25. številka. Ljubljana, v sredo 30. jannvarja. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan sveCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-operske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^ld., za jeden meBec 1 ^Id. 40 kr._ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 %U\. 10 kr. Za pošiljanje na dom računi se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 29. januvarja. Čem dalje, tem huja jeza lomi ubozega Ple-nerja. Pa je res neumiljeno, da on, ki je predesti-niraa minister, in ki je sedanji Bistem imel le za kratko prebodnjo dobo, mora zdaj v peto leto gledati pred seboj na ministerskih sedežih take može, ki saj po njegovem akromnem mnenji neso vredni, da bi mu odvezali jermena na solnih. In U većina? Ali res že v peto leto gospodari v zboru? In Avstrija je Se cela? Prve leta se je Plener mlajši v svojih govorih še nekako državniško vedel. Raz viso-cega konja izvedenega politika in financarja, — tako Bam sebe laska, — sodil je vlado in večino, ćeš, kaj hočete vi, ki še pojma nemate o politiki in državnem gospodarstvu? Prvi veter vas bo popihal in jaz, Plener, sin starejega Plenerju, bom poka al začudenemu svetu, kakšne finančne Ženije rodi rodbina Plener. Pa teklo je leto za letom, odprla se je sesija in spet končala, in ničesar od tega se ni zgodilo, kar je Plenerjeva modrost prorokovala. Da po tacih britkih izskušnjah in blamažub naj še človek ostane miren in hladnokrven. V svoji sveti jezi vrgel je od Bebe plašč ustavovernega Avstrijca in se zagrnil v medvedovo kožo teutonskega agitatorja. Hujskal je Nemce na Čehe in Poljake, in da tudi Slovencev ni v miru pustil, pričakovati je bilo od moža ki se kaj rad utika v na zadeve, da si meuda Se nikoli ni storil koraka po slovenski zemlji, ter jo pozna le iz okeu železniškega vagona. Vzdihuje, da je vlada, ta neusmiljena Taaffejeva vlada, Slovencem dala srednje Sole in učiteljišča, da so poslovenjeni uradi, Sole, in da justični minister z naredbami dela proti najvišjemu sodišču vse Slovencem na ljubo. Ne bojte se g. Plener, Tiifte že skrbi, da slovenska drevesa ne rastejo v nebesa »n da ostanejo pohlevni grmiči, kakor so bili pod Las-Berjem. Glavni predmet govora pa so mu bile narodnostne razmere na Češkem. Trebalo je oslabeti globoki utis Gregrovega govora, zato jo Plener svoje najhuje pušice sprožil proti Gregru in Mladočehom, a ranile njegove strupene besede neso nikogar, ko njega samega. Kajti odslej se Plener ne more resno v poatev jemati, ako bi kedaj Slo za spremembo minister8tva, ker tacega navadnega cestnega agitatorja krona ne bi mogla postaviti na ministerski sedež, ako neče mej nemSkim in češkim narodom provokovati boj na nož. Plenerjev govor je saj malo levičarjem srce utolažil, kajti čutili so le prehudo, da v vsej tridnevni debati njihovi govori neso našli zaželjenih lavorik, niti za agitacijo pričakovanega uspeha. Zato so mu ploskali, kar se je dalo in pomagali so jim židovski fantalini na galeriji. Škoda, da predsednik ni dal sprazniti galerije, k Čemur bi po druzem svarjeuji imel popolno pravico. Veliko ..meha je spet izbujal Schonerer, ki je zakričal: Naj se tudi detektivi splavijo iz galerije. Danes je prvi govoril knez Čar to r i s k y. Govoril je mirno in dostojno in a svojo stvarno polemiko odkril Pleuerjeve tendence, ki le za to sili nemški državni jezik, da bi se s tem Čehi in Slovenci kolikor mogoče raznarodili in germanizovali. Žuganje Pleuerjevo z abstinenčuo politiko se mu ne zdi resno, ker ni za tak skrajni korak nobenega povoda in ker bi najbrže nemški volilci kaj tacega ne odobravali. Potem govornik preide na Wurm-brandov predlo«, proti kateremu Se jedenkrat kratko navede vse že povedane razloge. Novih najti po obširni debati pač ni bilo mogoče. Šuzelka Dunajskim politikom. (Dalje.) Demonstrativno politično delujoča stranka na Dunaji pa ne naiclaša s!Jino: da je ustavoverna, torej (po njenem nepr»\ilnein sklepanji) konstitucijonalna, nego ona tudi burno poudarja, da zastopa in čuva nemštvo? A kakšno nemštvo? Tisto nemštvo, k» terega v Avstriji ni, katero pa )e hotel Hal vari ti Schmeriing, nemštvo v tistem pomenu, da bi v habs-huržkej monarhiji urinska manjšina vladala brez primere števiinišo nemško večiuo. Tako nemštvo hočejo napraviti, če bi tudi zato država imela razpasti. Tako nemštvo jim je postalo prva skrb. Da so se nemški Avstrijci narodno tolikanj prebudili in z vsem pogumom svojo narodno zavest kazati jeli, to je popolnem opravičeno, in naravno in veselo. Stoprav ko se narod tako prebudi, se je nadejati, da to isto spoštuje tudi pri drugem narodu, kar je v Avstriji celo potrebno. Ta nadeja se pa ni izpolnila od strani naših Nemcev. Le ti so namreč dolgo svojo narodnost svetu le s tem kazali, da so prilično ali neprilično prepevali Arendt-ovo pesen: „Was ist des Deutschen Vaterland", v katerej se je vselej navdušeno zatulilo besede: „Seiu Vaterland muss grbsser sein". Z le-tem poslednjim so pa tedanji Dunajčanje že naprej osramotili sedanji Dunajski rod politikov, kateri so Že večkrat zahtevali, da Avstrija svojega gospodstva razSiriti ne sme. Ali v rečeaej pesni stoji tudi stavek: „1 »as ganze Deutschland soli es seinu. In s tem se je že tedaj izrekalo hrepenenje, katero se je v liberalnem časnikarstvu, v parlamentu, na zborih zadnji čas tako drzovito kazalo, namreč želja po združenji s prusko-nemškim cesarstvom. Sprednikom sedanjih veliko-nemSkih politikov so se izpolnile želje: Avstrija bila je stopila v nemško zavezo; to pa je plačevala drago, konečno z 1866. letom, a tudi sicer se na vnanjo stran ni mogla gibati. Še več škode je Avstrija vsled nemške zveze imela doma, ker je vsem njenim m nemškim narodom taka prijaznost z Nemčijo bila zoperna, zlasti ker seje vse tako razlagalo, kakor da bi avBtijski Ne-nemci bili podaniki nemške zaveze. Kakšne dobičke so pa naSi Nemci imeli od „/jedinjene Nemčije", katero so si s tolikim pevskim navdušenjem bili zaželeli ? Nemčija je bila tedaj Avstrijcem vse bolj zaprtu, nego dandanes, ko ni združenja. Avstrijska vlada je imela veliko uzroka, da ni rada videla, če so njeni nemški državljani dostu potovali v večjo, tako čeSčeno nemško domovino. A tudi vkupno duševno življenje je b:lo zabranjeno. Stoprv minister-rftv6 Bach Thunovo, od nemških liberalcev toli zaničevano, ono je sklopilo avstrijsko in nemško znanost, česar tudi sedanja napadana vlada ne zavidi, čemur se tudi Nenemci v Avstriji nikakor ne upirajo. Dandanes, v času narodnostno razburjenem, bi se pač moralo še vse drugače gledati na vsak nemško avstrijski korak, ako bi Avstrija bila politično združena z Nemčijo. Zato se ni prečuditi, da nemško-avstrijska stranka li zadovoljna s sedanjo razmero mej Avstrijo in Nemčijo in da zlasti Dunaj tako LISTEK. 0 slovenskoj stenografiji. (Spibal Bez en de k.) Pod gornjim naslovom napisal je g. A. Zupan v „Slov. Narodu" obSiren članek, v katerem se spominja mnogokrati tudi mojega imena. Nemam namena spuščati se v podrobnosti njegovih navodov, kakor bi to storil, ako bi bil g. Zupan napisal kritiko v kakem strokovnem listu; kajti prostor v podlistku dnevnika prvič ni za take razprave ugoden, drugič — kar je glavno — ne morejo se pisati primeri s stenografi čnimi znakovi, ker jih tiskarna gotovo nema; a brez teh se prepirati o pravilnosti ali nepravilnodti, o večjej ali maujej vrednosti jedne ali druge sisteme, zdi se mi, kakor da bi sodili slepci o barvah. Samo mimohodno naj mi bo dozvoljeno kon-Btatovati, da se je g. Zupan večkrat zmotil, ker menda ni dobro proučil mojih knjig, ali pa je hotel izopačiti stvar. Id potem je napravil še to kapitalno napako, ker ni vzel za osnovo najnoveje izdanje moje stenografične knjige z 1. 1883; — kar je moral storiti, ako je hotel nastopiti kot pravičen kritik, — nego se je ravnal po onej, ki je skoro 10 let stareja, in katero sem pisal, ko sem bil še dijak. Ako bi si bil dal truda g. Zupan proučiti najnoveje moje delo, bil bi uvidel, da sem ostal veren svojemu načelu, ki sem ga izrazil na svršetku nauke o stenografiji v „Jugosl. stenografu" teč. II. str. 39: „U tom obziru dati će se još mnogo nadopuniti, izpraviti i usavrSiti; a k tomu trebati Če više vremena i više radećih sila . . . Neka dakle bude naš sustav, ako ne drugo, to bor onaj temelj, na kojem se dade dalje graditi, neka bude ona izorana cjelina, ono zemljištes koje imade u sebi toliko plodne snage, da neče biti u-nj uložen trud uzalud, nego će se dati liepo i uspješno obradjivati, osobito ako se čim dalje tim više radnika na njem pojavljuje." In se ve da še zdaj sam priznavam in sem soglasen z g. I. 3., da „moja naredba ni popolna, nego se bode s časom zboljšala.*1 Ravno tako bi bil videl g. Zupan, ako bi bil hotel motriti moje nadalnje postopanje na polji stenografije, da se besede: „da bode iz stenograma Slovenec slovenski, Hrvat hrvatski, Srb srbski Bitni* ne smejo vzeti „ad verbum". Pred vsem sem imel tu na misli, da v stenografiji odpada popolnem razlika mej hrvatskim in srbskim (latinico in cirilico), a mej hrvatskim in slovenskim, ki se tako od dne približujeta, se „dade na minimum svesti". Ravno te zadnje besede sem napisal tudi v svojem programu 1. 1876, a g. Zupan jih je umišljeno izpustil, ker je hotel izopačiti smisel. V istem smislu sem se izrazil v svojem »nastopnem predavanji stenografije v Bolgariji" (Sofija 1879) na str. 4. kar se glasi v prevodu tako-le: „Južni Slovani, kakor znate, ne rabe vsi jedne in iste abecede. Bolgari i Srbi pišejo s cirilskimi pismenkami, Slovenci in Hrvati z latinskimi. V stenografičuem pismu ni te razlike, vsi imamo jedno abecedo, jedno sistemo za brzopi sanje. To je na vsaki način važen moment in daje stenografiji pred vsemi jugoslovanskimi mislitelji veliko ceno in dostojanstvo, ker se zamorejo služiti občim pismom za izrazovanje svojih mislij." Tudi moja „bolgarska stenografija" jasno dokazuje, kar si g. Zupan samo „usoja trditi", da sem jaz istega mnenja, „da niti dva jezika ne moreta imeti jednake stenografije, če nemata jednake slovnice, in čim bolj se razlikujeta jezika, tem bolj se morate razlikovati dotični sistemi.0 rerja. DviDajčanom se zdi grozaa nesreča, da v Avstriji ne živi samo Nemec. Ko bi pa kaj zgodovine poznali, videli bi, kako je bilo njih mesto neznatno ko je v njem še imel sedež mejni grof, kako se je habsburžki rod, ko si je bil pridobil nemško-cesarsko krono, potezal za krono češko, ogersko, in dh je po teb uovib pridobitvah Duoai se Se le jel razraščati. Znati bi tudi morali, da je bila Avstrija Se kot vojvodina tako odlikovana s privilegiji, da se je le bolj samostojno poleg Nemčije razvijala, in jo kooečno, s svojim glavnim kot svetovnim mestom, sijajno prerastla kot evropska velevlast. Zato je bedasto, če se le jedenkrat oglasi Želja in hrepe nenje po „vel kej Nemškej'*. Kakšna je torej razmera mej velevlastema AvBtrijsko-Ogersko iu Prusko Nemško — pa mej rečenim hrepenenjem po zjedinjenji ? Taka-le: Nijeden odkritosrčen in zvest Avstrijan nemške narodnosti ne more iu ne sme želeti tega združenja, ker nas bi to le v škodo in nevarnost pripravljalo, ter po menjalo ponižanje cesarske rodovine, države in Dunajskega mesta; vsi nenemski narodi v cesarstvu bi to združenje smatrali za veliko nesrečo države, za iz-podkopavuoje svoje uarodnosti, tako da bi ua*a notranja politika bila še bolj zamotana, kakor že je. (Kunec prih.) Zborovanje „Slovenskoga društva" v Šmariji pri Jelšah v 2 8. dan januvarja. Z velikim veseljem pozdravili smo bili pred par tedni vest, da hoče tudi nas obiskati „Slovensko društvo". Želje naše, da bi se to res v kratkem zgodilo, izpolnile so se uam — post uounulla diatrimna rerum — v nedeljo 27. t. m. Tega dne pričakovali smo tem teže, zvedevši, da pride predstav lj M se, ter program svoj razvijat naš kandidat prec. g. Božidar Raič. Opoludne pripeljejo se gospodje dr. Gregorec, Raič in Urbanec. Ob treh pa se je pričelo zborovanje v lepo prirejenih prostorih g. Andrluba. Občinstva iz dumučih občin pa tudi iz sosednih, iz Slatiue, Ponikve, Št. Vida in dr. bilo je že vse polno, gotovo okolo t eh stotin. Sejo otvori gosp. dr. (jregoi ec s trikratnim živioklicem na presvetlega cesarja ; predsUvi potem vladnega zastopnika gosp. viteza Fehcettija iz Celja, na to gosp. kaadidata Raiča, kojemu da zdajci besedo. Živio-klici zaorijo kaudid-itu stopivšemu na oder še predno je izpre-govoril. Gosp. Raič pove najprej, da se ni ponujal za kandidata, kajti tako težko breme kot je breme državnega poslanca ni hotel nikdar nalagati svojim ramenom, da ga neso prišli prosit narodnjaki sami: ljubezeu do .svojega naroda pa mu zapoveda zagovarjati njegove pravice tudi na najvišjem mestu, ako u,.rod to želi od njega. Oz»>i se v nusprotni volilni tabor, osvetli g. Raje pamflet Lo-ekniggovih prijateljev, ter nam tako pokaže isti poziv v vsej njego vej puhlosti in ničnosti. ,, I ■ popa ne voliti !u Zakaj ne V Do neba se dičim in ponašam, pravi Raič, da sem „pop", t. j. dušni pastir slovenske črede. Kdo je veči prijatelj baš slovenskemu ljudstvu, nego dušni njega veselje? In kdaj se je slišalo, da bi pastir bil — volk V Volkovi prihajajo od drugod! — — Z rezkim sarkazmom raztrga v daljnem govoru vbo ostale pajčje mreže nasprotnikove logike, a nikjer ne dotaknivši se niti z besedico nasprotnega kandidata osobe. rAd acta" položivši Loschniggovcev poziv, preide Raič na svoj program ter nam ga v krepkih potezah nariše blizu tako, kakor smo ga že čitali po slovenskih novinah. Ob osnovnih ali ljudskih šolah misli naš kandidat, kakor sam pravi, tako, kakor misli o nemških ljudskih šolah Nemec, o laških Lah, o francoskih Francoz itd. — da se imajo voditi na narodni podlagi. Otrok more se vspešno izobraževati samo na temelji svojega maternega jezika. Stoprav, kadar ima učenec (starosti svoji primerno) že popolnem v oblasti svoj jezik, tačas naj se „v ime božje" (ker so za zdaj razmere pri nas takšne) uči še kakemu drugemu — deželnemu — jeziku. Srednje šole imajo na Slovenskem dobiti takisto naroden značaj; pa učni načrt bodi jim tak, da je maturant vešč tudi drugega deželnega jezika. Učiteljišče v Mariboru mora Be preustrojiti brž ko brž, da bode odgovarjalo smotru svojemu: biti od-gojišče in pripravuišče bodočim slovenskim učiteljem. Ker se večina uradnikov služečih mej Slovenci še vedno upira posluževati se slovenskega jezika, in je tega razen druzih nagibov krivo tudi to, ker so na vseučilišči delali izpite zgolj v tujem jeziku : zato mora modra in pravična vlada ustanoviti na univerziteti graški poseben oddelek za slovenske juriste, kjer jim bo prilika izuriti se v slovenskoj jurističnej terminologiji in stilizaciji. Denar za tako slovensko juridično stolico bil je že — pravi gosp. Raič — svoje dni postavljen v proračun, ali »liberalna" vlada bila je tiste tisočake brevi manu prečrtala ; — na dan zopet z njimi v prid zvestim blovencem! Kar se tiče gospodarstvenih zadev slovenskega naroda, pravi g. kandidat, razume se pač samo ob sebi, da bode vselej in vsikdar povzdignil svoj glas v prid svojim volilcem. Razvija potem g. Raič z lastno si jasnostjo svoje misli o tem predmetu ter mej drugim poudarja, da bode skrbel za znižanje davkov; da se mora vlada interpelovati o zgradbi kake železnice za slovenski Štajer, ker imamo primeroma z našimi nemškimi sodeželani jako malo teb modernih dobrot. Ukrotiti se ima tudi „Drava deroča, ki je le preredkokrat zadovoljna s svojo staro strugo. Na poziv gospoda govornika, da je vsak« mu svobodno staviti kak predlog, izraziti svoje mnenje, oglasi se par kmetov, katerim je še kratko, a jedrnato odgovoril. Da so vsi poslušalci pazno sledili govornikovim razpravam, dokazovalo je večkratno odobravanje nekaterih point, in ko je svoj govor končal, živioklici neso hoteli poleči se. Mej zborovanjem dospelo je od vseh strani telegrafuih pozdravov: največ iz Ormoža, iz Ljubljane, Ptuja, Dunaja, Celja, Konjic, Slatine in od našega poslanca. Ali vam naj še poročam, kako je govoril g. Raič? Ali naj omenim, da je posebna slast slišati vzbodnoslovenski krepki naš jezik? Naj še razkladam, da ima nai narodni kandidat sploh vse lastnosti popolnega govornika, lastnosti, ki bodo tudi bodočemu državnemu poslancu na korist? Dosta: povedano je vse, ako rečemo: Ilaič je govoril! Ko se nihče ve£ ni oglasil k besedi, sklene g. dr. Gregorec zborovanjo „Slovenskega društva1* zahvalivši se občinstvu, ki je v tolikem številu udeležilo se imenitne seje; zahvalivši se g. vladnemu komisarju, da se je potrudil priti, ter hišnemu gospodarju gosp. Andrluhu, ki je radovoljno in brezplačno odprl svo.o sobano odličnim gostom — govornikom m gostom. Trikratni „živio" na cesarja končal je pomenljivi politični praznik. Odhajajoč iz „zbornice", slišal sem zavednega kmeta, ki je rekel: „Boljšega gospoda nemamo poslati na Dunaj, da bi nas tam zagovarjali, kakor so to — gospod Raič !u Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. januvarja. Konec velike debate o jezikovnem vprašanji v državnem zboru je ta, da so se zavrgli vsi predlogi. To se imamo zahvaliti Coroninijevcem, ki so glasovali zoper vse predloge. Tolmačiti ta rezultat je jako čudno, na prvi pogled skoraj nemogoče ugan ti, kakega mnenja da je večina državnega zbora. To pa prihaja od tod, ker je mnogo poslancev, kakor nemški konservativci, ki jih ta stvar neposredno ne zanima, a so le zato glasovali, da se ni razdrla strankarska disciplina. Coronini-jevci pa tudi neso vedeli prav, kaj hočejo, h svojim predlogom so baje hoteli le-to doseči, da bi se govorilo o njih, ker drugega pomena itak ni imel. Morda se je pa Coronini hotel postaviti s tem na neko višje državno stališče, katero je pa kaj težko razumet. — Z dr. Gregrovim govorom bavijo BQ skoraj vsi nemški listi. Prease posebno poudarja, da je Gregr priznal važnost in potrebo nemškega jezika, in kulture. „Fremdenblatt" pravi, da se je 8ploh mislilo, da bode dr. Gregr pridigoval vojsko proti Nemcem; pa on je vedel kaj se spodobi za njegove volilce, kaj pa v državnem zboru. Dr. Gregr pokazal se je modrega, previdnega in dobro poučenega govornika. Njegov govor napravii je tudi močnejši vpliv, kakor kateri koli govornik na desnici. Ta je z veseljem po/.dravila nov govornišk talent v svo-jej sredi. V govoru samem ponavljal je dr. Gregr vse argumente narodnih strank proti predlogu. Zahteval je jednako pravo za vse narode v državi. N. fr. Pr. misli, da je dr. Gregr sam dvoje priznal, namreč, da ima vsaka evropska država izimši jedino Švico svoj državni jezik, in da ima v Avstriji nemščina neko prednost nad drugimi jeziki. Proti temu ni imel nič dr. Gregr, ugovarjal je samo, da bi se to kodificiralo. „Vaterland" pa vidi tajnost Gregrovega orntoričnega vspeha v sledečem: dr. Gregr je z dobro naučenim in gladkim govorom do konca znal vzdržati pozornost vse zbornice. V njegovem govoru bilo je malo novih argumentov; vse to so že povedali poprej drugi govorniki desnice večkrat, p •. tu ii mnogo bolje. Gregr že ume spretno hoditi po širokem uglajenem potu tako, da ga vsakdo rad spremlja. Desnica je tem rajše sledila po njegovem potu, ker se je izogibal vsakih Naj primerja mojo bolgarsko stenografijo s srbsko in sloveosko; in videl bo, da kakor bolgarski jezik bolj nagiblje k slovenskemu, nego k srbskemu ali hrvatskemu, — kar je po prof. Jagičevej teoriji tudi čisto naravno, — tako se tudi moja bolgarska Btenografija bolj razlikuje od srbske nego li od slovenske. Ker o vsem tem g. Zupan nič ne ve* ali neče vedeti, to se njegova kritika obsoja sama po sebi. G. Zupau se Čudi, zakaj nemaj o Slovenci svoje stenografije in spodbuja k osnovanju takove, (ali bolje k poprijetju njegove,) rekfii: „da prepustimo tujko tujcemu. Jako lepo se glase te besede v rodoljubnem smislu, to jaz priznavam. No, ako se že hočemo otresti vsega tujega — kar bi bilo sicer želeti — zakaj ne začnemo pri navadnem pismu pri latinici, ki je gotovo tudi tuje blago? — Zakaj se ne poprimemo cirilice, ki je brez dvojbe slovansko pismo, in bolje ugaja ustroju slovanskih jezikov, uego-li tuja latinica, katerej moramo prive-šati razne črte in kljuke, da vsaj približno naznačimo svoje glasove! G. Zupan pravi, da je »predbaci vanje Nemcev glede stenografije trpko in bridko" za Slovence. A nij-li „trpko iu bridko", ako nam „predbacujejo" Rusi, Srbi in Bolgari, da imamo tuje obično pismo? Zakaj ne pustimo „tujke tujcem" in ne rabimo „na podlagi slovenskega jezika slovansko pismo?u Hic Rhodus hic salta! Ako hočemo iskati narodno in jezikovno vprašanje v pismu, iščimo ga v običnem pismu, katero je zares pristopno narodu, in ima za jezik historično važnost, a ne iščimo teh stvarij v stenografiji, katera za maso naroda nema nobenega pomena, in ki ima le v življenju pojedinca največ praktično značenje. Ako bi se sploh prepirali o tem, da-li je za Slovence bolja latiuica ali cirilica, gotovo bo vsak poznavalec jezika od teoretičnega stališča priznal, da je cirilica mnogo prikladneja za slovanske jezike, torej tudi za slovenski, nego-li latinica; in prva je Slavjanom domača, dočim je druga tujka. A iz praktičnega stališča vsakdo ve, da je latinica Slovencem pristopneja in navadneja, ker žive mej takimi narodi, ki pišejo z latinico. Iz kakega stališča pa trebamo gledati na stenografijo? Ne-Ji iz praktičnega? Stenografija je celo pretežno praktičnega značenja. Ako torej gosp. Zupan stavi na stenografijo zahteve, ki jih Slovenci niti pri običnem pismu ne jemljemo v ozir, ni li to absurdno? — G. Zupan je prijatelj novotarenja in misli, da se na znanstvenem polji vse premalo no-votari. To je sicer reBnica, a glede piBma mislim, da smo Slovenci že dosta novotarili, ne bilo bi torej ni umestno jim zdaj predlagati, da popuste latinico in da vzemo cirilico, kar tudi meni ni na kraj pameti. Jaz govorim samo za neposledovateljnost g03p. Zupana, kateri hoče novotariti tam, kjer je najmanje treba. Naj rajše prepusti svojo s i s tem o osodi, po onem načelu, ki ga je sam izrazil, ko je govoril o „novotarenji": „slabo samo po sebi razpada, a ne izpodrine dobrega". Stenografija po občnem mnenji strokovnjakov ni za to, da bi služba jezikoslovcem za naznače vanje korenov besedi j, niti jej je namen delati konkurenco običnemu pismu v „pravopisnih" zadevah, niti bodo se ž njo pisale slovnice ali čitanke za tujce, ki se žele učiti našega jezika. A Slovenec vsak zna, ako tudi ni mogoče vselej v stenogramu točno označiti, da se čita: „ bridka žalostu a ne „brideka žalost". Kar govori tam g. Zupan za „nepeznan" namesto „uepoznan" to je tiskarska ali bolje auto-grafska pogreška, kakor je še več takih. A za besedo „sipomnim" in nekoje druge, te so res bile napisane v pivem izdanji netočno; no naj blagovoli pogledati noveja izdanja mojih knjig, pa bode videl da je prepozno prišel s svojim očitanjem. (Dalie prih.) stranskih skokov in se je včasiF samo mahTv stran ozrl. Bil je dobro pripravljen govor, njegovo načelo je, kakor se je videlo: delati se interesantnega. In v tem ima veliko nadarjenost. Žito je pa imel velik vspcb na obeh straneh. — Vidi se, da konservativnemu nemškemu listu nikakor prav ne ugaja, da je dr. Gregr tako hvalo žel. Konservativcem zdi se preliberalen, ker je očitno izjavil, da bodo prej ali slej zmagala prava liberelna načela in tudi se je jim malo preveč postavil na narodno stališče. Viiuiijc države. O srednjeevropske! zvezi zvedel je „Das Deutsche Tagblatt'* kakor pravi iz zanesljivega vira sledeče: Podlaga približanju Nemčije k Avstriji bdo je utrjenje mouarhičnib načel iu sklep ovirati vse razdirajoče tendence m stranke. Iz tega, iz omenjenih skupnih interesov nastalega, zbli-žanju razvila se je avstro-nemška zveza, katerej so Be pa mogle pridružiti vse jednakomisleče vlasti. Italija se je najprej pridružila k njej, odrekši se od irredentovskih namenov, pa tudi Španija, katere politična misija je tudi monarhija, mogla je biti zagotovljena, da je tudi za njo prosto mesto v sreduje-evropskej mirovnej ligi. Da pri takih razmerah ta zvtvu nema nikakega ofenzivnega značaja, je jasno. Vsak zaveznik ima pravico v potrebi na pomoč drugega, če je napaden. Potreba je jedino odločilua, tudi če jedna država ni jedueinu samemu nasprotniku kos, mora prihiteti druga na pomoč. Tu odločuje samo potreba, ne pa Štivilo nasprotnikov. Dokler potreba pomoči ne nastopi, brani se vsaka država Bama nasprotnika, in zaveznik si prihrani stroške za popolno mobilizacijo. Za težnje po razširjenji ozemlja ta zveza ne velja, kajti njeni značai jc odločno miroljubni. — Italijanski listi se tudi zadnji čas pridno bavijo s tnpelahjanco, polomizujejo z nemškimi listi iu se prilizujejo Franciji. Slovesno izjavljajo, da Italija neče nič drugega, kakor mir in dobre razmere s Francijo, da Italijani nikakor ne mislijo nazaj zahtevati Savoje iu Nizze. Iz te pisave italijanskih listov se sodi, da se vrši nek prevrat v italijanske] vnanjej politiki. Nek nemški list že misli, da se hoče Mancini počasi umakniti iz zveze z Nemčijo in Avstrijo in približati se Franciji. Volitve volilnih mož za bodočo volitev v ■rbslio skupščino imajo večjidel isti resultat, kakor piejšuje leto. Liberalci kljubu velikemu prizadevanju neso nič pridobili, radikalci so pa neki na boljem, nego se je mislilo. Kakor je znano se je sredi tega meseca deloma obnovilo bolgarsko mmisterstvo. Do tedaj obstojere koalicijsko mimsterstvo podalo je knezu svojo dem.siju, ki se tako le glasi. »Visokost! Po sklepu tretjega rednega sobranja in v izpolnitvi mej-sebojnih dolžnostij, katere so v septembru prošlega leta silile, da se pokliče koalicijsko ministerstvo, je j poslednje, kakor se vidi, svojo misijo končalo in i prosi Vašo visokost, da se odpusti." Na to prošnjo odgovoril je knez tako le: „Sprejemši demisijo vlade, j zahvaljujem se jej presrčuo v imenu naroda za verno uvišitev svoje naloge in usluge, skazaue prestolu in domovini". Potem s" jo predsedniku Cankovu z nova naročilo sestaviti ministerstvo. V novo ministerstvo so ustopili vsi prejšuji ministri razen Stojilova in Načeviča. Novi nunist« r pravosodja Pomijanov bil je nekaj časa urednik „Svit-line", kateri časopis je Sobolov zatrl in Pomjanov je bil takrat tožen zaradi napadov ua Soboleva in Kaulbarsa pri sodniji. Sarafov, novi finančni minister bil je prej uradnik v statist čnem oddelku naučnega ministerstva. Po poslednjih ministerskih spremembah se je liberalna stranka razkrojila v dva tabora: v zmerne liberalce pod vodstvom Cinkova in v radi-kalce pod vodstvom bivših ministrov Karavelova in Slavejkova, ki sta se povrnila iz Vzhodnje Rumelije. R- di tega razdora Be bode vsekako oslabila liberalna stranka in utrdila konservativna. Poslednja bode podpirala novo vlado proti radikalcetn. Ruski zastopnik Jonin pa podpira radikalce in skuša neki pregovoriti kneza Aleksandra, da bi poklical Karavelova in Slavejkova v ministerstvo. Program radi-kalcev neki zahteva, da se prekličejo vsi sklepi, katere je sklenilo poslednje sobranje, zlasti građenje železnice, ki bi vezala turško in srbsko železnico. Turška vlada je, ko je v ministerskem Bovetu dobro pretresla egiptovske zadeve, naročila bvo-jemu poslaniku v Londonu, da naj se začne dogovarjati s angleško vlado, kako bi se rešil Sudan s sodelovanjem Turčije. Sultan ne pričakuje dosti od takih dogovarjanj, zlasti zdaj ne, ko je Anglija poslala Gordona v Sudan, da naj se dogovarja z Mah-dijem; pa Turki vedo, da brez Anglije ne morejo ničesar opraviti, ker ta neomejeno vlada v Egiptu. — Brat v Ghartumu zapovedujočega angleškega polkovnika Coetlogona dobil je 21. t. m. telegram iz Chartuma b sledečo vsebino: „Prav dobro. Vse varno. Nobenega povoda, bati se." Ob jednem je od imenovanega polkovnika po pošti došlo pismo polno upanja, v katerem stoji, da je v Chartumu dovolj živeža za 6000 mož za 5 mesecev, in da dovoz žita od zunaj še ni nikjer pretrgan. — V Times se javlja iz Chartuma, da je 25. t. m. se ponesrečil z od tam odposlanim parnikora podreti most čez Modri Nil radi preplitve vode. Ustajniki so napali parnik, pa so bili po hudem boji z velikimi izgubami odbiti. — General Gordon in novi sultan darfurski odpotovala sta v soboto iz Kajire v Char- tum. < leuerariu uoruouu a« je umu t uuuuu luutui sterlingov, izmej katerih se jih je 40,000 takoj izplačalo. — Po telegrafičnih poročilih dongolakega gouverja iz Berbera, da so včeraj prišli štirje odposlanci Bicharinbki rodovi podvržejo, ter so prosili, da bi ti smeli hoditi kupovat v Berber. Zavezali so se tudi, da bodo pustili v miru vse kupčijske karavane. To podvrženje dala je prebivalstvu nov pogum; upa se, da se bodo tudi drugi rodovi podvrgli. Dopisi. ■ z Trsta 28. januvarja. [Izv. dop.J Delavsko podporno društvo (ženski oddelek) imelo je včeraj pri Monte Verde svojo maskarado, ki pa ni tako izpala, kakor bi se bilo želelo. Določeno je bilo troje daril za najlepše maske, a oddalo se je le drugo in tretje darilo, prvo pa se prihranilo za kako bodočo priliko. Veliko krivo bilo je slabo vreme, ki je marsikoga zadržalo pod varno streho; nekaj je pa tudi to uzrok, da to društvo daje prepogostem zabave in veselice. Vse prav, zabave so lepe, so potrebne, a biti morajo v razmeri z gmotnimi silami družabnikov. Kje pa bode delavec za vse to denar jemal? „Tržaški Sokol" krepko razvija svoje peroti. To m'ado čilo društvo imelo je skozi ves advent plesne vaje. Dobro je pogodil veselični odsek to težavno pričeto delo. Z vztrajnostjo, odločnostjo in uzornim redom bilo je delo venčano. Sijajni zaključek plesnih vaj na Novega leta dan bil je venec veseličnemu odseku, ki je pokazal pot mlademu društvu, kako more napredovati in pridobivati novih članov pod domačo slovansko zastavo. Slavni odbor pa s tem vspehom še ne zadovoljen, nadaljeval je to podjetje ter na društvene stroške izvežbal 16 parov (zasluga g. M. Polica) v hrvatskem „Kolu" in to tako vrlo, da je takoj prvi nastop imel popolni učinek, in to je bilo pri velikem Sokolskem plesu v 26. dan t. m., ki se je tako sijajno obnesel, da smelo trdim, da je bil to do sedaj najlepši slovanski ples v Trstu. Cela vrsta krasotic v dragih in elegantnih toaletah, vmes Sokoli v ru-dečih kafuljab, gospice v belih, modrih in rosa-krilth, da se je plesišče z galerije videlo, kakor slikovit vrt, napolnen z raznobojnimi cvetlicami. Plesalo se je lepo in elegantno, a z nekako uepotrpežljivostjo čakalo je vse na 5. točko plesnega reda, na „Koio". Ko se je po četrtej toeki dvorana nekoliko zpraz-nila, povpraševali so nekateri, kaj to pomeni? V odgovor pa priskače iz stranskih vrat po osem lahkonožnib parov (Okoličanke, Poljakinje, Rusinje, Crnogorke in Sokoli), nastopijo v „Kolo", ki se mej sviranjem narodnih napevov začne vrtet. Vse figure tega prelepega plesa izvajale so se tako točno in lepo, da se je „Kolo" moral na burno prošnjo gledalcev ponavljati, in da je plesalcem od vseh stranij donela živa pohvala. Čudili so se, da smo kaj ta-cega priredili, in celo v ginnastici govorili bo o nas. — Četvorko plesalo je 80 p*rov, vsega občinstva bilo je nad 400 osob. Vse je bilo tega večera veselo, ne izimši niti krčmarja. Istina je: „Tržaški Sokol" leti visoko, krila nosi široko. Dostavim naj še to, da se je ta večer prvikrat z orkestrom svirala „Sokolska himna", katero je prof. Eiaenhut tako krasno zložil. Želeti bi bilo, da bi se himne tudi bratje v Ljubljani poprijeti. Iz Šoštanja 29. januvarja. [Izv. dop.] V čudnih razmerah tukaj živimo. Imamo župnika in ga nemamo. Cerkveni župnik je gospod Mat. Pogl-šek, a on sme opravljati le cerkvena pravila, državni župnik pa je c. kr. okrajni glavar Fi-netti v Slovenjem Gradci. Odpeljal nam je vse cerkvene matice in župnijski pečat, in kdor potrebuje kacega pisma ali potrjila iz matic, ga ne dobi v fa-rovži pri Sv. Mihelu, ampak v Slovenjem Gradci. Oklici so ustavljeni in ne vemo, kako se bodo mogli ženiti vsi pari, ki hrepene po zakonu, ker župnik ne sme postavno oklicati. Tacih razmer menda ni v celi Avstriji. In kako je prišlo do tega. G. knezo-škof je že predlanskem bil našega g. župnika vsled neke disciplinarne preiskave odstavil in c. kr. namestnik v Gradci se je požuril, župnika tudi od državnih opravil odstaviti. Gospod župnik pa se ni udal, ampak se pritožil pri metropolitu v Solnogradu. Metropolit pa je knezoškofovo razsodbo uničil in jednako je sodil OlomuŠki kardinal, katerega je papež na prošnjo knezoškofovo pooblastil bil k razsodbi v III. iuštanci. Vsled teh razsodeb o.-ial je g. Poglšek župnik pri Sv. Mihelu, a c, kr. namestnik v Gradcu neče preklicati svojega ukaza in imenoval je okrajnega glavarja slovenje-graškega državnim župnikom. Tako stanje je na veliko kvar naravnih razmer, kajti škodo od tega prepira mej višjo cerkveno in deželno oblastjo imajo le župljani. Vprašati pa vender moramo, s kako pravico je okrajni glavar odpeljal knjige in pečat, ker oboje je gotovo cerkvena in ne državna lastnina. Proti ta-cemu ravnanju in kratenju cerkvenih pravic bi po našem mnenji moral naš knezoškof župnijo in cerkev braniti. Poročal vam bom, kako se bo ta na avstrijski zemlji nenavadni „kulturkampf" nadaljeval, želimo pa, da se kmalu konča. Iz Ormožkega okraja 28. januvarja. [Izv. dop.] Z denašnjim dnevom je končan volilni boj v okrajni zastop Ormožki, ker danes so bile volitve v skupim občin. Izid je za nas sijajen, ker vseh 10 narodnih kandidatov je izvoljenih; ti so gg.: dr. Omulec, Ilanzelič, Kolarič, Kuharic, Meško, Puklavec, Simonič, Sok, Skerlec in Zabavnik. — Sedaj je v novi okrajni zastoj) Ormožki izvoljenih 25 narodnjakov proti 5 od mesta Ormož izvoljenim nasprotnikom. Tako ugodno še naš okrajni zastop ni bil sestavljen in zato iskrena hvala zavednim narodnim volilcem, ki se neso dali od nasprotnikov motiti. Izvoljeni možje pa so porok, da so naše okrajno zadeve v pravih rokah in prepričani smo, da bodo izvoljeni možje ukazali se občnega zaupanja b tem vredne, da bodo okrajne zadeve vestno opravljali, ter varčno ravnali, da se breme velikih okrajnih doklad, ki je še sad poprejšnjega gosj>odarstva uasprotuikov nekoliko olajša. Z ravno dovršenimi volitvami stopi Ormožki okraj ponosno mej okraje, kateri so se otiesli ne-znosljivega jarma naših nasprotnikov, ponosno stopi mej okraje, na katere se v vsakej sili sme zanašati, ker obljuba in zavednost naših volilcev kliče: Da aroo zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj. Iz Krope 28. januvarja. [Izv. dop.] Danea smo spremili na tukajšnji mirodvor k večnemu počitku 68 let starega, pred nekaterimi leti slovečega vinskega trgovca Franja Pozni k a. Po raznih nezgodah prišel je pokojnik ob vse premoženje, a je vender z vsem potrebnim preskrbljen, kajti njegov sin gosp. Radivoj Poznik c. kr. inženir, kateri se ni strašil daljnega pota iz oddaljenega Kremsa k pogrebu, da mu skaže zadnjo Čast, podpiral ga je redno. Zato vsa Čast takemu sinu, ki tako vestno spolnuje IV. Božjo zapoved, pokojniku pa blag spomin! Umrlega tovariš! Domače stvari. — (Euketa o težavnih razmerah kmetskoga stanu) na Kranjskem bode po sklepu deželnega odbora sklicana 17. iu 18. aprila. Povabljeni bodo vsi deželni poslanci in drugi v kmetskih razmerah izvedeni možje. — (Kranjski deželni odbor) uložil je prošnjo pri vojnem ministerstvu, naj ne premešča drugega brainbovskega bataljona iz Rudolfovega, kjer je erurua vojašnica, v Ljubljani pa bi morala dežela plačati stanovanje v privatni hiši. — (Prošnja Ljubljanskih obrtnikov) do državnega zbora, da se naj kaznilnica iz Ljubljane odpravi, je bila od g. Grussellija v zboru izročena. Prosilci podpirajo svojo prošnjo s prav tehtnimi razlogi in kažejo na veliko državno poslopje v Zt-tični, kjer bi se brez posebnih stroškov taka kazuil-nica napravila. Na Ljubljanskem gradu pa bi lehko bila kosama za brambovce. — (Občni zbor c. k r. kmetijske družbe kranjske) vršil se je danes dopoludne do 12. ure v magistratnej dvorani, katera je bila na-polnena, kajti navzočnih je bilo nad 100 članov, mnogo z dežele, posebno Čestitih duhovnikov. Najprvo vršila se je volitev društvenega tajnika in dveh odbornikov. Ko so se razdelili udom volilni listki pričela se je volitev. Ceutralni odbornik cesarski svetnik g. M u r u i k klical je po vrsti imena društveuikov, vsaki je moral pristopiti k mizi v sredini dvorane, okoli katere so sedeli centralni odborniki, iu oddati listek. Škrutinij vršil se je v postranj-Bkej sobi in so bili za ta posel po predsedniku baronu Wurzbah-a imenovani gg. J. F. Seunig, župan Šavnik, F. Kotnik. Ko je zbor reševal mej tem druge točke dnevnega reda in je zborovanje tudi nekoliko Časa prenehelo, bil je škrutinij zvršeu. Izid naznani vodja g. Doleuec: Oddanih jo bilo 101 glas, kar se natanko ujema z zaznamovanim številom udov, ki so glasovali. Tajnikom bil je izvoljen gosp. Gustav Pire, ki je dobil 66 glasov, g. Erust Kramar dobil je 33 glasov, g. Reichel jednega. G Pire izjavlja, da vzprejme tajništvo, se zahvali za skazano zaupanje in obljubi delovati na piospeh kmetijstva in v prid kranjske dežele. Odbornikoma bila sta izvoljena g. Souvan star. s 75 in g. dr. Poklukar z 72 glasi. Drugi glasovi so se razcepili na gg. Perući, Tomek, Gale, baron Lichtenberg itd. Navzočoi g. dr. Poklukar izreče, da vzprejme volitev, zahvali se za zaupanje in obljubi, da bode vsekdar in povsod deloval na korist dežele. Predsednik bsron Wurz-bach izjavlja radost centralnega odbora, da sta se zopet ta dva gospoda izvolila v odbor. Priznalo se je potem mnogo častnih diplom umnim in pridnim kmetovalcem, vzelo poročilo o podkovskej šoli na znanje in razpravljala cela vrsta važnih predlogov podružnic, mej njimi predlog g. Ogulina o pre-naredbi družbenih pravil. Proti 12. uri opoludne postal je zbor nesklepčen. Obširneje poročamo. — (Vabilo k veselici,) katero napravi bralno društvo Dol. Logaško dne 2. februvarja t. 1. v prostorih Fr. Arko-vih v Dol. Logatcu. Program: Petje, tombola, ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 40 kr. — (Vabilo k veselici), katero priredi Čitalnica v Sežani v spomin svoje desetletnice dno 2. februvarja 1884 v prostorih vitez Scaramanga.. Program: 1. Bethoven: „Nočni mir" peva „kraški kvartet". 2. Slavnostni govor. 3. A. Hajdrifa: „V tihi noči", peva „kraški kvartet*1. 4. Deklamacija. 5. K. Mašek: „Lahko noč*', peva „kraški kvartet". 6. „Gluh mora biti'', burka v jednem dejanji. 7. Ples. Pri plesu svira kvintet pod vodstvom gospoda Pei-nelt-a. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 60 kr. za osebo za ude Čitalnične pa 40 kr. — (Društvo „Edinost" v Središči) napravi v nedeljo dne 3. februvarja v spomin Val. Vodnika v gostilnih prostorih g. Sanjkoviča veselico s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav, govori predsednik g. M. Rohič. 2. „Ilirija oživljena" od Ipavca, pojejo pevci Ormoške „Sloge". 3. Slavnostni govor, govori g. Žinko. 4. „Mili kraj" od Nedveda, pojejo pevci „Sloge" in „Edinosti". 5. „Vodniku v spomin" od Flegeriča, deklamuje g. Vogriuec. 6. „Otok Bleski" od Mašeka, pojejo pevci „Sloge" in „Edinosti". 7. „V pepelnični noči" od Gregorčiča, deklamuje g. Kotarič. 8. „Venec slovenskih narodnih pesnij" od Kocijančiča, pojejo pevci „Sloge". 9. Ples. — Pri plesu svira Ljutomerska godba. — Začetek ob 7. uri zvečer. — (Računski sklep „ I' o s o j i 111 i c, e v Mariboru") za drugo upravno leto 1883 kaže, da je bilo vsega denarnega prometa 183.497 gld. 24 kr. Iz bilance povzamemo naslednje točke: Inventar 345 gld.; posojila 109.940 gld. 29 kr.; hranilne uloge pri druzih zavodih 36 500 gld., obresti od ulog pri družb, zavodih 938 gld. 29 kr., gotovina koncem 1883. leta 3452 gld. 12 kr. — Čisti dobiček znaša 2356 gld. 46 kr. Pri jako obširnem prometu — vplačanih je 71 glavnih, 680 upravilnih deležev, vkupe 13.900 gold., hranilnih ulog pa 126.985 gld. 40 kr., znašajo vse zaostale obresti le 8 1 gld. 8 kr., kar je nsjsijajnejši dokaz za jako previdno in točno vodstvo. Če pojde tako dalje, bode Mariborska posojiluica slovensko prebivalstvo kmalu rešila nemških denarnih zavodov, kar bode največjega upliva. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 29. jan. Predlog večine (prehod na navadni dnevni red) ostal je s 157 proti 184, predlog VVurmbranda s 155 proti 186 v manjini. Nasproti glasoval Coroiiinijev klub in ministri. Galerija morala se je zaradi demonstracij izprazniti. Predlog Coroninijev ostal je tudi v manjšini. Propali so tedaj vsi predlogi in ta zadeva je rešena. Kotor 29. januvarja. Pri Visoki zadela je vojaška patrolja na haj dušku četo, katero je izgubivši jednega mrtvega ubežala. Razne vesti. *(Ogerska žurnalistika.) V Budimpešti izhajalo je začetkom 1884 1. 222, po deželi 244 vkupe 466 magjarskih časnikov. Razen teh še 151 nemških, 53 slovanskih, 23 rumunskih, 5 italijanskih, 2 hebrejska, 3 francozki časopisi, vseh vkupe 237. Madjarskih in nemadjarskih listov vkupe je tedaj 703. * (Največa mesta v Evropi) so po najnovejših statističnih podatkih: London 4,019.000, Meteorologično poročilo. <\.80nR_! stanje l,as ?PV barometra zovanja Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738- 41 mm. 739- 41 mm. 7406b mm. — 8-0J G brezv. -f 1-8-'C I Si jz. — 8*6*0 al. bvz, megla obl. jao. 0-00 mm. suega. Srednja temperatura — 33°, za 2*0° nad normalom. Tržne cene v IJ ubijani dne 30. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, i ... Ječmen „ . . Ovca, ... Ajda, „ ... Proso, B ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. • Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kofitrunovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ B , gld. kr. 7 96 5 53 4 71 3 9 5 20 5 53 5 50 — 9 — 10 — 2 86 — 96 — 86 — 60 — 74 — 85 _ 8 — 8 — 60 — 56 — 52 _ 38 _ 50 _ 17 2 13 1 96 7 20 4 1 60 Pariz 2,239.000, Berolin 1,192000, Dunaj s pred-kraji 1,088.703 prebivalce * (Požar v gledališči.) V nedeljo zvečer se je užgalo Lusbv-jevo gledališče v Londonu Požar je popolnem upepelil poslopje, četudi je hitro 14 brizgaloic prihitelo na pomoč. Zraven stoječa Charingfonova pivovarn« se je tudi uJgala, pa so jo rešili. Škoda se ceni na 400.000 funtov šteringov. * (Veliko dekoriranih) bilo je 20. t. m. v Berolinu ko je bil velik praznik kronanja in redov. Število odlikovanih znaša 1333. Red rudečega orla jih je dobilo 610, kronin red 157, hišni Wd Hohen-zollerjev 28 in splošnimi častnimi znamenji jih je bilo odlikovanih 537. * (Nesreča v rudniku.) V rudniku „General Blumenthal" pri Recklinghausenu bila je 21. t m. strašn« eksplozija. Dvanajst rudokopov je mrtvih, 10 ranjenih. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. pol leta........6 ,, 50 „ „ Četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I , 40 „ Upravtiištvo „Slov. Naroda'*. Umrli so v IJ ubijani: 95, januvarja: Njih svitlost dr. Janez Zlatoust Poga-čar, knezoškof, 74 let, Pred Škofijo št. 5, za starostjo. — Antonija Vavpetič, hišnega posestnika hči, 8 let, Tržaška cesta št. 27, za vnetjem možganov. 26. januvarja: Janez Ovjač, bivši hlapec, zdaj ka-znenec, 18 let, Ulice na grad št. 12, za plučno tuberkulozo. 27. januvarja: Alojzij Skul, žitnega kupčevalca sin, 19 mes., Sv. Petra cesta št. 13, za plućnim edemom. — Avgust Zupančič, krojačev sin, 5 mes., Sv. Petra cesta Št. 62, za ecclampsijo. 28. januvarja: Tine Kozina, gOBtac, 78 let, Sv. Petra cesta št. 5, za oslabljenjem moči). V deželnej bolnici: 23. januvarja: Marija Rebolj, delavčeva žena, 78 let, i za razširjenjem pluč. 25. januvarja: Janez Kozjek, črevljar, 42 let, za vnetjem možganov. — Jožeta Bučar, gostija, 47 let, za plučno tuberkulozo. 26. januvarja: Lorenc Žabjek, gostač, 83 let, za sta* r ostjo. 27. januvarja: Marija Glažar, gostija, 74 let, za prsno vodenico. V vojaškej bolnici: 29. januvarja- Jurij Unterrainer, c. kr. nadporočnik, 32 let, za plučno tuberkulozo. JDtjucis^sI^sl orodne 30. januvarja t. i. (I*virno [fllfgrafično p-iro-Mlo Papirna renta .... ... 79 gid. 90 Srebrna renta ... 80 30 Zlata renta ....... 100 55 5°/0 marčna renta...... 94 . 90 Akcije narodne banke ..... 848 , — Kreditno akt i je...... 308 „ 50 I. t,(inu . ...... 121 , 85 N»pol. ........... ^ , 61'/, C. kr. cekini........ »► , 71 Nemške marke ...... -9 , 35 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 , 50 Državne srečke iz 1. 1S64. 1kii4lii<» v mestni dvorani, in da je vsakemu prepuščeno ude« lež ti se srečkanja. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan januvarja 1884. Dr. IVAN TAVČAR odprl jo (54—5) Gosposke ulice štev. 12, | t i K TCiio£jo{>riv dvor«. Na plučah bolnim, I«-1 ■ <■ ii i 111 i. t. d. priporoča sc brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—7) pa JVodor IMssiicr > Umskem. | ♦4♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X Umetne (32—6) X :zol»e in zol»«vja t T ustavlja po najnovejšem amerikan skem načinu £ + brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovanja in « ^ vse zobne operacije •» % zobozdravnik A. Paichel, ♦ v poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. S 5000 1 (788-12) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseb barvah, za polno možko obleko, pošilja po postnem povzetji, ostanek po5 {gl. Ii. Storcli t Itnm. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A rini«. LaHtnina iu tisk rNarodne Tiskanu". 1188 852946