Stsv. 27t
V Trstu, v pcmcteljek 6.	1919

I^ajs vsak dan, ud! n^ljah fn preznrkfft, zjtrtmf. —	uBca
«v	AsiSke^a Ste*. 20. I. risdsfrfeBje. — Dop4?i naj se
r! :vii. — Miferatofana plraa se ne sprejemajo, rokspisi se ne vwž«}D. —^
Izdajatelj la odgovorni tiifdfllk Ste fan Godina. — Leitmk Konsetd? !W»?
EvlioosU. — Tisk Hskirne Edinost. — Naročnin« zmi« r»e mesec L
leta L J« — tn celo lete L 33—. — Telefon sreda!Stva hi upam Rev
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 =( Inic. —	*e računajo v
flrokosH ene kolone (72 mm)---Gglvš tfgovccv ia efcrJnJKav utm po aO stoL;
otmrtnlce, zahvale, poslanico tn vabšij pe 40 stat t igtai deaartUl zcve&tv »m po 80 stol. Mali oglasi po !0 stat beseda, auj^ni pa L Qjto*s spri^srei hisenUH oddeielt Edinosti. Naročata« rt rekfctritt^e se ©eiUjajo lifcjjtrtao Edinosti. Uprava in inserafnl oddelek se n^fljata v Tfttu, ul. sv.	As 2tX
Reševanje	krize SHS
Sestava novega miniiftr*tva fi overjen a zopet Drsll Pavtovltm
BELGRAD, 1. Danes ob ped dvajsetih je prišel na dvor g. Stojan Protić, katerega je sprejel regent prestolonaslednik v avdijenci. G. Protić je izjavil, da mu ni bilo mogoče sestaviti kabineta in je vrnil poverjeni mu mandat.
BELGRAD, 1. Govori se, da bi se mogla imenovati uradniška vlada, ki bi opravljala najvažnejše tekoče posle.
BELGRAD, 1. V zvezi z reševanjem ministrske krize se je razširila danes vest, da ;e v Belgrad pozvan poveljnik Dravske divizijske oblasti, general Krsto Smiljanić.
BELGRAD, 1. Predsednik mirovne dele^-cije Nikola Pašić je naposled sklenil, da se konec tega tedna vrne v Pariz, kjer bože ostati do zaključka mirovne konference.
BELGRAD, 1. Dr. Smodlaka odpotuje v Split; prihodnjo nedeljo se vrne v Pariz.
Izjava Stojana Prcttta.
BELGRAD, 2. V sredo zvečer, 1. oktobra, ob 8 uri je g. Protić vrnil mandat, ki mu ga je v torek opoldne poveril regent, da skuša sestaviti koncentracijski ali koalicijski kabinet. Stojan Protić je konstatira! naslednjo po^itlčuo-parlamentarno situacijo: Demokratska Zajednica je odbila ponudbo Stojana Protića aa podlagi že preje storjenega sklepa. KaLo -*e demokratska zajednica to svojo odločitev -utemeljevala, je znano. Socijalisti so tudi odklonili vstop v koncentracij ki kabinet iz načela, češ, da sploh niso za koacentracijski kabinet, a vstop v koncentracijski kabi-.et co odklonili radi razlike v pojmovanj-i vprašanja agrarne reforme in vprašanj, ki so tičejo odnošajev med desnico in levico v s"ci-jalističnih vrstah- Zastopniki Črnogorcev, ki so začasno, a vendar za nedoločen čas organizirani v posebni skupini, so izjavili, da dajejo kabinetu Stojana Protića isto oporo, kakor kabinetu Davidcvića. Na podlag te<*a bi bilo razmerje parlamentarnih skupin na eni strani demokratska zajednica s socijalisti s 127 glasovi, na dru^i strani blok radikala® stranke. Narodnega kbiba, Jugoslovanskega kluba, radikalnih disidentov in liberalcev £ Ribarca s 135 glasovi.
K temu bloku se lahko še prišteje gias g. Biaška Rajića, tako da ima ta druga skupina 136 glasov, na katere bi se mogel naslajati kabinet Stojana Protića. Črnogorska sku>ina ne pripada nobeni stranki, nanje nore računati vsaka večina. Ako vzamemo, da je na vsaki strani odsotnih 10 poslancev, tedaj bi demokratska zajednica imela 117, a epozi-cijonalni blok 126 giasov. Protić naglasa, da je treba pomniti, da sestoji demokratska zajednica razen demokratov, saraostalcev ia naprednjakov še iz majhne skupine 5 ^o 6 poslancev, o katerih se sodi, da dejansko ne pripadajo demokratski zajednici. Po tem ~e-zultatu posvetovanj je Protić prišel do skJ<?pa, da ne bi njegova vl^da imela dovolj pod!a£-j, ki je potrebna za pravo m nepretrgano -^clo v parlamentu, čeprav jc prepričan, da skup;n«. katere on predstavlja, zastopajo veČino naroda. Radi te*a bi bilo treba poveriti sestavo kabineta kateri drujji osebnosti iz Proticeve stranke, zlasti ker ima cemokratska zajednica proti njegovi osebi posebne pomisleke.
BELGRAD. 2. Danes dopoldne je prišel regent v predsedstvo vlade ter se pol ure razgovarjal z Davidovićem in dr. Pavlovičem o političnem položaju. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poveril sestavo kabineta dr. Pavloviću, a do 7 ure zveče/ ni dobil še nihče mandata.
Posvetovanja.
BELGRAD, 2. Ob 18 zvečer so se v predsedstvu parlamenta posvetovali Davidovič, dr. Pavlović in dvorni maršal Balugdžić.
Kombinacija.
BELGRAD, 2. Poleg profesorja Cvijića in Žunjevića se imenuje kot kandidat za ses'avo prihodnje vlade tudi Nikola Pašić.' Nje^'.vo kandidaturo odločno odklanjajo demokratska za' -dnica, radikalni d'sidenti in, kakor pravijo, tudi Narodni klub.
BEiLGRAD, 2. V političnih krogih se govori o različnih možnostih rešitve krize. Išče se nevtralna oseba« ki bi mogla združiti obe stranki. Ker pa take osebe v parlamentu ni« jo iščejo izven parlamenta. Vendar mislijo, da tak kabinet ne bi imel dolgega političnega življenja.
Nova pogajanja med radikale! In demokrati.
BELGRAD, 2. Danes se govori, da se vrše med demokrati in radikalci pogajanja na sledeči podlagi: Parlament bi imel samo votirati proračun in izdelati volilni red; takoj potem bi bil parlament razpuščen in bi se razpisale volitve za konstituanto. Ako radikalci pristanejo na ta predlog, bi bila mogoča začasna koncentracijska vlada.
Razvoj ministrske krize.
LJUBLJANA, 3. »Slovenski Naiod« poroča iz Belgrada: Ko se je izjalovila Protićeva kombinacija, je staroradikalni klub izdal komunike, v katerem navaja vzroke, zakaj je bil Protić direktno primoran vrniti regentu mandat za sestavo vlade. V tem komunikeju Protić direktno izjavlja, da je odložil svoj mandat v prvi vrsti zategadelj, ker se je uve-ril, da ni mogoče dobiti v parlamentu takšne večine, ki bi zagotavljala redno delo v Narodnem predstavništvu. 2 ozirom na ponesrečeno Protićevo akcijo je regent poveril nalogo, da sestavi koncetraeijski kabinet, znova predsedniku Narodnega predstavništva drju. Draži Pavloviću. Šance za njegovo misijo so to pot ugodnejše, kakor pri njegovem prvem poskusu, ker so radikalci, vsaj kakor se kaže, sedaj po izjalovljenju Protićeve misije bolj dostopni pametnemu in treznemu prevdarku. Vendar pa ni izključeno, da bi radikalna skupina ne gojila skrivne nade, da pride ob koncu koncev vendar le kak njihov somišljenik, predvsem Nikola Pašić v kombinacijo in potem na krmilo v slučaju, ako se kriza še nekoliko raztegne. Računati je torej s tem, da bodo radikalci skušali za sedaj še preprečiti vsako hitro rešitev krize. Zato tudi ni mnogo opati, da Parvlovićeva misija uspe. Ako se ponesreči Pavlovićev poskus, bo sestava nove \iaue zopet poverjena demokratsko-socijali-stičneuu bloku, ki se je za sedaj izjavil za komb'aacijo Pavlovićevo, torej za koncentracijski kabinet. Upati je, da se situacija razbistri že dares, ker bodo stranke še danes odgovorile na Pavlovićev poziv, da-li hočejo stopiti v novo vlado ali ne.
Pašić kandidat za ministrskega pred-ednik"}?
BELGRAD, 2. Opozicijonalne stranke rav runajo sedaj naknadno, kako da je bilo gosp. Proti ću absolutno nemogoče sestaviti kabinet in doseči sposobno večino in kvorum, da bi z njegovo pomočjo vladale. Sedaj imenujejo g. Pašića kot bodočega ministrskega predsednika, ali tudi ta kandidatura baje nima nikake^a izgleda.
L.TLTBLJANA, 3. Slovenski Narod« poroča iz Belgrada: V opozicijonainih krogih, osobito med radikalci vlada danes velika potrtost. Izginile so vse sanje o razdelitvi oblasti med tri skumne ter o razdelitvi države na tri Dokrajtne. Danes so se širile iz opozicije govorice, da je Pa|ić edini zmožen sestaviti kabinet, ker da je on baie danes strankarski nekomoromitiran. Tem govoricam malokdo veruje in «e ne polaga nanje večje važnosti. Močno parlamentarno vlado more danes sestaviti samo dr. Draža Pavlović, ki je v tej dolgi krizi, izzvani po opozicijonalcih, ostal stranka rs ki popolnoma nekompromitiran.
Dilema g. Pašić«.
BELGRAD, 2. Pod gorenjim naslovom pri-naSa ^Beograjski Dnevnike člančič, v katerem piše, da se je doznalo, da g- Pašić ne namerava iti več v Pariz k podpisu mirovne pogodbe. »Naj podpiše kdo drugi, jaz ne morem tako je rekel g. Pašić. Povodom tega omenja >Beograjski Dnevnik«, da je vodil zunanjo politiko naše domovine zadnja leta izključno g. Pašić in mora zato tudi sprejeti tudi odgovornost za njo kakor tudi za njene skrajne konsekvence. Vsled tega mora pod-
pisati mirovno pogodbo. Ako govori Pašić, da je noče podpisati, ker je za našo domovino škodljiva, kako more zahtevati, da jo pgdpiše kdo drogi? Gospod Pašić mora ali podpisati ali pa se borili proti tej pogodbi; tertium non da tur t. j. tretjega izhoda ni za državnika s častjo. Odločiti a eno ali drugo stran dileme je pošteno, nasprotno pa, ako ne bi storil niti enega niti drugega, bi značilo izbegavati odgovornosti za svoje lastno delo in valiti odgovornost na druge. To bi pome-njalo biti kukavica in skrajni sebičnež.
Ostavka podbau.
ZAGREB, 3. Kakor se poroča Riječi iz Belgrada, je podal hrvatski podban dr. Tomislav Tomijenović ostavko, ki je bila sprejeta. Pri tej priliki je bil odlikovan z redom Sv. Save II. razreda.
Nov dnevnik
BELGRAD, 1. oktobra. IXnes je izšla prva številka novega lista »Beo^radskega Dnevni ka%
»Marburger Zeitnng« v slovenskih rokah.
LJUBLJANA, 3. Z današnjim, dnem je prešla »Marburger Zeitungc, ki je izhajala v Kralikovi tiskarni v Mariboru, v slovenske roke. Dosedanje 'uredništvo se na uvodnem mestu poslavlja od svojih čitateljev in pravi med drugim: »Z jutrišnjem dnem preide Mar-borger Zeitungc v druge roke. S težkim srcem smo se odločili za prodajo. Toda to je moralo biti. Okolnosti sam žal prepovedujejo, da bi mogli jasno in odkrito orisati, kakšno pot je moral hoditi naš list, predno so se njegovi sedanji lastniki, Kralikovi dediči, odločili, da prodajo list. Skoro 20 let je bila »Marburger Zeitung« vodilni liafc spodnješta-jerskega Nemštva ... Veličina našega naroda je bil smoter, ki je nam lebdel vsikdar pred očmi, Vsled tragične usode, vsled nesrečne dinastične politike^ vsled krivde Habsburža-nov, se zvija danes celokupni .8Gmilijonski nemški narod pod sirovo peto zmagovalcev. Toda mi verujemo trdno in zaupamo, da bo prišel za naš narod zopet dan, ko si pribori prostor na solr.cu. Te vrstice nikakor niso naperjeno proti državi, v kateri živimo. Nasprotno, mi hočemo ž njo in Slovenci živeti v miru in sporazumu, hočemo biti tudi dobri državljani. Še več. Mi hočemo doseči čim najtesnejšo poliučro in gospodarsko zbiižanje med obema sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo, ker smo mnenja, da boste obe državi morda že v dogledai bodočnosti potrebovali dru^a dru£o še bolj kakor danes, j To so misli poslavljajočega se uredništva. Morda bo to mišljenje za-;topalo tudi novo uredništvo. Mi ne vemo fe^a, mi se moramo j tega samo nadejati.« — Edini v nemšl cm f dnhu pisani list v Jugoslaviji je sedaj »Cill'er Ztg.« Tako se izpreminjajo časi. Uverjeni smo, da ni daleč n, ko bo tudi to edino nemško glasilo spadalo preteklosti.
Jugoslovansko časnikarstvo.
LJUBLJANA, 3. Iz uredništva --Slovenskega Nra-roJa« fe izstopil dr. V-ladimir Knafffč. Vodstvo liita kot Klavni urednik je prevzel Rasto Pnsto-siemšek. Smer tista ostane ista, ublaži pa se način politične borbe.
Jugoslovani v Celovcu niso varni.
LJUBLJANA, 3. Neki Celovčan poroča nastopno: »Prišel sem z dvema znancema Nemcema dne 20. septembra ob pol 12 po policijski uri v gostilno »zum M©hrenwirta na Kolodvorski ulici v Celovcu. Sedli smo v srednji sobi za mizo in med tem sem slišal iz druge sobe glas: »Gospod krčmar, kako morete p*, stiti, da zahajajo v Vašo gostilno Jugoslovani? Radi teh svinj smo morali žc dosti trpeti.« Nato je prišel deželni svetnik, namestnik deželnega predsednika Schurai ter je slišal te besede. Dejal je: »Čudim se, da si sploh drznete prihajati v gostilno.« Bilo je še več brezpomembnega govorjenja ter je šle več ljudi proti meni z namenom, da me napadeo. Agent Okorn, ki je okoK 2 m stal od Schu-mija, je pristavil: »Čakajte, ko se vrnejo vsi ujetniki in interniranci, bomo iz celovških Jugoslovanov napravili goljaš.« Ko sem nato šel iz gostilne, sem opazil, da se ljudje zbirajo za menoj, ki bi me gotovo napadli, če ne bi jih policijski stražmoj/ter pri ten* oviral na la
način, da jih je zadrževal, meni pa deja!, da naj hitro grem domov.«
Vesoiv deoieotira vesti o jagoslovaoski mobilizaciji
PARU. 4. Zastopnik belgrajske vlade v Parizu, Vesnić. ic dementirai vesiti o jugoslovanski mobilizaciji. Izjavil je, da se ni izvršila sploh nikakršna razpos' :tcv jugoslovanskih čet proti Reki.
»Nasa stvar je prepravična,« je rekel Vesnić, »in ni na n treba mobilizirati niti enega letnika v njeno obrambo. Mi imamo še vedno popolno zaupanje v mirovno komerenco. Tembolj smo prepričani, da se bo bavil vrtiovni svet s tem vprašanjem, ker je žnjim vezana ne samo naša pravica, temveč tudi -dostojanstvo in čast rzavezntških velevlasti.«
Listi priobčujejo to vest z zadoščenjem in na-glašaao. da bodo mogli Italijani in Jugoslovani rešiti jadransko vprašanje le v miru v veliko zadoščenje prijateljev in zaveznikov.
»Figaroe pripominja s svoje strani, da se mora verjeti Vesnićevim izjavam, ker mora misliti bel-grajska vlada v sedanjih okoliščinah, ko ni še rešena ministrska kriza, na vse drugo, nego na mobilizacijo.
List smatra, da ne bo tako težko rešiti reškega vprašanja, vkljub vsem komplikacijam, če se bo proučevalo ne posetoe4, temveč ski^rcio z driagiml vprašanji.
Položaj aa Reki.
REKA, 3. (*Corriere della Sera.«) BHa ae naznanjena ublažiter blokade: včeraj je prišlo nekoliko listov; govori se, da bo začela poslovati tudi tpošta. Preko premime Črte bodo lahko vozili tudi vlaki, polni živil. Kar se pa itiče osebnega prometa jc bila blokada še boli poostrena, posebno s strani D* Annuneijevejra poveHništva.
Francozi in Srbi bi biH morali po dogovoru za-fpustili mesto včeraj: in res, ob M je odšel vlak, poln Franco-zov m Srbov proti Zagreb«. Ostalo 5e še nekoliko francoskih vojakov, da po skrb e za •zadnje delo pri izpraznjevaaiju in vkrcanju materijala. Ob 19 so odpotovali studi ti na krovu nekega rušilca, ki je odplul proti Dalmaciji. »Con-dorcet« je odplu-Ia že včeraj v Albanijo: na ladji je bil tudi general Savy, ki se je izkrcal nekje na hrvatski obali, z nekaterimi srbskimi častniki, ki so nameravali potrditi s svojo pravico kraljevine SHS do Reke. Toda sedaj je tudi to naglašanje dokončano. V luki ni več tujih ladiij in v mestu ni več tujih čet.« List piše o ustanovitvi francoske baze na Reki in o njenem poslovanju. Ugotavlja, da je bil promet zelo neznaten m prehaja zopet na opisovanje položaja na Reki.
Vprašanje kruha je bilo takoj rešeno, pravi list. (Pekarji so namreč grozili s sitavko.) Kruli se bo prodajal po kroni za kg. Beli kruh bo stal 2 kroni.
Ta pomirjujoča vest ni mogla iza-držati Hrvatov od izseljevanja. Hrvati se selijo še vedno in š* vedno priliaiajo pismena vabita hrvatskim družinam, da zapuste mesto. Vsled tega smatrajo mno-•gi, da se nahajamo pred novimi dogodki na hrvatski meji, kjer kažejo komitaši vedno večje razburjenje. Neizogibno je tudi, da se igovori o napadih. Tudi nocoj bi se bil baje moral izvršiti napad, to>da noč je minula popolnoma mirno.
Ostra vojaška naredba. — Kaj pomeni?
»Secolu« brzojavljajo iz Reke, 2. t. m., da je izdal major Reina, načelnik D'A-nnurazijevasa vrhovnega štaba, naslednjo naredbo: »Na prvi znak alarma — ki bo dan s piskanjem naše sirene in žvižganjem kolesarjev po mestu — se umaknejo vsi meščani v svoje domove, izogibajoč se vsakemu razburjanju in vsakemu neredu, m podaijo zo-.pet izgled onega možatega miru, ki jim je bil vedno v ponos v minuli suženjski doibi.
Vsak prestopek te naredbe bo kaznovan z orožjem, posebno pa širjenje lažnjrvih vesti in izmišljotin. ki imajo namen motiti javni mir.« (Nadaljevanje je zaplenjeno.) D'Annunzio je sestavil poseben kabinet, ki ima med' drugim nalogo, da zbira in urejuje informacije in da skrbi za propagando ter zvezo s kraljestvom in inozemstvom.
Policijski uradnik cav. Ruggero Murč, ki je prišel sem z doslej neznanim namenom, je bi! aretiran. Poveljništvo se še ni" odločilo, kaj bo pravzaprav -žnjim naredilo. Govori se, da se bo uvedla proti niemu preiskava zaradi----vohunstva!«
Angleška vlada namerava odločno nastopiti.
LONDON, 4. (S.) V uradnih krogih se zatrjuje, da namerava angleška vlada sporočiti italijanski vladi svoje začudenje zaradi nadaljevanja nezakonitega položaja na Reki. Angleška vlada smatra. .da more nadaljevanje ta-kaga nezakonitega položaja pomeniti za Italijo nevarnost, da izstopi iz zavezništva.
BEROLIN, 2. »Berilner Zeitung am ivtifctagc javlja iz Rotterdama: Glasom lista »Nieuwe Rotter-damsehe Couranta^poročajo iz Angleške, da tje dal D'Anmmzio (prekiniti telefonsko zvezo med Reko
In Zagrebom.
Vrhovni svet.
PARK, 5. (S.) Vrhovni »vet	eiiiiotla*
torek.
Zveza narodov se sestane h 1929.
WASKINGTON, 4. (S) Z ozirom na Clemen-ceauijevo pismo polkovniku Houseju izjavljajo oficijelni krogi, da ni verjetno, da se Zveza narodov sestane, preden ne odobri senat mirovno pogodbo z Nemčijo kar al pričakovati pred novemfcTOn* Zveza se potemtakem sestane Sele 1. J920.
Polkovnik House odpottge v Zed:njene države.
PARIZ, 4. (5.) Polkovnik tfouse odjaoluj« >utrt v Zedinjene države.
Nemške čete se {»oglašajo za raske.
RIGA, 3. Nekatere nemške čete, ki bi se morale odpeljati iz Kuronske, so se proglasile za ruske čete in se stavile na razpolago ruskemu vrhovnemu poveljništvu.
Samouprava Geragc Rezije.
NAUEN, 3. Pri pogajanjih med zastopniki Gornje Šlezije in prufrke državne skupščin« pod predsedništvom ministrskega predsednika Hirscha se je v torek dosegel sperazum vseh strank. Gorenja Šlezija dobi pokrajinsko avtonomijo v okvirju dalekosežnih določeb, ki bodo veljavne za pruske pokrajine, in sicer takoj. V sporazumu š prusko državno vlado je bil vladni predsednik iž Oppeina tajni sc^ni svetnik Bitto takoj »voljen za \45jega predsednika nove province Gornje šlezije. Ccn-trum je izjavil, da je zadovoljen s pokrajinsko avtonomijo. Predpravrc napram drugim provincam ne zahteva aobemb in bo opustil vsako propagando za državno avtonomijo.
Nemška uasliatva v Gorsg Reziji.
GURIH, 5. (S.) fz Vars»?v-e poročajo: Nemci so hoteli zapreti meče v Gotu.h štesf?i; nemški Častniki natančno (proučujejo vse -dete fronte, čete se .koncentrirajo. Delavce ii Gortife	še vo.oo
izganjajo. Nasiistva obmejne straše so se 2opu?t začela s podvojeno silo.
Nemška vlada bo peldlcaSa ireo^ie čato iz baltiških pokrajin.
BEROLIN. 4. (S.) Politični in pa*lsaieiitarm ki o-, gi javljajo, da bo vJada o&p-oklictia nemške čete iz baltiških pokrajin.
'Narodna skupščina je reših v peekovi seji nekatera manj važna vprašanja, ir.ed temi vprašanje glede povrnitve nemških itfternifancev v domovino, vprašanje glede plaćanja carkiii.vh pristojbin na uvoznir.e v zlatu in gteJe posajil za zvišanje števila delavskih stanova^.
Nemška nota o izpraznitvi baJt&UHi pokrajin.
PARIZ, 5.^(S.) Nemška vlada je fposlaia konferenci noto glede izprazji'tve baltiških pokrajin, v "kateri javlja, kakšne ukrepe je ukrenila. Nota protesitira proti obnovitvi blokade in 2ahteva, naj se ustanovi nemško-zavezniška komisija, 'ki bo imela nalogo, da -določi potrebne itkrepe za izpraznitev in da tiadsoruje to izpraznjevattje sama.
Novo imenovanje ministrov.
BEROLIN, 4. (S.) Zifrer je 'bil imenovan za pod-kancelarja, Koch za ministra za notranje zadeve in David za ministra brez Irs-tnice. V kratkem se imenuje novr minister za državno o-bnovitev, Oo-r.eral. Eberhard je bil določen za naslednika generala Von der Goltza.
Lit vinska vlada preg&rja Polj-ake.
CURIH, 4. (S.) iz Varšave poročaj: Na Iitviu-ski fronti se zapaža živahno sovražnikovo gibanje v svrho napada. Tarobske čete streljajo n^ prenehoma na poljske vojake in povzročajo spopade. Veliko Poljakov, uastaoi^nih v Litvi, prehaja vsak dan preko meje in išče pomoči pri poljskih oblastih proft pre5a.nla-3.ru s strani Htvinske vlade.
V Kamienu je prišlo do ^majhnega soopada med poljskimi četami in nwsškia» >Orenzschutzomp. Na poljski strani ^e ubit* c-č-en. a na nemški dva vojaka.
Čete generala Jttdeaiča pred Psko* m.
HELSIN<jFORS, 4. Javlja se, da so ruski prostovoljci znatno napredovali. C^te generala Ju-deniča so že 6 vrst pred Pskov tn, 5igar padec se vsak čas pričakuje.
Pomankanje živil na Dunaju.
CURIH, 4. Dunajski župan ie izijavil, da je ©lede prehrane položaj v mestu skoro obilen. Za-prihodnji teden nimajo v mestu ne dovolj /ita ne moke; treba bo skrčiti odmerek kru-ha, katerega se sedaj dobiva I Vi kg na teden. Množine žita so
P O D L I S T EK
IVAN BALO H:
(K^iiec.)
AmerikansRl d3lar]f.
Humoreska.
Ne veselje, ampak strah je tako prešel vse ude njegovega rojstva. Ali je od krojača, ali od čevljarja — to je gotovo, ker vedo, da se bliža konec leta in da — tako je mislil naj-preje Zdravko.
Pismo je sprejel in sprejem potrdil, pismo pa skrbno spravil v žep. Dasi je bil drugače silno radoveden, to pot se je premagal. Strah je bil večji kakor radovednost. Toda, ko je prišel domov, pa ga je premagala radovednost, oziroma vprašanje: Morda me pa Še tožijo? — in odprl ga je gori na podstrešju, da bi ga nihče ne videl — in — kar ostrmel je: pismo je bilo iz Amerike od strica in iz njega so se vsuli štirje čisto novi bankovci po 25 dolarjev in zraven kratke besede:
Veseli me, da si se spomnil name; kedar boš še potreben, pa še piši! Tvoj stric — John Suh.
Zdravko je zletel doli po stopnicah in ni vedel, koga bi objel veselja poln, ali Lizo, ali dijake, ali — ves svet. Prvo je bilo, da si je prižgal cigareto, se vsed«! za mizo, spodil oba diiaka. iz sobe oroč- rekoč, da mora biti
sam, ker mora delati važeh račun, težko nalogo. Ubogala sta in šla. Tec'aj šele se je Zdravko zavedal vse svoje moči in veljave. Zdaj šele je vedel, kako važne in lepe so številke. Še nikdar jih ni ljubil tako- Računal je takole: 100 dolarjev, to je najmanj 500 kron, s tem plačam trikrat vse svoje dolgove. Kaj bi to? Še premalo sem jih naredil. Če računam vse, do zadnje izposojene žemlje, imam dolgov kvečjemu 150 kron. Liza dobi okoli 100 kron, vsi drugi do 50, tedaj mi ostane še vedno lepih 350 kron, če se že ni vrednost dolarja povišala. Tako je mislil in poluglasno govoril pesnik Zdravko.
In zopet je začel: Kaj me briga matematika, še eno leto ponavljam, ampak tukaj ne, drugam grem, da ne bom slišal teh večnih pridig
—	briga me honorar, saj lahko živim, saj mi stric piše, če še potrebujem, naj mu le pišem. — Ampak zdaj bom najprej plačal Lizo in vse druge dolžnike, potem pa tiste bukvice grehov vržem v Ljubljanico, da bodo odplavale notri v Črno morje. Ampak, kam hočem z denarjem — preveč ga bo? Dobro, že vera. I/let naredim. K stricu tajniku letos ne grem
—	je sam revež. Šel bom v Zagreb, ne — na sever v matičko zlato Prago, kjer bom pozneje študiral medicino, saj me bo stric iz Amerike podpiral, ne — na jug pojdem, v Benetke, na kraje poezije in solnca, da se mi razširi obzorje. In pri — Benetkah je ostalo.
Tako je Zdravko saoval načrte, ko je ravno v sobo stopila liza. Nič susta Iznova izpre-govorila- Zdravko ie držal toki v žeon in pu-
šil cigareto, ko je Liza pometala. Čez nekaj minut pa je privlekel iz suknje pismo in iz pisma vzel bankovce ter jih lepo drugega poleg drugega položil na mizo in dejal: Lizika, ali jih vidite, štirje so, vsak po 25 dolarjev, to je sto dolarjev in vse skupaj 500 Lron. Stric jih je poslal iz Amerike.«
Zdravko je vrgel cigareto na pol pokajeno po tleh.
Liza se je naslonila na metlo ter gledala in občudovala tiste plave papirje na mizi, kakršnih še nikoli ni videla v svojem življenju. Lepi so bili in novi. Tedaj ji je bilo v srcu žal, da ga je včeraj tako hudo razžalila in razburila. Rekla mu je kratko: »No pa, gospod Zdravko, saj ne boste hudi za včeraj. Saj me poznate, nagla sem, povem, kar ni prav, ali dobrega srca sem, že šest let skrbim za vas, kot mati — ali ni res? No, gospod Zdravko, saj vas poznam, tudi vi ste aober človek, ali sirota ste, zato sem z vami potrpela, zdaj bo pa vse poravnano. Imate res dobrega strica v Ameriki.«
»Bog ga živi!« — je vzkliknil Zdravko na glas.
»Toda, Lizika, danes se moramo dobro imeti« — je dejal Zdravko.
»Jaz povabim svoje prijatelje na južino, zvečer pa imajo vsi domači dijaki dobro večero na moje stroške. Takoj pošljem er.ega dijaka v banko, naj menja dolarje.«
In res, dijak-prvorazreintk je letel, kar so ga nesle noge z enim bankovcem, a bla^-(na ie bila že zekljuČes« in rekli so mu gos je
pri banki, naj pride jutri zjutraj. To pa ni nič oviralo Zdravkota in Liziko, da ne bi bila dobre volje, saj sta vedela, da velja amerikanski dolar petkrat toliko kakor krona. Zato je Zdravko naročil takole: Lizika naj pripravi dobro južino za njegove prijatelje-Iiterate, zvečer pa dobro večerjo za vse skupaj. Jutri bo vse poravnano.
In Lizika — vesela, da bo teh vednih prepirov glede plačila vendar enkrat konec — je dala takoj bel prt na mizo, bel predpasnik na sebe in je hitela v mesnico po par kil mesa in pečenke, ker se je že mudilo, in potem je vzela iz shrambe zadnjo gnjat — dar svoje sestre — ker je vedela, da ima gospod Zdravko najrajši gnjat s kislim zeljen*, vse pristavila k ognju in pripravila še črno kavo.
Ko je prišel Zdravko s svojimi prijatelji-literati, je stal na mizi že liter vina in na krožniku fini, rumeni kifelci. Literati so zapeli — in kmalu se je razvila neprisiljena zabava.
Nobene žalosti ni bilo med njimi, četudi so vedeli, da pobratim Zdravko ne pride v osmo. Gospodična Lizika — tako so jo vsi prijazno nazivali — je nosila na mizo, kar je mogla. Zdravo je naročil še kuhano vino in peciva — kar za pet kron. Vsega je bilo dosti na mizi — in ko so prišli zvečer še drugi dijaki, je bila še vedno miza polna za vse. Vsi so bili zadovoljni ^n navdušeni — in pfili so, kadili in peli in hvalili Zdravita in njegovega strica v Ameriki. V sobi se j» tako kadilo, da je krmai gorda.
Pozabiti še ne smemo napitnicc, ki jo je imel pesnik Zdravko na svojo gospodinjo. Ko je namreč Lizika prinesla na mizo še krofe z besedami: to je pa na moje stroške — je čašo ter Liziki napil takole:
Iz Amerike je prišla rešilna ciza, naj — živi dijaška mati — Liza, spohala je nam še krofe in postregla nas kot grofe.
Vse se je smejalo in trkali so tako, da je najmlajši — prvošolec ubil najbolj dragoceni spomin po rajnem župniku, namreč brušeno kupo, katero je Liza skrbno hranila. Ali —• kaj se hoče, kar je, je — jo je potolažil Zdravko, sicer bo pa še lepšo kupil on sain.
Tako je večer lepo minul. Gospodje iz viš-j jih razredov so šli še v kavarno, dijaki iz nižjihj razredov pa so jedli in pili naprej na Zdrav-kov račun.
Pozno je vse objela temna noč in Še Lizika, je sladko zaspala s tolažbo v srcu, da je vsem1 dobro postregla in da bo bogato poplačana..
Zdravko je prišel šele proti jutru domov —i saj je bil to edini soinčni dan v njegovem? življenju; in Liza mu je to noč dala prvikrat/ ključ od hišnih vrat. Drugo jutro, ko je ur^ že sedem odbila, in so vsi navadno že vstali in pozajtrkovali, je pa zaspala Liza. Vse kli' casfe je bilo zastonj. Tobakov duh jo je oma-mfl. Ker ni bilo zajtrka, so Sli vsi dijaki v iek> Irca telesnega kreptila; bfli 00 pa prav« zsprev si* le od večere. Zdravko, ki je imel
i odi na Štajerskem ta Solnocrajskem. Avstrija prosi ponovno ententno pomoči.
Sklepu, na? se prodalo umetniški predmeti, ki se nahajajo v cesarskHi palačah. In naj se s tem denarjem nakupijo živila, se večina zoperstavlja, ker ne upa, da bo mnogo dobila. Več se pričakuje od izrednega davka na glavnice (pri večjih imetjih do 65%.) Za sedaj se je uvedlo novo zvišanje železniške pristojbine; pristojbina za blago je zra-stla od 30 na 50%.
Za 10. t. m. je sklicana narodna skupščina; predvideva se. da bo po odobritvi miru Renner ali razširil vladne temelje ali pa odstopil.
Železntčarska stavka.
LONDON, 4. (S.) Sma-tra se, da se podajanja z železničarji ne začnejo pred koncem tedna. Člani razsodbenega odbora »Trade Unions« niso izgubili upa in smatrajo še vedno, da najdejo sprejemljivo podlago za pau^o, preden se sestane dne 7. t. m. skupščina »Trade Unions«. K tej skupščini so posebej povabljeni rudarji.
Zeiezničarska stavka dokončana.
LONDON, 5. (S.) Uradno poročilo pravi, da je železničarska stavka dokončana.
Za ustanovitev meščanske armade.
LONDON, 3. (S.) Zakasnelo. Vlada je poslala namestnikom grofij in mestnim županom poziv za ustanovitev meščanske armade, da se pride v okom sedanji krizi.
Sklicanje angleškega parlamenta.
LONDON, 4. (S.) Doznava se iz zanesljivega vira, da skliče kralj jutri privatni kronski svet n da podpiše odlok, s katerim se sklicuje par-ament še pred določenim rokom.
Sestanek predstojnikov civilnih uprav z LIoydom
Georgeom.
LONDON. (S.) L!oyd Oeorge je povabil predstojnike civilnih uprav na sestanek, ki se bo vršil 7. oktobra.
Izvažanje petroleja prepovedano.
LONDON, 5. (S.) Uradno poročilo pravi, da se ne sme petrolej brez posebnega dovoljenja nikakor izvažati.	_
Kandidat za Wi!sonovo predsedniško mesto.
WA5>HLNOTON. 4. (S.) Dr. Krayson ni hotel dati podrobnih pojasnil h kraitkemu poročilu o predsednikovem stanju v minuli noči. Zagotavlja se na vsak način, da je predsednik nekoliko »jedel in malo bolje spal.
WASU!NOTON, 4. (S.) Zdravstveno stanje predsednika VVMsona se ni izboljšalo. Danes zjutraj se je vršilo posvetovanje me-d predsednikovim zdravnikom dr. Kraysonom in nekaterimi specijalisti.
PARIZ, 4. Vesti, ki so prišle semkaj iz Wa-shingtona, se strinjajo glede vznemirjanja, katero so povzročila v Zedinjenih državah poročila o WiIsonovem zdravstvenem stanju; iz besedila vesti se doznava, da vlada veliko razburjenje tudi v Beli hiši, kamor so bile poklicane osebe iz predsednikove hiše, med temi Mak Ladoo, bivši zakladni tajnik.
Ce bi se Wilsonova bolezen podaljšala, bi začasno orevzel in izvrševal predsedniško oblast podpredsednik Zedinjenih držav Marsiiall, kakor to določa ustava v svojem 2. členu, ki pravi: »V slučaju predsednikovega odstopa ali njegove smrti aH njegove nezmožnosti za izvrševanje pravic in oblasti svoje službe, prevzame to mesto podpredsednik, ki je pa opusti, ko postane predsednik zopet zmožen za delo.« Thomas Marshall, ki bi eventualno imel prevzeti predsedniško mesto, pripada, kakor Wilson, demokratski stranki. Marshall je že stara, splošno ljubljena in spoštovana oseba. Med vojno se ie izkazal zaradi svojega navdušenja za zavezniško stvar. Ko je leta 1917. — tako pišejo listi — sprejel Marshall generala Joffrea, ga je /pozdravi! z naslednjim kratkim nagovorom: »Gospod maršal, vedno sem želel spoznali edinega junaka, Karla Martella, ki je premagal bar-barje -pri PoMiersu; danes je moja želja izpolnjena, ker sem spoznal tekmeca Karla Martella.«
Odston turškega kabineta.
CARIGRAD, 5. (S.) Sultan je sprejel demisijo kabineta Damada Ferid paše.
resnico. Ce bi zbornica ne Mt razpnttena. M »i Nitti ne upal kaj takega.
»Epoca« pravi, da je Nftti zopet nvedel cenzuro sedaj, ko ie »Avanti!« izčrpal svojo gonjo proti vojski.
Odlok da je protiustaven. Demokratični minister da kaže konservativne kremplje. Naj pazijo socijalisti, zaključuje list, ker ta človek, ki se že kaže sovražnika svobode mišljenja, bi mogel postati sovražnik naroda!«
Tudi »Avanti!« protestira proti Nittijevemu ukrepu.
Kaj naj pa porečemo mi, ko nam se ne črtajo samo vesti in priobčitve, o katerih govori zgoraj omenjeni kraljevi odlok, temveč celo — osmrtnice!?	____
Bolgarji se odpovedujejo DobmdžL
BUKAREŠT, 3. Romunski tiskovni urad javlja: Iz Sofije poročajo, da se je bolgarska vlada odrekla svojim zahtevam po Dobvudži.
Oddaja premoženja v Avstriji.
DUNAJ, 3. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, predvideva finančni načrt dr. Schumpetra oddajo premoženja do največ 6%. Razen tega se bodo monopolni izdelki znatno podražili.
Helgoland za Anglijo.
BEROLEN, 3. Kakor poročajo Ksti iz Cux-havena, agitirajo na otoku Helgoland za ločitev od Nemčije in za priklopi te v k Angliji, kar naj se izvrši potom glasovanja.
Novo romunsko ministrstvo-
BUKAREŠT, 4. Kralj ie poveril sestavo novega ministrstva bivšemu vojnemu ministru kabineta Bratiana generalu Vaitojanu. V ka-fcinet vstopi več generalov, kakor LuJi zastopniki Sedmograške, Besarabije in Bukovine.
Razburjenje italijanskega časopisja proti vzpostavitvi cenzure.
RIM. 4. Cenzura je že začela delovati. Listi izahajajo že pobeljeni. Listi priobču'ejo silovite napa.ce na N'ttija zakadi tega ukrepa, tembolj ker je vzpostavljena dvojna cenzura. Kraljevi odlok pravi namreč med druz;m, da re prepovedan vsak najin širjenja vesti in priobčitev« itd.; torej velja ta preooved tudi 7a ustmeno širjenje takih vesti, to je zborovanja itd.
■Oiornale c'Italia« pravi, da je zopetno u velja v-Ijenie cer»z.ure v zvezi z volitvami. Predsednik svobode in resnice da hoče nittijansko svobodo in
Domače vesti.
Pevsko ta bralno društvo »Tomaj« v T oma ju
vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Tomaju 12.. oktobra t. i ob 15'30. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega Gdfcora, 5. razno. Odbor-
Ukrepi proti prenagli vožnji. Vsled neštetih nesreč, katere povzročajo avtomobili v mestu in okolici je generalni civilni komisarijaii pozval me-rodajne oblasti, naj »zahtevajo, da se pravila o vožreji in odloki, ki so jih v to svrho izdale vojaške oblasti, točno izpolnjujejo, In da se kršitelji teh pravil Hi odlokov strogo kaznujejo.
0	hrvatskih izseljencih v Ameriki je prejela zagrebška trgovska hi obrtna zbornico poročilo, da se mnogi izmed njih odpravljajo domov. Vsak izseljenec ima povprečno 2000 dolarjev prihrankov. Raizen tega imajo razne organizacije izplačali družinam umrlih članov v domovini več stotisoč dolarjev zavarovalnin.
Vrnitev mohamedansklh izseljencev. Listi poročajo, da se med mohamedanskimi izseljenci, ki so po aneksiji Bosne in Hercegovine pobegnili v Turčijo, čuti jako g?banje, da se vrnejo na svoje domove. Teh takozvanih muhadžirov de raztresenih po Turčiji okoli 150.000 duš.
Draginja stanovanj v Zagrebu. »Agramer Tag-Watt« poroča, da stane v Zagrebu najrevnejša podstrešna sobica 300 K mesečno. Vsaka količkaj čedna soba stane 800—1200 K, in to v oddaljenejših ulicah; Na Jelačičevem trgu stane elegantno opremljena soba 1S00 K mesečna
Narastla Sava. 23. m. m. je Sava v Zajgrebu tekom maJo tir narastla tako, da je v okolici prestopala bregove in poplavila zemljišča. Niena višina je znašala 3 m nad normalom.
Policijska nra v Ljubljani za gostilne se je s 1. olotobrom izopet izpremenila, tako da imajo biti lokali -zaprti zvečer ob 22. (10.) uri, dočim veJ.ja za kavarnarje Se nadalje dosedanja policijska ura t j. 24.
Prodaja Bambergove tiskarne v Ljubljani, Bam-bergovo tiskarno je kupil slovenski konsorciš za 1 milijon kron Tiskarna ostane v svojih prostorih proti letni najemnini 12.000 K. Ravnatelj tiskarne bo Bamberg ml. Najemninska pogodba velja za 15 let	*_
Nesramen k oči jaz. Ivan Pirnet, star 34 let, je najel preteklo noč kočijo pri Ohiozzi in se odpeljal v ul. Revoltella 61, kjer stanuje. Ko je prispel s kočijo na cilj, je hotel plačati in je dal kočijažu 10 lir. Kočijaž ni bil z 10 lirami zadovoljen, temveč je zahteval 40 lir. Pirnet je začel protestirati. Kočijaž se je iprepiral nekaj časa končno pa je vrgel Pirneta na tla in iga začel pretepati. Med pretepom mu oe ukradel listnico z 261 lirami. Nato je skočil na sedalo in se odpeljal. Na Pirnetovo upitje sta pritekla dva karabinjerja, ki sta začela zasledovati kočijo: V ul. Tesa se jima je posrečilo kočijaža aretirati. Mož ae na stražnici tatvino tajil, toda dokaz so dobili, ker so našli v njegovi listnici Pirnertovo slrko. Obdržali so ga v zaporu. Pirnet pa je moral iskati pomoči na rešilni postaji, kjer so mu obljubili, da ozdravi v 10 dneh.
»Avtomobil.« Josip Kukanja, star 34 let, stanujoč pri S. M. Sp. 340, je prišel včeraj pod vojaški kamljon. Poškodoval se je na obeh nogah. Spremili so ga na rešilno postajo, kjer so ga obvezaii in ga nato odpeljali domov.
1	plinom se je hotel včerajj zastrupiti Cristo Ruzzier, star 34 let, stanujoč v ul. Canova s»t. 9. Iz gasilne postaje so telefonirali na rešilno postajo. Zdravnik, ki je prišel takoj na lice mesta, ga ie dal odpeljati v mestno bolnišnico.
• |e. Včeraj so prrae*li v mestno boi-j mširlco Marijo Efler Iz Piavij pri Kopra. Deklica j je -hotela dolfci petrolej v svetilko. Pri tem se je petrolej vžgal in opekel ubogega otroka po rok;;ii. Sprejeli so jo v 7. oddelek.
Med dva avtomobila te prišel včeraj, v ul. delle Poste Vincenc De Luigi iz Padove. Poškodoval se je precej težko na za tilniku in dobil tudi notranje poškodbe. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Med otroci. Josip Zidarič, star 9 let, stanujoč pri Sv. Jakobu, se je včeraj igral z drugimi otroci na ulici. Kmalu pa so se začeli pretepati in med vri-ščem je dobil Zidarič z nekim železom po gl&vi. Otrok se je zgrudil nezavesten na tla. Dobil je večjo rano na glavi in bržkone si je tudi pretresel možgane. Z avtomobilom zdravniške postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Kar zmankal je na Korsu osliček z vozom nekemu Marinu Gabbaniju. Gabbani je tatvino javil karabinjerjem.
Dober plen. Preteklo noč so vdrii neznani tatovi v skladišče Edvarda Bollonija v ul. Giulia 13 in odnesli za 12.000 lir nogavic in sukna.
—	Včeraj so zasačili karabinjer^ tri možakarje, ko so ravnokar odpirali zapečaten vagon na južni postaji. Pripravili so si že 50 kg jajc, vrednih 250 lir. Blago so dali lastniku natzaj, a tičke so za nekaj časa oddali jetnišnici v ul. Goroneo. Imenujejo se: Fran Kocjan. Alojz Battisti in Gvido Terčin.
—	Marija Grudina je pustila na cedilu svojega j dosedanjega gosp^danja Nikolajo Grierco v ul. Vi-
co!o delle Ville. Vzela je za »spomin« 88 lir v bankovcih in za 300 Kr perila. Karabinjerji so jo aretirali.
—	Preteklo noč so vdrli neznani zlikovci v to-bakarno Josipine Surberjeve v ul. S. Fontane 126. Odnesli so .za 200 lir tobaka.
—	V pretekli noči so neznani tatovi vdrli v iza-pečaten vagon na južni železnici. Ukradli so za 1425 lir jestvin in sukna. Škodo trpi uprava drž. železnic.
—	Iz hleva Jakoba Jessa na Škorklji-Coroneo <je zmankal ipreteklo noč lep konj, vreden — 450 lir.
Rnzne vesfL
O avstrijskem cesarju Ferdinandu 1. so svoje-ča?no pripovedovali v dunajskih dvornih krogih sledečo detge-ubo: Cesar 3'e rad jedel priproste pa okusne dunajske jedi. Ko je bil še prestolonaslednik in neoženjen, je najraje aedel cmoke s kislim zeljem in prek a jeni m svinjskim mesom. Ko se je pa oženil, je bilo to zanj težavneje. V cesarski kuhinji v SchčHvb-nuinu je bil prvi kuhar — Francoz, ki si je štel pod čast, da bi bil dal na cesarsko mizo kako avstrijsko jed. Cesar se je večkrat izrazil nasproti svojemu spremljevalcu, nekemu baro iu M.: =Ko bi se samo enkrat mogel najesti do s:resa duoajs&ib jedi.« — Blizu Schonbruna se nahaja sredi neke doline Dunajskega gazda vas Hainbach, tkamor se je peljal cesar v pri prostem lovskem vozu skoraj vsak dan. Nekega ene je prov opoldne šel skozi vas in je pogledal v .neko kmečko hiSo, kjer je družina ravno obedovala. Na mizi je bila velikanska skleda polna cmokov in poleg nje velik (krožnik s kislim zemljem. Cesar se je obrnil k svojemu spremljevalcu in mu rekel: *Lc po^te -naprej in počakajte me pri vozu. Pridem takod z-a vami!« Potem je vstopil v kmetovo hišo in je kosil z družino, ne da bi ga biJ k»do spoznal. Ko sc Je bil najedei, je darova* kmetu cekin hi ;e dejal njegovi ženi: »Jutri pridem izopet, skuhajte tpar cmokov več!« Spremljevalec je moral na povratku v grad oblijubiti cesarju, da nobenemu ničesar ne jt>ove, najmanj spa cesarici Mariji Ani, da je bil v >kmečfki hiši. Pri dvornem obedu so se vsi čudili, da ni cesar ničesar jedel. Cesarica je po obedu ukazala telesnemu zdravniku cesarjevemu, tiaj ga preišče, če ni morda bolan! — Drugi dan sc :e cesar zopet peljal v Hainbach, se ae najedei pri kmetu cmokov in kislega zelja ter darova' cek n, nato se je povrnil -domov na obed in tu ni zopet nič jedel. Dvornih oseb se je jadi tega polastflo veliko razburjenje. Cesar se je pa na tihem vesel'!. da še bil enkrat zopet bolj zvit kakor njegova dvorna družba. Poklicali so z Dunaja več imenitnih zdravnikov, ki nag bi oddali svoje mnenje o zdravju cesarjem, ki ni imel več no-bene s! isti do jedi. V državnem svetu, ki mu je predsedoval brat cesarjev Ludovik, }e knez Metter-n:h, ki je tesdaa vodil Avstrijo, že razjpravljal o slučajni, če cesar uanre. Tedaj je pa nakirat blebetava kmetica v Hainbachu, kier je cesar jedel cmcske, rešila uganko, zakaj nima cesar apetita pri dvornem o-bed-u. Svoji botri, županovi ženi je pripovedovala, da prihaja vsak dan neki že posta-ren gospod v civilni obleki k njej ojpol-dne, da se naje cmokov in kisiiega zelja in da vsakikrat plača zato cekin. »To mora biti kak slepar,« je menil bistroumni oče župm in je vso to stvar ovadil tedaniemu policijskemu ravnatelju, grofu Sedlnic-keiruj. Policijski ravnatelj, ki je imel blizu Hain-bacha vilo, je sklenil, da osebno razkrije tajmo čudnega gosta. Ko se je cnpoldne v spremstvu dveh policajev podal v kmečko hišo v Hainbachu, je našel — cesarja Ferdinanda, ki se ge bil pravkar v>edel za mizo. Ceisar je bil iPTav hud radi tega obiska in ie rekel policijskemu ravnatelju: »Skoda, da ste prišel talko zgodaj, pojedel sem že le prvi cmok!« —
Cesar Ferdinand ni bH Bog ve kak talent. Tudi ni bil rojen za vl<adanje in si ni s tem tudi mnogo
svojo posebno sobo, pa sploh ni vstal. Mislil si je: Briga mene šola in matematika in tisti pusti pro'cisor, jaz imam v žepu še tri bankovce po 25 dolarjev in bom vsem fige pokazal. Zdaj gre Liza sama v banko, menja in mi prinese še precej nazaj. — Tako je sanial Zdr?vko v svoji postelji, ko se je že davno šola pričela.
Tedaj se je zbudila tudi Liza — in kar sram jo je bilo, da se ji celih 20 let ni to zgo-dilo, da bi zaspala, ko je vedno vstala prva — pa se je hitro napravila, da gre najprej v banko iu potem na trg nakupit, da napravi zopet dobro kosilo.
Liza je šla, vzela bankovec ter ga predložila uradniku v zamenjavo.
Uradnik je vzel predloženi papir v roke, ga obrnil, šel k svoji pisalni mizi in prišel takoj nazaj z besedami: »Mati, kje ste to dobili?«
štu-dent je dobil iz Amerike. Stric mu jih je poslal, še tri take ima doma.«
»Tako? Mati, to ni za nič, to je falzifikat, to je bankovec za kratek čas, za igro, saj vidite, da ima naslikanega norca, ki osle kaže. Le hitro pojdite domov, da vas Se ne zapremo —---
Uradnik je zmečkal bankovec in ga vrgel po tleh. Liza je odprla na stežaj vrata in napela oči — in stala kot kip pred uradnikom. Ne ena beseda "ni mogla priti iz ust. Počasi in strahotno je zaprla steklena vrata in šla — ie na trg, ampak brez mesa, brez solate, brez
olja, brez čebule naravnost domu. če jo je srečala kaka prijateljica, je pogledala v stran.
Ko je prišla domu, je vrgla prazno torbo pod peč in prisopihala kot hlapon naravnost v Zdravkovo sobo. Tedaj se odprla vsa za-tvornica njene govorniške sile in zmožnosti. Ravno se je Zdravko zbudil — iz sladkih sanj o velikanski dedščini in vrečah, polnih zla-, tih cekinov, ko je zaslišal pred seboj tele besede, aH v taki visočini, da ni verjel, da je to Lizikin glas:
»Slepar, goljuf, nesramnež, vsi ste sleparji, ti in tvoj stric! Tisti bankovci, vse sama goljufija! Osli so namalani goril Takoj se po-
beri proč, berač! 2e sedem let--—«
»Kaj pa je vendar, Lizika?« — se je oglasil v postelji zdravko.
»Nič!« — odgovori Lizika. — »Zdaj pa še vpraša, kaj je? Le v banko pojdi, da te bodo zaprli, slepar! Stric te ima za norca. Vsi ste ničvredni! Oh, jaz reva, vse sem plačala: vino, torte, gnjat je šla — — oh, saj sem jaz nora, ker sem ti verjela — — —«
Liza je zaloputnila vrata in letela ven v kuhinjo in rjula tako, da se je slišalo po celi hiši. Tedaj se je šele prav zbudil Zdravko iz sanj o zlatih cekinih. Najprej se mu je zdelo, da je v kinu. še enkrat se je ozrl okoli sebe in videl, da je na pravi svoji postelji. Vstal je in se v^edel. Kaj, če bi bilo res, da ga je imel stric za norca — strašna misel, če ga tako preganja usoda. Potegnil je iz svoje suknje denarnico in še enkrat pogledal amerikanske dolarje in videl na zadnji strani res
možica, ki osle kaže. Oblekel se je, vsedel se na stol, kakor okamenel, kot kup greha. Zunaj v kuhinji je še vedno tulila in rjula Liza. Tedaj je Zdravku odrekla vsa moč in vsa — poezija. Bil je najnesrečnejši človek na svetu.
Hitro je zgrabil skupa) svoje perilo, svojo obleko, zavil vse v star časopis, vzel svojo palčico — in Sel, ko se je ravno mudila Liza v drvarnici — iz hiše hitro in na tihem doli po stopnicah — za vselej. Nihče ga ni videl. Na dijaški mizi je pustil listek najstarejšemu dijaku z besedami:
»Oprosti, da se kratko poslovim. Bolan sem. Usoda me preganja. Povej gospodinji, da bom vse poravnal. Na svidenje I Tvoj nesrečni Zdravo.«
Ko so prišli dijaki domov, so vsi tožili, da so imeli smolo v šoli. Ko so pa izvedeli, kar jim je Liza že petkrat povedala o Zdravku, da bodo m . ali zdaj vse sami plačati, kar so požrli, so h-li pa ie bolj žalostni.
Zdravk je hitel iz Ljubljane, kolikor je mogel, f i dalje, tem srečnejii je UL Se ozrl
se m.
Hitel je na Kras, k stricu, k občinskemu tajniku. Ta ima srce, ta me bo usljšal, ta se me bo usmilil — tc ie bila edina tolažba Zdravkova.
In res — rivno tedaj j« dobil njegov stric Anton boljšo službo drugje — in pesnik Zdravko je kot prostovoljno absolviran sed-mošolec nastopil službo — občinskega tajnika.
! glaven saj je vJrda« *aesro njega, vsemogočni njegov ktncler knez Meitcrj.icli. SIcer je pa bil tudi bolehen, imel je padavico u-li fcokrzen sv" Valentine. Priroveruje da se Je cesar scmt-ertfa sifcjo dolgTnfDsfi mi tedaj se je najbolj kratkočasil, da je štel c:rar'l:i*se, k: so vsek dan prihajali skozi gnajska vratu v Schonbrunu in pripeljali ljudi -z Dunaja. Nckezn dne — bila je tedaj neka vojska med po-snmeznirm švicarskimi kajitoni — je prišel k njemu državni kancelar knez Metternich in mu je na dolgo ki široko poročal o tej vojski. Cesar je sta! (Pri oknu in ie navidezno .premišljeval in pre-tishtoval nckai silno važnega. Ko je knez Metter-nicii dovrši! svoje poročHo m je (pričakoval žtakesa oć'aka cesarjevega, ga je ce?ar naenkrat vprašal: »Dragi ;knez, kaj mislite, koliko omnibusov se je tekem Va.šega dolgočasnega poročanja pripeljato skozi grajska vrata? To črto sem jih š<tel. Bilo jih je petintrideset«. —
S habsburškega dvora. Pod naslovom *Cesar Fran Josip in n.'egov dvor« je nedavno tega izšla knjiga, k; riše škandalozno življenje na dunajskem dvoru. Knjigo je napisal visok dostojanstvenik, ki je Lmel natančen vpogled v razmere na bivšem cesarskem dvoru. Knjiga navaja to le sodbo biv-šosa ministrskega predsednika dr. Korberja o avstrijskih nadvojvodih in nadvojvodinjah: »Kar počenjajo ti nadvojvode in nadvojvodinje, je naravnost nečuveno. Hoče.'o pač na vsaik način dokazati javnosti, da je dinastija, propadla in degenerirana. Sicer <pa se jim ni treba več tako tru-ci-ti, saj že zdavna vsi vemo, d-a se s Habsburžani ne da več ničesar napraviti.« V knjigi se obširno ■popisuje življenje zlasti itreh cesarjevih nečakov nadvojvode Frana Ferdinanda Otona in Ferdinanda Karla. Najbolj razbrzdano izmed vseh je živel nadvojvoda "Oton, oče zadnjega avstrijskega cesarja. Oton je popival in pijančeval v polni uniformi z viačugami v -najbolj zloglasnih lokalih, kjer •so se godile stvari, ki jih sploh ni mogoče popisati. Pri takšnih orgijah je Oton navadno nastopa! v Adamovem kostumu. Nekoč si je pri tej priliki opešal saibljo in njegovi .pijani itovariši so ga ■potisnili tz saJona <ter mu pred nersom zaklenili vrata. Ko je trkal na vrata in tprosH. naj mu odpro, je prišel mimo angleški veleposlanik, ki je v svoje nemalo začudenje spoznal v Adamu cesarskega princa. Oton je nastopal na Dunaju v družbi naj-■zl»glasnejših vlačug. 2 njimi je bil v najintimnejši korespondenci. Se :danes se dobi na stotine takšnih pisem. Vsa pisma se odlikujejo po svoji nepopisni surovosti in pokvarjenosti. Dokazujejo pa tudi, da nadvojvoda Oton ni znal napisati brez pravopisnega <pogreŠka niti enega stavka, tako da so bili šolarčki, 'ki so pohajali meščan-ske šole, proti njemu naravnost učenjaki. Zanimive stvari navaja (knjiga tu-di o Rudotfovi hčerki Elizabeti. kaSero slika kot damo, ki se prav malo razločuje od navadne cestne vlačuge Elizabeta VVindisch-griitz, mati -številnih otrok, ni imela samo najintimnejše razmerje z mornariškim častnrko-m Egonom Lerchom, marveč ii je bil deber vsak mlad oficir, ki ji je prišel nasproti. Ko je 'bivala na letovišču na Brionskih otokih, je prišlo tamk-aj do javnega škandala, da je vsa publika zahtevala, da jo morajo odstraniti Lz -poštene družbe. Take in slične anekdote so nanizane v gor: imenovani Jcmigi. Priporočamo tistim, ki še vedno skrivaj gore za Haksfhuržana, naj si jo omislijo in jo 'pazljivo prečrtajo. Ako Lmajo še kaj možganov v /glavi, bc'do nemara spregledali.
Izkoriščevalci Rusije. >Matin« trdi, da se je osnoval a-ngleško-francosko-nemški konzorcij za izkoriščanje prirodnih zakladov Rusije. Pri denarju neha prijateljstvo, pri denarju zopet p-ščenja.
F
otografitni ateijč Dasuerre
Trsi« Corso Stav. 39.
Razgledn e« v platinu. £p«cljaHU.U: slike v barvah, fotoschiail. Gabinet. viatt, povečaula, reprodukcije vsakevrste. Eleittr. lusveUjava.

Dr. FHA^ZUTTi
P7^ ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -ilica Genova f3 št 13, 1 nadstr (prej ulica Catnpaniic* TVhniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rrnaka - IzJinnj* zob Dre2 bolečin. Plombiranja. Umeti'i zo jje.


amiiTD^oI
„Konsumno društvo" v Rojanu
naznanja vsem svojim nekdanjim gostom in drugemu občinstvu, daje zopet prevzelo v lastno režijo
društveno :: krte© ::
ter nastavilo kot vodjo krčme domačina g. ANT. PRIMOŽIČA, ki bo točil le pristna domaČa vina po primernih cenah ter bo skrbel za dobro kuhinjo in točno postrežbo. Vino mu bo nabavljalo vodstvo društva. - Za mnogobro-jen obisk se priporoča ODBOR.
=5
is?
VER.'.'CUTH Torino kupite v skladišču v ulici Doniizctti 5. 2ag-ar A Hesriićar, Trst. 3316
M p
fr-lr* TRG i
ALOGA Uk iN ŽLATAH1HE ™
veii-o iz bero «e vdobi prj
A. POVH v Trsta
tf» TRG GARIBALDi ^BARRiEiiA) 3.
^ ------

MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša prlsto]* bina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
NA PPODAJ je dobro motorno kolo. Več pove lastnik Leškovec Viktor, Postojna Št. 17o. 4io4
PRODA se več mladih koz in en samec. Tvrdka sena, Čarbola Zg. št. 16.	4165
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, ulica Malino grande 20.	4166
DOŠLI so krasni baržunasti ftlobuki, sukne.it o-bleke po nizkih cenah. Sprejemajo se pcpiuvi!a. Novi modni salon, Corso Garibaldi 2S III. 4141
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam iz mesta in okolice. Ul. Alessandro Volta št. 2, V. nadstr., vrata 19. (za ljucskim vrtom).
PPRCDAM vinske sode od 25—700 litrov. Ul. Fo-litario 19, Margon.	4162
Cenjeni ir.screntl, kateri nam
poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je og'»as šele 10-15 oni pozneje objavijen, ker temu nismo krivi mi, ai ipak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo anteclpatno.
ZOBOZDR\VNlK
MH&CEK TRST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
EruLs&tae Izdiranje zr$. uMimla in m\i\ ztiji
Podruini:e: Ijaiia, Metković,
Vsi on!, kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pošljejo denar, naj b!a\jovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
:
S * 3 i
a k3Jr&&H'4r»MMa*im;ni Branili*;
Deln. glav. K 30, JOJ.O K), Res^a K ^oJ i.OjO Centrali; T^Jf
rn lini di rnvih 5 - Vil 5. lfltJ» 9
Dubrovnik, Pinaj, 'CatJf, Lju!j-/ič, Ooitiji Sp it, MtjeaU. ZaJir Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b mčuo stro'co spiiijsis pjsla
Sprajen i vbja
n *r"ni!ne knjiži -e proti <i/3J a letni n oVj-stim v oaneogiro-prometu proti 3Vo let ii n > -brestim. J."a odpoved navizaie znes;e spre-JOiii« po najugodneji h posojili, iti s« Unaja pogoditi od s!ućap do sluiaja.
Ui&v uisu »iiaKiaa ihIjIj Mh Ju Kita).
Blagajna posluje od 9 do ii
'" "* " u **"■ ■ 1 >»' .'i'"
I
N

»Kavanskim
ki prihajajo v Trst po opravkih p3d;>«saiia tvrdka pcnjja
270 kvfntalov rastlinske žime 200 kvžnt mandljev v lupinah
na razpolaga v glavnih skladiščih.
KAREL PDTOTSCnriIG nosi. - Trst, ulica Chiozza 33.
H
SISaSa IIS5SII
<01?
III B^hiimu^"^«1 Zavarovalna za^ri^a Zagrabil, |a edina do- « mača zavarovalnica gdgd |
UttinovUena 1N4 tata. CENTRALA: Zagrab, v lastni palači, vogal M j- S
rovska bi Preradoviževe ulic s.	S
Podružnica v Trstu« ul. Lavatoio 1, II.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanji: I. FrMI pa« S iarnlnu Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih 7gndb, tovare i).
82. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev a Itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zajarc.vir.je — steklenih Sip. III* Na življenje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje « glavnic za slučaj doživljenja in smrtL b) Zavarovanje dote. c) življenske rent«
| g'a Hb9
HllBasail