekel se je letošnji advent. Na naših adventnih vencih so zagorele vse štiri sveče in nam oznanjajo svetlobo novorojenega Odrešenika. Res nam je potrebno še in še svetlobe, da v vsakdanjem življenju zmoremo nositi vsa bremena, ki so nam naložena. A včasih se nam bremena vseeno zdijo pretežka in se sprašujemo: Ali bomo zmogli? Kako dolgo še? Še posebej si ta vprašanja postavljamo, ko vstopamo v novo leto. Sveti Pahomvj je hotel spoznati smisel življenja in je vsako jutro premišljeval svete besede raznih modrecev, da bi odkril to skrivnost. Neke noči gaje Gospod uslišal in mu poslal sanje. Pahomij je videl, kako je svet ena ogromna temna votlina. V njej so se ljudje le tipaje premikali, se udarjali in jezili, včasih so se ob padcih ranili, vedno bolj pa so bili nezaupljivi in razočarani, ker niso mogli najti izhoda. Naenkrat pa je nekdo prižgal luč. Bila je drobna lučka. In ni je tako globoke teme, ki je ne bi razsvetlila že prav majhna lučka. Z lučjo se lahko vedno najde pot do rešitve, zato so se vsi postavili za osebo, kije v rokah držala luč. Prej so se stiskali in ovirali drug drugega, zdaj pa so se vsi postavili za osebo, ki je v rokah držala luč. Na koncu so našli rešitev: prijeli so se za roke. V teh prazničnih dneh, dragi prijatelji, sodelavci, veroučenci, starši in stari starši ter vsi, ki živite na območju naše župnije, primite za roko tiste, ki so vam blizu in jih močno držite. Vsak naj občuti toplino, spoštovanje, sprejetost, ljubezen in razumevanje. Tako bomo z drobno lučko pozornosti, ki jo bomo namenili sočloveku, pregnali temo, ki nas obdaja. Vsem vam želim blagoslovljen božič in srečno novo leto 2007! Vaš župnik Jože Pasičnjek Vabilo na romanje v Lurd! Na Miklavževo nedeljo je v cerkvi bilo oznanjeno, da bomo od 27.04. do 01.05. 2007 poromali v Lurd skupaj z verniki iz Cirkulan in Markovcev, v kolikor nas ne bi bilo dovolj. Na kratko opišemo pot: Padova - maša in ogled cerkve in grob sv. Antona Padovan-skega. Nica - nočitev Marseilles - maša v Marijini cerkvi na hribu, s katerega se vidi celo mesto. Lurd - nočitev 1. dan: maša in ogled mesta, zvečer udeležba pri procesiji z lučkami in pri molitvi Rožnega venca 2. dan: maša v votlini Marijinega prikazovanja, križev pot in zvečer odhod iz Lurda V jutranjih urah 01.05. se za kratko ustavimo v Monte Carlu, nato pa še v Sirmionu ob Gardskem jezeru, kjer bo maša, nato pa bomo nadaljevali pot proti domu. Cena poti za enega znaša 70.000 tolarjev, mogoče pa je tudi plačilo na obroke. Lepo vabljeni! UVODNIK ŽUPANA Leto se počasi izteka in vsi že z nestrpnostjo pričakujemo prihod novega. Zakaj se vsako leto ta nestrpnost pojavi, še sam ne vem povedati. Verjetno pa imajo na nas vpliv bližajoči se prazniki in čar, ki prihaja z njimi. Kljub čarobnosti zadnjih decembrskih dni, pa verjetno vsak izmed nas na hitro opravi analizo iztekajočega se leta tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju. Ob ugotavljanju uspešnosti pa si zastavljamo cilje že za v bodoče. Leto, ki se počasi od nas poslavlja, je bilo za našo malo, a po duhu veliko občino, uspešno. Pa vendar prekratko, da bi lahko izpolnili vse zastavljene plane in zadovoljili vse potrebe in želje vseh nas. A kaj bi tarnali. Sreča je v drobnih rečeh, majhnih dogodkih, sončnih dneh in iskrenih veselih ljudeh. In takšni ljudje Zavrčani smo. Pred bližajočimi se prazniki vsem skupaj želim, da bi božič in novoletne praznike preživeli čim bolj lepo in v krogu svojih najdražjih. Novo leto pa naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in srečo. Miran Vuk, župan Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p.. Tisk: Graf is Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613- Natisnjeno: 500 izvodov, ki jih premjejo gospodinjstva v občini brezplačno. Iz sej občinskega sveta Zavrč Že 3. novembra 2006, kmalu po prvem krogu lokalnih volitev, je na prvi in hkrati konstitutivni seji občinskega sveta občine Zavrč občinska volilna komisija podala poročila o izidu glasovanja za občinski svet in župana občine Zavrč na lokalnih volitvah dne 22. 10. 2006. Potrjeni so bili mandati županu in naslednjim članom občinskega sveta: 1. za župana občine Zavrč je bil izvoljen in potrjen Miran Vuk. V občinski svet so bili izvoljeni in potrjeni naslednji člani: 1. Janko Lorbek. 2. Franc Kelc, 3. Dušan Bratuša, 4. Dušan Rojko, 5. Peter Vesenjak, 6. Marta Bosilj. 7. Slavko Kokot. Marta Bosilj (SLS), podžupanja občine Zavrč Peter Vesenjak (LDS), podžupan občine Zavrč V novi sestavi dve seji Na decembrski seji je Janez Habjanič iz podjetja Veolia transporti Štajerska župana in svetnike prepričal, da je potrebno skleniti aneks k pogodbi o šolskih prevozih. Foto: M. Ozmec, St. tednik Novoizvoljenemu občinskemu svetu je ob potrditvi pni čestital župan z besedami »Delajmo v duhu dobrega gospodarja, da ne bomo razočarali sami sebe in naših volivcev«. Imenovana tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Prav tako je na konstitutivni seji občinski svet imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi: 1. Peter Vesenjak - predsednik, 2. Slavko Kokot, 3. Janko Lorbek. 4. Franc Kelc, 5. Marta Bosilj. V decembru je bila že druga seja sveta Že 17. novembra se je občinski svet sestal na prvi redni seji in kot najpomembnejše potrdil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o imenovanju članov delovnih teles občinskega sveta (odborov in komisij). Sicer pa so svetniki razpravljali o 11 točkah dnevnega reda, med drugim so govorili tudi o predlogu za dodatna sredstva za odpravo manjših napak na šolski zgradbi, soglašali pa so tudi o spremembah in dopolnitvah letošnjega proračuna in se seznanili tudi z izhodišči za pripravo proračuna za leto 2007. 1. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe sestavljajo: Janko Lorbek - predsednik, Slavko Kokot, Franc Kelc, Dušan Bratuša, Robert Vesenjak, Roman Pohorec in Branko Skok. 2. Odbor za kmetijstvo, obrt, turizem, gostinstvo in trgovino sestavljajo: Slavko Kokot - predsednik, Dušan Bratuša, Peter Vesenjak, Biserka Kokot in Slavko Rihtarič. 3- Odbor za finančne zadeve in premoženje sestavljajo: Dušan Bratuša - predsednik, Janko Lorbek in Jožica Bratuša. 4. Odbor za družbene dejavnosti sestavljajo: Marta Bosilj — predsednica, Dušan Rojko, Završki občinski svet se je sredi decembra sestal na drugi redni seji in hkrati na prednovoletnem srečanju pri Pungračičevih v Drenovcu Foto: M. Ozmec, Št. tednik Peter Vesenjak, Mateja Težak in Danica Vajda. 5. Odbor za zaščito in reševanje sestavljajo: Miran Vuk - predsednik, Peter Vesenjak, Janko Lorbek, Branko Skok, Milan Fostnarič. 6. Komisijo za statutarne in pravne zadeve sestavlajo: Dušan ROJKO predsednik, Marta BOS1LJ in Mateja KELC. 7. Komisijo za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja, obveznosti in terjatev sestavljajo: Peter Vesenjak - predsednik, Dušan Bratuša in Franc Vaupotič. 8. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sestavljajo: Franc Kelc - predsednik, Janko Lorbek, Marta Bosilj, Robert Ovčar (PP Gorišnica) in Kristina Artenjak. 9. Nadzorni odbor sestavljajo: Kristina Fostnarič - predsednica, Jožef Pasičnjek in Jelka Belšak. *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vsem vam, drage volivke in volivci, se iskreno in lepo zahvaljujemo za sleherni volilni glas, ki ste nam ga namenili in dali na letošnjih lokalnih volitvah 22. oktobra. Vsem cenjenim občankam in občanom ob koncu iztekajočega se leta in prihodu veselih praznikov želimo, da bi ob teh trenutkih doživeli veliko lepega in toplega v srcu in duši. da bi se skupaj zbrali v družinskih skupnostih ob božičnem drevescu, da bi zdravi in z nasmehom v očeh in obrazih vstopili v še lepše in morebiti še bolj sproščeno obdobje novega leta 2007, da bi vas ob tej sreči in toplini spremljalo vedno polno zdravja,vam želi Občinski odbor LDS Zavrč. Predsednik Peter Vesenjak M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! Hvala vam za vsak glas, ki ste ga dali na letošnjih lokalnih volitvah Krščansko ljudski stranki Nova Slovenija. Občinski odbor N.Si Zavrč vam želi vesele, blagoslovljene božične praznike. Želimo in voščimo vam zdravja, sreče, uspehov in ljubezni polno novo leto 2007. Predsednik OO N.Si Zavrč Franc TEŽAK SLS. Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani, mir in notranja uglašenost naj Vas spremljata v teh božično-novoletnih praznikih, v mozaiku novega leta pa Vam želimo, da vas spremlja zdravje, sreča in ljubezen. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bilo predaleč, naj postane dosegljivo, vse, kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa naj bo v duhu upanja. Čas volitev je za nami, za izkazano zaupanje na volitvah se Vam vsem, ki ste nam dali glas, zahvaljujemo ter zagotavljamo, da bomo sledili ciljem, ki so usmerjeni v razvoj in dobrobit naše občine. Sreča je na svetu zato, da jo delimo z drugimi, Srečno 2007! OO SLS Zavrč Predsednik Miran Vuk SDS Spoštovane občanke in občani! Čas je neusmiljen kazalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Mineva še eno leto. To je bilo leto lokalnih volitev, že četrtih za mlado občino Zavrč. OO SDS Zavrč se vam iskreno zahvaljuje za podporo, ki ste jo namenili našemu skupnemu kandidatu za župana, kakor tudi našim kandidatom za občinski svet. OO SDS Zavrč vam ob prihajajočih praznikih želi veliko zdravja, osebne sreče, miru, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Blagoslovljen božič ter uspehov in zadovoljstva polno novo leto 2007. Predsednik OO SDS Zavrč: Dušan Rojko Slovesno odprli 440 metrov asflatne ceste Pestike-Brezovec Združili interese, voljo in zdaj se veselijo Simbolično so vrvico pred novo asfaltno cesto prerezali (z leve): svetnik Janko Lorbek, pred. grad. odbora Roman Kokol, podžupan Peter Vesenjak in svetnik Dušan Rojko Slovesnost so s petjem obogatili ljudski pevci Trta KUD Zavrč Sobota, 9. decembra, je bila v završki občini še posebej slovesno obarvana, saj so ravno na ta dan krajani in mnogi gostje bili priča svečanemu prerezu vrvice na novi asfaltni cesti Pestike-Brezopvec. Glavnina del na cesti, dolgi 440 metrov, je bila opravljena v oktobru, naložba je veljala 16 milijonov SIT. Domačini, pa tudi tisti, ki se tod nahajajo občasno, pa so zraven dodali še po 220.000 tolarjev na domačijo. Asfaltno cesto je blagoslovil farni župnik Jože Pasičnjek. Roman Kokol, pred. gradbenega odbora Sicer pa so simbolično vrvico pred novo asfaltno cesto prerezali predsednik gradbenega odbora Roman Kokol, završki podžupan Peter Vesenjak in završka občinska svetnika Dušan Rojko in Janko Lorbek. V imenu završke občine pa je zbrane na slovesnosti nagovoril podžupan Vesenjak, ki je med drugim poudaril, da država na Haloze in Haložane velikokrat rada pozabi in jih tako hote ali nehote potiska nazaj. Ampak želja po napredku in pridnost Haložane vodita naprej, je še dodal Vesenjak, ki je prepričan, da bodo v završki občini v prihodnjih letih uspeli asfaltirati še kar nekaj odsekov cest in potem makadamskih skoraj več ne bo. Domačije so prispevale po 220.000 tolarjev Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik gradbenega odbora Roman Kokol, ki je dejal, da so želje po modernizaciji te ceste stare že kar nekaj let, vendar pa se je vse največkrat ustavilo pri denarju, pa še poguma je domačinom manjkalo. Letos spomladi pa so vendarle uspeli združiti moči in interese v sodelovanju tako z završko kot tudi dosedanjo gorišniško občino in so vendarle pričeli z akcijo. Ustanovili so gradbeni odbor in se dogovorili, da bo vsaka domačija za modernizacijo ceste prispevala po 220.000 tolarjev, mnogi pa so zraven pomagali še s prostovoljnim delom in materialom. Povezovalno cesto med občinama je moderniziralo Na cesti Pestike-Brezovec pa so zaigrali še domači godci podjetje Asfalti Ptuj in glavnina dela je bila opravljena v oktobru, je še dodal Kokol, slišati pa je bilo, da je vrednost celotne investicije 16 milijonov tolarjev; od tega je 3,5' milijone prispevala gorišniška občina, dobra 2 milijona so zbrali domačini, ostanek pa bo pokrila završka občina, ki naj bi nekaj sredstev za ta cestni odsek uspela pridobiti tudi iz državnih virov. Veselje na asfaltni cesti je bilo veliko, sicer pa je bilo slavje še toliko bolj veselo in prijetno, saj so tam nastopili ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pridružili pa so se jim tudi domači godci. Občanom naselij Pestike in Brezovec želimo predvsem varno vožnjo po novi cesti! TM Foto: M. Ozmec (Št. tednik) V spodnjem Turškem Vrhu živijo še posebej pridni ljudje Sami čistijo mulde, jaške in grabljajo listje Ne samo v občini Zavrč, domala po vseh slovenskih občinah bi verjetno našli občane, ki se sami spomnijo kako delovno akcijo organizirati sami in to nekajkrat na leto. Vse pohvale pa v tem primeru zaslužijo občani v spodnjem Turškem Vrhu, kjer so se že v več delovnih akcijah sami lotili čiščenja muld, jaškov, pa tudi grab-ljanje listja v poznih jesenskih mesecih po »škrpah« jim ne dela težav. Za organizatorja delovnih akcij so si izbrali domačina Mladena Šinjurja. Pa naj bodo za vzgled še komu! TM Občani v spodnjem Turškem Vrhu med prostovoljnim delom, ko so grabljah listje po »škarpah« ob asfaltni cesti. Pri Škrinjarjevih v Turškem Vrhu na pogorišču nekdanje stare haloške hiške že stoji nova '1 nva [ 1 -j 1 j zSS — '^1 llSČEEPiSi rlB Škrinjarjevi so sredi decembra novo hišo že prekrili in če jim bo vreme služilo, bodo delali tudi čez zimo, saj se želijo čim prej vselili Škrinjarjev! imajo novo hišo že pod streho, tako smo lahko 15. decembra prebrali v Št. tedniku in obenem izvedeli, da so jim potem, ko jim je hud požar konec avgusta letos povsem uničil staro hišo, na pomoč priskočili mnogi dobri ljudje, nekateri sorodniki in tudi podjetja. V slabih štirih mesecih je na pogorišču že zrasla nova hiša, ki so jo tudi že uspeli prekriti, zanjo pa imajo pripravljena tudi že vsa okna in vrata. Selili se še ne bodo, pa čeprav so upali, da bodo božično-novoletne praznike morda le lahko preživeli v novi hiši. Zaenkrat ostajajo na začasni lokaciji, v Turškem Vrhu 102, kjer bodo dočakali tudi praznike. Družini Škrinjar želimo lepe praznike in čimprejšnjo vselitev v novo hišo! TM Foto: A/1. Ozmec (Št. tednik) Obvestilo iz Župnijskega urada Zavrč Vse župijane obveščam, da smo začeli s pripravo na obnovo strehe na župnijski cerkvi sv. Miklavža. Streha oz. celotno ostrešje je v zelo slabem stanju in obnova je nujno potrebna. V preteklih dneh so nekateri možje iz naše župnije pridno pomagali in darovali mnogo ur svojega dela, ko so podirali les in ga pripravljali za prevoz na žago. Tudi prevoz je bil opravljen in v tem času, ko to pišem, je les na žagi v nadaljnji obdelavi. Seveda bo potrebno še marsikaj. Tu je strešna kritina (obvezno bobrovec), zidarski oder, ker brez tega ne bo šlo, v načrtu je menjava oken, ker že na vse strani piha in je v cerkvi tako še hladneje. Ko bo zidarski oder že poleg, je prav, da se cerkev prepleska, da ne bo čez nekaj let spet dodatnih stroškov s tem. Potrebni bodo novi žlebovi ... Vse to seveda stane, zato vas prosim za pomoč. S člani ŽPS smo se dogovorili za znesek 50 EUR po gospodinjstvu - seveda lahko tudi po obrokih. Vsi vemo, da časi niso rožnati, toda kaj, ko je toliko vsega, kar bi bilo potrebno popraviti (npr. gospodarsko poslopje, novi sistem zvonjenja in stolpne ure, ker se zagon velikega zvona kadar koli pokvari, notranjost naših cerkva, orgle ...). Prosim za razumevanje in se obe- nem zahvaljujem za vsako izkazano pomoč. Jože Pasičnjek, župnik Ostrešje na farni cerkvi sv. Miklavža je v zelo slabem stanju, zato so se v župniji odločili za temeljito prenovo in pripravljalna dela so že v teku Foto: TM Drobci iz župnijske kronike Leto 1917 Najvažnejši dogodek tega leta za završko župnijo je smrt župnika in dekana Josipa Kralja (umrl 18. 2. 1917). Za pro-vizorjaje bil imenovan tukajšnji kaplan g. Franc Božiček. Provizuro je izvrševal v splošno zadovoljstvo vseh župljanov do 1. 8., katerega dne je bil za župnijo Zavrč v stolnici v Mariboru inštaliran g. Anton Podvinski, župnik iz Remšnika od mil. g. stol. Prošta dr. Martina Nateka. Sprejem novega g. župnika je bil 2. 8. pred Ulmovo graščino nadvse prisrčen. Udeležilo se gaje veliko ljudstva, učitelji s šolsko mladino, obe Marijini družbi in drugi. Pozdravne nagovore so imeli provizor g. Božiček, mladenič Martin Rihtarič za mladeniško družbo, mladenka Mikec Ana za dekliško. Prihodnjo nedeljo, tj. 5. 8, je dek. upravitelj p. Alfonz Svet predstavil novega g. dušnega pastirja vsem župljanom, ki so se z ljubeznijo in vdanostjo oklenili novega duhovnega očeta. Zanimivo je bilo, da sije dal novi g. župnik ves inventar razen živine pripeljati po splavih na Dravi iz Brezna do Zavrča. Izvolitev novega župnika je bila kaj srečna. To je pokazal g. župnik kmalu v svoji dušnopastirski skrbi. V svoji gorečnosti za božjo čast je takoj kanonično vpeljal 28. 10. lil. red sv. Frančiška Asiškega, da bi po njem prenovil srca župljanov v duhu Kristusovem, sledeč vodilu Pija X.:»Omenja restaurare in Christo.« (Vseprenoviti v Kristusu.) Začelje takoj z mesečnimi nauki za III. red, kakor tudi za Marijino družbo. Odločil je tudi redno vizitacijo vsako leto za III. red po redovnem vizitatorju iz Maribora. Vršile so se tudi procesije za blagodejni dež, katerega ni bilo skozi celo poletje - ljudje so se tepli za vodo - in molitvene ure od knezo — škofijskega ordinariata za skorajšnji sklep miru. In napočilo je dolgo zaželeno znamenito leto miru 1918. Jože Pasičnjek, završki farni župnik Društvo upokojencev Zavrč Bolj ko se leto nagiba h koncu, se tudi upokojenci in upokojenke Društva upokojencev Zavrč zavedamo, da smo starejši, bolni in večkrat tudi nezadovoljni, a vendar srečni, saj smo še tu. Večkrat nas okolica obravnava, ali vsaj želi pustiti kot odsluženo orodje, ki ga več ne potrebuje, čeprav je z njim do pred kratkim dobro delala in je bilo v korist, saj si brez orodja — upokojencev — tudi širša družba ni znala zamisliti nobenega dela. Povsod smo bili nepogrešljiva sila, ki se jo je dalo uporabiti, izkoristiti. Tudi sami smo začeli razmišljati tako. Večkrat slišimo pripombe, saj boš ali bodo to že naredili. Mislim, da bi morali spremeniti mnenje, saj več ljudi več postori in tudi več ve. Ljudje, ki ne morejo nič storiti za druge, tudi za sebe storijo bolj malo. Šiba se da zlomiti, več šib, povezanih v snop, pa težko zlomi tudi najmočnejši. Spoštovane upokojenke in upokojenci, zvežimo — združimo se v trden snop, čeprav bo nekdo dejal, to je metla, a zlomiti nas bo še težje, saj smo tisti, ki smo še ostali v združbi, še bolj trdni. Bodimo tudi kritični do tistih, ki kritizirajo nas, nas tudi žalijo, saj govorijo, da smo stari v breme državi in družbi. Nikomur nočemo biti v napoto. Veliko oz. večina nas je, ki smo vse življenje služili naši državi in družbi, če pomislimo na davke, samoprispevke in odrekanja, ki smo jih bili deležni, lahko trdimo, da je bil naš delež Starost je vrednota do države in družbe prevelik, nič nam ni bilo podarjeno. Spoštujte upokojence v dobro vseh Glede na dano imamo mnogi premajhne pokojnine, čeprav nam očitajo nasprotno. Govorijo, da so družine brez prihodkov in dela. Brez dela že, a ne brez prihodkov, saj tudi zaradi tega trpi pokojninska blagajna, ker se tudi iz nje plačuje, za kar ni bil plačan prispevek - socialni in razni dodatki. Pokojnine so ustavna pravica, ne pa božji dar, še najmanj dar države, kot mislijo nekateri. Priznati bi morali, da marsikatera družina uživa sadove upokojencev, saj pomagajo šolarjem s stanovanjem, kmečkim družinam, saj so se starejši umaknili in prepustili kmetijo otrokom in tudi že vnukom, s tem pa pomagali sebi in mladim. Zato spoštujte upokojence, dobro njim oz. dobro vam, ki še to niste, dobro občinam in širši družbi in pomagajmo pomoči potrebnim. V letu, ki se poslavlja, je bilo burno in neizprosno. Društvo je izgubilo več dobrih prijateljev, članic in članov našega. Odšli so za vedno, a spomin na njih bo ostal za večno. Sočustvujemo z vsemi, ki ste izgubili svoje bližnje, tudi mi v društvu jih močno pogrešamo. Med letom na mnogih srečanjih upokojencev, izletih Med letom smo se odpravili na srečanje upokojencev Slovenije v Mozirje, izlet v Olimje ter spomladi in jeseni na nakupo- vanje v Lenti. V mesecu juliju smo opravili po dveh letih občni zbor, med letom pa opravljali tudi druga opravila za društvo. V zimskem času bomo pripravili predavanja, zanimiva za nas. Januarja bomo organizirali vpis v kolektivno zavarovanje in pobirali članarino za leto 2007. Še prej želimo obiskati naše bolne člane, ki ne morejo od doma in se srečati ter poveseliti z nami na občnem zboru. V imenu vseh članov in v svojem imenu se želim zahvaliti vsem, ki sicer ne morejo na izlet, občni zbor ali srečanje, a kljub temu ostajajo naši zvesti člani. Hvala tudi tistim, ki skrbite zanje in razumete njihovo počutje in stiske. Zaslužite si vse pohvale in čestitke. Ob skorajšnjih praznikih in koncu leta se vam, spoštovane upokojenke in upokojenci, člani izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, zahvaljujem za delo in pomoč, želim vam zdravja, sreče in razumevanja, saj bomo le tako lahko sodelovali še do konca našega mandata. Vse dobro in obilo sreče tudi vašim svojcem v letu, ki prihaja. Vsem občankam in občanom, članicam in članom, županu, svetnici in svetnikom občinskega sveta, občinski upravi, uredništvu glasila »Dober den« ter vsem dobrim ljudem, ki so nam kakor koli pomagali, vesele božične praznike in srečno novo leto 2007! Franc Vaupotič, predsednik DU Završki darovalci krvi Alojzija Pohorec, Hrastovec 80c, Stanislav Ivančič, Hrastovec 73a, Sonja Kokot, Hrastovec 27, Tatjana Kranjc, Hrastovec 134, Mira Vuk Borak, Hrastovec 24h, Brigita Lužnik, Hrastovec 28, Terezija Zebec, Hrastovec 26a, Martin Korošec, Hrastovec 26b, Sonja Majcenovič, Hrastovec 39, Kristina Kokot, Hrastovec 3a, Sonja Forstnarič, Hrastovec 26d Jožef Belšak, Hrastovec 39, Branko Ivančič, Hrastovec 73, Nada Kukovec, Goričak 7, Terezija Belšak, Turški Vrh 7la, Jožef Liber, Drenovec 1, Andrejka Lazar, Turški Vrh l6a, Štefanija Slameršek, Pestike 1, Marijana Težak, Turški Vrh 5, Peter Kukovec, Goričak 7 Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30, Maja Kelc, Turški Vrh 70b. Vsem krvodajalkam in krvodajalcem ter občanom želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2007. Stanislav Ivančič Naslednja akcija bo 8. 3• 2007 Tudi na vas, drage krvodajalke, ne bomo pozabili! Pesem mnogokrat ozdravi dušo in združuje ljudi V zadnji številki glasila Dober den je bilo v poročilu o novem glasbenem projektu skupine Trta zapisano, da je zbranim namenil lepe misli tudi gost iz Nemčije, g. Anton Krajnc iz Paradiža, doma v mestu Ludwigshafen v Nemčiji. Najprej je povedal, da prvo kaseto skupine Trta že pozna veliko Slovencev in Slovenk v Mannheimu in Stuttgartu, pa tudi v daljno Avstralijo jo je ponesel s seboj in jo podaril tamkajšnjim Slovencem. Kaj misli o pesmi, kaj mu pomeni in kaj se skriva v tej besedi? »Ljudske pesmi so prepevali že naši predniki in to povsod, kjer so se sestali. S tem so velikokrat pozabljali na svoje težko življenje, obenem pa so prenašali pesem od ust do ust in iz roda v rod. Tako je nastala ljudska pesem dobromislečega Haložana. Dragi prijatelji, mi dobro vemo, da kdor poje, dobro misli, pesem pa mnogokrat ozdravi dušo in združuje ljudi, obuja pa tudi spomine na naše ljube prednike. Slovenska ljudska pesem je kulturna dediščina, ki širi naš jezik, pomaga pa tudi k lepši izgovorjavi domačih besed. Pesem tudi vabi Slovence iz daljnih krajev v domovino, kamor nas pogosto vleče srce. Domača pesem je kot ljuba mati, kije nikoli ne pozabimo in ki nas vodi vse do groba. Zadnjih 50 let je domača pesem nekako v pozabi, zato prosim pevce in pevke, da vztrajate in jo še dolgo pojete, da jo bo podprlo tudi Ministrstvo za kulturo in dajalo pomoč uspešnim izvajalcem te nekomercialne glasbe. Tudi otroci bi morali znati peti ljudske pesmi, da bi bili naši nasledniki, za kar bi morala skrbeti šola, cerkev in celotna družba. Tako bi ljudsko pesem še naprej prepevali po slovenskih domovih, kot je to bilo nekdaj.« G. Anton Krajnc je bivši predsednik in soustanovitelj Slovenskega kulturnega društva dr. France Prešeren v Mannheimu in bivši dolgoletni podpredsednik Koordinacijskega odbora slovenskih društev v pokrajini Baden-Wurttemberg v Nemčiji. Ali tudi nam doma pomeni domača pesem veliko? Ali se ji zmoremo približati in jo zapeti, da nam polepša življenje? Ji lahko vsaj prisluhnemo, da nas popelje v svoj svet notranjega miru, v svet ljudskega bogastva našega kraja? Lepo zapeta domača pesem dobro dene vsakemu človeškemu srcu sredi vsakdanjega nemirnega življenja. Prisluhnite domačemu petju! Trezika Majcenovič Tudi završke male in velike otroke obiskal Božiček Veselje ob obisku dobrega moža Eden izmed treh dobrih mož, Božiček, se je v prazničnem decembru znova oglasil v završki občini in tam bogato obdaril prav vse otroke. Pri nakupu daril sta mu pomagala občina in njen župan Miran Vuk, otroci iz OŠ Cirkulane - Zavrč pa so v čudovitem sobotnem večeru, 23. decembra peli in plesali. Vse zbrane pa je pozdravila tudi ravnateljica Diana Bohak Sabath, ki je prav vsem zaželela lepe in doživete praznike. Božiček pa je obdaril prav vse v kulturni dvorani, tudi tiste malo večje otroke in njihove starše, babice, dedke, ki so ob praznikih dobili čudovito darilo v obliki zabave in prijetnega druženja. Presenečenj tistega večera ni zmanjkalo. TM MOJA PESEM JE BILA NAGRAJENA V novembru je Ministrstvo za šolstvo in Ministrstvo za obrambo razpisalo literarni natečaj o domoljubju, ki je bil posvečen generalu Rudolfu Maistru. Učitelji zgodovine, slovenščine in državljanske vzgoje in etike so nas spodbudili, da smo učenci 3. tia-de sodelovali na tem natečaju. V svojih sestavkih in pesmih smo razmišljali o ljubezni do domovine, o njenih lepotah in ljudeh, ki so veliko prispevali, da je danes svobodna. Zares svobodna šele petnajst let. O tem so nam pripovedovali tudi naši starši. Na natečaj smo poslali pet prispevkov. Sandra Juričinec je svojemu sestavku dala naslov Petnajst let svobode in miru, Žiga Domjan in Katja Hameršak sta pisala o spominih staršev na osamosvojitev, Vita Zebec in jaz pa sva domovini zaželeli še na mnoga leta. Moja pesem je bila komisiji, ki je ocenjevala prispevke, najbolj všeč. Tako sem bila med dvajsetimi srečneži skupaj z mentorico Kristino povabljena v Vojašnico Rudolfa Maistra v Maribor. Tam so nas prijazno sprejeli in pogostili. Vozili smo se s helikopterjem in s ptičje perspektive opazovali Dravsko dolino in Maribor. Bilo je enkratno »adrenalinsko- doživetje. V vojašnici smo si ogledali še spominsko sobo Rudolfa Maistra ter spoznali življenje vojakov in vojakinj. Streljala sem tudi s puško ter se vozila s tankom. Popoldne pa smo se odpeljali v Zavrh v Maistrovo hišo, kjer je bila proslava v njegov spomin. Tam so bili tudi nekateri znani možje iz naše kulture in politike. Med njimi tudi Tone Partljič, minister za šolstvo Zver, minister za obrambo Eijavec ter general podpolkovnik Gutman. Osrednja točka prireditve je bila podelitev nagrad in priznanj. Dobila sem prvo nagrado za pesem med sedmošolci, ki so mi jo podelili prej omenjeni možje. Bila sem zelo vesela in ponosna, ko sem zaslišala svoje ime in ime naše šole. Prejela sem lepo priznanje, knjigo o generalu in pesniku Maistru, majico slovenske vojske ter koledar. Na koncu smo se še vsi nagrajenci fotografirali z ministrom Zverom. Barbara Veršič DOMOVINA, ŠE NA MNOGA LETA Moja domovina je Slovenija, to so morje, gore, gozdovi, reke, polja, vinogradi v Halozah ... Moja domovina je kakor ptica, ki prepeva in leta nad sinjim nebom, moja domovina je lepa, kakor cvetoča roža na okenski polici, na gredici v parku ali vrtu. Moja domovina je moj dom, je moja mama, moja brata, je moja postelja, moja punčka iz cunj ... je moja šola na griču in cerkvica zraven, je knjiga, ki jo berem ob večerih ... je pesem, ki poje o kralju Matjažu, je pravljica o Zlati ptici, pekarni Mišmaš ali Veverička posebne sorte, je pripovedka o Martinu Krpanu ali povest o Hlapcu Jerneju, je pesem generala Maisti-a iz zbirke Kitica mojih, je roman -pod svobodnim soncem«, ki se piše stoletja in je postal svoboden - resnično svoboden -šele pred petnajstimi leti. Moja domovina so ljudje, pošteni, zavedni in pridni, ponosni na rdečo-modro-belo zastavo, ki ob praznikih plapola po zraku in himno, ki jih spominja na velikega poeta. Moja domovina je Slovenija, dežela v cvetu Evrope, majhna, a zame velika in najlepša ... Domovina, še na mnoga leta! Barbara Veršič, 7.b razred J/t tod^dj MTUV I ^Oc fl/ At/A^tbaM/) »A/ri/VTvtett/ iov !f XlL j-X> mu htnJjjusll /jfiMfri, MQ^frrifrAaiy 9/nu /ži/ri/ m*i 'iv*ihxHWnv. JJ /v* 3 ^U^/ii*t\i (SJ t-rril/nMtJ. hJJVM r\V ftljvu mntt im/ A/ma/ /v»l A/ fmt/nv , JsrruA AmnUj 3^1 — 1/ °1 . /TOfrfrtAu/. H. aju iMtcv AuiJuvm/ /hsTbO' Aj&cb/mrr il/p-rZ- /fVf/in/vMT-TTl/ AJt/ vzizvnzm/ A /Dn/infil/iA' (ALmUizmyy T Ida Als J. f/lir/o« a/s/UuLŽiH/I/. /mzVMZ/ A/UU/U/ fr/n/ i /jšs AiajaiaAa/' . /U/O0 /t\a/> 0 /ll/jtiAc/Ti/ Ibn/ocoas Ib Kfr\*rr\/cs rt\*i/ ADfilirr/ T o Afr ilfrnMJ/Frho' /WW' frAA\ACiAAj/tT\/yjA)/ ' ' Av^/mjr /nA/ JifrAnlJA/ H \ jjlpci/J/uf,/r\/ 'McurnAA/A/ d 3 . /POAJ/UaL' Smešnice iz OPB iMnj. \m n/jnmVi ,'1-k jg/ nmflflttJ mn^!jJulf\M rvinHih.Mnji/mitl |}aii/ jv/irmi/i VAm Atcm £v TnJaz pa ne bi solate.« Eden pa reče: »Meni pa iz rižote vzemi riž.« 5. »Kaj dela tvoj ata v službi?« Sošolec: »Moj ata v službi spi, pa veš kak ma težko delo!« 6. »Jaz vse vidim, kaj treba pospraviti«, reče deklica ostalim otrokom. Pa ji sošolec odgovori: »Ja, ti, ki maš tak vejke oči...« 7. »Učiteljica, veš, jaz ne smem svojega brata vudriti, niti ga ne vupam. Včeraj pa je mel na čelu komara, pa sem to izkoristila, pa sem totega komara tak vudrila...« 8. Pogovarjali smo se o poklicih. Otroci so predstavili poklice svojih staršev. »Moj ata je direktor, ki ma noge na mizi, pa dru-gimgovori, kaj morajo delati, mama pa delavcem plačo deli.« 9. Na plakatu opazujemo otroke različnih narodnosti. Ugotavljamo, od kod so. »Ta črni je gotovo iz Afrike.« »Ta pa je iz Italije« (pred sabo ima špagete). Ustavimo se pri Kitajcu — »On pa je iz Kitalije«. 10. Potekal je pogovor o sladkarijah. En otrok reče: »Jaz ne smem jesti mlečnih bonbonov, ker bom te celo življenje imel mlečne zobe.« PETNAJST LET SVOBODE IN MIRU V Jugoslaviji smo bili narod, kije zelo veliko ustvarjal, a na žalost veliko za blagor drugih. 23. decembra 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je večina Slovencev na glasovanju izrekla na samostojno državo.V spomin na ta dogodek praznujemo vsako leto 26. decembra dan samostojnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja. Hoteli smo biti gospodarji na svoji zemlji in to nam je po več kot 1500 letih končno uspelo. Zato smo 25. junija 1991, razglasili neodvisno državo Republiko Slovenijo. Slovenija je dobila himno, zastavo, grb in denar. Za državno himno smo Slovenci izbrali Prešernovo Zdravljico, ki simbolizira željo naroda po samostojnosti, neodvisnosti, svobodi. Dokazali smo, da znamo gospodariti na svoji zemlji in da ne rabimo živeti pod tujo oblastjo. Na ta dan praznujemo dan državnosti. Prvi slovenski predsednik je bil Milan Kučan. Slovenska policija je prevzela nadzor nad slovenskimi mejnimi prehodi. Slavnostna razglasitev junija 1991 na današnjem Trgu republike v ,,'ovanska ljudska armada pričela z vojaškimi akcijami proti Sloveniji. Temu sta se uprli Slovenska teritorialna obramba in policija. Prišlo je do spopadov, ki so trajali deset dni. Slovenija si je zelo dolgo prizadevala, da bi jo druge države priznale kot samostojno državo. To sc jc zgodilo v začetku leta 1992. Istega leta je bila Slovenija sprejeta za polnopravno članico Organizacije združenih narodov. Že med pripravami na osamosvojitev je začela nastajati nova ustava. To je temeljni zakon , ki naj bi poslej v samostojni Sloveniji urejal vsa pobembna družbena vprašanja. Konec leta 1991 so v parlamentu sprejeli Ustavo Republike Slovenije, ki odloča, da je Slovenija demokratična in socialna država z večstrankarskim sistemom. Ustava zagotavlja vse človeške pravice. Sedaj smo ponosni, ker smo svobodna država. Slovenija je članica Evropske unije in Nata. Kljub majhnosti postajamo vse bolj znani v svetu. Letos praznujem 15 letnico osamosvojitve Slovenije. Obletnico smo praznovali 25. junija. Takratna slovenska skupščina je tistega dne namreč uresničila plebiscitarno odločitev za samostojno državo, ko je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.Srečni smo, ker živimo v svobodi in miru. —'~ Sandra Juričinec, 7.b razred Spomini mojih staršev na osamosvojitev Moj oče je Slovenec, ki je živel v republiki Hrvaški, državi Jugoslaviji. Pisalo seje leto 1991, ko so ga poklicali v takratno vojsko JNA. Moral se je javiti v kasarni v Slavonski Požegi. Po enem mesecu služenja se je začela vojna v Sloveniji. Nastala jc zmeda, negotovost, tesnoba med ljudmi. Vojaki niso vedeli pri čem so. Tudi moj oče je bil zmeden, ali se naj bori proti svojim. Takrat so jim začeli "prati možgane', da so Slovenci agresorji. Vaje ali tako imenovana "obuka" je od tedaj potekala s polno opremo z m uničijo v puškah. Spali so oblečeni v učilnicah, z odejami na oknih. Mimo kasarne se je vsako večer streljalo. Po dobrem mesecu in pol sojih poslali v prekomando še takrat po celi tedanji Jugoslaviji. Oče je imel prekomando v Ljubljani. Vse vojake iz vojašnice so naložili na tovornjake in jih peljali v Zagreb v kasarno Borovgaj. Njega in še devet vojakov bi naj s helikopterjem odpeljali v Ljubljano. Ko so se naložili v helikopter, so jih obvestili, da ne morejo odleteti, ker jih Slovenci lahko sestrelijo. Ostali so v kasarni. Razdelili so jih po različnih četah. Njega so poslali v intedansko službo. Vozili so za potrebe kasarne, hrano, stražo, gorivo, gramoz za grudobrane itd. do tedaj, ko nekega večera pride zamenik komandanta kasarne in jih postroji devet vojakov in enega oficirja. Vprašal je: "Ko je ovde Slovenac?" Najprej se ni upal takoj javiti, a ker drugega Slovenca ni bilo, seje moral javiti. Predstavil se mu je in ga zadolžil, da bo vozli oficiije in vojake. Vsi so bili oboroženi razen njega. Potem seje vojna pričela širiti na republiko Hrvaško. Njihova kasarna naj bi se selila v Jajce v republiko BiH. Dva dni pred selitvijo kasarne sc jc odločil za pobeg, kar sploh ni bilo enostavno. Zraven zelo zastražene kasarne z vojaki so bila še postavljena minska polja okrog cele kasarne dva metra od ograje. Ob vhodu pa so še stražili oficirji. Sreča za njega je bila, da sta takrat v prijavnici delala Slovenec in Hrvat. Dogovorili so se, da se preobleče pri njima in gre iz kasarne kot civil. Na srečo jim je uspelo. Zunaj gaje že čakal avtomobil in ga odpeljal v Slovenijo v takratni TO v Ptuj. S Ptuja so ga isti dan poslali v Zavrč in bilje edini redni vojak na terenu. V TO so opazovali premike še ostanek vojakov JNA. Bil je na predaji ptujske kasarne. Ko so se odselili zadnji vojaki JNA, so zaplenjene vagone JNA vozili nazaj v kasarne. Očeta so konec jeseni leta 1991 odpustili iz vojske. Bilje vesel, ker je bila Slovenija svobodna. Na vojne dni so ga šc dolgo spominjale "betonske barikade" ob cestah. Danes jih ni več in upa, da jih nikoli več ne bo. v' Žiga Domjan, 9.b razred samostojnosti Slovenije je bila 26. Ljubljani. Že naslednji dan je Jug. Članice Društva gospodinj Zavrč zaključujejo še eno delavno in ustvarjalno leto Pripravljale praznično kosilo Završke gospodinje, tričlansko ekipo s predsednico društva Marto Bosilj, smo srečali tudi na gospodinjskem prazniku v Dražencih, kjer so se pomerile v izdelovanju domačih rezancev. Začeli so se dnevi, ko je narava nekako že legla k zasluženemu počitku. Dela na poljih, v vinogradih in vrtovih so se zaključila in teh turobnih, dolgih večerov smo se kar naveličali, če se nič ne dogaja. Gospodinje Društva gospodinj Zavrč smo se zato, da si popestrimo tak večer, zbrale na barbarino, 4. decembra 2006, na našem prvem tečaju kuhanja. Ker se bližajo prazniki, smo se odločile, da se naučimo pripraviti slavnostno ali praznično kosilo. Tečaj je vodil znani kuharski mojster gospod Vlado Pignar. Vesele in ponosne smo bile, da smo lahko kuhale v novi, lepo in moderno opremljeni kuhinji, kjer pa seveda kot v vsaki novi kuhinji še manjka ta in ona malenkost, zato je dobro, da je blizu trgovina in domovi naših članic, ki so prinašale manjkajoče stvari. Svečani meni Za predjed smo pripravile maslene pastetke z muslin omako. Za glavno jed je bila goveja juha s profiteroli, nato je sledila svinjska riba s suhim sadjem, puranja rulada z zelenjavo in palačinkami ter švicarski zrezki. Za prilogo smo pripravile skutne štruklje z drobtinami in koruznimi žganci, ajdovo kašo z gobicami, pom-mes duches ter roquerfort omako. Privoščile smo si tudi sladico, in sicer jogurtovo strjenko s sadjem in sladko smetano. Ob tako slavnostno pogrnjeni mizi smo preživele krasen večer ter se ob sprošč- enem klepetu zadržale dolgo v noč. To je bilo tudi naše zadnje letošnje srečanje, zato smo se dogovorile, da se v januarju prihodnje leto zopet dobimo ob pripravi zimskih enolončnic. Marija Kokot iz Korenjaka, Društvo gospodinj Zavrč Ptujsko-ormoško omizje vinskih vitezov tokrat pri Veseliču v Turškem Vrhu Za spremembe statuta in pravilnika Na omizju vinskih vitezov, ki ga je vodil konzul dr. Vladimir Korošec, so zbrani vitezi razpravljali predvsem o nujnosti spremembe določenih členov statuta in pravilnika Združenja slovenskega reda vitezov, ki trenutno šteje preko 80 članov. Navzoči so se strinjali, da so spremembe v statutu in pravilniku nujne, še posebej tiste, ki zdaj onemogočajo napredovanje vsem zaslužnim članom (naziv častnega člana združenja), zato so konzulu Korošcu že naložili, da predlog sprememb ptujsko-ormoškega viteškega omizja posreduje na vrhovno skupščino združenja. TM Slika desno: V završki občini zbrano omizje vinskih vitezov s Ptujskega in Ormoškega Foto: MZ V Goričaku tokrat pripravili obmejno gasilsko vajo, posvečeno mesecu varstva pred požari V naselju Goričak, pri hišni številki 40, kjer živita družini Hrženjak in Arklinič, tik ob nteji z republiko Hrvaško, so le nekaj dni pred koncem oktobra člani PGD Zavrč in gasilci iz sosednjih gasilskih društev DVD Lovrečan-Dubrava in DVD Gradišče izpeljali skupno taktično gasilsko vajo s prikazom gašenja na stanovanjski hiši. Vajo so posvetili mesecu varstva pred požari in z njo želeli znova dokazati, da člani gasilskih društev ob meji dobro in predvsem vzorno sodelujejo, kar je pohvalil tudi završki župan Miran Vuk. V obmejni gasilski vaji, ki z leti postaja tudi že tradicionalna, pa je letos sodelovalo preko 40 prostovoljnih gasilcev, poleg vodstev gasilskih društev, pa so si vajo ogledali še završki župan Miran Vuk, predsednik občinskega sveta občine Cestica Marjan Lorbek, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar Med gasilci meje ne sme biti Gasilci so se v okrog 4 kilometre od centra Zavrča oddaljenem obmejnem Goričaku uspešno »spopadli« s požarom, na srečo pa je bila to le oktobrska vaja in še nekateri vodilni možje iz zveze ter gasilci iz pobratenega gasilskega društva iz avstrijske Obergralle. Skupna ocena vseh, tako akterjev gasilske vaje kot tudi opazovalcev, pa je bila, da je vaja uspela do pričakovane mere, pokazala pa je spet nekaj slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti v prihodnje. O namenu in oceni vaje završki poveljnik Branko Skok Branko Skok, poveljnik PGD Zavrč, VGČ I. stopnje o vaji in njenem namenu: »Namen vaje je bil preprost: aktivirati sosednji gasilski enoti DVD Lovrečan-Dubrava in DVD Gradišče na Hrvaškem, to pa pomeni, da je sporazum med drža- vama na tem področju podpisan. Vendar pa je zelo zapleten, kar pa se najbolj pokaže v praksi. Vajo so uspeli izpeljati le z vnaprejšnjim dogovorom, dogovorili pa so se le za lokacijo in približno uro. Ker pa je bila vaja na slovenski strani, je vodja intervencije Borut Kek določil taktični nastop enot Slovenije in Hrvaške. Sicer pa je bila vaja po moji oceni dovolj strokovno izvedena ter končana brez poškodb, vse to pa v dobrobit nadaljnjega dobrega sodelovanja med gasilskimi enotami Slovenije in Hrvaške na območju občine Zavrč.« Za skupno mizo sedli na hrvaški strani Po zaključku vaje, v kateri smo tokrat lahko videli le tako imenovane zunanje napade gasilcev, ko so slovenski in hrvaški gasilci uspešno »pogasili« požar in zavarovali ogroženo območje, je sledila še analiza in pogovor za skupno mizo, letos na hrvaški strani meje. V završkem gasilskem društvu pa smo tudi že izvedeli, da bodo s tovrstnim sodelovanjem z obmejnimi gasilci nadaljevali tudi v prihodnje in redna preverjanja usposobljenosti gasilcev so lahko samo dobrodošla. Po analizi vaje pa so prijatelji gasilci iz Hrvaške vse navzoče povabili čez mejo, na druženje in bogatenje prijateljskih vezi. Spet so se izkazali kot dobri gostitelji, za kar se jim lahko samo zahvalimo. TM ŠPORTNO DRUŠTVO ZAVRČ Zasluženo jesenski prvaki! Ne vem, ali res tako hitro teče ta čas? Vsaj meni se tako zdi. Po tragičnem spomladanskem dela tekmovalne sezone 2005/2006 smo zajeli sapo in začeli novo sezono. Pa čeprav glede na vremenske razmere jesen še traja, smo pred koledarsko zimo v športnem društva nekako zaključili s prireditvami. V tem časa se trenutno v našem športnem društvu ne dogaja nič takega, kar bi pritegnilo naše občane, tako kot nogomet. Pa kljub temu se je od zadnjega poročanja v lokalnem časopisu »Dober dem, v eni od manjših občin v Sloveniji (seveda Zavrču) nekaj dogajalo oz. zgodilo. V ospredju so bile lokalne volitve, kjer se je dejansko le potrdila in obnovila bivša struktura občinskih organov, za kar so se odločili krajani Zavrča. Ta dogodek omenjam predvsem zato, ker je Športno društvo Zavrč bilo predmet predvolilne kampanje v eni izmed političnih strank. Res ne vem, zakaj si želi član neke politične stranke z Veselje za dosežene uspehe v NK Zavrč ob jesenskem zaključku 2006 Zaslužen jesenski zaključek igralcev, ki so bili seveda v družbi svojih spremljevalk! blatenjem uspešnega športnega društva pridobiti glas ljudstva, v tem društvu pa do sedaj ni pripomogla prav ničesar. Ker je v društvu večina članov, ki se ne zanima oz. ukvarja s politiko, nas je takšna izjava zelo prizadela, ta oseba pa s svojim dejanjem izkazala nezadovoljstvo in škodoželjnost našemu društvo. Pa pustimo politiko, mogoče pa ti ljudje to napako že obžalujejo in so se le napačno izražali. Ker se od športnih prireditev v Zavrču ni dogajalo ničesar drugega kot nogo- met, bom naznanil le dogajanje okrog nogometa. V jesenskem delu nogometne sezone smo v društvo zadovoljni, kljub temu, da se je zgodilo nekaj spodrsljajev, mislim na neugodne izide. V glavnem smo dosegli zadani cilj, saj je NK Zavrč na vrhu lestvice v 3. Slovenski nogometni ligi - vzhod, oz. jesenski prvak 2006. Ni kaj reči, res smo najboljši, pa naj si vsak misli svoje in nam želi še toliko slabega. Za uspehe je potrebno čestitati vsem igralcem, ki so dali srce za klub in pokazali, da ima Zavrč v tej ligi najmočnejšo ekipo. Ne smemo pa seveda pozabiti tistih ljudi, ki takšno stanje v društvu tudi zagotavljajo, namreč temu je v največji meri zaslužen sam predsednik Športnega društva Zavrč Roman Vuk, zvesti sponzorji in donatorji ter peščica ljudi, ki stojijo ob strani in podpirajo takšno delo. Hvalimo, res hvalimo lahko nekoga, ki si to s svojim dejanjem zasluži. Nogometne sezone pa še zdaleč ni konec, potrebno bo s takšnim tempom in kvaliteto nadaljevati še v spomladanskem delu. V nogometnem klubu pred samim spomladanskim delom ne bo velikih sprememb, kljub temu pa velja omeniti, da prihaja ena okrepitev. Iz Mure 05 - drugoligaša, prihaja k nam Primož Smolkovič, kaj več pa naj bo skrivnost. V zimskem času nogometni fantje ne bodo mirovali, temveč bodo opravili zimske priprave, v začetku treninge v- telovadnici, nato pa tudi pripravljalne tekme. Pred samim spomladanskim delom pa je na sporedu še skupščina Športnega društva Zavrč. Gre za redno letno skupščino, kjer se bodo podala poročila organov društva za preteklo leto, ob tem pa bodo vsi lahko izrazili svoja mnenja in pripombe o samem delu in uspehih društva. Športno društvo Zavrč želi vsem vese! božič ter srečno in uspešno novo leto 2007! Igor Belšak POLICIJA SVETUJE Schengenski sporazum V želji, da se predstavi toliko izgovorjen schengen, bom na kratko predstavil pomen sporazuma, ki je tudi zelo pomemben za Vas, ki živite na območju ob državni meji. Schengen lahko pomeni dva mednarodnopravna akta: Sporazum med vladami držav Gospodarske unije o postopni ukinitvi kontrole na skupnih mejah, ki je bil podpisan dne 14. junija 1985, in sporazum o izvajanju Sporazuma iz Schengena z dne 14. junija!985, ki je bil podpisan dne 19. junija 1990 v istoimenskem kraju Schengen v Luksemburgu. Prvotno je nastal kot klub petih držav, postopno pa so se mu pridružile skoraj vse države EU. Schengen je pravni red, ki določa temeljit nadzor zunanje meje, temeljitejšo mejno kontrolo in boljše varovanje meje zunaj mejnih prehodov. S stališča državljanov zunaj EU se poostruje nadzor na zunanjih mejah tega območja ali, če poudarimo, slovensko zunanjo mejo z Republiko Hrvaško, kjer se bo vstop v R Slovenijo pričel poostreno nadzorovati in se že v tem smislu izvaja. Bistvo je zagotovitev pravice do prostega prehajanja notranjih meja držav EU in na drugi strani vrsta ukrepov, ki zagotavljajo, da ne pride do zmanjšanja varnosti držav članic, ki jih zato imenujemo izravnalni ukrepi (ukrepi, ki naj izravnajo varnostni primanjkljaj, ki nujno nastane ob ukinitvi mejnih kontrol na notranjih mejah). Na zunanjih mejah, pri nas je to meja z Republiko Hrvaško, se opravlja mejna kontrola v imenu vseh članic EU, kar se izraža s temeljno mejno kontrolo za te državljane in temeljita za vse državljane tretjih držav. Sistematično žigosanje potnih listov državljanom tretjih držav omogoča nadzor nad bivanjem teh državljanov, to je dolžino bivanja in legalnostjo bivanja na schengenskem območju. Vstop državljana tretje države na zunanji meji je pogojen z vstopom v celotno območje schengenske-ga območja, če mu je prepovedan vstop v samo eno izmed držav, se mu prepove vstop na celotno območje schengenskega delovanja. Skupna je tudi vizumska politika in praksa, ki obsega skupen vizumski režim. Uskladili so se tudi pogoji bivanja na celotnem ozemlju držav članic, pravice do tranzita, obveznosti policijske prijave, obveznosti odstranitve tujcev, če ne izpolnjujejo pogojev za bivanje, kazni za nedovoljen prehod meje itd. Slovenijo ovira vstop v schengensko območje samo Schengenski informacijski sistem, ki je bil pivotno namenjen ožjim članicam oz. manjšemu številu držav in uporabnikom kot je predvideno sedaj. Sistem ni dovolj zmogljiv, zato pripravljajo novega oz. izpopolnjenega. Le-ta je ovira in šele ko bo ta premagana, bo Slovenija vstopila v tako imenovan schengen. Po predvidevanjih bo to s pričetkom leta 2008. Schengenski pravni red, ki je pogoj za vstop sedanjih 10 novih članic, so dolžne nove članice v praksi tudi izvajati, kar velja tudi za Slovenijo, čeprav še nismo del schengna. Poudariti je potrebno, da je slovenska policija dobro pripravljena na celovito izvajanje schengenskega pravnega reda, kar potrjujejo informacije s strani strokovnjakov v okviru sestankov za pripravo poročil o schengenskem ocenjevanju. V zaključku želim in si upam trditi, da bo ob uvedbi in celotnem izvajanju schengena območje naše države in območja, kjer živimo, še varnejše in skupek vseh pravil bo omogočil meddržavno sodelovanje ter preprečevanje tako pereče čezmejne kriminalitete. Robert Ovčar, vodja policijskega okoliša Uporaba pirotehničnih izdelkov Vsakoletna božično-novoletna praznovanja spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov ali celo strelnega orožja. Njihova uporaba se je v zadnjih letih pričela že v septembru in traja tudi ves januar, pogosta pa je tudi ob drugih praznikih. Pirotehnični izdelki so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa so pogosto posledice nepravilne ali celo nezakonite uporabe petard telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, gmotna škoda, vznemirjanja državljanov ter motenje miru. Prav zato smo se v policiji odločili, da moramo na tem področju delovati odločno, tako represivno kot tudi preventivno. V pravilniku je urejeno področje nabave, prometa, preizkušanje in hrambe pirotehničnih izdelkov. V Sloveniji je mogoča nabava pirotehničnih izdelkov v specializiranih trgovinah, ki izpolnjujejo vse pogoje in imajo ustrezno dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Uporaba pirotehničnih izdelkov, kateri glavni učinek je pok, je dovoljena v času med 26. decembrom in 2. januarjem. Toda tudi v tem času je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kino dvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Policija najpogosteje ukrepa po Zakonu o varstvu javnega redu in miru, Zakonu o javnih zbiranjih ter Zakonu o eksplozivih, kakor tudi po Zakonu o zaščiti živali, saj se pogosto dogaja, da nekateri objestno s pirotehničnimi izdelki mučijo živali. Poleg represivnih ukrepov daje policija velik poudarek preventivnim ukrepom, pri katerih želimo z osveščanjem posameznih skupin ljudi vplivati na zmanjšanje poškodb in na varnejšo uporabo pirotehničnih izdelkov. V želji, da bo vstop v leto 2007 varen, vesel, poln prijetnih doživetij in skup- ne sreče, Vam kolektiv Policijske postaje Gorišnica vošči srečen in varen skok v Novo leto. Robert Ovčar, vodja policijskega okoliša Si upaš petardam reči NE? Bodi 8^33 ne meči petard aiDSŽU? Ib£^V PRI PUNGRAČIČEVIH V DRENOVCU NA BARBARINO ŽE ENAJSTA TRGATEV Sladki laški rizling že v sodu Na izletniško-vinogradniški kmetiji Pungračič v Drenovcu so na god sv. Barbare, 4. decembra, pripravili že tradicionalno barbarino jesensko trgatev. Že enajsto leto zapovrstjo so na trgatev povabili nekaj prijateljev in z njimi nazdravili ob uspešnem zaključku letošnje dobre in predvsem kvalitetne vinske letine. V vinogradu so Pungračičevi letos na 600 trsih pustili grozdje sorte laški rizling in upali, da jim bo tudi vreme pomagalo, da bo trgatev posebna, še bolj posebno pa pozneje barbarino vino, ki je pri njih zelo iskano in večkrat nagrajeno. A vreme je tudi letos naredilo po svoje, predvsem visoke temperature v tem letnem času so bolj škodile kot koristile grozdju, nam je med delom v vinogradu dejal mladi gospodar Robert Pungračič, potem pa so svoje naredili še ptiči, a kljub vsemu je nekaj grozdja še počakalo v vinogradu in so ga na barbarino z veseljem pobrali. Naprešali so bolj slabo, ampak kvaliteta pa je izredna in to je zelo pomembno, pravijo pri Pungračičevih, kjer se nadejajo, da bodo v kleti pridelali dober izbor laškega rizlinga in predvsem pričakujejo, da se bo dal lepo kletariti. Zaželimo jim lahko vso srečo! TM Letošnji decembrski laški rizling je bil še posebej sladek V Pungračičevem vinogradu so potrgali še zadnje grozdje Sladko grozdje so pospravili še pred dežjem Foto: TM LbOB&J? Vsak nov dan je skrivno darilo SREČNO 2007! Prijatelji so kot snežinke, ne vidiš jih vedno, pa so vedno tu. 1,K Ena zvezdica za srečo, ena zvezdica za smeh, ena zvezdica za iskrico v očeh ... Pa naj se vse zvezdice z neba spustijo vsem Vam v dlan in izpolnijo Vam želje na ta novoletni dan.