UREDNIŠTVO Dl DPUTi) LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ITBV. | telefon ss-a *c tL* (NSEBATN1 oddelek LJUBLJANA TELEFON *8-32 *8-33 POSTNI ČEKOVNI J4ACUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 63 DIN V grosupeljskem okraju Ima zadružništvo vseli vrst in stopenj močne postojanke. Iz preprostih, temeljnih oblit: so se v minulih mesecih po drugem pitnemu Centralnega komiteja KPJ razviie tudi višja oblike, ki imajo prvo ^ciaiistično vsebino. Razvoj gre isto pst kakor po vseh drugih okrajih naše domovine, v popolno socialistično preobrazbo naše vasi. Oa gre socialistična preobrazba počasneje kakor v nekaterih drugih okrajih Slovenije, zato so posebni vzroki. Od celotne zemlje v okraju je le polovica obdelovalne, in od te komaj tretjina orne zemlje. Znatni predeli spadajo h kraškemu svetu, kjer so pridelki pičli. Sestav kmečkega prebivalstva kaže, da je v okraju komaj 5 % velikih kmetov in 25 % srednjih kmetov. Vse drugo so mali kmetje in kočarji. Ob takem sestavu in takih pogojih je Jasno, da mora ležati v borbi za socialistično preobrazbo teža dela na prepričevanju tako s pomočjo konkretnega skupnega dela v temeljnih oblikah zadružništva kakor v intenzivnem političnem delu. Ekonomska borba pro. i vaškim bogatašem in špekulantom, njihovo izrivanje z vplivnih položajev, onemogočanje, 'da bi še nadalje bogateli in krepili svoje položaje, ti ukrepi prihajajo v grosupeljskem okraju do izraza le v takih predelih, kakor je okolica Grosuplja, okolica Stične, St Vida in Radohove vasi, kjer je največ Izkoriščanja in špekulantstva doma. Vse to nam pove, da sta Jedri, okoli katerega se mora vrteti borba za zrnato socializma, kmetijska zadruga in njena ekonomija skupno s sistematičnim političnim delom. Grosupeljski okraj ima cšancs 30 kmetijskih zadrug, d e več kakor je vseh krajevnih ljud-s 'h odborov v okraju. Nekatere razvil';-? prav živahno delavnost. Tako deluje po teh zadrugah 22 živinorej-skih odsekov, ki imajo približno petino vseh krav v okraju vpisanih v rodovnik. Vprašanje pospeševanja živinoreje je zelo važno, saj v mnogih predelih stanje živine še ne ustreza krmnim možnostim. Kmetijske zadruge bi lahko veliko pomagale; popolnoma pa t to vprašanje rešile šele obdelovalec druge. Tudi lesni odseki so delavni, vendar letošnjega pisna sečnje še niso popolnoma izpolnili. Nekaj kmetijskih zadrug ima svoje žage (na Turjaku, v Ivančni gorici in y Grosupljah) in dobro pomagajo naši lesni proizvodnji. Skupno z ljudskimi odbori pomagajo : "katere kmetijske zadruge tudi pri pogozdovanju. Za znaten prede! okraja ra je važno zlasti pospeševanje dorrte obrti, ki je ponekod za prebival-sv *,o največjega pomena. Izdelovanje suhe rc&e je razrito zlasti v Karlovlci, v Rotu, v Velikih Laščah, v Vidmu in Dctrepoljah ter v Krki. Nedavno so kmein-ke zadruge začele ustanavljati kreditne odseke, ki so do-s e j zbrali hranilnih vlog v skupni vrednosti nad po! milijona din. Največ vlog imajo kmetijske zadruge v Grcsupijah, Radohovi vasi, v Šmarju, Ivančni gorici, Dobrepoljah in na Foiici. Srednji in mali kmetje kažejo veliko zaupanja do novih kreditnih odsekov, svoje prihranke pa so jim zaupali tudi delavci in drugi nekmečki vlagatelji. Največja pomanjkljivost v deiu vseh kmetijskih zadrug pa ja, da so popolnoma nedelavni poljedelski odseki. Prav danes bi bilo njihovo intenzivno Celo zelo pomembno. Ko se na vseh kancih borimo za delovno silo, ko cd-. vrt, iz vasi brigade na delo v tovsr-: g, na razna stavbišča in v gozdove, bi lahko kmetijske zadruge povsod, kjer se trenutno čuti v vasi pomanjkanje delovne sile, z organiziranjem iit-r-ne p omeči najbolj prizadetim go- s...-. are -ca veükc pripomogle, da bi :.:z;a vsa kmečka dela neovirano in k. .. d, kakor je bil sedaj primer V> j J jU*CC tka košnje. Hkrati bi z organi-takega čela najnazorneje karane malim in srednjem kmetom, da je skupno, načrtno organizirano delo veliko bolj uspešno, čeprav ni toliko strojev, kolikor bi jih potrebovali. : C polovica kmetijskih zadrug ima tut: svoje ekonomije. Svoje proizvodne naloge te ekonomije še kar dobro Iz-» rini ;;o in so pravočasno obdelale ter posejale vso svojo zemljo. Ni pa privlačno dejstvo, da nekatere nimajo še nc-beite glave živine, kakor v Stru-. oh, v Račni, Zagradcu, Kompoljah in Robu. Tudi ekonomiji v Škocjanu in Strugah sta skoro brez nje. Vprašanju živinoreje na ekonomijah bo treba posvetiti več pažnje, ker je jasno, da ..rez živine ne morejo uspevati, niti ne morejo biti za zgled. Mnogo ekonomij obdeluje le pogodbena delovna sila, le v nekatere so se vključili tudi posamezni kmetje. Dobro opravljajo svoje r.slogo zadružne ekonomije v Ivančni gorici, kjer so se ekonomiji pri-c-užile š ir» družine in ima ekonomija •udi precej živine, v Grosupljah, kjer ?e J s v u očila 1 družina in ima ekonomija ob 25 hektarjih zemlje 25 glav goveje živine in 3 konje, v Višnji gori, v Krki, Temnici in še nekaterih drugih kraj ih. Taka je približna slika dela kmetij-r,ig. Sklepi drugega plenuma -■ . a i „iiiieja KPJ so v gro- sUfjerts. cni okraju prav iako živo odjeknili kakor v vseh drugih predelih je socialističnega zadružništva v grosupeljskem okraju naše ožje domovine. Najzavednejši kmetje so se takoj odzvali in stopili na novo pot. Najstarejši obdelovalni zadrugi na Dolenjskem, ki so jo 1.1947 ustanovili v Stični na bivšem samostanskem posestvu nekdanji hlapci in dekle skupno s primorskimi kolonisti, se je v kratkem pridružilo sedem novih obdelovalnih zadrug, in sicer na Turjaku, v Šmarju, v St. Vidu, v Karlo-vici, v Gatini, Na Polici in v Radohovi vasi. O obdelovalnih zadrugah v Šmarju in St. Vidu smo nedavno poročali. Mnogo pogojev in možnosti za lep razvoj imata zlasti zadrugi v Radohovi vasi in na Polici, dočim so ostale zadruge manjše in bodo prišle močneje do izraza šele, ko se jim bo pridružila še vsa njihova okolica. V Radohovi vasi se je združilo v zadrugo 21 gospodarstev iz vasi Skollje, Grm in Radohova vas. Zadruga ima 176 ha obdelovalne zemlje in so zadružniki že krepko zagrabili za delo. Na Polici je vstopilo v zadrugo 22 gospodarjev in imajo 442 ha zemlje ter lepo število živine, prašičev in konj. Ce k tej bilanci dostavimo, da zorijo razmere še po nekaterih drugih vaseh (na primer v Dobu, Temenici, Stični, Strugah, Velikih Laščah, Ivančni gorici itd) in da se krepijo nekatere bolj zgodaj ustanovljene obdelovalne zadruge s pristopanjem novih gospodarstev, moramo ugotoviti, da Je tudi grosupeljski okraj napravil prvi korak v socialistično zadružništvo. Vendar te prve zmage daleč ne kažejo prave: slike razpoloženja prebivalstva. Vasi so veliko bolj razgibane in mogoče je trditi, da je že velika* večina kmetov nekako napol odločena, da se odpove dosedanjemu načinu gospodarjenja. Nekdanji splošni odpor, katerega so netili po eni strani vaški bogataši in špekulanti ter razni drugi prikriti nasprotniki socializma, ki pa je bil po drugi strani tudi posledica nepoznavanja bistva socialističnega zadružništva, je skoro popolnoma popustil. S sistematičnim političnim delom bodo mogli aktivisti v kratkem doseči še mnogo večje uspehe. Politično delo je v preteklih mesecih trpelo deloma zaradi maloštevilnega kadra, deloma pa zaradi netrdnih pri- jemov. V grosupeljskem okraju so aktivisti sedaj že tretjič spremenili svoj način političnega dela po vaseh v zvezi z borbo za obdelovalne zadruge. Najprej so množično obiskovali vasi in tolmačili pomen zadružništva. Ker pa številni aktivisti sami niso bili popolnoma trdni v določenih vprašanjih, 'zato kmetov niso mogli vedno zadovoljiti ter vzbuditi v njih popolno zaupanje. Kasneje so politično delali le tišti, ki so bili v vseh vprašanjih doma. Teb pa ni bilo dovolj, da bi zadostili velikemu zanimanju in da oi mogli sproti razkrinkavati sovražno propagando ter se boriti za vsakega človeka. Sedaj prehajajo aktivisti k sistemu, kakršnega imajo v ljutomerskem okraju. Ce ga bodo res dobro izpeljali in če bodo mobilizirali za to važno borbo najboljše in najvztrajnejše, se bodo gotovo v kratkem pokazale dobre posledice. V borbi za zmago socializma na vasi mora biti prav po vaseh, kjer prevladujejo mali kmetje, politično delo razpredeno do vsakega človeka, se mora boriti za vsakega poedinca. Zadružništvo na Hrvatskem je doseglo v prvi polovici petletke velike uspehe Hrvatsko zadružništvo je v prvi polovici petletke doseglo velike uspehe tako, pri socialistični preobrazbi vasi kakor tudi pri tehnični rekonstrukciji kmetijstva. Od II. plenuma Centralnega komiteja KPJ do danes je bilo ustanovljenih na Hrvatskem 830 kmečkih obdelovalnih zadrug, tako da jih je danes skupno 1191 z 31.930 včlanjenimi gospodarstvi. Obdelovalne zadruge obdelujejo danes 152.764 ha zemlje. V posameznih oblasteh je zadružni fond zemlje zelo velik. Tako n. pr. obdelujejo na področju osiješke oblasti obdelovalne zadruga 82.583 ha zemlje. Tudi posamezne zadruge obdelujejo velika zemljišča, kakor na primer obdelovalna zadruga »Boljša bodočnost« v Brodancih, v valpovskemj okraju, ki ima 1839 h« zemlje, od-lega. 1730 ha rne zemlje. Pri pospeševanju živinoreje so obdelovalne zadruge dosegle že vidne uspehe. Tako je bilo v začetku januarja na posestvih obdelovalnih zadrug 11.589 glav velike živine in 38 tisoč manjših živali. Do konca maja se je Število velike živine dvignilo na 35.808 glav in število ovc ter prašičev na 74.079 glav. Veliko število obdelovalnih zadrug je izpolnilo setveni plan 100°'» in nekatere tudi predčasno, čeprav so se ustanavljale prav v času, ko je bila pomladanska setev v največjem razmahu. Obdelovalne! zadruge so sprejele v svoje plane, da bodo letos zgradile blizu 1000 gospodarskih objektov, da bodo zgradile tudi druge zgradbe, mnoge pa popravile. V ta namen bodo potrošile 491 milijonov dinarjev. Razen obdelovalnih zadrug se ugodno razvijajo tudi kmetijske zadruge. Teb je bilo ob koncu prvega letošnjega polletja na Hrvatskem 1907 s 730.000 člani. Imele so 2792 prodajaln, v katerih se je oskrbovalo okoli 3 milijone potrošnikov. Kmetijske zadruge so fairi na Hrvatskem razdelile za 4 milijarde in pol raznega blaga, odkupile pa so kmetijskih pridelkov za 2.4 milijarde din. Število zadružnih ekonomij se je v zadnjem času zelo dvignilo, medtem ko jih je bilo v lanskem juliju komaj 22 s 1870 ha zemlje, jih je v letošnjem juliju že 610 s 29.171 ha zemlje. Največje število zadružnih ekonomij je na področju osiješke oblasti, in sicer 198. Ob ustanovitvi na zadružnih ekonomijah skoraj ni bilo živine. Po nepopolnih podatkih je danes na vseh ekonomijah na Hrvatskem 439 konj, 722 govedi, 1020 prašičev, 3380 ovc in 425 panjev čebel. Z živino so najbolj založene ekonomije v osiješki oblasti, ovc pa. imajo najxež.-ekn-Jj nomije v reški oblasti, ki imajo obe- nem tudi največ čebelnih panjev. Tudi živinorejske farme že razpolagajo s precejšnjim številom živine. Zlasti mnogo imajo ovc. Največ, in sicer 34S6 ovc, imajo živinorejske farme v splitski oblasti. Kmetijske zadruge so planirale letos kapitalno graditev, za katero bodo potrošile 85 milijonov dinarjev. Svojo gospodarsko delavnost razširjajo na področje lokalnega gospodarstva in vodijo že 593 lokalnih podjetij. Od tega števila je 58 opekarn, 175 apnenic, 13 kamnolomov, 13 žag, 118 mlinov in 186 drugih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov. Pod vodstvom kmetijskih zadrug dela danes tudi 683 raznih obrtnih proizvodnih in uslužnosinih delavnic. Od teh je 177 mizarskih, 25-krojnških... LOS „kovaških-, delavnic itd. Na Hrvatskem sa začeli gajiti nave kmetijske kulture Ze štiri leta znanstveni delavci ln strokovnjaki Kmetijskega zavoda v Zagrebu in selekcijskih postaj - na področju Ljudske republike Hrvatske iščejo možnosti za uvedbo novih kmetijskih kultur. Istrska selekcijska postaja v Fazani je preizkušala setev bombaža, raziskovala agrotehnične ukrepe pri negi bombaža in pogoje za razvoj te kulture v drugih krajih Hrvatske. Uspehi teh raziskovanj so omogočili, da se je setev bombaža letos razširila tudi na Istro in otoka Cres in Rab. Z melioracijo opuščenih in močvirnih zemljišč so bili ustvarjeni pogoji za pridelovanje riža. Kmetijski zavod raziskuje 14 vrst tujega In šest vrst domačega riža. Letošnja žetev riža na Jelas polju, kjer je posejano z rižem 600 ha, bo pokazala, katera teh vrst bo dala najboljši donos. Strokovnjaki se prav tako bavljo s pšenico in iščejo sorto, ki bo dala večji hektarski donos. Sedaj že križajo posamezne sorte in upajo, da bodo dosegli pri novi sorti yeijjo rodovitnost ln boljšo kakovost pšenice. Veliko pozornost so posvetili tudi uvedbi novih krmnih rastlin. Pogoji za setev sudanske trave in sladkega sirka, ki daje večje količine krme za živino, se raziskujejo na petih področjih. Lani je znašal donos sudanske trave 120 stotov na hektar, dono3 sladkega sirka pa povprečno 230 stotov. Posebno pozornost posvečajo tudi vzgoji novih vrst krmnih rastlin, primernih za južne kraje, v katerih So prejšnja leta razne vrste manjših živali uničevale kakovostno krmsko rastlino in zmanjševale produktivnost pašnikov. Protesti Koroških Slovencev zaradi krivične odločitve Sveta zunanjih ministrov Celovec, 6. julija. Koroški Slovenci še nadalje protestirajo na sestankih po vsej Slovenski Koroški zaradi nepravične odločbe Sveta zunanjih ministrov in odločno zahtevajo revizijo pogodbe o Avstriji in pravično ureditev koroškega vprašanja. Antifašistično prebivalstvo Žitare vesi je poslalo generalnemu tajništvu OZN protestno pismo, v katerem poudarja, da se je celotno slovensko ljudstvo na Koroškem borilo v pretekli vojni na strani jugoslovanskih narodov in s tem dokazalo, da je bilo in ostaja njihov sestavni del. Pismo izraža razočaranje, ker je bila sankcionirana zgodovinska krivica senžer-menskega sporazuma, in poudarja, da dokazuje pariški sklep, da niso upoštevali pravice majhnega naroda do svobode, ampak samo koristi velesil. Zlasti smo ogorčeni sprejeli vest — je rečeno v pismu, — da je ZSSR sodelovala pri tem sporazumu ln poteptala s predstavniki imperialistov načelo samoodločbe naroda. Kljub vsemu se ne bomo sprijaznili s tem sporazumom. V pismu, ki ga je poslalo prebivalstvo Škofiča namestnikom zunanjih ministrov, je poudarjeno, da koroški Slovenci vedo iz dosedanje izkušnje, kaj pomeni zaščita manjšinskih pravic v Avstriji in da bo po pariški odločbi slovensko prebivalstvo Koroške zopet izpostavljeno šovinističnemu na- silju. Pismo izraža nezadovoljstvo, ker velesile niso upoštevale upravičenih zahtev slovenskega ljudstva, kajti napravile so pravo kupčijo. Zato bo slovensko prebivalstvo nadaljevalo borbo za svoje osnovne demokratične pravice pod vodstvom Osvobodilne fronte. Slovensko prebivalstvo ne priznava pariškega sporazuma in zahteva njegovo revizijo ob udeiežm prec-stavnikov slovenskega ljudstva Koroške. V pismu antifašistov z Otoka namestnikom zunanjih ministrov v Londonu je poudarjeno, da se slovensko ljudstvo Koroške ne bo nikdar pomirilo s pariškim sklepom ip da bo nadaljevalo svojo borbo do pravične ureditve koroškega vprašanja. Niti nafta niti dolarji ne morejo opravičiti početja predstavnika Sovjetske zveze, ki je sodeloval pri teptanju najosnovnejših pravic slovenskega naroda. Podobno pismo je poslalo v London prebivalstvo Rožeka, ki odločno zavrača tako imenovano manjšinsko zaščito, ker je slovensko prebivalstvo že iz izkušenj v letih po senžermenski pogodbi prepričano, da je manjšinska pravica v praksi samo sredstvo za povečanje nasilja nad koroškimi Slovenci. Protestna pisma tajništvu OZN in namestnikom zunanjih ministrov v Londonu so poslali tudi prebivalci »z drugih krajev Slovenske Koroške. Zavedati se maramo, da je od nas samih odvisno, kdaj hotno bolje siveli. Vhn ve.6 hotno nudili skup-nesti, temveč fietno tudi lahko od nje prejemati. Med deli novatorjev na razstavi lokalne Industrije in obrti vzbujajo pozornost regulatorji za centralno kurjavo, ki jih vidimo na gornji sliki, in nov tip umetne valilnice z avtomatičnim reguliranjem temperature — delo Edvarda Ditriha iz Murske Sobote. Novatorju Ditrihu je uspelo izdelati razne tipe regulatorjev in ventilov za toplovodne napeljave in za centralne kurjave. Mojstrsko delo je zlasti njegov regulator za vlek pri nizkotlačnih centralnih kurjavah z regulacijskim mehom, ki je v celoti izdelan iz kovine. Veliko zanimanje vzbuja tudi njegov tip umetne valilnice, pri kateri je treba le trikrat na dan doliti tople vode in zato ni potreben električni tok. Valilnica Je opremljena s preciznim avtomatičnim regulatorjem temperature, ki deluje na ta način, da odpira vep-tii, skozi katerega izpušča topel zrak. Čeprav ima valilnica le obliko nizke omare, še lahko vanjo vloži ‘do 2*0 Jajc, Železarna Štore. izpolnila že 57%, letnega plana Kolektiv železarne Store, nositelj prehodne zastave zvezne vlade, je med prvimi kolektivi železarn izpolnil polletni plan. V soboto 25. junija je tudi livarski obrat končal borbo za zadnje odstotke polletnega plana in ta dan je celotni obrat že presegel polletno plansko nalogo za 5"/°. Ta uspeh pa je kovinarje v Štorah še podžgal za nadaljnje tekmovanje, da bi do konca junija čimbolj presegli svojo plansko nalogo. Zadnji dan junija so dnevni plan prekoračili celo za 20°/i in tako so stopili v drugo polletje s 56.8V« izpolnjenega letnega plana. Sedaj ves kolektiv nadalje tekmuje, da bi tudi letni plan čimprej končal, kajti vsem je pred očmi častni naslov najboljšega kolektiva med železarnami, ki ga hočejo obdržati. Zato so že prve dni julija začeli bprbo za izpolnitev planskih nalog drugega polletja. Posamezni oddelki tekmujejo, kateri bo z največjim odstotkom prekoračil dnevne planske naloge. Vsi kovinarji v Štorah se zavedajo velike obveznosti, ki so jo dali tov. Titu in Partiji, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra. Kolektiv te železarne ima vse pogoje, da to obveznost tudi izpolni. Produktivnost dela se je v jeklarni samo letos povečala za 13’/«, v valjarni pa za 15°/«. S takimi delovnimi uspehi odgovarjajo kovinarji v Štorah na napade Informbiro j a proti našim narodom in naši Partiji. Delovna zmaga, ki so jo dosegli v prvem polletju, ni bila lahka. Vsak dan se postavljajo novi problemi, ki izvirajo predvsem iz zastarelosti obrata. Toda kolektiv-Store je dobro premislil, ko je napovedal ostalim kolektivom črne metalurgije tekmovanje. Največja skrb vseh štorskih kovinarjev je zboljšati zastareli obrat in s tem olajšati in poceniti proizvodnjo. To nam potrjujejo številni predlogi delavcev za zboljšanje obrata. Nedavno je bil sprejet predlog tovariša Jurija Žoharja, ki je predlagal grafitiranje velikih oblik v livarni z razpršilcem. S tem je dosegel zboljša»* nje kakovosti in zmanjšanje škarta, letni prihranek pa znaša okrog 175 tisoč dinarjev. Tov. Žohar je izdelal tudi napravo za izdelovanje upornic za jedra cevi. Tudi tov. Matija Kalčič je eden izmed tistih, ki neprestano razmišljajo in preizkušajo, kako bi se pocenila proizvodnja. Mnogi njegovi predlogi se že z uspehom uporabljajo, tako mazalne stiskalke za industrijske lokomotive. Tudi obratovodja valjarne in energetskega oddelka inž. Lavrič in glavni inženir Alojz Heric se uspešno trudita za znižanje polne lastne cene. Racionalizatorji pa bi morali še v večji meri pridobivati druge k razmišljanju o tem, kako bi dosegli prihranek dela in denarja. V Tednu tehnike so imeli v Štorah predavanja in tudi sicer niso mirovali. 14 prostovoljcev je odšlo v kmetijsko živinorejsko šolo v St. Jurij popravljat stroje in orodje. Razen tega so štorski kovinarji letos opravili tudi čez 8000 prostovoljnih ur. Ne morejo pa se navaditi, da bi prostovoljno delo tudi sproti zapisovali. Ce vprašaš udarnike ali odlikovance, od kod ta delovni polet, ti odgovorijo, da vsak dan bolj spoznavajo, kako pravilna je linija naše Partije in kako je treba na nesramne izmišljotine informbirojevcev odgovarjati predvsem s podvojenim delom za zgraditev socializma. V Štorah ob izpolnitvi polletnega plana niso razglasili udarnikov. To je vsekakor pomanjkljivost. Sicer so poslali predloge okrajnemu poverjeništvu za delo v Celju, ti predlogi pa so bili zavrnjeni, češ da ni mogoče razglasiti, udarnikov, ki presegajo normo samo za 10 ali 15"/°. Delovne sile v Štorah še vedno primanjkuje, zato si prizadevajo, da bi vključili v proizvodnjo čim več delovne sile iz okoliških krajev. Glede na dosedanje uspehe smo trdno prepričani, da nas bodo štorski kovinarji ob koncu prvega meseca drugega polletja presenetili z novimi delovnimi uspehi. železarna v tebi za plan Izredno nizka voda v prvih štirih ipičšečih letošnjega reta je močno 'za-Fvrla izpolnitev plana jeseniške žele-tzame za letošnje prvo. polletje. Zaradi nezadostne pogonske sile so najbolj trpele valjarne na Javorniku in na Jesenicah, prav tako pa so pomanjkanje pogonske sile občutili predelovalni obrati. Ko je bilo zopet dovolj pogonske sile, je delovni kolektiv železarne skušal čimprej nadomestiti izpadek proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta. Delovni polet se je še posebej stopnjeval v zadnjem tednu pred 1. julijem, ko je delovni kolektiv obrata Javornik IX. napovedal vsem produkcijskim obratom 8 dnevno izredno tekmovanje, ki je trajalo od 22. junija do 1. julija. Vsi obrati so se zavezali, da bodo izkoristili prav vso zmogljivost strojnih naprav. Valjavci, žičarji, žeb-ljarji in cevarji so delali po 12 ur na dan. Storitev se je od dneva do dneva stopnjevala in je v nekaterih obratih v posameznih dneh dosegla tudi 180°/c planske storitve. V tem osemdnevnem TÖkmövaüju str predelovalni obrati (ži-čama, valjarne in hladna valjarna) povprečno presegli določeno storitev za 17 % m napravili 1373 prostovoljnih ur. Žična valjarna je dosegla 17 odstotni presežek planske storitve in 553 prostovoljnih ur, obrat Javornik II. pa je presegel plan za 10 % in izkazal 889 prostovoljnih ur. Tekmovanje je pokazalo, kaj vse se lahko doseže, če je stvar dobro organizirana, če so delovni ljudje na mestu in če so strojne naprave polno izkoriščene. V okviru stalnega medobratnega tekmovanja železarne pa je bila v juniju med vsemi produkcijskimi obrati na čelu konstrukcijska delavnica, ki je najbolj presegla svoj mesečni plan in. si ustvarila najboljše pogoje za med-obratno prvenstvo vse železarne. Tako je kolektiv jeseniške železarne v juniju kljub pomanjkanju delovne sile skoraj 100 odstotno izvršil svojo plansko nalogo. Mladinci, ki so prišli na 'delo v jeseniško železarno, pišejo ministru Leskošku Minister težke industrije, tovariš Franc Leskošek je sprejel številna pisma mladincev, ki so s ceste »Bratstva in enotnosti« odšli na delo v težko industrijo. V teh pismih govore mladinci o lepem sprejemu v podjetjih in o skrbi za njihovo življenje in delo. Skupina mladincev, ki je nedavno odšla z autoceste na delo v jeseniško železarno, je tov. Leskošku pisala: »Mi, ki smo še pred nekaj dnevi gradili cesto »Bratstva in enotnostia, Vam pošiljamo najprisrčnejše pozdrave iz svojega novega delovnega mesta — Jeseniške železarne. Obveščamo vas, da sta našo skupino lepo sprejeli partijska in sindikalna organizacija železarne in da smo se zelo zbližali z vsem železarniškim kolektivom. Pogoji našega dela so zelo ugodni. Veliko je bilo za nas doživetje, ko smo videli mogočne obrate železarne, visoke peči in valjarne, toda še bolj nas je navdušila borba, ki jo v teh obratih vodijo delovni ljudje za izpolnitev plana. To, kar smo v prvih dneh videli in občutili v železarni, nam je dalo mnogo novih moči in odločnosti, da čimprej kot aktivni borci za plan stopimo na visoke peči in druge obrate železarne. Obljubljamo Vam, tovariš minister in preko Vas naši Partiji in tovarišu Titu, da bomo pri svojem delu prav tako kot na avtocesti in na progah, ki smo jih doslej gradili, odgovorili vsem klevetnikom in izdajalcem naše Partije, da je jugoslovanska mladina pripravljena na vse hitrejšo izgradnjo socializma v svoji državi.« OSEMSTANOVANJSKA ZGRADBA POSTAVLJENA V lo DNEH Na področju gradnje montažnih zgradb so te dni v Beogradu zabeležili nov velik uspeh. Železniško gradbeno podjetje št. 8., ki ga vodi arh. Todič, je v 10 dneh postavila osemstanovanj-sko hišo po montažnem sistemu z vsemi instalacijami. To je prva hiša v koloniji 14 enakih hiš za železničarje, ki jih gradijo na terenu Banovega brda v Beogradu. Se preden so pri prvi hiši prišli do prvega nadstropja, so že začeli kopati temelje in graditi klet druge hiše, tako da bo v kratkem zgrajena celotna kolonija z lepimi in higijenskimi stanovanji za 112 družin. Enake kolonije bodo zgradili tudi drugje v Beogradu ter. pozneje v ostalih mestih in industrijskih središčih v državi. Ideja gradnje montažnih zgradb, ki omogočajo znatne prihranke materiala in delovne sile ter hitro gradnjo, ni npvg, Uspeh arh, Jodida pa je y tem, da njegove montažne zgradbe niso morda začasne zgradbe, marveč stanovanjske hiše, ki ustrezajo vsem zahtevam sodobne stanovanjske gradnje. Hiša je dolga 21 m, široka 13 m, ima klet in dve nadstropji z 8 stanovanji, od katerih ima vsako dve sobi,- kuhinjo, predsobo in kopalnico. Preden je železniško gradbeno podjetje št. 8 začelo graditi take montažne zgradbe je moralo urediti veliko delavnico za izdelavo montažnih del«v. To je nekakšna improvizirana tovarna s stroji, v katerih serijsko izdelujejo montažne dele, predvsem iz cementa, peska in žlindre. Iz tega materiala vlivajo nosilne sTebre, stropne nosilce in dele sten. Vse je vnaprej točno preračunano, tako da je treba na gradišču le sestaviti posamezne dele, za kar ni potrebno posebno strokovno znanje. Sistem gradnje bodo na podlagi pridobljenih izkušenj še izpopolnili, Delo II. kongresa Svetovne sindikalne federacije Zveza sindikatov Jugoslavije s svojim delom dokazuje mednarodno solidarnost Poročilo generalnega sekretarja SSF Louisa Saiilanta Milan, 5. julija. (Tanjug) Predsedstvo II. kongresa Svetovne sindikalne federacije je objavilo podrobno poročilo generalnega sekretarja Louisa Saiilanta o delavnosti Federacije od 1. kongresa do danes. Poročilo je natisnjeno v knjigi, ki ima nad 600 strani, in vsebuje celotno dokumentacijo, na podlagi katere je Louis Saiilant podal svoje poročilo ob otvoritvi kongresa. Večji del poročila je posvečen delavnosti posameznih sindikalnih organizacij — članic SSF pri izvajanju sklepov L kongresa Federacije. Ko govori o delavnosti Zveze sindikatov Jugoslavije, Louis Saiilant najprej navaja organizacijsko sestavo jugoslovanskih sindikatov, nato pa poudarja iniciativo sindikatov za povečanje proizvodnje in pravilno nagrajevanje delavcev. »Zaradi tega,« pravi poročilo, »so dosegli v Jugoslaviji povečanje delovnega učinka in zvišanje plač ter utrditev gospodarske moči ljudske države.« Na koncu poročila o Jugoslaviji piše Louis Saiilant: »Zveza sindikatov Jugoslavije je izpolnjevala vse obveznosti iz sklepov in priporočil Svetovne sindikalne federacije. Jugoslovanski sindikati so z živim zanimanjem spremljali vse manifestacije mednarodnega življenja in v praksi dokazujejo solidarnost.« Na današnji seji II. kongresa Svetovne sindikalne federacije so razpravljali o delavnosti Federacije za obrambo temeljnih gospodarskih in socialističnih pravic delovnih ljudi. Glavna poročila o tem vprašanju so imeli sekretar franco,;ke Generalne konfederacije dela Benoit Franchon, predsednik Zveze poljskih sindikatov Zavacky in predstavnih sindikatov Indije Vikre-masinj. Benoit Franchon je v svojem poročilu poudaril, da je osvajalna politika monopolističnih skupin velikih kapitalističnih držav z ameriškimi trusti na čelu prisilila te države, da se priprav- ljajo za novo vojno. Velikanski stroški za oboroževanje težko prizadevajo delavske množice teh držav. Namesto obnove mirnodobnega gospodarstva se je začela mrzlična tekma v oboroževanju. V kapitalističnih državah sploh ni socialnega zavarovanja v pravem pomenu besede, kjer pa ga imajo, ga skušajo oblasti popolnoma odpraviti. Pomoč brezposelnim delavcem ne zadostuje niti za vzdrževanje življenja. Težke gospodarske razmere v teh državah so se še bolj poslabšale zaradi izvajanja Marshallovega načrta. Proti takemu neznosnemu gospodarskemu stanju se bori delavsko in sindikalno gibanje v teh državah. Da bi razbile to gibanje, izdajajo oblasti kapitalističnih držav protidemokratične in protisindikalne zakone. Uspeh teh velikih borb, ki Jih vodijo sindikalno organizirani delavci v pitalističnih državah, je odvisen predvsem od njihove enotnosti — je zaključil Franchon. Poročilo tajništva OZN o svetovnem gospodarstvu v letu 1948 New York, 3. jul. (Tass). Tajništvo OZN Je objavilo prvi del poročila o gospodarskem položaju na svetu za 1. 1948. Poročilo ugotavlja, da druga poiiovica l. 1943 in začetek leta 1949 predstavljata prelomnico v povojnem gospodarskem razvoju. Prvikrat po vojni so začele padati cene in naraščati brezposelnost v mnogih zahodnih evropskih državah in v ZDA. Prvikrat po vojni so se pojavile težnje, da se bo zmanjšala gospodarska dejavnost. Po podatkih v poročilu se je v prvem trimesečju letos število brezposelnih v ZDA povečalo v primeri s koncem leta 1948. domala za 70*'«. Število brezposelnih v Italiji je preseglo 2 milijona, v zahodnih conah Nemčije pa milijon ljudi. V Vel. Britaniji Je bilo letos marca nezaposlenih okrog 4G0.G00, v Belgiji pa okoli 390.030 delavcev. V mnogih državah hkrati z brezpo-»elnostjo raste tudi draginja. Konec 1948 so bili življenjski stroški v Franciji dvakrat večji kot konec 1947, v Kanadi pa za 25"/i večji kot 1946. Leta 1948 se je v ZDA naglo kopičilo blago, za katero ni bilo mogoče najti kupcev. Problem, kako prodati blago, je postal pereč zlasti v ZDA, Belgiji, Italiji in v zahodnih conah Nemčije. Poročilo nadalje navaja, da je bila Industrijska proizvodnja ZSSR in držav ljudske demokracije za ll‘/i večja nasproti letu 1947 in za eno tretjino večja kot 1937. V Kanadi se je ustavil porast industrijske proizvodnje v pričetku 1949 v Aziji pa je padel globoko pod predvojno višino. Proizvodnja surovin, ki se je med vojno razvila v mnogih državah Latinske Amerike, Srednjega Vzhoda in Afrike, sedaj nazaduje, hkrati pa se z izpolnitvijo gospodarskih planov znatno j razvija proizvodnja surovin v ZSSR in drugih vzhodnoevropskih državah. Stanje v tekstilni industriji mnogih držav je izredno težko. Tekstilna proizvodnja v Italiji, ki je znašala 1947 le 77*1» predvojne proizvodnje, je 1948 pričela še nazadovati. Podobno je s Francijo. Na Japonskem, ki je bila nekoč največji proizvajalec tekstilij v : Aziji, znaša proizvodnja tekstilij sedaj ■ »amo 17*. • predvojne ravni. Berba za tržišča je čedalje hujša. 1948 je bil izvoz iz ZDA, ki so izrinile iz svetovnega tržišča vrsto drugih držav, predvsem pa Nemčijo, Japonsko in Veliko Britanijo, dvakrat večji kot pred vojno. Hkrati je bil izvoz iz mnogih držav, kakor n. pr. iz Švedske Norveške, Avstrije in drugih, znatno nižji kot pred vojno. Ameriški izvoz povzroča v večini držav, s katerimi trgujejo ZDA, in ki je mnogo večji kot uvoz ZDA iz teh držav, čedalje večje težave pri financiranju izvoza iz ZDA. Zaradi tega je kiiub Marshallovemu načrtu delež ZDA pri svetovnem izvozu padel s 26' . v prvem četrtletju 1948 na 21'/. v minulem četrtletju tega leta. Trgovina med državami zahodne in vzhodne Evrope je predstavljala 1948 le 42*.. predvojne ravni. Hkrati se je razširila trgovina med vzhodnoevropskimi državami ter med temi država mi in ZSSR. Poročilo na koncu poudarja, da so težave v svetovni trgovini, ki jih je tretr. premagati, resnejše, kakor s« je prič? kovalo. Angleški fisk o gospodarski krizi v Angliji London, 5. julija (Tanjug). Londonski tisk.zaskrbljeno piše o zmanjšanju britanskega izvoza v dolarske dežele in o nevarnosti nadaljnjega izčrpavanja dolarskih zlatih rezerv. »Kritični minimum« britanskih dolarskih in zlatih rezerv, ki znaša 500 milijonov, je okrnjen že za približno 100 milijonov funtov. »New Statesman and Nation« komentira splošni gospodarski položaj Britanije in piše: »Ne glede na Marshallov načrt mora Britanija 'kupovati hrano in surovine v tistih državah, ki potrebujejo blago, katerega izdeluje Britanija, to je v državah izven Severne Amerike. Ce pomeni to kršitev načel Marshallovega načrta, potem je treba ta načela izpre-meniti ali pa ustaviti Marshallovo pomoč, ker je v zahodni Evropi zavladalo načelo zasebne pobude. »Economist« ugotavlja, da je kriza, ki jo je Britanija pričakovala leta 1952., že izbruhnila, in poziva laburistično vlado, naj čimprej ukrene potrebno, ker se bo Britanija že to poletje ali jeseni znašla v svetu, kjer odloča konkurenca. Ker je Britanija v tako težkem položaju, kot je bila v kritičnem vojnem letu 1940, bo morala napeti vse sile, če se bo hotela obdržati na površju. Monarliofašistična ofenziva na Kajniakčalanu Atene, 5. julija (Tanjug) Monarho-fašisti so začeli proti enotam 24. brigade demokratične armade na Kajmak-čalanu ofenzivo s podporo topništva in letalstva. Vrhovni štab demokratične armade Grčije poroča, da se enote demokratične armade uspešno upirajo napadom monarbofašislov. Borbe se nadaljujejo. Delovne brigade za poljska dela v ČSR Praga, 2. jul. (Tanjug). Pooblaščenec češkoslovaške vlade za kmetijska dela ing. Mates je izjavil, da bodo letos v Češkoslovaški organizirali široko mrežo začasnih delovnih brigad, ki bodo pomagale kmetovalcem pri spravljanju letine, žetvi In drugih kmečkih delih, predvsem na državnih kmetijskih posestvih, ki jim primanjkuje delovne sile. Mobilizacija delovne sile /.a poljska dela bo zajela v prvi vrsti obrtnike, osebe svobodnih poklicev, kakor tudi nameščence v industriji, trgovini in upravnem aparatu. Nova tekmovanja med najboljšimi rudarskimi brigadami Tekmovanje med najboljšimi brigadami rudnikov Breze, Kreke in Bano-vičev, v katerem je znova zmagal najboljši rudar Jugoslavije Alija Sirota-novič, je dalo rudarjem v drugih rudnikih pobudo za podobna tekmovanja. Alija Sirotanovič je dobil vrsto pozivov drugih delovnih kolektivov, da bi se udeležil tekmovanj in da bi prenesel svoje velike izkušnje na druge rudarje. Se preden je bilo končano veliko tekmovanje v Brezi, se je začelo v Kaknju 10 dnevno tekmovanje najboljših rudarjev rudnikov Zenice, Mostara in Kakanja. Ze v prvih dneh tega tekmovanja so dosegli lepe uspehe. Tako je Rista Mijatovič iz Kaknja s svojo brigado presegel normo za 202%. Podobno tekmovanje se je začelo med premogovniki LR Hrvatske. Hrvatski rudarji so organizirali tekmovanje najboljših brigad rudnikov Mursko Središče in Golubovac, ki se je začelo v Murskem Središču 27. junija. Dne 3. julija pa se je začelo tekmovanje med najboljšimi brigadami rudnikov Konjščina in Ladanje ter rudnikov Ivanički breg in Koprivniški breg. Rudarji velikega dalmatinskega premogovnika v Siveriču pa so pozvali na tekmovanje najboljše brigade Iz vseh premogovnikov Hrvatske. Ko bodo ta medsebojna tekmovanja med hrvatskimi rudniki končana, bodo pozvali Alijo Sirotanoviča in njegovo brigado na tekmovanje z najboljšimi rudarji Hrvatske. V rudnik Raša v Istri pa je te dni prispela na enomesečno tekmovanje skupina 60 najboljših rudarjev iz premogovnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Senovo, ki jo vodi večkratni udanik Albin Bačnik iz Trbovelj, medtem ko so raški rudarji poslali v Trbovlje svojo brigado. Tako si bodo najboljši rudarji izmenjavali svoje izkušnje. V raškem rudniku so v petih mesecih rešili 1200 ton premogovega prahu Delavci raškega rudnika v Istri so že lani sprožili misel, da bi zgradili naprave,'ki bi zajele premogovni prah. ki skupaj z vodo odteka iz separacije v morje. Ugotovili so, da odteka vsako leto z vodo najmanj 2500 ton premoga. V sporazumu z vodstvom rudnika so s prostovoljnim delom v začetku leta zgradili dva velika bazena, kamor sedaj odteka voda iz separacije in kjer se nabira premogovni prah kot usedlina. Ta naprava je v kratkem času pokazala odlične rezultate. V nepolnih petih mesecih se je v bazenih nabralo 1200 ton premogovnega prahu, ki je uporaben za kurivo v industriji, zlasti pa v opekarnah, kjer pečejo opeko na nov način iz gline, ki ji je primešan premogovni prah. PROSLAVA DIMITRIJA TUCO VIČA OB 35 LETNICI NJEGOVE SMRTI Vlada LR Srbije je sestavila odbor, ki bo pripravil in vodil proslavo v počastitev spomina velikega srbskega marksista Dimitrija Tucoviča ob 35-letnici njegove smrti. Tucovičeve posmrtne ostanke bodo prepeljali v Beograd z nekega vojaškega pokopališča v Mačvi ter svečano pokopali na Sl a vi ji dne 29. novembra 1949. Po ustanovnem kongresu Srbske so-cialno-demokratske stranke leta 1903 je prišel kmalu v ospredje vsega delavskega gibanja Srbije mladi Dimitrije Tucovič s svojo zahtevo doslednega izvajanja načel Karla Manca. Najprej se je Tucovič boril proti tistim oportunistom v stranki, ki so zagovarjali sodelovanje z meščanskimi politiki in so nameravali spremeniti proletarsko stranko v navadnega satelita meščanskih strank, ki so se odevale z demokratičnim plaščem. Ze II. kongres leta 1904 je popolnoma odobril Tucovičevo stališče. Potem se je Tucovič boril proti tistim, ki so trdili, da morajo biti sindikati avtonomni in neodvisni od politične stranke. Tucovič je zahteval, da morajo biti sindikati na vsak način pod kontrolo in vodstvom socialistične stranke. Ta borba je trajala več let do kongresa leta 1911, na katerem je Tucovič zopet popolnoma zmagal. Iz stranke je izločil tudi tako imenovane »direktaše« ali anarhosindi-kaliste, ki so trdili, da ni potrebna politična stranka delavskega razreda, ker popolnoma zadoščajo sindikati ali sindikalna borba proletariata. Po načelu Karla Marxa, da se mora proletariat združiti v samostojni politični stranki, če hoče uresničiti svoje ideale, j« Tucovič dosegel, da so postali sindikati v Srbiji organizacijsko in idejno sestavni del socialne demokracije. Važno vprašanje je bilo tudi delo proletarske stranke na vasi in je tudi v tem pogledu zmagalo Tucovičevo marksistično stališče. Na izrednem kongresu so sprejeli v program organizacijo proletarske stranke na vasi in rezultat tega važnega sklepa je bil ta, da je proletarska stranka pri skupščinskih volitvah leta 1912 dobila dve tretjini svojih glasov od kmečkega prebivalstva. Temu notranjemu prečiščevanju stranke, oziroma borbi najbolj zdravega in marksizmu zvestega jedra v Srbski socialno-demokratski stranki f Dimitrijem Tucovičem na čelu prott raznim oportunističnim in anarhističnim elementom gre zasluga, da j« Srbska socialno-demokratska stranka obravnavala svoj razredni značaj in da je bila tik pred vojno leta 1914 poleg Ruske socialno - demokratske stranke (boljševikov) edina socialistična stranka, ki je dvignila svoj gla« proti vojni s tem, da je v parlamentu glasovala proti vojnim kreditom. S tem nastopom v parlamentu J« Dimitrije Tucovič končal svoje politično delovanje kot voditelj srbskih marksistov. Kot rezervni oficir je bil mobiliziran in je nekaj mesecev pozneje padel na bojišču. Njegov grob v Beogradu na Slaviji bo spominjal na veliko zgodovinsko dobo, v kateri je srbski proletariat stopil na pot čistega marksizma ter ustvaril temelje za osvobodilno borbo in njene pridobitve. MLADINSKE DELOVNE BRIGADE ODHAJAJO NA DELO Srednješolske mladinske delovne brigade II. izmene odhajajo te dni na svoja delovna mesta. Iz Maribora je odšlo rja delo v Novem Beogradu in avtocesti 1000 mladincev in mladink, srednješolcev, največ iz učitelišča, ekonomskega tehnikuma in I. gimnazije. Brigade iz Maribora so odšle na delo že prejšnji teden. V petek zjutraj se je v Novi Beograd odpeljala III. mariborska mladinska delovna brigada »Marjana Bantana«. v kateri je 253 brigadirjev. Istega dne zvečer sta odšli na gradišče avtoceste še mladinski brigadi »Alfonza Sarha« in »Bojana Iliha«. V obeh brigadah je 520 mladincev in mladink. Ptujska mladinska delovna brigada bo odšla na avtocesto. V tej brigadi so mladinci In mladinke ptujske, ormoške, ljutomerske in radgonske gimnazije. Največ mladincev je iz Ptuja, kjer so se v brigade vključili skoraj vsi dijaki gimnazije. Do odhoda na avtocesto dela brigada v Strnišču. Iz Ljubljane je v tem mesecu odšlo na delo 8 srednješolskih brigad. Ljubljanske mladinske delovne brigade II. izmene so se zapele formirati že 24. junija in so doslej delale na gradbišču odvodnega kanala ter se organizacijsko okrepile in preskrbele s potrebnim materialom. V brigadah »Mihe, Marinka« in »Ljube Šercerja«, ki sta v torek odšli na delo, je vključenih nad 500 mladincev in mladink. NOVE GOZDNE ŽIČNICI V SAVINJSKI DOLINI Na področju gozdnega gospodarstva Celje so že lani vse pripravili za gradnjo novih žičnic v gozdnih predelih, kjer je prevoz lesa z višjih leg otežko-čen. Pripravili so strojne dele, jeklene vrvi in leseno ogrodje ter postavili barake na gradiščih. V letošnjem letu pa so že zgodaj spomladi začeli postavljati žičnice. V nekaj mesecih so dosegli že velike uspehe. Delavci - žičničarji so prišli iz Primorske, vodita pa jih Franc Kemperle in Stanko Rahar, ki sta takoj začela uvajati nekvalificirane delavce v strokovno delo. Ti na novo izučeni delavci danes že samostojno gradijo novo žičnico na področju Savinjske doline. Skupina Franca Kemperla je do 25. maja zgradila žičnico v Ljubnem In na Ojstrici pri Braslovčah. Ta žičnica danes prevaža dnevno po 60 m» lesa. ki ga nasekajo frontne brigade. Skupina Stanka Raharja je zgradila žičnici v Poljšah in v Planici pri Lučah. Na Tolstem vrhu pri Nazarjih so zgradili avtomatično motorno žičnico, ki je že prevozila nad 2000 m» lesa iz visokih gorskih predelov. To prenosno žičnico so nato demontirali in prepeljali na Crni vrh pri Ojstrici, od koder sedaj dnevno prevaža nad 50 m« doraščene bukovine za preskrbo delavcev z gorivom. Nadaljna skupina žičničarjev, ki jo vodi tov. Dobršek in šteje 13 delavcev, pa je zgradila 3000 m dolgo žičnico iz Duplega rova v dolino Raduhe, ki je bila zgrajena 15 junija. Lep uspeh te skupine je bila tudi montaža motorne žičnice v gozdnem vrhu »Farbanca« pri Nazarjih. Monter in strojnik Franc Dobršek, kakor tudi Anton Kolar sta pri montažnem delu postala strokovnjaka, ki danes že uvajata v delo praktikante, ki so prišli iz Srbije in Bosne. Vsi delavci žičničarji so nedavno sprejeli obveznost zgraditi v poletju še tri samotežne žičnice na področju gozdnega gospodarstva Celje. V svojem sklepu poudarjajo, da bodo vse sile žrtvovali za izpolnitev plana in za zgraditev socializma pod vodstvom naše slavne Komunistične partije s tov. Titom na čelu. Zgrajen je đaljnavcđ Bevec-Islrja S protestnega zborovanja v Beogradu ob krivičnem pariškem skle pu glede Slovenske Koroške Ze 28. maja t. 1. so bila končan ,lela pri gradnji daljnovoda Plužn (Bovec) — Idrija, ki predstavlja prv. zvezo med elektrarnami gornje Sc ške doline in ostalo Slovenijo. Dalj novod je zgrajen za napetost 35.0(1 voltov ter je speljan na “Okm dolg (rasi po najtežjem planinskem tc enu skozi dolino Soče in Idrijce Gradnja je bila zvezana z velikim ežavami, ki pa se jih delavci nis< 'strašili. Pri gradnji daljnovoda so le na ia Eibtžaika, kako je treba treni-;aii, da Lunic dobro igrali odbojko. O i vaba dnem preudarku in osnovnem znanju . t-jro racineg a sodnika piše Lado Ma-(vratti. Geometer Miroslav Černe je Po končanem prvem dedu je lestvica udeležencev naslednja: MOŠKI: Enotnost 10 10 50:19 10 Polet 10 8 2 42:12 8 U damik 10 8 2 41:16 8 Gregorčič 10 7 3 44:19 7 Železničar (Mrb) 10 6 4 34:25 6 Železničar (Lj) 10 4 6 29:35 4 Slovan 10 4 6 23:35 4 Bračič 10 3 7 22:35 3 Krim 10 3 7 18:42 3 Litostroj 10 2 8 14:40 2 KladivaT 10 1 ŽENSKE: 9 9:42 1 Kladivar 6 5 1 16: 4 5 Enotnost 6 5 1 •15: 9 5 Gregorčič 6 4 2 14: 8 4 U darnik 6 2 4 11:14 2 Železničar (Mrb) 6 2 4 9:14 2 Polet 5 2 3 6:11 2 Železničar (Lj) 5 0 MLADINCI: 5 4:15 0 Udarnik 8 8 0 40:12 8 Enotnost 8 7 1 36:13 7 Gregorčič 8 6 2 35:18 6 Železničar (Mrb) 8 5 3 32:21 5 Radovljica 8 5 4 30:22 4 Slovan 8 3 5 17:26 3 Železničar (Lj) 8 2 6 18:30 2 Kladivar 8 1 7 7:35 1 Krim 8 0 8 3:40 0 Številke pomenijo odigrano dvoboje, zmage, poraze, razlike med dobljenimi in izgubljenimi igrami ter število točk. Ker se točkujejo v letošnjem letu vsi turnirji in tako tudi ligaško tekmovanje za ugotovitev najuspešnejšega društva v Sloveniji, je stanje po prvem delu ligaškega tekmovanja, računajoč po tri točko od vsakega doseženega mesta od spodaj navzgor. Iz vseh treh ekipnih tekmovanj so moštva zbrala naslednje število točk: Enotnost 33 18 24 rs 75 Udarnik 27 12 97 = 66 Gregorčič 24 15 21 60 Železničar (Mrb) 21 9 18 — 48 Polet 30 6 — = 36 Kladivar 3 21 6 = 30 Železničar (Lj) 1« 3 9 = 30 Slovan 15 — 12 = 27 Bračič 12 — — = 12 Krim 9 — 3 = 12 Litostroj 6 — . — 6 -vtur član k a »oradr.ja k ate ul ili J-iJc liXLVüdÜJ 'jiisfii, i Z i i 1 :‘-'u načrtov : .u. Dr. A 1-jzij Se? je aiLMCk <• pr •, - aiii /uk ja'CUjc iJf&HPOvek I »Snov za fizkuliurne ^ <>; ’ n - k a* -.žila.)a Fi Sti)X. : ri-Lr- tvo i; Ljubiji:* i>u Taboru, ’.-Ji n ’•r.. Vosa;nezr.; ure pionirjev«, ^izkulturna zveza tvo in uprava sta v kjer se časopis .til ’-r. Posamezna številka stane 15 lil::, v..-Letna naročnina pa znaša 75 ':iu. priporačjEmo vsem fizkul- L.imim er:-anjzacijam, društvom in šo-; .m, L5er ga bodo člani in mladina z v. a: r. . a jam prebirali. Številke pomenijo dosežene točke moških, ženskih in mladinskih ekip ter skupno število. Na koncu leta bodo tri najuspešnejša društva nagrajena, računajoč pri _ tem dosežene uspehe v letu 1949 ua turnirjih, ligaškem tekmovanju in na prvenstvih. Zvezna košarkaška liga Tekmovanje zvezne košarkaške lige se bliža h koncu. Med tednom so bile odigrane štiri tekme, ki so _se končale s pričakovanimi izidi. Največjo zmago je beležila zagrebška Mladost nad osješkim Proleterjem, medtem ko je srečanje s Grveno zvezdo izgubila. Ljubljanski železničar se bo jutri pomeril doma s Proleterjem. Rezultati tekem so naslednji: Jedinstvo:Lokomotiva (Reka) 55:39 (19:15) Mladost : Proleter 56:27 (24:11) Partizan : Milicioner 37:12 Crvena zvezda : Mladost 35:17 (13:7). DRŽAVNO PRVENSTVO V BOKSU Zastopnik Slovenije Borušak izločen V Pulju se Je preteklo soboto začelo polfinalno tekmovanje za prvenstvo posameznikov FLRJ v boksu. Slovenijo Je zastopal Boruši.k, ki je izgubil v finalu z zastopnikom Jugoslovanske armade Redlom. V tem 'tekmovanju so imeli največ uspehov predstavniki jugoslovanske armade, ki so si priborili pet prvih mest, za njimi pa predstav, niki Hrvatske, ki so si priborili dve prvi mesti. Črna gora : Slovenija Kalcor smo že poročali, bo v nedeljo v Ljubljani zanimivo' nogometno srečanje med reprezentancama Crne gore in Slovenije, ki bo hkrati prvo po osvoboditvi. Crno goro bodo v glav. nem zastopali Igralci Budučnosti, v moštvu Slovenije pa bodo igrali nogometaši Odreda, v poštev pa pridejo še igralci Nafte, Branika, Gorice, mariborskega železničarja in Sobote. Zaradi priprave na nedeljsko sreča, nje se bosta v prijateljski trening tekmi pomerila danes popoldne na stadionu Odreda Jadran in Odred. Igralci obeh moštev naj se zberejo ob 16. na stadionu ob Tyräevi cesti. Med odmorom nedeljske tekme bodo nastopili v švedski štafeti 800X400X 200X100 m atleti Enotnosti, Kladivar. ja ter mariborskega in ljubljanskega železničarja. Drobne zanimivosti 9., 10. in 11. julija Se bosta srečali v Budimpešti francoska in madžarska reprezentanca v polfinalu evropske cone za Davisov pokal. V francoski ekipi nastopijo Bernard, Abdesselam, Bolelli in Remis, v madžarski pa Stolpa, Asboth, Ecber in Bad. Z zleta jugoslovanskih letalcev v Humi Prva dva dneva II. zveznega letal, skesa zleta-v Kumi sta potekla v pripravah članov in skupin za bližnja tekmovanja. Modelarji so imeli lete modelov, na katerih so bili doseženi dobri rezultati. Najboljši uspeh je dosegel učitelj modelarstva Vladimir Stojadinovič s svojim modelom na gumijev pogon. Startalo je tudi nekaj jadralnih letal in skakalo nad 20 padalcev. Motorni piloti so imeli poskusne lete s svojimi aparati. Začelo se je tudi tekmovanje Jadralnih letal. Ob 10. url Je starta! s svojim jadralnim letalom in odletel proti Skoplju naš rekorder Mijo Pušič, ki tekmuje v preletu s spustltvijo na določenem cilju. Startali so tudi tekmo. valet Božidar Komac, Marijan Milo. ševič, Edvard Cerkvenič in drugi jadralci ZAKLJUČEK IV. RAZREDA PILOTSKE SOLE V RUMI Četrti razred učencev za pilote zvezne pilotske šole v Kumi je pred'đne-vi nehal s šolo. Razred je končalo 4 krat več učencev kot lani. Poleg mladincev so se za pilote motornih aparatov usposobile letos v tem razredu tudi mladinke. Veliko število učencev IV. razreda se jo javilo za letalske vojaške šole, nekateri pa so odšli v šolo za rezervne oficirje jugoslovanskega vojaškega letalstva. mqmwrVESTI Koledar Četrtek, 7. julija: Negoda, Vilibald. Petek, 8. julija: Milojka. Spominski dnevi , VII. 1541. — Dan ljudske vstaje v Sr- ,b^il. 1943. — Enote partizanskih brigad vderejo na Krško polje pri Cerkljah ob Krki in Brodu in vpadejo na ozemlje, poseljeno e kočevskimi Nemci, ter uničijo 5 Stuka letal na letališču pri Cerkljah, poškodujejo letališke naprave in dobe mnogo plena. Dežurna lekarna Centralna lekarna, Tromostje, Trg Fran-ceia Prešern* 5. ^ 50-letnico mature proslavi sedem nekdanjih maturantov letnika 1899 na mariborskem učiteljišču v soboto 9. t. m. v gostilni »Savinja.! v Celju, in sioer naslednji upokojeni tovariši: Lebar Fr., šol. upr. — Ponikva; Mavrič Karol, šol. upr. — Gornja Radgona; Šel Hinko, šoL nadz. — Ptuj; Šmid Jože. podpolkovnik — Ljubljana; Turin Viktor, žel. insp. — Domova, Urek Ivan, šol. upr. — Vransko; in Vudler Rudolf, šol. upr. — Celje. 1825-n Maturanti novomeške gimnazije 1. 1899. obhajamo petdesetletnico. Zberemo se 14. julija v Ljubljani pri prof. Kuncu, Postojnska 3. 1826-n Maturanti Trgovske akademije v Ljubljani iz leta ls39. se zberemo v soboto 9. julija 1949 ob 19. uri v gostilni »Banko« na Šmartinski cesti. Danes skupna seja odborov vseh treh podružnic HPD ob 20. uri v pisarni v Križevniški ulici. — Odbor. 1827-n Radioamaterji! Vse prijavljence za A in B točaje obveščamo, da se bo pričel A tečaj v četrtek 7. julija, B tečaj pa v torek 12. julija. — Uprava radioamaterskega društva Ljubljana. 1823-n Planinci, pozor! Planinsko društvo Ljubljana priredi za svoje člane udarniško delo na Vršiču. Odhod brigade v soboto 9. t. m. ob 15.20, vrnitev v nedeljo ob 20.35. Vožnja in prenočišče brezplačno. Delo se šteje kot udarniško in bo ob vsakem vremenu. Prijave do petka do 18. ure. 1830-n Pozor, brivci - frizerji! Množični sestanek bo v petek 8. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Delavskega doma. Udeležba obvezna! — Odbor. 1829-n GLEDA L I S C E Opera Četrtek 7. julija ob 20: Musorgski: Boris Godunov. Premiera. Izven. Sobota, 0. julija ob 20.: Musorgski: Boris Godunov. Predstava na Pogačarjevem trgu za abonente redov A, B, C-D, E. — V primeru slabega vremena v opernem gledališču Hrističev balet: Ohridska legenda — za red B. Navodila abonentom glede razvrstitve sedežev na Pogačarjevem trgu pri sobotni predstavi »Borisa Godunova* bomo objavili jutri. SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU Gledališki teden. Petek, 8. julija, ob 20. uri: B. Nušič: Navaden človek. Nedelja, 10. julija, ob 20. uri: B. Nušič: Navaden človek. Vstopnice v predprodaji v Okrajnem magazinu, poslovalnica št. 6 (pri mostu). 1737-n Med mladimi jadralci, bi sodelu jejo na zletu, je tudi več deklet PRESKRBA DELITEV MOKE ZA JUNIJ Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani poziva potrošnike, da si nabavijo mlevske izdelko na vse živilske nakaznice za mesec junij in dodatne nakaznice za bolnike, dajalce krvi in udaumike najpozneje do vključno petka 8. julija. Moko imajo na razpolago naslednje prodajalne živil: »Prehrana* Bežigrad 13, Št. Vid, Celovška 62, Tyrševa 37b, Vodnikova 181, Vodovodna 67, Tugomi-rova ul. Krekov trg 11, Miklošičeva 34, Poljanska o. 15, Tavčarjeva 4, Tyrševa 2, Florjanska 22. Galjevioa 9a, Povšeto-va 71, Pokopališka 2, Prisojna 7, Kole-zijska S. Rožna dolina c. XVII-34, Tržaška o. 26, Gajeva 5, Napoleonov trg 3, Rimska c. 8; potrošniške zadruge: Ce- lovška e. 34, Medvedova e.. Celovška c. 101, Vodnikova 87, Tyrševa c. 82, Vodnikov trg, Resljeva c., Kongresni trg, Tyräeva c. 38, Sv. Jakoba trg, Karlovška e., Sv. Petra c„ Zaloška c. 22, Šmar-tinska 107, Bezenškova ul., Stepanja vas, Tržaška c. 46, Rožna dolina c. V-26, Vrhovci, Brdo, Viška e., Cerkvena ul.. Polje 1, Polje 2, Zg. Kašelj, Stožice 175, Tomačevo. Ježica 56, Dravlje, Št. Vid in Za,puže. Opozarjamo potrošnike, da se po določenem dnevu mlevski izdelki za mesec junij ne bodo več delili. Nadalje opozarjamo razdeljevalce živil, da morajo deliti mlevske izdelke vsem potrošnikom, ne glede na to ali so njih člani oziroma odjemalci. Razdeljevalci živil moiajo predložiti poročilo o preostali zalogi mlevskih izdelkov po končani delitvi za rneseo junij v 2 izvodih svoji upravi dne 9. t. m. do 12. ure; Magazini pa pošljejo poročilo poverjeništvu za trgovino in preskrbo (Kresija), II. nad., soha štev. 27. Poslovalnice, ki nimajo zaloge, morajo poslati negativno poročilo. Razdeljevalci živil morajo predložiti odrezke z obračunom na pristojnih mestih najpozneje v ponedeljek dne 11. t. m. od 8. do 12. ure. V obračunu je navesti točno vsako vrsto mlevskih izdelkov posebej. ŠOLSTVO GRADBENI TEHNIKUM LRS V LJUBLJANI Vpisovanje za šolsko leto 1949—50 v arhitektonski, gradbeni, geometrski in Industrijski odsek se vrši za zamud. Inke do nadaljnega v Gorupovi ulici št. 10. III. nadstropje, soba št. 13. Opozarjamo dijake, ki imajo veselje do strojev da bo pričel v šolskem letu 1949-50 s poukom industrijski odsek gradbenega materiala, kjer bo pouk poudarjen na predmetih strojne stroke. Sprejemni pogoji: Nižja srednja šola z dovršenim nižjim tečajnim izpi. tom. moralno in politična neoporečnost ter stroki ustrezajoča telesna sposobnost. Kandidati naj prinesejo k vpisu naslednje dokumente: spričevalo o opravljenem nlžjem-tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o volivni pravici (če je kandidat star nad 18 let) kratek življenjepis, potrdilo o praksi (če jo Ima) In izpolnjeno posebno tiskovino, ki jo dobo kandidati na matični šoli (gim. nazljl). In kolek za 10 din — Štipen. dije: Dijaki, ki reflektirajo na štipendijo, naj vložijo pri vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo, kolekovano z 10 din in ji prilože potrdilo o imo-vinskem stanju staršev in sebe, po. trdilo okrajnega ljudskega odbora, da je kandidat štipendije potreben, ter vprašalno polo, ki jo dobe na matični šoli. Dijaki, ki žele stanovati v internatu, izpolnijo pri vpisu posebno polo (tiskovino). NATEČAJ za sprejem učencev v Industrijsko metalurško šolo pri Industriji metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici Industrij sko-ko vinarska šola Indu. strije metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici sprejme za novo šolsko leto večje število učencev, šolanje traja tri leta. Po končanem šolanju dobijo učenci kvalifikacijo kvalificiranih li. varjev in valjarjev barvne metalurgije. Pogoji za sprejem so: 1. da Je dr. žavljan FLRJ; 2. da je telesno in du. ševno zdrav, kar potrjuje z zdravniškim spričevalom, 3. da je dovršil naj. manj osnovno šolo. 4. da ni mlajši od 14. let in ne starejši od 17, 5. da z uspehom Izvrši izpit iz slovenščine in računstva, 6. da se obveže, da bo po končanem šolanju ostal v državni službi po potrebi Ministrstva težke industrije, 7- da pošlje osebno ali priporočeno po pošti lastnoročno napisa, no prošnjo kolekovano z 10 din, na naslov Uprave Ind. šole Tovarne »IMPOL« v Slov. Bistrici. Prošnji je treba priložiti: a) rojstni list ali Izpisek; b) zadnje šolsko spričevalo; c) kratek življenjepis, v katerem naj bo tudi razvidno družinsko stanje in imovinsko, č) pismeno obve. zo staršev, odnosno varuha, da bo redno obiskoval šolo ln se ravnal no ora. vilih šole. Učenci bodo Imeli vso oskrbo v internatu šole brezplačno in se bodo lahko vsestransko kulturno In prosvetno razvijali (godba na Dihala, folklora, drama In drugo). Poleg vseh ostalih ugodnosti sprejemajo učenci mesečno denarno nagrado v znesku od 150 din naprej. • Učiteljišče v Postojni. ObveSčamo, da bo vpisovanje v I. letnik učiteljišča v Postojni do 15. julija na poverjeništvu za prosveto (stara gimnazija) v Postojni. Ob vpisu je treba priložiti: izkaz o dovršenem nižjem tečajnem izpitu, rojstni Ust, prošnjo za sprejem v strokovno šolo, potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Oni pa, ki želijo biti sprejeti v dijaški dom, naj vložijo prošnjo na upravo dijaškega doma Rok je do 5. julija, prošnjo za štipendijo pa je treba vložiti na pristojni OLO. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 6. julija: Medtem ko vlada nad zahodno Evropo področje visokega zračnega pritiska, sega od Skandinavije do Sredozemskega morja močna dolina nizkega zračnega pritiska. V njej je zlasti aktivna sekundarna depresija v Genovskem zalivu, ki vpliva na razvoj vremena v Sloveniji. Vremenska napoved za četrtek 7. julija: Deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo; še nagnenje h krajevnim nevihtam, zlasti popoldne. Obvestila CEPLJENJE PROTI DAVICI Danes 7- Julija se vrši drugo cepil«, nje proti davici za RLO — Rakovnik. Vič: osnovna šola Vič, Tržaška cesta ob 16. uri. Mestni dom, Krekov trg ob 16. uri. Pozivamo vse starše, ki otrok k drugi injekciji niso pripeljali na cepišče v 6voj rajon v drugem ter. minu, da te otroke obvezno danes privedejo v Mestni dom ne glede na to, kateremu rajonu pripadajo. Pover. jeništvo za ljud. zdrav. MLO. OBVESTILO brigadirjem, ki so se udeležili frontne akcije v mesecu gozdarstva Pozivamo brigadirje, ki so bili na sečnji v mesecu gozdarstva ln so upra» vičenl do nakupa blaga na podlagi potrdila štaba brigade, da upravičeni nakup Izvrše najpozneje do 20. t. m. Po tem datumu zapadejo potrdila in se blago ne bo več prodajalo. Blago si brigadirji lahko nabavijo v Gozdar, sko - lesno Industrijskih magazinih Gozdnih gospodarstev Bled, Brežice, Celje, Kočevje, Kranj, Maribor, Slo. venjgradee, Ribnica, Postojna, Novo mesto, Ljubljana, Sv. Lucija ne glede pri katerem Gozdnem gospodarstvu so bili na sečnji. Gozdarsko lesno indu. strijske magazine opozarjamo, da se pri prodaji natančno ravnajo po na. vodilih iz okrožnice št. 17. Uprava za preskrbo MGLI. PRESELITEV Direkcija »OKRAJNEGA MAGAZL NA POSTOJNA« obvešča svoje doba. vitelje in ostale Interesente, da se 5e podjetje preselilo iz Postojne v Prestranek. Dobavitelje prosimo, da od 10. julija t. l. dalje naslavljajo vse pošiljke na naš novi naslov: OKRAJNI magazin POSTOJNA, sedež Prestranek, želez, postaja Prestranek. Pošiljke, namenjene na postajo Rakek, ostanejo nespremenjene. Novi tekoči račun pri Narodni banki v Postojni 650-69200-0. UNION: avstrijski film »Dunajske melodije*, tednik. — i r» LT LJUBLJANA _ _ ___________________ . . . MO- SKVA: ameriški film »Tarzanov za. klad« (brez tednika). _ SLOGA: sovjetski film »Nasredinove prigode«, tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30. — TIVOLI: ameriški film »Tarzanov zaklad«, tednik. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: nemški film »Nekje v Ber. linu«, tednik. Predstava ob 20. uri. — SISKA: avstrijski film »Otroci Pra. tra«, tednik. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: angleški film »Nichlavs Nickleby« (brez tednika). Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30. CELJE METROPOL: sovjet, film »Prebrisano dekle«, tednik. — DOM: sovjetski film »Srečanje na Labi*, tednik KAMNIK: angleški film »Oliver Twist«, tednik. KRANJ STOB2IO: sovjetski film »Poslednji tabor*, tednik. •JESENICE MESTNI: sovjet, film Na* rodne pesmi In Prah sveta. PTUJ; sovjotski film »Življenje v Cita-deli*, tednik. * 19 SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12'dO Eahek opoldanski spored, 12.45 Zabavna glasba. 13.00 Glasbena oddaja za pionirje. — Po- je pionirski zbor kamniške gimnazue p, v. Viktorja Mihelčiča. 13.20 Uganite kaj igramo! 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča, poje Zotö. (Prenos v Zagreb) .14.4d Igrajo narodni orkestri. 15.00 Fizknlturna oddaja. 15.10 Evan Marsden: 5 malih skladb za saksofon izvaja Srečko Dražil pri klavirju Bojan Adamič. 18.30 Nekaj slovenske vokalne glasbe. 18.45 Ljudska univerza - O vodnih turbinah. 19 00 »Slovenska zabavna glasba* — Igra orkester Radia Ljubljana p. v. Alija Dermelja. 19.45 Lahka glasba. 20.00 Radijski obzornik. 20.30 Pesmi Adamiča in Lajovica poje zbor Slovenske filharmonije. 20.45 Literarna oddaja: Kuprin: motoh. 21.15 Hrvatska umetna glasba. (Prenos iz Zagreba). 22.30 Nočni koncert. Na sporedu: Felix Mendelssohn, Robert Schumann. OPERA SNG potrebuje korepetitorja pianista). Reflektantl naj se Javijo v direkciji Opere. 16ao7-* PREDALNIK in sekreter, oboje originalno in restavrirano, usnjeno klubsko garnituro, pisalno mizo, dve medeninasti postelji, kavč, pribor, kristal, jedilne in kavne servise, proda »Umetnina«, Ljubljana, Vegova ulica št. 10. 16,6.30-0 VEČJI ŠTEDILNIK, železen emajliran naprodaj. Ekonoma t. Wolf ova ulica st i-ll l662b-o ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za tri- ali dvosobno v Ljubljani. Naslov v podružnici bP Kranj. 16614-10 KOMFORTNO dvosobno STANOVANJE v centru Ljubljane zamenjam za podobno v Beogradu. Ponudbe pod Takoj na ogl. odd. I600I-1« AKTOVKO, pomotoma zamenjano na vlaku Dobro polje—Ljubljana, vrniti: Cesta na Loko št. 6, kjer dobi lastnik svojo. 166z--14 IZGUBILA sem listnico z raznimi dokumenti, vozno karto št. 71 na ime Končar Marija, Zalog 23, sindikalno knjižico in drugo, vse na isto ime. Poštenega najditelja prosim da ml vrne. 16623-i4 PREKLICUJEM vse lažnjive govorice proti Furar Antoniji. Marušiš Katica. Kongresni trg 4. 16624-14 DNE 5. juliJ'a sem izgubila drap vcu-neno jopico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi v pisarni Višje pedagoške šole v dopoldanskih urah. 16629-14 NAJDITELJA spomenice št. 110S0, izgubljene 4. t.m._ od Sevnice do Novega mesta prosim, da isto proti nagradi vrne Vojni pošti št. 67052 — Celje, Lilekova 4. 16627-14 DNE 2. VIL sem izgubil od voj. Dazo do kolodvora Škofja Loka listnico z nekaj denarja, živilsko nakaznico TD sliko in potrdilo zaposlitve. Po. štenega najditelja prosim, da_ mi proti nagradi vrne. — žagar Jakob, Stražišče 84 pri Kranju. 16626-14 V VLAKU P-519, ki odhaja :z Maribora ob 18.05. sem zamenj'al dne 4. julija 1949 rjavo aktovko z raznimi dokumenti, čopiči in volneno j'o. pico s tujo aktovko, v kateri so zvezki na ime Modrijančič Ludvik in razno perilo. Najditelj moje aktovke naj se takoj oglasi, da prejme svojo .Kofel Anton. Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk. 16625-14 Umrli sa: Celica KP Ljubljanskih opekarn, •*>brat Vrhnika, sporoča, da je umrl tov. Alojz Košir dne 4. VII. 1949. Našega zvestega člana bomo imeli v trajnem spominu. Vrhnika, 5. juli:a 1. 1949. Celica KP Ljubljanske opekarne, obrat Vrhnika. KLO Hotič naznanja žalostno vest, da je preminul dne 5. VII. 1949 v 67» letu starosti tovariš Anton Osolnik, član KLO Hotič. Ohranimo mu časten spomin. Sindikalna podružnica Ljubljanskih opekarn, obrat Vrhnika, sporoča, da je umrl naš član tovariš Alojz Košir, nepozabnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Vrhnika 5. julija 1949. Sindikalna podružnica Ljubljanskih opekarn št. 2, obrat Vrhnika. Zahvale Umrl je po dolgi bolezni v cvetu let, dne 2 julija, naš ljubljeni DušSil Švare. Na zadnji poti smo ga poli vinili na pokopališče k Sv. Koku. Vsem, ki so pripomogli k tako prisrčnemu slovesu, iskrena hvala. Rodbini Švare in Fuks. Metlika 4. julija 1949. Ob težki izgubi naše nepozabx*e Marije Bučar, rojena Rozman, soproge viš. svetnika drž- žel. v p., se iskreno zahvaljujemo tov. govorniku v.a poslovilne besede, darovalcem vem c v in cvetja, vsem ki so jo spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, žalujoči ostali. KiKA 59 Popolnejši zajedalec, virus, pa le šel še dalje. Ko se Je izmed vseh živih bitij najbolj popolno prilagodil življenju v noiraujosti tkiv, si je pridobil kot poseben znak te prilagojenost tudi skoraj brezmejno razmnožljivost in je hkrati skoraj popolnoma izgubil sposobnost za življenje izven tkiva. Izredno uspevanje na zavzeti areni je plačana z izgubo sposobnosti za presnavljanje in za življenje izven organizma, v katerem je virus »prisiljena živeti. Poenostavljanje je šlo tako daleč, da se je virus spremenil v nekaj, ali celo v eno samo molekulo. Vse to je zelo osupljajoče. Toda poglejmo stvar hladnokrvno. Kakšne so te molekule? Molekularna teža virusa tobačnega mozaika je 42 milijonov, molekularna teža virusa slinavke, ki je velik 10 milimikronov, je nekako od 5J3 tisoč do enega milijona. Enako težo ali pa nekoliko n;;’.rušo imajo tudi nekateri drugi virusi ali bakteriofagi. Molekularna teža najmanjšega virusa, to je virusa zlatenice sviloprejk, je še dvakrat ali trikrat manjša. Samo po sebi je razumljivo, da niti v enem primeru ne more biti govora o negibnih, krepko vlitih, »mrtviha im>7’ ->h kakršne poznamo iz neorganske kemije. Be-geša »r-elekuiaa ima tu popolnoma drag, nov pomen (kakor smo že opozorili v poglavju o beljakovinah). To je gibljiva molekula, je zveza, cel svet atomov, za katerega so predlagali celo posebno ime: micelij. (Mimogrede povemo, da so tudi taki znanstveniki, ki hočejo vso živo celico smatrati za eno, posebno molekulo.) Ko se normalni pogoji močno spremenijo, stopijo mnogi organizmi, in ne samo enocelični, v anabiotično stanje, ko se včasih, kakor vemo, popolnoma prekine presnavljanje. Cim bolj je organizem specializiran, tem ožje Je področje, na katerem je sposoben živeti. Za skrajne »spe-cialiste«, kar jih poznamo, za viruse, so »normalni pogojia živo tkivo »hišnega gospodarja», včasih celo samo določenega gospodarja. Ako jih izvlečemo iz tega tkiva, jim postane popolnoma vseeno, ali je zunaj vročina ali mraz, zaradi česar se druga živa bitja osušijo ali zmrznejo. Njihova življenjska dejavnost izgine; presnavljanje preneha, nastopi stanje, ki ga je možno primerjati ana-biozi. Ako pri tem virusna beljakovina ne razpade, virus oživi, čim pride v živo tkivo. Tako je možno virus tobačnega mozaika celo dolgo obvarovati pred razpadom, ako ga hranimo v gnijoči tekočini. Virus se je Vrnil v stanje nežive snovi zato, ker se je od nje najbolj oddaljil. Toda razvoj tu ni opisal samo kroga in se ni samo vrnil k izhodiščni točki. To je, (ako že delamo primerjave) ne krog, ampak spirala; virus se je vrnil k lastnostim mrtve snovi, toda vrnil se je s »profitoma — tem lastnostim mrtve snovi so se pridružila še neka svojstva življenja, ki so dobila tu svoj višji izraz. Virus Je tako rekoč (po izrazu V. L. Rižkova) koncentrat življenja. Besedi »snova in »bitje» tu prav za prav izgubljata svoj pomen. Posebno jasno je, da je možno skrivnost virusov razjasniti edino le, ako se postavimo (kakor sploh pri vseh važnejših vprašanjih biologije) na zgodovinsko stališče in razložimo nastanek in razvoj virusov. Kakor koli bo rešeno vprašanje o virusih in čeprav jih bodo priznali za snovi, bodo vendar v vsakem primeru to take snovi, ki nimajo nič skupnega s tistimi snovmi, iz katerih so nekdaj nastali praorganizmi. . Včasih primerjamo viruse organskim močnim katalizatorjem— fermentom. S pomočjo malenkostne količine fermenta je možno »razcepiti» mnogo beljakovinastih snovi. Tu pa so razlike zelo velike: količina fermenta ostane ista, ne povečuje se sama od sebe, ferment ne spreminja razcepljene beljakovine v samega sebe (kakor tega ne delajo niti fermenti v notranjosti organizma); ferment je brez tiste lastnosti, ki pri virusih najbolj bode v oči: neverjetna sposobnost za razmnoževanje, to je, brez tiste posebnosti, ki je nikakor ni bilo med lastnostmi in znaki prvega življenja na Zemlji; ta posebnost se je pojavilo kasneje, v nadaljnjem evolucijskem razvoju življenja. Fermenti niso »nalezljivi». Virus! pa so virusi prav zaradi tega, ker je tako očitna njihova bolezenska sila, njihova okužujoča moč. Nicolle opozarja, da so z virusi v zvezi najstarejše bolezni, to pomeni, da so to najstarejši zajedalci živega sveta. Potem takem imajo res pravico do svojega imena, to pravico imajo pred vsemi drugimi mikroskopskimi sovražniki rastlin, živali in človeškega rodu. PETNAJSTO POGLAVJE Sinteza življenja Danes na Zemlji ni pogojev za tako preobražanje neživega v živo, kakršno je potekalo nekdaj ob ohlajevanju planeta. V laboratorijih pa lahko ustvarimo vsakršne pogoje. Ali Je tedaj možno umetno ustvariti tudi življenje? Za oživljenje mrtve materije je bil najvažnejši in odločilen tisti trenutek, ko so že obstoječe beljakovine prenehale biti samo snov in so postale bitje. Prav tu pa nam manjka natančnega, izčrpnega znanja, kako se je to v vseh podrobnostih zgodilo. Postavljene so nenavadne domneve. Veliki, originalni raziskovalec, moskovski znanstvenik D. L. Talmud je poskušal pogledati v notranjost molekule beljakovine in pregledati sam mehanizem njenega dela. Kakor je bilo že rečeno, je znanost v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih razrešila mnoge stvari v uganki življenja. Bravec se spominja, da so veliko vlogo imele raziskave s pomočjo ultracentrifug, rentgenskih žarkov in prav tako novih, nedavno izdelanih načinov kemične analize beljakovine. Biokemiki so se naučili, da tako rekoč, vlečejo iz molekule beljakovine aminokisline, er.o za drugo, razcepljajoč pri tem to molekulo s pomočjo fermentov. Vsi ti (in še nekateri drugi načini) so dali zelo važne in nepričakovane rezultate. Opozorimo na najvažnejše. Pokazalo se je, da molekularne teže, v nasprotju z domnevami, niso neskončno različne, ampak tvorijo dovolj pravilno vrsto, kakor piše Talmud, in se »razporejajo približno v deset razredova s pravilnimi razmahi med seboj. Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/IL s Telefon uredništva uprave štev. 55-22 ijo 55.25, telefon uprave ■rednik Cene Kratic ljubljanske naročnike štev, 38-23, ~ Tiskarna »Slovenskega poročevalca» — Odgovorni At-