Let© LXXH., št. 232 a LJubljana, četrtek 12. oktobra 1930 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne ntvzemšl nedef)« In praznik«. // Inserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. v#čfi mserati petit vrsto Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni đavoli potebet IJ .Slovenski Narod* voljo mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, zo inozemstvo Din 2&r— U Rokopisi so ne vročaio> UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljevo ulica 5 telefon. 31-22. 31-21 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice* MARIBOR. Cratski tro ft. 7 // NOVO MESTO. ljubljanska cesta, telefon ft. 26 // CEUE. cefisko uredništvo = Strossmaverjevo ulico I. telefon št. 651 Stružnico uprave i Kocenovo ul. 2, telefon ft. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // O VENU GRADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubljani ft. i 035 U Finska bo branila suofo neoduisnost Finska vlada je pripravljena ugoditi nekaterim ruskim uprla pa se bo vsakemu ogražanju svoje neodvisnosti in je ie izdala obsežne obrambne ukrepe Stocknolm, 12. okt. br. Listi poročajo iz Helsinkov, da se je položaj med Finsko in Rusijo zelo poostril. Finska vlada je odredila nove vpoklice rezervistov, ob enem pa odredila takojšnjo evakuacijo prestolnice in nekaterih drugih večjih mest blizu obale in ruske meje. Mnogo kritike je izzvalo dejstvo, da finski delegaciji, ki se je ca povabilo sovjetske vlade podala v Moskvo, ni bil prirejen nikak sprejem, do-ćim so delegacije ostalih baltiških držav sprejeli kar najsvečanejše, Pač pa se je splošno opazilo, da so bili na kolodvoru vsi člani švedskega poslaništva. Evakuacija mest Helsinki, 12. okt. s. Včeraj je bilo iz Helsinkov evakuiranih 20.000 žen, otrok in starčkov. Podvzeti so bili novi ukrepi za za zaščito pred letalskimi napadi. Vpoklicani so bili nadaJjni kontingenti rezervistov, vendar finska vlada zanika, da bi biLa izvedena splošna mobilizacija. Iz Helsinkov so odšli včeraj vsi angleški državljani, kakor tudi žena in otroci angleškega poslanika. Poljski poslanik v Moskvi, ki je dospel v Helsinke, je sporočil, da je na meji videl kompletno motorizirano rusko divizijo. Tik nad rusko-finsko mejo so opazili včeraj eskadrilo 21 ruskih letal. Borza zaprta Helsinki. 12. okt. br. Vlada je danes odredila zaporo finske borze. Hkratu je finska banka izdala nove bankovce po 5000 finskih mark. V tovarnah orožja in streliva je bilo delo pospešeno. Delavstvo je v njih zaposleno v treh posaditi. Danes popoldne pričetek razgovorov v Moskvi Moskva, 12. okt. s. Finsko odposlanstvo ie bilo snoči sprejeto pri šefu protokola ruskega zunanjega ministrstva. Finska delegacija bo imela prvi sestanek z ruskimi državniki danes popoldne. Samo do gotove meje Helsinki, 12. oktobra, e. Glede bodočih odnošajev z Rusijo obstoja v Finski še nadalje velika negotovost in zaskrbljenost Glede nadaljnjega razvoja dogodkov vlada v političnih krogih pesimistično razpoloženje. Finski politični krogi so mnenja, da je Finska pripravljena priznati Rusiji upravičenost nekaterih zahtev, zlasti zahteve po zagotovitvi ruskega vpliva v Baltiškem morju, toda pri tem more iti samo za odstop nekaterih finskih otokov. Finska je pripravljena, da določene otoke izroči Rusiji, toda le na podlagi recipročnosti, kar pomeni, da bo tudi Finska postavila Rusiji svoje zahteve predvsem zahtevo do korekturi meje v Kareliji v korist Finske. Finska računa na podporo ne samo Švedske in skandinavskih držav, temveč tudi na podporo nekaterih držav v Evropi in na moralno podporo vse ameriške javnosti v borbi za ohranitev svoje neodvisnosti. S posebnimi akcijami hoče Finska opozoriti zlasti Ameriko na svoje stališče in prepričati ameriško javnost o upravičenosti svojega stališča. Prvi korak v tej smeri tolmačijo govor, ki ga je imel finski zunanji minister v radiu in katerega so prenašale vse ameriške postaje. London, 12. oktobra s. Doslej je Finska poklicala pod orožje pnb^žno 100.000 mož Na cestah proti ruski meii so postavljene barikade in druge ovire za tanke. Predčasni vpoklici rezervistov na Danskem Kodanj, 12. okt. mp. DNB poroča, da 7e danska vlada včeraj vpoklicala rezerviste, ki bi morali k vojakom šele jeseni. Brez upa zmage Helsinki, 12. okt. e. V finski prestolnici bivajoči tuji vojaški strokovnjaki niso prepričani, da bi se mogla Finska, čeprav ima odlično opremljeno vojsko, z uspehom zoperstavljati ruski oboroženi sili. Meja med Finsko in Rusijo je dolga okrog 1500 km in zaradi tega je ni mogoče z uspehom braniti. Z nestrpnostjo pričakujejo v finski prestolnici poročila iz Moskve o zahtevah, ki jih bo Rusija stavila finski delegaciji. Zanimanje Amerike rVashington, 12. okt. s. V ameriških političnih krogih vlada posebno zanimanje za usodo Finske že zato, ker je Finska edina evropska država, ki je Zedinjenim državam plačala svoje vojne dolgove. Finski poslanik je včeraj posetil Belo hišo in ameriško zunanje ministrstvo, vendar je potem izjavil novinarjem, da ne vidi možnosti za intervencijo Amerike v korist Finske. Vkorakan je ruskih čet v Estonsko Tallinn, 12. okt. e. Po službenem obvestilu bodo ruske čete prišle v Estonsko 13. oktobra. Včeraj je dospela posebna ruska vojaška delegacija v obmorski kraj Baltiški, katerega bo Rusija spremenila v najmodernejše pomorsko oporišče V Balt'sku prebiva zdaj okrog 650 estonskih ribičev. Rusi bodo tu zgradili tudi najmodernejšo luko. tako da bo Baltiški najvažnejša pomorska ruska baza pred vhodom Finskega zaliva. Tallinn, 12. okt. mp. Tas poroča, da je o priliki včerajšnjega podpisa vojaškega dogovora med Rusijo in Estonsko, ruska vlada službeno povabila vrhovnega poveljnika estonske vojske, generala Lajdo-nerja. da po se ti Moskve. Lajdoner je vabilo sprejel in bo obiskal Moskvo takoj, ko bodo ruske čete zasedle svoja oporišča na Estonskem, kar sej bo zgodilo, kakor zatrjujejo, do 13. oktobra. Ruski obroč na Baltiku Ruska diplomacija triumflra nad svojimi uspehi Oficielni moskovski komentar o pogodbi z Litvo Moskva, 12. okt. s. Vse rusko časopisje | z navdušenjem piše o novi rusko-litovski pogodbi ter ugotavlja, da je s to pogodbo i sklenjen železni obroč za obrambo Rusije v Baltiku. Moskva, 12. okt mp. V tukajšnjih diplomatskih krogih je zbudil veliko pozornost uvodnik oficioznih »Izvestij«. ki se nanaša na podpis pogodbe o vzajemni pomoči med Rusijo In Litvo in ki večkrat poudarja, da Rusija nikdar ne prelomi dane besede, kar se drugod po svetu ne dogaja vedno. Uvodnik, ki nosi naslov: vPolitika ureditve miru in prijateljstva med narodi«, pravi med drugim. S podpisom pogodbe o medsebojni pomoči z Litvo je Rusija ponovno dokazala, da nastopa kot plemeniti in pravični prijatelj malih držav. Tudi s to pogodbo je popravila Litvi storjeno krivico, ko je Poljska v oktobru 1920 s silo anektirala Vilno z vilnskim ozemljem. Rusija formalno ni nikdar priznala te aneksije. Rusija je dvakrat s svojo intervencijo preprečila oboroženi poljski napad na Litvo. Ko je Rusija po razpadu Poljske ponudila prijateljsko roko Belorusiji in Ukrajini, je obenem zasedla tudi Vilno z njegovim območjem. Zdaj je to ozemlje, ki ga je Litva pred 19. leti zgubila, spet vrnila pravemu lastniku. Zato predstavlja pogodba med Rusijo in Litvo zgodovinsko listino, da je pravica prišla do zmage. Rusija si je s tem tudi zagotovila sigurnost svojih meja Litva se je lahko prepričala o velikem pomenu prijateljstva z Rusijo, Id nikdar ne prelomi dane besede. Rusija je pokazala lep primer pravične diplomacije. Kovno, 12. okt. s. Ko je včeraj zjutraj radio javil vest o podpisu rusko-litovske pogodbe, so izšli vsi časopisi v Kovnu v posebnih izdajah. Vse hiše so bile takoj okrašene z zastavami. Ob 11. so bile zaprte vse trgovine in obrati. Povorka 50 tisoč ljudi je šla pred palačo predsednika republike in prirejala manifestacije. Moskva, 12. okt. s. Is Kovna poročajo, da prejema rusko poslaništvo neprestano čestitke z vseh strani radi podpisa rusko-htovske pogodbe. Mnoge ugledne litovske osebnosti in deputacije prihajajo oeebno čestitat v poslaništvo ter prosijo za slike Stalina, Molotova in Vorošilova. Obligatna pojedina Moskva, 12. okt. s. Agencija Tas poroča: Včeraj je komisar za zunanje zadeve Mo- lotov priredil kosilo na čast litovskemu zunanjemu ministru Urbsisu in litovski delegaciji. Z ruske strani so bili navzoči med drugimi Stalin, Vorošilov, Mihojan, Kali-nin, Kaganovič, ždanov* Potemkin in drugi. Zunanja ministra Molotov in Urbsis sta med kosilom izmenjala napitnice. Kosilo je poteklo v prijateljskem razpoloženju. Odhod litovske delegacije iz Moskve Zunanji minister Urbsis in litovska delegacija so včeraj iz beloruskega kolodvora v Moskvi odpotovali nazaj v Kovno. Kolodvor je bil okrašen z litovskimi zastavami. Na peronu je bila častna četa. Pri slovesu so bili navzoči namestnik komisarja za zunanje zadeve Lazovski. namestnik komisarja za zunanjo trgovino Stjepov in namestnik komisarja za vojsko Smorodl-nov. Berlinski komentarji Berlin, 12. okt. mp. SnoČnji večerniki so na vidnem mestu objavili vest o odstopu Vilna Litvi. Tako piše >Berliner Bor-senzeitung«, da je odstop Vilna dokaz o konsekvenci ruske zunanje politike. »Deutsche Allgemeine Zeitung^ pripominja, da je Rusija postavila odnošaje z Litvo na novo podlago in da je odstopitev Vilna logična posledica sovjetske politiko v vzhodni Evropi. Danes bo ChamberUIn odgovoril Hitlerju Odklonil bo Hitlerjeve predloge in objavil pogoje zaveznikov za sklenitev miru Kaj pričakujejo v Beri Iju London, 12. okt br. Danes popoldne bo I na seji spodnje zbornice odgovoril angle- ■ *ki ministrski predsednik Chamberlain kancelarju Hitlerja. Ta odgovor, ki ga bo Podal Chamberlain ne samo v Imena bri- ' tanskegm Imperija, marveč v imena vseh I zaveznikov, je bil sestavljen v sporazumu s francosko vlado in vladami vseh britanskih domin ionov. Besedilo odgovora Je bilo odobreno včeraj na posebni seji vojnega kabineta ter sporočeno tudi zastopnikom angleške opozicije, ki so vsi dali svoj pristanek. Pričakujejo, da bo Chamberlain pri tej priliki tudi točno orisal vojne cilje Anglije in Francije in navedel pogoje, pod katerimi bi bili zavezniki pripravljeni pričeti mirovna pogajanja. Kar se tiče Hitlerjevih predlogov, nihče ne dvomi o tem, da Jih bo Chamberlain odklonil kot docela nesprejemljive. Rim, 12. okt. br. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Londona, da se je kljub pesimistični napovedi londonskih listov, po katerih bo Chamberlain v svojem odgovoru odklonil vsaka pogajanja s Hitlerjem, zvedelo iz krogov blizu vlade, da ni izključena možnost, da bo Chamberlain postavil gotove konstruktivne predloge, da bi se ne zaprla popolnoma vrata za pogajanja. V zvezi s tem se potrjuje vest. da bo te dni odpotoval v London novi italijanski velenoslanik Bastianini. čigar odhod v Anglijo je bil doslej že dvakrat odgođen. Bastianini nai bi angleški vladi obrazložil, kakor pričakujejo v Londonu, stališče Italije glede morebitnega sklicanja mednarodne konference, ki naj bi se sestala prej. preden bi vojna popolnoma kompromitirala evropski položaj. To nalogo bi mogel izvrSiti Bastianini samo v primeru, če do njegovega prihoda v London ne bo uničeno vsako upanje v diplomatski ra^olet sedanje evronsV* krize London, 12. oktobra s Današnji govor ministrskega predsednika Chi irberlsina bo po poluradnem poročilu nedvomno izrazil točno isto kakor govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera. V zgornji zbornici bo podal izjavo v imenu vlade lord Stanhope. Berlin, 12. okt. br. Z veliko napetostjo pričakuiejo v tukajšnjih krogih današnji govor Chamberiaina. o katerem mislijo, da bo merodajen za nadaljnji razplet evropske krize. Zato se v uradnih krogih še vedno vzdržujejo vsakega komentarja Da-ladierovega govora, pač pa na vse načine opozarjajo na to. da preti ne samo Nemčiji, nego vsej Evropi nevarnost boljše-vizacije če Anglija in Francija ne bosta odnehali. Zelo vplivni nemški politiki so so izjavili novinarjem, da si morajo biti v Londonu na jasnem, da se Nemčija ne bo udala. Če ne bo mogla zmagati ?. narodnim socializmom, se bo vrgla v obiem komunizma in bo /.magala Dod rdečo zastavo. V Berlinu računajo na znano odklonilno stališče konservativnih angleških krogov nroti komunizmu in upajo, da bi predočenje komunistične nevarnosti utegnilo še najprej odvrniti Angliio od neiz- prosnega nadaljevanja vojne proti Nemčiji. V berlinskih diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje, da delajo Nemci račun brez krčmarja. Značilno v tem pogledu smatrajo dejstvo, da ruski krogi ne računajo na skorajšnje pomirjenje in ruska vlada baš zaradi tega z vso naglico uresničuje svoje načrte na Baltiku, ki nikakor ne gredo v prilog Nemčije Popuščanje Nemčije napram Rusiji predstavlja zgolj diplomatsko igro. ki nai bi pripomogla do zmage nemškega stališča, v danem primeru pa bi se Nemčija s podporo zapadnih velesil zopet otresla ruskega objema. Vse kaže na to. da so v Moskvi to igro spregledali in se tudi s svoje strani pripravljajo na vse možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov. Goring v Rim ? London, 12. okt. o. »Exchanges Tele-graph« poroča o trditvah v dobro poučenih diplomatskih krogih v Berlinu, da namerava maršal Goring v kratkem odpotovati v .im, kjer bi se sestal z Musolini-jem. Njegov razgovor z njim naj bi služil mirovnim stremljenjem kancelarja Hitlerja ter ojačenju sodelovanja Italije v primeru neuspeha nemške mirovne ofenzive. Daladierov »ne!" Po vsem svetu tolmačijo Daladierov govor kot jasno odklonitev nemškega stališča Pariz, 12. okt. z. Govor Daladiera je na- j sprejeli nobenih pogojev od sedanje nem- letel v francoski javnosti na nedelj eno odobravanje. Zlasti podčrtava i o listi Da-ladierovo izjavo, da Francija odklanja vsako premirje, ki bi tvorilo le odmor za pripravo na novo napad. »Figaro« in >Soir« zahtevata, naj Anglija in Francija svtčano izjavita, da ne bosta sklenili s Hitlerjem nikakega separatnega miru, da se ne bodo v Berlinu udajali praznim upom. London, 12. okt. z. Times* komentirajo Daladierov govor in naglašajo. da je napačno mnenje, če v Nemčiji mislijo, da se hočeta Anglija in Francija vmešati v nemške notranje zadeve Če hočejo Nemci imeti diktatorja, nai ga imajo. Toda Evropa odločno odklanja da bi se nemški diktator postavljal za diktatorja vse Evrope. Take diktature Anglija' in Francija ne bosta nikdar d^ou^tili in se U bo-»f«, z vs^mi sredstvi uprli New York. 12 okt. s Nw York Times- pišejo, da je Daladier v svojem govoru več neso odbil Hitlerjeve predloge za mir Niecov govor nomeni jasno ugotovitev, da Anglija in Francija ne bosta I predloge. ške vlade. Hitlerju preostaja sedaj samo še možnost, da bodisi začne z napadom na zapadni fronti ali pa z novimi diplomatskimi manevri, ki nai bi razdvojili Anglijo in Francijo ali pridobili nevtralne države na nemško stran. Rim, 12. okt. p. Italijanski listi sodijo, da Daladierjev govor ne pomeni popolno zatvoritev vrat za bodoča pogajanja. Budimpešta. 12. okt. br Budimpeštanski tisk danes precej pesimistično presoja položaj, ki je nastal po zadnjih dveh Hitlerjevih in Daladierovem govoru. Tako poudarja ■Pesti Hirlap*. da v Daladierovem govoru ni naiti nobene oprijemljive osnove za pogajanja med Nemčijo in zapadnima velesilama na osnovi Hitlerjevih mirovnih ponudb. Očitno zapadni velesili nista pripravljeni na pogajanja, ker bi ne mogli realizirati niti najmanjši del svojega vojnega programa. »Pesti Hirlap* ie prav takp pesimističen in meni, da bo tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain negativno odgovoril na Hitler j evo Danes bo podpisan rusko turški pakt Obenem bo Turčija podpisala tudi pogodbe z Anglijo in Francijo Carigrad, 12 okt. e V polslužbenih krofih so izjavili, da je pogodba med Turčijo in Rusijo že izvršeno dejstvo in je potreben samo še formalen podpis pogodbe. Turčija je pristala na ruski pogoj, da v vojnem času tuje vojne ladje ne bodo smele skozi Dardanele. London, 12. okt e. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da bo danes podpisana pogodba med Rusijo in Turčijo. Obenem pa bo podpisana tudi pogodba med Francijo in Turčijo. Ni izključeno, da bo Chamberlain v svojem današnjem govoru že omenil te pogodbe in pojasnil, kaj pomenilo v mednarodnem političnem življenju. Ankara. 12. okt. br Glavni odbor turške ljudske stranke je imel sejo, na kateri ministrski predsednik podal podroben eks- poze o Dogajanjih v Moskvi, kakor tudi i z o pogajanjih s Francijo in Anglijo Ko- i n munike ugotavlja, da je vodstvo stranke docela odobrilo stališče vlade. London, 12. okt. br. Kralj Jurij je sprejel v avdienci šefa turške vojaške delegacije generala Orbaja. Milan, 12. okt. z Italijanski listi posvečajo rusko-turškim pogajanjem veliko pozornost. »Stampa« poroča v zvezi s tem da zasledujejo Egipt in arabske države moskovska pogajanja z gotovim vznemirjenjem. Boje se, da bi Rusija v sporazumu z Nemčijo in Turčijo udarila na Sueški prekop. Uspešna obramba Sueškega prekopa pa bi bila po mnenju teh krogov brez sodelovanja in podpore Turčije brezuspešna. Boje se tudi. da bo Rusija dala Turčiji svobodne roke glede arabskih držav, kar bi moglo dovesti do komplikacij a bližnjem Vzhodu. Anglija in Poljska Pogajanja poljskega zunanjega ministra v Londonu — Zaupanje Poljske do zaveznikov London. 12. okt. s. Včeraj je dospel v London poljski zunanji minister Zaleski. Kot cilj njegovega prihoda navajajo konzultacije o skupni določitvi vojnih ciljev zaveznikov ter skupnih načrtov za nadaljevanje vojne. Zaleski je kmalu po svojem prihodu posetil zunanjega ministra Hali-faxa, zvečer pa ministrskega predsednika Chamberiaina. Zaleski ostane v Londonu nekaj dni. » Times« posvečajo njegovemu prihodu uvodnik, v katerem naglašajo izredne sposobnosti Zaleskega. znane že iz Prvi večji spopad na zapadni fronti Nemci so s tanki navalili na francoske postojanke med Mozelo in Saaro, a so Uli odbiti London, 12. okt. e. Londonski radio je objavil, da so se pričele snoči na zapadni fronti z obeh strani močne artilerijske akcije s težko artilerijo. Več nemških oddelkov ie napadlo francoske čete med Mozelo in Saaro. Nemške ofenzivne čete so spremljali nemški tanki. Na več mestih so so francoske čete ustavile prodiranje nemških čet. pri čemer so imeli Nemci velike izgube. Nekaterim nemškim oddelkom pa se je posrečilo, da so se približali franco- skim utrjenim postojankam, toda francoska pehota, katero so ščitili tanki, je sproti napade Nemcev odbijala. V tej borbi so igrali glavno vlogo tanki. Nemci imajo lahke in gibčne tanke, s katerimi imajo večjo možnost za hitrejše operacije. Francoski tanki pa so izredno težki in v borbah, kakršne se razvijajo doslej, je premoč francoskih tankov očitna. Borba je trajala okoli poldrugo uro. Naposled so se morali nemški tanki ihmItii« delovanja v Društvo narodov v ženevi. V parlamentu je bilo popoldne sporočeno, da odide angleški poslanik pri poljski vladi, Kennard prihodnje dni na svoje mesto v Pariz. Poljski poslanik Raczinski je priredil sinoči banket na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu v poljskem poslaništvu. Poleg mnogih angleških uglednih osebnosti je bil navzoč tudi angleški poslanik pri poljski vladi Kennard. Zvečer je imel Zaleski govor preko angleških radijskih postaj. Izjavil je, da duh poljskega naroda ni zlomljen in volja za nadaljevanje borbe se ni izpremenila. Zavezniki, ki jih ima Poljska, so jamstva, da bo zmagala. Na podlagi tega, kar je slišal iz ust odgovornih angleških politikov, je siguren, da vojna ne bo končana, dokler cilji zaveznikov ne bodo doseženi. Vojna ne gre samo za vzpostavitev Poljske, temveč za svobodo vseh evropskih narodov in boljšo bodočnost Evrope Dominacija nad miroljubnimi narodi potom sile mora prenehati. New Tork, 12. okt. s. Bivši predsednik Hoover je včeraj Izjavil, da je prepričan, da bo Poljska zopet vstala. Ne more biti trajnega miru ne v Nemčiji in ne v Rusiji, dokler bo veliki poljski narod zatiran. Borzna poročila. Čarih, 12. oktobra. Pariz 10.175, London 17.76.—, New York 445.50. Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236 62, Berlin 177.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kopenhagen 86.—i Stran 2 >SlO VENSKI NAROD«, četrtek, 12. oktobra 1939. S»ev.?32 Spominski večer Dramatičnega društva Društveno delovanje m bo poživilo Maribor, 11. oktobra Kdo teh, ki so na večer 10. vinotoča 1.1909 na odru mariborske Čitalnice ozir. Posojilnice kot prvo slovensko oblastno konces. dramatično društvo pod naslovom ^Slovensko gledališče v Mariboru Narodni dom«, vprizorili svojo prvo predstavo, veseloigro »Gospod svetnik«, je pač slutil, kakšen sad bo čez 10 let obrodilo to njihovo narodno kulturno delo in ali kako se bodo tega dela preživeči spominjali čez 30 let. žal, da se še ni moglo ugotoviti, koliko od 11. takrat nastopajočih igralcev (igralk) je danes še živih in kje križem sveta se poedini nahajajo. Saj se šele pričenja raziskovati, kdo od teh, ki še danes živijo v Mariboru, je tedaj igral in katero vlogo. 30 let v časih, v katerih živimo od 1.1909 dalje, je pač doba, v kateri se pogrezajo celo taki spomini, posebno pa v razmerah, v katerih se točasno nahaja Maribor s svojim ozemljem. Izkazalo se je, da bi sploh ne bilo nobenega spominskega večera, da tega jubileja ni na dan spravil »Slov. Narod«, kot še vedno čuvar tudi kulturnih interesov obmejnih Slovencev. Odkar je dramtično društvo osirotelo po pokojnem svojem predsedniku in ustanovitelju I. Kejžarju, društvo le še imenoma životari brez vsakega cilja in smotra. Na spominski večer je prišel kot edini zastopnik odbora, upravitelj Narodnega gledališča g. dr. BrenČič. Za to pa so bili tega večera tem bolj veseli bivši aktivni člani društva: Bureš, Dobrave dr. Jan, Leskovar, Majer, Petek, Planinškova, Sever, Stegnar, Weixl. Mnogim pa je že danes žal, da so na ta večer — pozabili ali pa se ga sicer niso mogli udeležiti. Novinar Pire je navzoče presenetil a slučajno najdenim repertoarjem od prve do zadnje predstave. Režiser V. Skrblnsek pa je iz Ljubljane prinesel veliko sliko diplome častnega članstva, katero je podarilo »Bralno in pevsko društvo« njegovemu očetu Štefanu kot svojemu pevovo-dji, skladatelju in požrtvovalnemu sodelavcu. G. upravitelj Stegnar, ki je na željo svoječasnega režiserja g. Majorja predsedoval temu večeru, pa je navzoče razveselil z ohranjeno zbirko slik od posameznih predstav. Nad spominjanjem na mrtve člane se je glede nadaljnje usode društva, ker je bil to le intimen spominski večer, le sklenilo, da se od strani članov samih poskrbi za prihodnji poseben sestanek, kjer nai se sproži vprašanje sklicanja občnega zbora, ki naj dokončno odloči o nadaljnji usodi tega društva. Kako je to že potrebno, se je razvidelo iz zanimivih opozoritev posameznih članov, zlasti pa iz pojasnil g. dr. Brenčiča glede razmerja tega društva do gledališča. Med drugimi je podal tudi g. Weixl nekaj novih, zanimivih podatkov, ki spadajo sploh v kulturno zgodovino predvojnih Slovencev v Mariboru. Udeleženci so z velikim zanimanjem čitali ponedeljkovo štev. »Slov. Naroda«, ki je prinesel dva za zgodovino društva važna sestavka. Sicer skromen, a intimen ter lep ta spominski večer je zaključil g. Stegnar z zahvalo vsem za udeležbo, a posebno novinarju Pircu, kot pobuditelju tega jubileja. Problemi pobreške železnice Zanimivi predlogi s VII. občnega zbora pohorske železnice" — Namestu vzpenjače planinska postojanka na Kozjaku dinarjev. Računski zaključek se je »oglasno odobril, prav tako tudi revizijsko poročilo. Maribor 11. oktobra V restavraciji »Novi svet« ja bil snoči VII. redni občni zbor zadruge »Pohorske železnice«, ki je bila ustanovljena 1. 1928 z namenom, da se zgradi na Pohorju žična železnica. Akcija za zgraditev železnice pa je sčasoma izgubila zanimanje širše javnosti, tako da se je v zadnjih letih vedno bolj porajalo vprašanje likvidacije zadruge. Dasi sklepi o likvidaciji zadruge niso bili na dnevnem redu snočnjega občnega zbora, ni Mo za zborovanje zadru-garjev skoraj nobenega zanimanja. Obini zbor je otvoril in vodil načelnik zadruge g. Karel Kordik, ki je po ugotovitvi sklepčnosti podal kratko poročilo. Dejal je, da iz znanih vzrokov zadruga v preteklem letu ni delovala. Osebno je mnenja, da zaenkrat ni nobenega utemeljenega vzroka za likvidacijo zadruge. Deleži so varno naloženi v Mestni hranilnici. Del obresti naloženega kapitala krije malenkostne stroške zadruge. Vsakemu članu pa je dana možnost, da zahteva izplačilo svojih deležev in prijavi izstop iz zadruge. Odbor zadruge »Pohorske železnice« je skušal lani z intenzivno propagandno akcijo zbuditi zanimanje širše javnosti za realizacijo načrta gradnje pohorske železnice, toda ta akcija ni ianela zaželenega uspeha. Po čitanju zapiska zadnjega občnega zbora je podal poslovno poročilo in računski zaključek za poslovno leto 193S tajnik gospod Ferdo Soršak. Začetek leta 1938 je imela zadruga 351 zadružnikov s 1875 deleži po 100 din v skupnem znesku 187.550 dinarjev. Tekom poslovnega leta je izsto-pJo 7 zadi*užnikov z 208 deleži, tako da je štela zadruga konec leta 1938 344 zadružnikov, v teku računskega leta je odpovedalo 11 zadružnikov 50 deležev, tako da znaša vplačana pristopnina 166.750 dinarjev. Denarni promet v računskem letu 1938 je bH 16.583 din, in sicer prejemki 8400 din, izdatki pa 8383 din. Prejem-k se nanašajo na obresti, izdatki pa na propagando, poštnino in pisarniške potrebščine. Rezervni sklad izkazuje 14.562.95 Zatem so se razni govorn'ki zavzeli za to, da se naj zadruga ne likvidira. Bili so to predvsem zadrugar ji. ki skušajo že od začetka ustanovitve zadruge načrt gradnje pohorske železnice realizirati. G. Vilko Weixel je bil mnenja, naj se prouči možnost, ali ni mogoče nekaj drugega zgraditi, kar bi bilo koristno za obmejno prebivalstvo. Ker je bilo svoj čas ob ustanovitvi zadruge ravno revnejše ljudstvo zainteresirano na gradnji pohorske železnice, da se poceni vozi na Pohorje, bi bilo prav, da se na primer kupi primerno posestvo na Kozjaku, kjer naj bi se zgradila nova obmejna planinska postojanka, od katere bi imelo koristi obmejno prebivalstvo. Na ta način bi bilo najbolj ustreženo obmejnemu ljudstvu. Tudi je g. Weixl dejal, da mora zadruga vendar enkrat nekaj napraviti, da se ne blamira v javnosti s tem, da vleče iz leta v leto načrt gradnje pohorske železnice, ki z gradnjo nove avtomobilske ceste na Pohorju itak ni več tako aktualna. Svoja izvajanja je naposled g. Weixl konkretno formuliral s tem, naj odbor resno razpravlja o predlogih. Izvajanjem g. Weixla so vsi navzoči pritrdili. Tako lahko v bližnji bodočnosti računamo s tem, da se bo kapital zadruge »Pohorske železnice« uporabil za pozitivne svrhe in da bomo dobili novo prepo-trebno postojanko na našem Kozjaku. Istega mnenja je bil tudi hotelir g. Josip Povodrdk. ki je še dodal, da bi zadruga »Pohorski dom« tudi vnaprej se lahko ostala, le kapital zadruge bi se na ta način koristno investiral v korist obmejnega prebivalstva. Priporočal je sodelovanje s Slovenskim planinskim društvom, ki je gotovo tudi zainteresirana da se s tujskim prometom poživi zanimanje za nas Kozjak. V kratkem bo izredni občni zbor »Pohorske železnice«, ki bo sklepal o omenjenih predlogih. ega Ođbar za likvidacijo starega mes pokopališča S 1. januarjem 1940 se staro pokopališče zapre Maribor, 11. oktobra Komaj pol meseca še in že bo tu veliki in edini praznik naših pokojnih. Letos zadnji Vsi sveti na tem pokopališču? Da, brezpogojno zadnji na tem pokopališču, kakršno je danes — to je nad polovico grobov zapuščenih, mnogo tudi zanemarjenih, ker že dolge let nimajo nikogar več, ki bi se zanje brigal. Kar je mogoče, to itak opravi nad vse skrbni pokopališki nadzorovatelj g. Svenšek, ampak oskrba posameznih grobov ne spada v njegovo dolžnost. Obstoja že poseben- pokopališki odbor, ki pa ima le nalogo nadzorstva nad pokopališčem v dotedanjem stanju. Nima pa nobenega pooblastila pri vprašanju likvidacije pokopališča. Ta vprašanja pa so tudi tako kočljiva, da zahtevajo prav posebnega poslovanja, za kar mora biti pooblaščen poseben odbor. Tudi če bi se tozadevno začasno pooblastil obstoječi odbor, bo treba istega izpopolniti na dveh mestih za umrlega g. Skara in za obolelo go Koprivnikovo. Ker bodo letošnji Vsi sveti res zadnji v tem stanju pokopališča, bi bilo pač umestno, da se celo pokopališče tako uredi, da ne bo niti enega zanemarjenega groba Za to ogromno delo pa je treba že zdaj skrbeti. Na vprašanju likvidacije pokopališča pa je zainteresirana tudi mestna občina, o kateri bi bilo želeti, da se za to vprašanje še pravočasno in resno zavzame, na vsak način pred 1. januarjem 1940. Mariborske in okoliške norice — KaznUnlSke novtee. v moški kaznilnici v Mariboru so se izvršile v zadnjem času naslednje izpremembe: paznik zva-ničnik III. skupine Ivan Horžen je premeščen po prošnji iz Maribora v kaznilnico v Stari Gradiški: paznik zvaničnik HI. skupine Milutin VeljoviČ po prošnji iz Maribora v kaznilnico v Požarevcu; v mariborsko moško kaznilnico je po prošnji premeščen iz Stare Gradiške paznik služi tel j n. skupine Marko Ili jaševič. Dosedanji paznik dnevničar Svetiš lav Radova-novič Je postavljen za paznika služitelja U. skupine. Za pisarniškega zvaničnika sta postavljena dosedanja paznika Brani-slav Jovanovič in Oton Lešnik. _ Razočarani vinogradniki. Kakor smo že poročali, je letošnja vinska letina sicer pretežno kvalitetno in kvantitetno boljSa od lanske. Toda to velja le za vinograde v Slovenskih goricah in delomq tuđi na Kozjaku. Na pohorski strani Dravskega polja pa so nekateri vinogradniki hudo razočarani Zaradi dolgotrajne suše Je namreč grozdna lupina izredno debela, tako da prideta na 1 oral vinograda, komaj po dva polovnjaka vina, dočim so v prejšnjih letih normalno pridelovali vinogradniki iz 1 orala vinograda po 3 do 4 po-lovnjake vina. — Kater se praznijo podstrešja. »Delavska politika« poroča v številki 116: »Prijatelj našega usta nas je opozoril na nekaj primerov, Id kažejo, kaj vse so ljudje hranil na podstrešjih do zadnjega časa, predno je prišla odredba, da se morajo podstrešja ■prazniti in ropotijo odnesti. Kar ss tega tiče, ni bilo na podstrešjih privatnih hiš tćč več navlake, kot pa na podstrešjih zgradb, al so v Javni upravi. Na podstrešju mestnega magistrata n. pr. je bila še pred par leti ogromna zaloga starih veteranskih uniform in čak s petelinjim perjem, kamor so jih zanesti ko so po propadu rajnke Avstrije tudi veterani morali odložiti »orožje« in se odreči svojih cesarskih protektor je v ter skušati pozabiti na svoje črnožolte ideale. Mogoče so te uniforme, s katerimi bi lahko oblekli skoro celo kompanijo vojakov, ob priliki izpraznitve podstrešij tudi prenesli na kakšen varnejši kraj. Prav bi bilo, ako bi te uniforme, ako so se na razpolago, predelali in oblekli z njimi ljudi, ki blodijo večkrat na pol nagi in bosi po ulicah. Blago je gotovo še dobro, vsekakor boljše | kot tisto iz umetne volne, ki ga zadnje čase ponujajo celo že v naši državi. Nikakor ne bi bilo prav čakati toliko časa, dokler bodo molji opravili svoje delo. Da Li se še kdaj pojavili veterani po mestnih ulicah, menda tudi nihče več ne verjame, zato res ne gre shranjevati takih relikvij in delati skomine ljudem, ki mogoče še niso čisto pozabili starih dobrih časov in bi nazadnje res utegnili misliti, da se bliža kakšna »revolucija« iz dunajske kapucinske grobnice.« — Pobreške novice. V dvorani Sokol-skega doma na Pob rež ju je bila ob petletnici tragične smrti nepozabnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja sokolska komemoracija. O življenju pokojnega kralja je govoril br. proevetar. ki je podčrta val veliko dek> v prid narodu tn domovini. Na-raščajnica je deklamirala pesmi »Spavaj naš kralj« in »Viteškemu kralju«. Sledil je enominutni molk. nato pa so zbrani Sokoli in Sokoliće krenili v pobreško šolo, kjer so položili na spominsko ploščo lo-vorjev venec. S trikratnim klicem »Slava« se je zaključila pietetna svečanost v spomin na Viteškega kralja. — Naraščanje brezposelnosti v Mariboru, število brezposelnih, ki so registrirani pri mariborski Borzi dola, iz dneva v dan narašča tako da je konec septembra doseglo rekordno število 1312 oseb. ki so brez zasjužka. Od teh je 870 moških in 442 žensk. V mesecu septembru je Borza dela izplačala na podporah 66.722 din in sicer večinoma brezposelnim delavcem, dočim je Borza dela brezposelnim uradnikom izplačala le 1070 din podpore. Ker je računati, da bodo mariborske tekstilne industrije zaradi pomanjkanja sirovin prisiljene se vnaprej odpustiti del svojega delavstva, se pričakuje nadaljnje naraščanje brezposelnosti v Mariboru. — Gori! V Sltežu je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnice Marjete Šalamun. Ogenj, ki je bil očrvidno podtaknjen, je v kratkem času upe ped il celo poslopje. Salamunova je zaradi ognja oškodovana za okoli 15.000 din. — Smrtna nesreča. V tovarni za lepenko na Seršaku je bil zaposlen pri nakladanju hlodov 331etni delavec Avgust Novak. Po nesreči se je sklad hlodov zvalil na delavca. Tovariši so prihiteli na pomoč in hlode odstranili ter dvignili Novaka, k: je bil nezavesten. Takoj so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico, toda nesrečnež, Ki je imel zlomljeno hrbtenico, je kmalu na to umri. — Drobne vesti. V Oplotnici je kon brcnil v trebuh 301etncga posestnihkeg sina Ferdinanda Rotovnika. ima težke no t ran je poškodbe. Prepeljali so ga v mari borak© bolnico. — V stanovanje kovač; Ivana Iljavca v Framu se je splazil do slej še neznani zlikovec ter odnesel oble ke, čevlje in perilo, vredno okoli 700 din — V Ceršaku je neki Franc D. udaril ^ kolom po glavi 261etnegra delavca Franc Vičiča. ki so ga morali odpremiti v mn riborsko bolnico. — Na Glavnem trgu j neki kolesar podrl na tla Metne ga žele; ničarjevega sinčka Adolfa Lepeja, ki y dobfl poškodbe na rokah in nogah. — P. obiranju jabolk je padla z lestve 181etn viničarjeva hči Terezija Mlinarieeva Iz Košakov, ki si je pri pa-cu zlomila le vic v Zdravi se v bolnici. — Nočno lekarniško službo imata tek teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arelv na Glavnem trgu tel. 20—05, ter Savo stova magdalenska. lekarna na Kralja Pp tra trgu. "tel. 22—70. — O kradem gledališke »graleo. Iz kletnih prostorov gledališkega igralca Pavi: Rasbergerja je doslej še neznani zlikover odnesel par Ženskih gojzeric ter druge predmete v skupni vrednosti okoli 400 din — NI* nI oškodovana. Poročali smo o tatvini v stanovanju postrežnice Aloizi.e Cererjeve v Smetanovi ulici 48, ki ji je izginila ročna torbica s srebrno žensko uro in 6 zastavnimi listki Sedaj je Ce-rerjeva ročno torbico z vsebino našla 1 drvarnici, kjer jo je najbrže izgubila. — Zima prihaja — Delavcu Ivanu Grilu je izginil iz stanovanja v Mlinski 9 skoraj nov zimski plašč, vreden nad 500 din — V neki tukajšnji kavarni pa je izgini: zimski plašč zasebniku Francu Germu i? Aleksandrove ceste, ki ima 800 din ško de. Prav tako je bil ukraden zimski plašč delavcu Ivanu Ferenčaku s Frankopanove ceste in sicer iz neke gostilne na Tržaški cesti. Policija poizveduje sedaj za tatovi — Nesreča v sreči. Slletni zasebni uradnik Ciril Lapi iz Maribora se je peljal z enovprežnim vozom. Nenadoma pa se jo konj splašil in zavozil voz v jarek. Lapi. ki je menil da se bo voz prevrnil, je od-skočil. Obležal je z zlomljeno nogo in so ga morali odpremiti v bolnico. Zanimivo je, da se voz ni prekucnil in bi ostal Lapi nepoškodovan, če bi ostal na vozu. — Predvojno gostovanje ljubljanske drame v mariborskem slovenskem gledališču. V našem poročilu pod tem podnaslovom v ponedeljkovi izdaji o gostovanju ljubljanske drame v L 1903 stoji pomotoma ime Rus namesto pravilno Rasber-ger, ki je še danes član Narodnega gledališča in ki je takrat (16. maja) igral v veseloigri »Huzarji« slugo g. Blagaja. Poziv rezervnih oficirjev Predstavniki vseh Štirih pododborov Udruženja rezervnih oficirjev na področju dravske banovine so na skupnem sestanku ob obletnici maršejske tragedije sklenili tole objavo: »Zastopniki pododborov Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Celju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju so se sestali ob petletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani, da skupno počaste Njegov nepozabni spomin ter obnove zaobljubo, da bodo, zvesti Njegovemu izročilu, čuvali tn nadaljevali Njegovo delo. ki ostane ideal pokolenja, katero pozna žrtev polno borbo za osvoboditev in zedinjenje našega naroda. V teh težkih trenutkih so njihove misli uprte v Nj. Vel. kralia Petra II kot nosilca in izvršitelja idej, za katere je blagopokojni Viteški kralj žrtvoval svoje življenje. Poklicani, da kot vodje oboroženega naroda nosilo v vojni najtežje breme in največje odgovornosti, kar jim nalaga dolžnost, da tudi kot državljani v miru pozorno zasledujejo vse pojave javnega življenja, izražajo rezervni oficirji, Člani Udruženja rezervnih oficirjev v dravski banovini, željo in pričakovanje, da se ves narod najde v sedanjih uso-depolnih trenutkih v slogi in edinstvu ter da zapostavi vse notranje spore, ki slabijo njegovo moralno odporno silo; da se vsa nacionalna in politična vprašanja rešujejo predvsem z vidika, da se okrepijo vezi solidarnosti in vzajemnosti med vsemi deli Jugoslavije, tako da se zlasti Slovenci še trdnejše povežemo s svojo narodno državo, katere enotnost, moč in neokrnjenost so najtrdnejše jamstvo za narodni obstoj in za boljšo bodočnost v svobodi in napredku.« Zagonetna smrt 80 letnega starca Ljubljana 12. oktobra V Mali gorici pri Petrinji na Hrvatskem je izgubil na strašen in zagoneten način življenje 80letni Lovro Dolenc. Po trgatvi je ostal sam v zidanici, da bi čuval grozdje in mošt. V zidanici so bili še razni predmeti, med njimi tudi konjska oprema Zjutraj, ko so prišli domači po mošt, so pa našli na kraju zidanice samo pogorišče. Pod ožgano gredo je ležal de! Dolenčevega prsnega koša, vse ostalo truplo pa je bilo zoglenelo. Domači so preiskali pogorišče, da bi ugotovili, kako je nasta lpožar in dognali vzrok starčeve smrti. Vse kaže, da gre za zločin. Zločinci naj bi bih zidanico opie-nili in zažgali. Po drugi verziji naj bi se pa Dolenc napil, zakuril v zidanici in zaspal. Dim naj bi ga bil omotil, tako da se ne bi bil mogel rešiti iz goreče zidanice. Dolenc je bil res vdan pijači in tako je verjetno, da jc postal žrtev lastne neprevidnosti. Čudno je samo, da na pogorišču niso našli nobenih ostankov konjske opreme. Tako je ostala Dolenčeva smrt zagonetna in oblasti so uvedle strogo preiskavo. Iz Prekmurja — Nabiralna akcija gasilcev. Prostovoljna gasilska četa v Murski Soboti trna na Radgonski cesti gasilski dom, ki pa je postal premajhen in ne odgovarja več potrebam. Murska Sobota se je v zadnjih letih znatno razširila, število prebivalstva se je podvojilo in tudi skrb za požarno varnost rma večje zahteve. Gasilsko orodje se je izpopolnilo in prostor za njihovo shrambo je postal pretesen. Naši gasilci so zato že pred leti pričeli misliti na prezidavo sedanjega ali pa na zgradbo novega doma. Ustanovili so fond. v katerega so nalagali čisti dobiček vsakoletne veselice in razne prispevke iz članarine in drugih dohodkov. V tem fondu se je do-zdaj nabralo okrog 30.000 din, kar pa seveda še ni dovolj, da bi mogli misliti na priče tek zidave. Ker je v Murski Soboti vsako leto preveč tombol In veselic, je gasilska četa sklenila opust ti vsakoletno veselico in raje uvesti nabiralno akcijo. Ta« ko bo četa dobila primeren prirastek k fondu, prijateljem gasilstva pa ne bo tre- ba hoditi na veselico ln tam zapraviti veliko večje zneske, da se bo v gasilsko blagajno steklo par dinarjev čistega dobička Da so prijatelji gasilstva zadovoljni s tem načinom podpiranja društva je pokaza m nabiralna akcija ki je dozdaj prmesla 9115 dinarjev. Sobočani so s tem poudarili važnost obstoja in napredovanja gasilske organizacije, ki ima v današnjih časih še druge naloge. — Smrtna žrtev avtomobila. 2e zadnjič smo zabeležili tragičen slučaj, ki se je pripetil pred železniškim prelazom v Murski Soboti ln pri katerem je izgubil Življenje prileten moški. Ponesrečenec je bil 581etnj posestnik Jožef Puhan iz Tešanov-cev. Vozil se je s kolesom iz Rakičana proti v Murski Soboti in obležal na cesti. Avto, ki ga je vodil mladoletni šofer A. Fujs iz Murske Sobote, ga je zadel s kolesom v glavo in mu prizadejal smrtne poškodbe, ki jim je kmalu po prenosu v bolnico podlegel. Oblast vodi preiskavo, kako je prišlo do tragične nezgode. — Nesreče«. Vajenec Jožef Mlinaric je po nesreči padel v mlinu v Očesiavcih po stopnicah in si zlomil ključnico. Zidarskemu delavcu Štefanu še boku iz Šalov cev pa je padel na roko težek tram in mu jo zlo-miL Iz Celfa —C Delavsko zborovanje. Krajevni med-strokovni odbor v Celju bo priredil v nedeljo 16. t. m od 9. dopoldne v hotelu Uni onu v Celju delavsko zborovanje o pomenu delavskih socialnih ustanov za delavstvo. Na zborovanje so vabljeni vsi delavci in delavke ter nameščenci in name-ščenke. —c Razmere n* delovnem trgu. Pri celj ski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 56 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 97 oseb, posredovanj je bilo 10, odpotovalo je 8, odpadlo pa 37 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidence 371 brezposelnih (246 moških tn 125 žensk) nasproti 370 (239 moškim in 131 ženskam) dne 30. septembra Delo dobi 50 rudarjev pri dnevnem kopu v Ivanjici prt Uzički Potegi, 5 hlapcev. 3 čevljarski pomočniki, 1 mizarski pomočnik, 10 kuharic, po 6 služkinj in kmečkih dekel ter po 1 vzgojiteljica, natakarica in sobarica. —c v it. Julijo Ob Jot. tet. se je pojavila slinavka m parkljevka. Ker je uradni žavinozdravnik ugotovil 8. t. m, v hle- vu živinskega mesetarja Matije Trbovca v Vrbnem pri št. Juriju ob juž. žel. pojav slinavke in parkljevke, je sresko načel-itvo v Celju proglasilo vso občino št. Ju-ij pri Celju za oKuženo področje. Obenem a proglasilo za ogroženo področje občine ramlje, Kalobje. Skorjo vas m Teharje, se stale občne v srezu pa za svobodno odročje. Odrejene so stroge mere, da se i kužna bolezer omeji in zatre. Na vsem odročju celjskega sreza so prepovedani si živinski in kramarski sejmi, dovoljeni a so konjski sejmi. —C Na »p°mins^em s»h<>v»kem rumir-irju dr. Antona Schwaba, ki ga je prire-il šahovski klub Gaber je. je zniag.il član el jske ga šahovskega kluba Josip Schnei-er brez poraza z 8 točkami izmed 9 do~ egljivih. Sledijo Grašer, Mirnik. Gsorgo 8 *o 60 din in to za boljSe blago Savinjski hmeljarji so prodali že okrog 70 odstotkov letošnjega pridelka Kupci se sedaj zelo zanimajo za boljše blago. Iz Radeč — Žalna svečanost za b!agopolcoinim viteškim kraljem Aleksandrom 1 Zedinite-ejske tragedije. — Seja občinskega odbora v Svibnem. V svibenskem župnem uradu bo v aoboto 21. t. m. seja občinskega odboia. Na dnevnem redu je poprava nalarbinskih poslopij in kritje stroškov Ob 10. bo kolavda-cijski ogled o izvršenih popravilih Občinski odborniki se naprošajo, da se kolavda-cije sigurno udeleže. — Opozorilo vojnim obveznikom Večkrat se dogaja, da se vojni obvezniki, ki se presele iz svoje domovne občine v druge, ne prijavljajo pn občinah bivališča. Vse obveznike opozarjamo da morajo vsako spremembo svojega bivslišča takoj prijaviti pristojni občini, t. i oni, i/ katere so se izselili in oni v katero so se priselili. — Zopet slinavka in park!jevka Zaradi slinavke in parkljevke v občini Loka pri Zidanem mostu se na podlagi zakona o zatiranju živalskih kužnih bolezni proula-ša kraj Loka pri Zidanem mostu za okuženo področje, ostali kraji občine Loka pri Zid. mostu pa za ogroženo p.Kiročje. V občini Loka so začasno ukinjeni \si živinski sejmL — Boj proti iušmarjem V zadnjem času se je zelo razpasla po Radečah in bližnji okolici razvada, da ljudje oddajajo de la, ki spadajo v področje gradben'h obrtnikov, to so: zidarska tesarska kleparska, in vodnjarska dela osebam, k' nima in obrta ali pa dela izvršujejo kar sami Dogaja se, da šušmarji komaj sproti izvrže naročila, mojstri pa brez dela čakajo nar.', I. dasi plačujejo davke in razne druge dajatve ter imajo vse potrebne izpite in obrt. Zato opozarjamo na stroga določila obrtnega zakona čl. 47, ki določa, da nihče ne sme opravljati takih del po osebi ki se ne more izkazati, da ima obrt za dotično stroko, ki ga izvršuje. Pa tud za sebe sam, si teh del ne sme nihče opravljati. Kdor bo zidarska, tesarska, kleparska in vodnjarska dela za sebe sam izvrševal, bo kaznovan z globo do 1500 din oziroma z zaporom do 30 dni. V korist prebivalstvi je, da gradbena dela opravljajo izkušeni obrtniki, ne pa ljudje, ki nimajo potrebnega znanja in zato dela izvršujejo slabo, dostikrat celo tako, da so nevarna za življenje. — Našim sadjarjem Ker se koščice vseh vrst sadja morejo uporabljati v razne do-bičkanosne svrbe, »poročamo našim sadjarjem, da naj vse kosčice češpelj. sliv n drugega sadja spravljajo in posuše Prišel bo čas, ko jih bodo lahko dobro prodali. nega mosta — Zborovanje učiteljev. Prvo letošnje zborovanje sreskega učiteljskega druš*\\i JUU srez Laško, ki bo združeno z občnim zborom, bo v soboto 14. t. m. cb 20 na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Otvoritvam govor predsednika g. Mahkote Martina 2. Zapisnik. 3. Poročila funkcijonarjev. 4. Volitve ob pol 10. uri. 5. Proračun za leto 1939-40. 6. Predavanje »Državljanska vzgoja«, predaval bo g Jelo Jamžič iz Ljubljane. 7 Poročila o skur,5čini in slučajnosti. Zaradi enotnosti se bodo izvršile tudi letos volitve ln to ob pol 10 uri. Kandidatne liste morajo biti oprenViene do 9. ure. Enako tudi eventualni predlogi v rokah g. predsednika Vsi, ki so bili sedal premeščeni v naš srez. naj se prMa-viio pri društvenem blagajniku Ker ^e zborovanje važno, naj se ga vsi udeleže. Iz Šoštanja — K on z um tobaka v tretjem četrtletju. Na teritoriju šošt. oddelka finančne kontrole so v tretjem četrtletlu pokadili raznih vrst tobaka za din 615.173 (vorlmerl z lanskim letom za din 40.715 več). Posamezni meseci so dali ele številke: Ju« lij 209.292. avgust 200.263 din, september 205.618 din. _ Bali n,-arji RO turnir zaklfučlfl. Zadnje tedne se je vršil pri Ježovniku bal in carski turnir, ki je večer za večerom privabljal k igram veliko kibicev in gledalcev. Igralo je 16 igralcev, prva mesta pa so zasedli naslednji: 1) Ksrba Drago 310 točk (98%). 2) Topolšek Franc 304 (96%) 3) Martin Kocjan 289 (90^), 4) Vtngerl Josip 286 ( 90^c) Kurnik France in Vrhovnik Karel 276 (87«/o) 7. Luskovec Franc 273 (80%). Turnir se je zaključil z veselim družabnim večerom v znani oa> ganizaciji Martina Kocjana.