/48 strani K 1 '50, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== Štev. 17. V Ljubljani, 25. septembra 1914. Leto I. Zvezne objave. Zveza je v listu objavila poziv, naj se zglase posamezne zadruge, ki hočejo za svoje člane naročiti tiskane vzorce cenikov jedil in pijač, ki jih mora imeti vsaka gostilna ali kavarna. Zveza je pripravljena založiti take cenike in zato jim bo cena prav nizka. Doslej je došlo Zvezi še prav malo priglasov, zato ponovno opozarjamo zadružna načelstva, naj se poslužijo ugodne prilike in svojim članom preskrbe tiskane cenike. Prosimo še enkrat, naj se vsaj do polovice prihodnjega meseca slavna zadružna načelstva odzovejo temu pozivu ter priglasijo število izvodov, ki jih hočejo imeti. Gostilničarstvo in obstoječe razmere. Sedanje razmere niso take, da bi se preveč udajali tožbam o slabili časih za obrt sploh, vendar moramo o tem govoriti in dati nasvete tovarišem in če so ti šli na bojno polje, njih ženam. Položaj za gostilničarski obrt je, kakor za vse druge obrte, precejšnja stagnacija. Zlasti se to občuti na deželi, dočim se gostilne v večjih mestih, kjer je vojaštvo, ne morejo pritoževati. Prizadeta so skoro najbolj podjetja v naših letoviščih, ker se je vojna sredi najvišje sezije pričela in hipoma razpršila vse letoviščarje. Te podjetnike bodo najbolj skrbela plačila hipotekarnih obresti. V tem oziru so naše osrednje organizacije storile primerne korake, da se ta plačila daljšajo in pod gotovimi pogoji odlože, ne da bi se vsled tega obresti zvišale. Če bodo ti koraki imeli vspeh, še ne vemo. Tako so se vložile tudi že pritožbe proti neizmerno visokim obrestim, ki jih banke in drugi denarni zavodi kakor tudi nekateri zasebniki nastavljajo za kredite, ki jih zaprosi ta ali oni obrtnik, da more nadaljevati svoje podjetje. Država skrbi vsestransko, da se kolikor mogoče omeji oderuštvo zlasti pri živilih, ko je nastavila maksimalno tarifo. Da se zabranijo polomi, do katerih bi morda v normalnih razmerah ne prišlo, je uveden moratorij. In z zakonom z dne 17. septembra o nadzorstvu nad trgovinskimi posli, ki ga v izvlečku prinašamo v listu, je istotako skrbljeno, da se ne uničijo obrtna in trgovska podjetja, ki so v plačilnih težkočah. S tem zakonom se hoče doseči namen, pomagati v stiski se nahajajočemu dolžniku preko sedanjega težkega časa oziroma preprečiti, da bi upniki ue bili preveč ogroženi. Za ravnanje v sedanjih težkih časih pa dajemo nasvete, ki se naj toplo uvažujejo. Predvsem moramo pojasniti, da vsled vojne ni nihče odvezan dolžnosti, da bi ne plačeval davkov, najemščin ali zakupnin, da je treba torej ta plačila tudi še nadalje pravočasno odrajtovati. Vloge v hranilnicah niso ogrožene, zato jih brez potrebe ni treba dvigati. Cene jedil in pijač naj bodo v lokalih vedno razvidne in pri tem je treba strogo paziti na to, da se držijo cene, ki so oblastveno predpisane. Bodite previdni pri podpisovanju listin in drugih pisem ali pogodb, zato naj jih vsakdo poprej natanko prečita in naj si ob- drži prepis podpisane listine. Žene, ki vsled vpoklicanja soprogov nadaljujejo obrt, naj bodo previdne pri sprejemanju osobja, ki mora vedno imeti delavsko knjižico, in naj pismeno določijo pogoje in dogovore o službenih dolžnostih. Pri sklepanju kake kupčije, pogodbe ali v drugih zadevah, ki se tičejo obrta, naj se vsakdo v dvomljivih slučajih posvetuje s stanovskim tovarišem, naj se obrne na zadrugo ali na deželno zvezo za pojasnilo. Boljše je, da se sklep kupčije ali drugega opravila zakasni, kakor da bi se vsled neprevidnosti ali neznanja trpelo škodo. Ker hočemo sestaviti nekak pregled oziroma statistiko o vplivu vojnih razmer na gospodarski položaj našega obrta, vabimo vse zadruge in zlasti vse zvezne člane, naj nam koncem leta naznanijo svoja opazovanja o gospodarskih posledicah vojnega stanja za naš obrt. V tem oziru naj se posebno sledeča vprašanja uvažujejo: 1. Ali se je moral obrat omejiti vsled vojnih dogodkov? 2. Ako se je to zgodilo, v kakšni meri? Ali se je promet zmanjšal? V kakšnem razmerju se to zmanjšanje nanaša na jedi in pijače? Za koliko odstotkov se je promet znižal proti prejšnjemu letu? Razlika se lahko tudi navede v denarju. Po končani vojni bo ta statistika zelo važna, zato polagamo na srce, naj bodo naši gostilničarji v tem oziru bolj redni v zapisovanju svojih izdatkov in prejemkov. Kajti z rednimi zapiski bodo tudi vsekdar lahko z uspehom nastopili proti davčnim oblastvom, ako se jih bo hotelo višje obdačiti, kakor je po obsegu obrta primerno. v- Skrb za brezdelne. Notranji minister baron Heinold je poslal na gostilničarske in hotelirske osrednje organizacije naslednji dopis, ki ga nujno priporočamo vsem tovarišem: „V res patriotični edinosti in najnesebič-nejši volji pomagati so vsi krogi prebivalstva darovali za »Rdeči križ“, za rodbine vpoklicanih in v vojni padlih različne darove. Med doma ostalimi je pa mnogo tiso-čev najrazličnejših stanov, ki so vsled vojne izgubili kruh in jim je, ker nimajo zakonite pravice do državne oskrbe, pričakovati z z rodbinami vred veliko stisko. Da se olajša osoda teh najrevnejših izmed revnih in da se njim kakor tudi njih rodbinam odvzame, v kolikor ni nobene prilike za delo, vsaj težka skrb za vsakdanji kruh, je vlada v posameznih deželah uvedla obsežno akcijo, vsled katere naj bi se lačnim brezdelnim vseh poklicev brezplačno dajala najpotrebnejša hrana. V to svrho se bodo v okrajih in občinah, kjer vlada velika brezdelnost, tam obstoječi dobrodelni zavodi in društva za časa vojne z materialnim pospeševanjem krajevnih faktorjev združila v enotno organizacijo, kateri se bo izročila dnevna, brezplačna pre-hranitev za delo nezmožnih (otrok, starčkov in žen) in onih za delo zmožnih oseb, katerim manjka prilika za delo in vsaka po- moč, za dobo nezadolžene brezdelnosti. Za I v to potrebne, zelo znatne stroške naj bi prispevala deloma v poštev prihajajoča društva in zavodi s tem, da dajo svoja sredstva za te v vojnem času v ospredje stopivše naloge, deloma vlada s primernim podpiranjem organizacij. Pa vsa ta sredstva ne morejo zadostovati, da bi se izvršitev tega načrta tako zagotovila, da bi bili oni reveži, ki so za delo nezmožni ali pri najboljši volji ne morejo dobiti dela, deležni te nameravane dobrote. Nele oni, ki so pod orožje poklicani, ampak tudi tisti, ki so desetletja z vsemi silami sodelovali pri gospodarskem razvoju in pri zasiguranju naše gospodarske moči, zdaj so pa brez lastne krivde postali brezdelni in izročeni najhujši bedi, so bogato zaslužili podporo splošnosti; nič manj vredni dejanske pomoči in sočutja so onemogli starčki, žene in otroci. Vsakdo, ki pri tem pomaga olajšati bedo, sodeluje, da se široki ljudski sloji obvarujejo skrajne sile, da se zagotovi na-daljni obrat našega gospodarskega življenja in končno, da se pomirijo oni vrli branitelji, ki se bojujejo za čast in obstoj države, da doma ostali ne trpijo bede. Ker je častita zveza in njeni člani ob najrazličnejših prilikah pokazala svojo pa-triotično požrtvovalnost in na hvalevreden način nudila vzgled posnemanja vrednega skupnega čuta, mislim, da se lahko tudi v tej splošnega gospodarskega življenja tikajoči se akciji na častito zvezo obrnem s prošnjo, da se udeleži te akcije z dejanskim materialnim pospeševanjem. Dalje bi bil častiti Zvezi posebno hvaležen, če povabi v dosego omenjenega bla-gotvornega cilja člane, da bi kaj podarili v to svrho. Ti darovi se lahko vpošljejo do-tični krajevni organizaciji ali pa naravnost notranjemu ministrstvu (oddelek VII, poštno-hranilnični konto št. 149633). Ministrstvo je ustanovilo zaklad, ki bo služil za izravnavo neenakosti, ki nastanejo pri zbiranju v posameznih upravnih ozemljih." Praktični migljaji o železniškem prometu. 3. Vkladarina ali ležnlna na železnicah. I. Pri sprejemu blaga je blago 24 ur prosto vkladarine. Ako stranka blaga, katero mora sama naložiti, ni naložila, ali pa ni blaga, katero mora železnica sama naložiti, docela na železnico pripeljala, se po preteku te dobe računajo naslednje pristojbine: 1. Za navadno brzovozno blago za 100 kg in 1 dan 7'2 vin., izjema je za fir-než, petrolej, žveplenke, različna eterična olja, za katera je potem za 100 kg in 1 dan plačati 36 vin. 2. Za tovorno blago: a) katero sme železnica v odprtih vozovih prevažati, na primer premog, pesek, opeka, surovo železo in les, za 100 kg in 1 dan 0-44 vin; b) za tovorno blago, ki je gorljivo, oziroma nevarnost vnetja velika, n. pr. petrolej, bencin, volna, lan in vse vrste blago, z mastjo prepojeno, za 100 kg in 1 dan 24 vin; c) za vsako drugo navadno blago za 100 kg in 1 dan 3-6 vin. Za pod 1. in 2. označeno blago znaša najmanjša pristojbina 5 vin., in že 1 kg črez 100 kg velja pri računanju pristojbine za 100 kg. II. Važnejše in v praksi tudi pogostejše uporabljajoče se določbe o vkladarini pri oddaji blaga. Velik razloček med sprejemom in oddajo blaga je rok, do katerega sme blago ležati, ne da bi se vkladarina zaračunala. Med tem ko je pri sprejemu blago le 24 ur prosto vkladarine, je pri oddaji vsaj navadno brzovozno in tovorno blago dlje časa prosto vkladarine. Vkladarine prosti čas znaša: 1. pri brzovoznem blagu 48 ur. 2. pri tovornem blagu: a) za slamo, seno, smodnik, volno, dlako, svilo, lan in vrvi 24 ur; b) za mineralna in eterična olja itd. iz- vzemši olje za mazanje 48 ur; c) za vsako drugo blago 4 dni. Vkladarina se računa po preteku navedene proste dobe, in sicer se dan objave računa kot prvi prosti dan. Ako je dan objave nedelja ali praznik ali med vkladarine prostim časom nedelja ali prazniki, se vkladarine prosti čas za te dni podaljša. Po preteku vkladarine prostega časa se računa za različno blago ista vkladarina oziroma pristojbine, ki so pod 1. omenjene. 4. O povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago. Odpošiljatelju je dovoljeno, da odpošlje pošiljatev po povzetju; povzetje pa ne sme presegati vrednosti pošiljatve. Povzetja na odpošiljatve, n. pr. sveže ribe, zelenjavo, rastline, meso, perutnino, prazne zaboje in demijone, za katere sme železnica terjati od odpošiljatelja takojšnje plačilo voznine, dopušča železnica; predplačila (predujme) na ravno omenjene pošiljatve pa le izplačuje proti varščini. Za povzetja je treba plačati '/2"/,,, za predplačila pa 2 ’/„ pristojbine. Najnižja pristojbina znaša 5 v, večja pristojbina se pa zviša oziroma okroži na 5 oziroma 10, kakor tudi vse druge pristojbine, izvzeinši to-vornine, pri kateri se pristojbina okroži vedno na 10 v. Te pristojbine plača navadno dotični, kdor poravna tovornino. Predplačila se izplačujejo do visokosti 300 K — in za vsako predplačilo se železnica prepriča, da odgovarja vrednosti odpošiljatve. O izplačanem predplačilu ne dobi odpošiljatelj nobenega posebnega izkaza. Izplačani znesek se mu če zahteva sprejemni list ali kot dvojnik tovornega lista, v te izkaze zapiše, kot prejemno predplačilo pa zahteva železnica podpis odpošiljatelja v posebnem izkazu, ki mu ga železnica predloži. Pri povzetju pa dobi odpošiljatelj poseben legitimacijski listek, katerega mora dobro hraniti. Ko je prejemnik plačal povzetje, naznani to oddajna sprejemni postaji, in ta odpošiljatelju, da lahko dvigne povzetje, če prinese seboj potrjeni legitimacijski listek. Kdor prinese potrjeni legitimacijski listek, temu izplača železnica denar, kajti železnica ni primorana se prepričati o isti-nitosti podpisa, kar velja tudi o podpisih na objavah došlega blaga. Obrtne pravice in predpisi. Prosta razsoja obrtnih oblasti o prošnjah za koncesije. Prositelj za koncesijo ni legitimiran zahtevati, da se zadruga zasliši o njegovi prošnji. II. Sklep upravnega sodišča z dne 4. decembra 1912. I. Obrtni red predpisuje za vse slučaje kake prošnje za gostilniško in krčmarsko koncesijo — naj gre za pomnožitev že ob- stoječih koncesij ali pa ne — da se na krajevno potrebščino ozira; tudi tedaj, če bi podelitev koncesije tako pomnožitev ne povzročila, je odločba o koncesijski prošnji prepuščena prosti razsoji obrtne oblasti. II. Prositelj za koncesijo ni v administrativnem postopanju legitimiran zahtevati da se zadruga zasliši o njegovi prošnji za koncesijo, kajti pri določbi četrtega odstavka § 18 obrt. reda gre izrecno le za varstvo interesov in pravic teh korporacij. Prositelj za koncesijo tudi ni legitimiran, da bi se pri upravnem sodišču pritožil radi kršenja pravice zadruge, ker se ni zaslišala, ker sme v pritožbi iskati pomoči le zoper kršenje lastnih pravic. Isto mnenje je upravno sodišče izreklo že v razsodbi z dne 26. maja 1909. Prizivne pravice. Odločbo obrtne oblasti, ki vsebuje nepravilni pouk, če In kako je še dovoljen priziv naj višje instance, sme višja oblast razveljaviti radi pomanjkljivega pouka o prizivni pravici. V zmislu § 3 zakona z dne 12. maja 1896 drž. zak. št. 101 morajo oblasti v svojih odločbah izrecno naznaniti, če in v koliko je dovoljen še priziv zoper nje. Zlasti je v odločbi druge instance, v kateri se je potrdil izrek obrtne oblasti prve instance, da se zavrne podelitev neke koncesije z ozirom na lokalne razmere, navesti, da zoper to odločbo ni dopusten nadaljni priziv v zmislu § 146 odst. 2 obrtnega reda. Ako se je pa tej odločbi pristavil pouk o prizivni pravici na ta način, da se sme zoper to odločbo tekom štirih tednov vložiti pri okrajnem glavarstvu priziv na trgovsko ministrstvo, mora to odločbo vsled pomanjkljivega pouka o prizivni pravici razveljaviti in odrediti drugo odločbo s pravilnim poukom; ne sme pa nikakor priziv kot nedopusten zavrniti, ne da bi se oziralo na okolnost, da se je izdal nepravilni pouk o prizivni pravici. Vprašanja in odgovori. Gospa K. M., gostilničarka v B. nam je poslala obširno pismo radi previsoko odmerjene občne pridobnine, v katerem popisuje natančno svoje obratne razmere. Radi ob-širnosti pisma ne moremo priobčiti, pač pa odgovor. Odgovor. Obrtni davek ali občua pridobnina, ki se Vam je odmerila za pri-redbeno dobo 1914/15 še precej odgovarja množini izstočene pijače, ki ste jo navedli, vsaj po kranjskih razmerah, ki najbrž ne bodo dosti drugačne kakor goriške. Sicer je že šlo malo previsoko in če bi že ne pretekel prizivni rok, bi Vam svetovali, da vložite priziv. Tako bi bil pa priziv radi zamujenega prizivnega roka zavrnjen. Zdaj Vam ostane ta davek predpisan za letos in tudi za leto 1915, ker se drugo leto ne morete pritožiti zoper višino odmerjenega davka. Pač pa Vam damo dober svet, da pri pri-dobninski izjavi, ki jo boste morali vložiti meseca julija ali avgusta 1915, navedete pravo množino od 1. julija 1914 do 30. junija 1915 iztočene pijače in če dobite pomisleke, da ponudite dokaz resnice po finančni straži oziroma po zavodu, ki Vam vino zadaca. V tem slučaju Vam ne bodo mogli odmeriti višjega davka. Kakor smo pa zgoraj omenili, je predpisani davek precej primren Vašemu obratu, kajti pri odmeri pridobninskega davka se davčna oblast prav nič ne ozira, ako spije zadacano vino Vaša družina ali če imate sploh kaj dobička iz gostilne. Davčna oblast se drži le množine v Vašem obrtu iztočenega vina in po tej tudi odmeri davek. Začudili smo se pa tudi mi višini davka, ki ga morate plačati, kajti pri množini iztočenih 100 hi vina (v dobi 1912/13 ki pride za odmero v poštev) in 3 hi piva plačati 169 K 22 vin. davka, je nekaj nezaslišanega. Toda te višine ni napravil državni davek, ampak neprimerno visoke doklade, kakor jih še nikjer nismo videli, niti slišali. Saj plačujete 377 odstotkov doklad! In le doklade so vzrok tako visokemu davku, kajti državni davek nekaj čez 30 K ni ravno tako velik, da bi ga ne mogli zmagati. Pojasniti pa tudi moramo,, da se davčna oblast prav nič ne ozira in se tudi ne sme ozirati na višino doklad, ki so ravno v Vašem slučaju povzročile tako ogromen davek. Zoper doklade bodisi občinske, deželne ali trgovske in obrtniške zbornice se pa ne morete pritožiti, ampak je to stvar deželnega zbora ali občinskega odbora, proti katerih sklepom so posebne pritožbe. V tem oziru Vam niti mi niti sami ne morete pomagati kajti kakor rečeno je davčno upravništvo nedolžno na višini tako ogromnega davka, kateremu vzrok so edinole visoke doklade. Mislimo, da bode Vam sedaj stvar jasna, zato odpade tudi pojasnilo glede vzrokov, ki jih navajate in vsled katerih mislite, da se Vam je tako visok davek odmeril. Glede koncesije za prodajo žganja na kozarčke ali maloprodajo žganih opojnih pijač Vam priporočamo, da prečitate tozadevni članek v ..Gostilničarju11, ki je izšel v več številkah. Vložiti Vam je treba prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani, v kateri prosite, da se Vam dovoli prodaja žganja v kozarčkih. Po našem mnenju se Vam bo to dovoljenje dalo, ker je pogoj tukaj. Sklicevati se morate pri tem, da obiskujejo Vašo gostilno turisti in da se mora pravzaprav vsak turist, ki obišče jamo zglasiti pri Vas, ker imate blagajno turističnega društva. Ako se na to sklicujete, boste skoro prav gotovo dobili zaželjeno koncesijo. Kotiček za pogovor. Od zadnjič izdane številke „ Gostilničarja" se do danes še ni oglasil noben so-trudnik tega kotička. Časi so izredni in razmere take, da se marsikomu ne ljubi seči po peresu in napisati kaj takega, da je zanimivo za druge. Vpoštevamo vse! Da bi kdo tožil o svojih skrbeh in nadlogah, je skoro vsakega sram v teh časih, kajti vsakdo ima zavest, da zdaj ni čas za pritoževanje, ko so drugi višji interesi na prvem mestu. Zdaj moramo le pomagati vsak po svojih močeh in ker doma ostali z orožjem v roki ne moremo domovini pomagati, storimo to na drug način. Naš poziv v zadnji številki je dosegel lepe vspehe. V vseh gostilnah in kavarnah, kjer imajo sploh plačilne listke, so uvedli le plačilne listke „Rdečega križa" in da ta način podpiranja lahko veliko zaleže, smo videli že pri Ciril Metodovi družbi. Število ranjencev je veliko in marsikdo ne ve, če s podpiranjem »Rdečega križa" ne pomaga direktno svojemu sinu, bratu ali kakemu drugemu sorodniku. In koliko je izmed naših tovarišev izkazanih kot darovateljev z nemajhnimi zneski. Kot gostilničar ima pa tudi priliko, da v tem oziru veliko stori z zbirkami pri gostih. Da ni treba biti nadležen, nam ni treba posebej povdarjati, saj vsak gostilničar že sam najbolje ve, pri kom lahko zbira prispevke. Tudi danes ponavljamo prošnjo, da se nam sporočijo imena ranjenih in padlih, kakor tudi junaštva in odlikovanja vojskujočih se tovarišev. Prosimo tudi svojce takih ranjencev, ki leže morda v bolnicah drugih mest in dežel, da jim pošiljajo naš list. Uverjeni smo, da jim s tem pripravijo veliko veselje, kajti vsakdo se bo najprej zanimal, kaj piše njegovo strokovno glasilo in če se kaj spominja tovarišev, ki se daleč od nas bore proti močnemu sovražniku. Ako nimajo na razpolago lista, jim naše upravništvo rado postreže, kolikor ima zaloge. Naša dolžnost je pa tudi, da se spominjamo rodbin onih, ki so bili vpoklicani v vojsko. Ti so tudi, ako je bilo njih pre-življenje odvisno od zaslužka vpoklicanega moža, očeta ali drugačnega sorodnika, zelo prizadete. Državne podpore marsikatera gostilničarjeva rodbina ni deležna, ker se morda niti ne priglasi pri županstvu, bodisi, da se kolikor toliko ženira ali da si misli, da so drugi še bolj potrebni. Lahko se pa tudi zgodi, da se žena vpoklicanca priglasi za državno podporo, toda ne dobi vsled nepopolnih informacij dotične komisije onega prispevka, ki bi ga po vsej pravici zaslužila. Takim rodbinam vpoklicancev, ki so res potrebne podpore, a je ne uživajo v taki meri, da bi se mogle preživljati, bo naš list pomagal na ta način, da bo s pozivom na tovariše zbiral darove. Seveda morajo biti tozadevni podatki resnični in položaj rodbine vsled vpoklicanja rodbinskega glavarja tak, da lahko z mirno vestjo apeliramo na usmiljena srca tovarišev. To bomo radi storili, ako se nam naznanijo res uvaževanja vredni slučaji. Svarilo. Domači kinematografi. Družba Pathe-kok na Dunaju je spravila v promet domače in rodbinske kinematografične aparate in njeni agenti prodajajo take aparate gostilničarjem in kavarnarjem z izjavami, da se smejo predstave s takimi aparati vršiti brez licence in komisijskega ogleda in da dosežejo gostilničarji s temi predstavami postranski zaslužek ter vsled tega tudi več pijače in jedil prodajo. Predstave se lahko vrše z vstopnino ali brez vstopnine. Zoper to prodajo je državna zveza lastnikov kinematografov vložila na notranje ministrstvo pritožbo, toda tudi družba Pathekok je pri imenovanem ministrstvu z ozirom na to, da so od nje prodani kinoaparati tako varni in se z njimi lahko obratuje, prosila, naj bi določila naredbe z dne 18. septembra 1912 drž. zak. št. 19 ne veljala za javne predstave teh aparatov v gostilnah in kavarnah, hotelih in penzijah, ako se zanje ne pobira posebna vstopnina. C. kr. notranje ministrstvo je pa z ukazom z dne 25. julija 1914 št. 10321 odredilo, da so v zmislu besedila § 1 ministrske naredbe z dne 18. septembra 1912, drž. zak. št. 191 vse javne predstave s kinematografi brez ozira na velikost pri tem porabljenega projekcijskega aparata in brez ozira na to, če se za te predstave pobira vstopnina ali ne, podvržene določbi citirane naredbe in vsled tega tudi oblastveni licenci. Zato svarimo, naj se tovariši ne dajo premotiti, če bi jim agent trdil, da ni treba nikake licence za predstave s hišnimi kine- matografi. Za vsak kinematograf, naj bo še tako majhen, je treba v gostilnah in kavarnah posebne licence. Razno. * Izpolnitev obstoječih pogodb. Spričo vojnega stanja je nastalo obilo nejasnosti o tem, ali sklenjene pogodbe in zlasti tudi sklenjeni trgovski sklepi obdrže veljavo. V splošnem je opomniti, da je vobče dolžnost vsacega, izpolniti obstoječe pogodbe in seveda tudi kupčijske sklepe. Moratorij zadeva le odložitev izpolnitev denarnih terjatev. Kar se tiče višje sile (vis maior), je pripomniti, da vojska kot vis maior ne prihaja v poštev vobče in za vsakogar, ampak je vprašanje višje sile presojati individualno, ako prizadene posameznega trgovca ali posamezno podjetje. Ako je bil začasno promet na železnici ustavljen, s tem še ni nastopil položaj, ki opravičuje razveljavljenje pogodbe. Kdor se danes ne drži pogodb, je proti njemu postopati ravno kakor ob času ko ni vojne. Če svojih obveznosti ne poravna zlepa, ne preostaja drugo kakor pot tožbe. V pravdi se pokaže, ali velja ugovor višje sile ali ne. V kupčiji z mlevskimi izdelki so razmere posebno težke in predlaga se poravnanje ostalih diferenc na ta način, da se dogovori posebna cena, ki upošteva težavni položaj, kajti jasno je, da je trdo naprtiti vso škodo prodajalcu, ko je vendar jasno, da ob času sklepov kupčij ni ena ne druga stran računala s tem, da nastanejo vojni zapletki. V tem vprašanju vojnih dogodkov in dobavnih pogodb je vlada izdala posebno razglasilo, ki pravi: „Od raznih strani se je vprašalo, kakšen učinek ima pričetek vojnih dogodkov na dobavne pogodbe, ki so bile sklenjene pred 1. avgustom, pa jih je izpolniti po 31. juliju. Zlasti za take proizvajalne in trgovinske stroke, v katerih se običajno sklepajo terminske kupčije ali dolgoročne dobavne kupčije, se jfc1 zastopalo mnenje, da je s takimi pogodbami kratko-| malo ravnati kot z neveljavnimi, ali da jih je razdreti mogoče proti gotovim dajatvam. Na podlagi natančne presoje razlogov, ki govore za in proti taki ureditvi, je prišla vlada do prepričanja, da ni priporočljivo izdati moratorija za druge kakor denarne terjatve ali pa proglasiti dobavne pogodbe naravnost za razveljavljene. Dobavne dolžnosti temeljem pogodb, ki so bile pred 1. avgustom 1914 sklenjene, je torej presojati po splošnih pravnih načelih. Izključno pravosodstvu je prepuščati, da v vsakem po sameznem primeru presodi, kakšen učinek imajo vojni dogodki na obstoječo dobavno dolžnost, osobito ali je vsled njih dejansko postala nemogoča pogodna dajatev." * Nova naredba pravosodnega ministrstva. Korespondenčni urad javlja: S cesarsko naredbo z dne 29. avgusta 1914 so bila posamezna ministrstva pooblaščena, izdajati z ozirom na vpliv vojne na roke, termine, in postopanja izjemne naredbe. Tega pooblastila se je poslužilo justično ministrstvo in je izdalo naredbo z 19. septembra, ki se tiče kazenskega postopanja. Najvišji lastnoročni pismi z dne 7. in 25. avgusta dovoljujeta, ustaviti kazensko postopanje proti vojaškim osebam in jim odpustiti zaporne obsodbe, ki ne znašajo več kakor šest mesecev. Vsled tega postane v mnogih slučajih po vojaški službi provzročena odsotnost obdolžencev, ki bi jim bila sicer mogla škodovati, brezpredmetna. A ne glede na pogoje najvišjega milostnega akta, more isti koristiti samo vojaškim osebam in samo obdolžencem ali obsojencem. So pa tudi civilne osebe, ki jim vsled nenadnega vpo-klicanja njihovih zastopnikov v vojaško službo, vsled vojnega vjetništva, oviranega prometa in drugih vzrokov, ni mogoče pravočasno izvršiti kako procesno dejanje, ali priti na kako obravnavo. Tudi nastane lahko iz takih vzrokov pravna škoda za zasebnega obtožitelja ali za priče. Naredba justičnega ministrstva je zbrala najvažnejše slučaje na določne roke in termine vezanih dejanj in daje vsakemu, kdor je posredno ali neposredno vsled vojne oviran, izvršiti pravočasno pravna dejanja, pravico do obnovitve. Kdor je bil torej obsojen, pa vsled vojne ni mogel pravočasno vložiti ničnostno pritožbo, vzklic ali ugovor; kdor je iz tega vzroka kot privatni obtožitelj v postopanju zaradi kakega prestopka zamudil glavno razpravo in vidi zaraditega svojega nasprotnika oproščenega ; kdor je iz enakih vzrokov zamudil pravočasno uveljaviti zahtevanje po odškodnini za neutemeljeno obsodbo, ta lahko doseže obnovitev tekom enega meseca potem, ko je odpadla ovira. Zamuda in kar ji je sledilo, bo veljalo za nestorjeno in procesno dejanje za pravočasno storjeno. * Uvedba nadzorstva nad trgovinskimi posli. Državni zakonik in „Wiener Zeitung" prinašata cesarjevo naredbo glede uvedbe nadzorstva nad trgovinskimi posli, ki vsebuje v bistvu sledeče: Plačilne težkoče nekaterih podjetij, ki so posledica vojne, bi po večini s povratkom normalnih razmer odpadle. Ker pa bi po obstoječih predpisih imela tiemožnost plačevanja za posledico otvoritev konkurza, ki bi uničil obstoj podjetja, so gospodarski krogi nujno prosili, da se izdajo predpisi, vsled katerih se otvoritev konkurza med vojno prepreči in se omogoči nadaljevanje podjetja z istočasnim varstvom interesov upnikov. Vsled tega uvaja cesarska naredba v takih slučajih nadzorstvo strokovno izvežbanih oseb, ki jih imenuje sodišče in ki smejo, v slučaju potrebe, same prevzeti poslovanje, oziroma je izročiti primernim zastopnikom. Ves čas takega nadzorstva se ne vrši o premoženju dolžnika konkurz ali eksekucija, vendar je prosto razpolaganje dolžnika in sklepanje novih pogodb omejeno. Nadzorovalna oseba mora tudi skrbeti za to, da se iz dohodkov poravnajo za nadaljevanje podjetja potrebni stroški. Dolžnik sme dobiti, kar potrebuje za skromno življenje. Prošnje za tako nadzorstvo vloži lahko dolžnik sam, pa tudi vsak upnik, ki more dokazati, da poslovanje ne ogroža samo njegovih lastnih zahtev, marveč tudi zahteve celokupnosti upnikov. Sodišča pa morajo strogo paziti na to, da se ne vrše zlorabe in da gotovi upniki ne pritiskajo neupravičeno na dolžnika. To nadzorstvo naj traja tudi le tako dolgo, da se doseže namen, pomagati dolžniku preko sedanjega težkega časa, oziroma preprečiti ogrožanje upnikov. * Dunajski gostilničarji in prehranitev rodbin vpokiicancev. V posameznih dunajskih okrajih so člani gostilničarske zadruge vsled iniciative načelništva sprejeli obveznost, da bodo od 15. septembra nadalje dajali ženam in rodbinam vpokiicancev ter onim, ki so vsled vojne prišli v bedo in ki ne morejo sami kuhati, ki nočejo obiskovati kakšne ljudske kuhinje in katerih razmere so take, da se ne morejo posluževati javne prehranitve, dobro, re- dilno opoldansko hrano za ceno K 4-90 za 7 dni v tednu. Obed bo obstajal 3 dni v tednu iz juhe, govejega mesa s prikuho in enim kruhom in druge 3 dni iz juhe, mešane jedi s prilogo in enim kruhom, ob nedeljah iz juhe, male pečenke z malo solato ali drugo prikuho, močnato jedjo in kruhom. Piti se ne bo sililo nikjer. Od zadruge dunajskih gostilničarjev izdane in na ime se glaseče naročbene karte imajo veljavo le za gostilno, za katero so izdane. Take karte se izdajajo pri magistratu, kjer se tudi poizve imena gostilničarjev. Dalje je gostilničarska zadruga na Dunaju sklenila, da se zazdaj iz zadružnega premoženja izda znesek 5000 K za ustanovitev podpornega zaklada za v boju stoječe člane, katerih je okrog 1000 po številu, ter za podpiranje vojakov in njih pripadnikov. Tudi se je soglasno sklenilo, da se da zadružno okrevališče v Badnu s 30 do 40 posteljami „Rdečemu križu" za ranjene vojake na razpolago. * Hrabrostne medalje. Za posebno hrabrost pred sovražnikom dobiva moštvo hrabrostne medallje. Tako priznanje dobiva moštvo le za posebno veliko hrabrost, nikakor pa ne za izvrševanje samo svoje dolžnosti. Hrabrostno medaljo je ustanovil cesar Jožef II. 19. julija 1789. Izprva sta bili dve taki medalji, zlata in srebrna, 19. avgusta 1848. pa je cesar Ferdinand ustanovil še malo srebrno kolajno. Od tedaj naprej smo imeli srebrno hrabrostno medaljo 1. in 2. reda. V prejšnjih časih je mogel dobiti vojak samo eno medaljo in če je že imel medaljo nižjega reda, jo je moral vrniti, če je dobil medaljo višjega reda. Šele cesar Fran Josip I. je dovolil, da sme dobiti vojak vse tri medalje in jih tudi nositi. Tozadevna odredba je z dne 5. junija 1849. Kdor ima zlato ali veliko srebrno medaljo, dobiva dokler živi, posebno doklado, prej je dobival, če je imel zlato medaljo, svojo celo, če je imel veliko srebrno medaljo pa polovico mezde one šarze, v kateri si je medaljo pridobil. Sedaj pa je to urejeno tako, da dobiva za zlato medaljo narednik 80, četovodja 60, korporal 40, poddesetnik in vojak 20 v na dan, za srebrno medaljo pa polovico tega zneska. Medalja ima na sprednji strani cesarjevo podobo, na zadnji pa označbo „Za hrabrost". Vrednost zlate medalje je prečunjena na 78 K 11 v, vrednost srebrne medalje pa na 3 K 64 v. * Iz natakarice — grofica. V Kodanju na Danskem je pred kratkim umrla grofica! Bagsvaerdova. Usoda jo je napravila 'iz natakarice grofico, ki je umrla v siromašnih razmerah kot lastnica majhne privatne zastavljalnice. Imenovala se je Angelika Marija Ana Pierrova. Kot deklico 'jo je adoptiral neki gostilničar v Brugge, kateremu je služila kot natakarica. Tam se je zaljubil vanjo bogat tovarnar iz Južne Afrike. Poročil jo je ter se odpeljal z njo v Afriko. Toda zakonska sreča ni trajala dolgo. Zakonska sta se dala ločiti, ker je baje neki mladi in lep Danec zmešal tovarnarjevi ženi glavo. Vendar pa se ni po ločitvi poročila z Dancem, marveč je vzela bogatega lastnika rudokopov, ki pa je kmalu umrl ter ji zapustil več milijonov. S tem bogastvom se je preselila v London, kjer je začela zelo potratno in razkošno živeti. Tam se je seznanila z danskim grofom Sporneckom, ki jo je kmalu poročil. Grof pa se je kmalu dal ločiti od nje ter ji plačal visoko odpravnino. Naslov grofica pa je obdržala in je bila zelo ponosna nanj. Po naključju se je v Londonu sešla s svo-(jim prvim ljubimcem, že imenovanim Dancem, s katerim je odpotovala v Kodanj, kjer je začela v družbi igrati veliko vlogo. Kupila je grad Aldervlrille v Bagsvaerdu, kjer je živela nekaj; časa s svojim ljubimcem srečno in mirno, dokler ni zopet zahrepenela po izpremembi. Naenkrat je ušla svojemu ljubimcu ter začela novo življenje z nekim Angležem v Londonu. Ko se je tega nasitila, se je poročila zopet z drugim Angležem, s katerim se je vrnila na grad Aldersville. Zdaj pa se je naenkrat vsa predrugačila. Grofica je postala silno pobožna, s polnimi rokami je dajala cerkvam in grajski park je dala na razpolaganje misijonarjem, da so v njem pridigovali. Toda požar je uničil grad in mnogo drugega. Njeni »prijatelji« in njen mož SO' ji pomagali, da se je vedno bolj manjšal njen kup denarja. Naenkrat je bila siromašna in zapuščena. Da se preživi, je uredila malo zastavljanico v neki skriti ulici v Kodanju. In tam se je odigralo zadnje poglavje njenega romana. 4 Jejte sadje! Sadje in sadni izdelki dobivajo med živili vedno večjo veljavo in vrednost za mlade in stare, za zdrave in bolne. Povsod čujemo iz zdravniških ust klic: Manj mesa, več zelenjadi in sadja! Manj beljakovin in tolšče, več ogljikovih vodanov in rudninskih snovi! Kako lep in posnemanja vreden zgled so nam v tem oziru rdečelični, nepopačeni otroci, ki z največjim tekom in slastjo hrustajo še tako malovredna jabolka in najtrše suhe hruške, nič kaj pa ne marajo za meso, sir, surovo maslo, jajca itd. Naše ljudstvo baš nima prilike, da bi se prenajedlo mesa in kar je še drugih takih »dobrih" in dragih reči, vendar pa vobče mislimo, da obstoji višek blagostanja v tem, da imamo v izobilju mesnih jedi. To je pa jako krivo mnenje. Poleg naravnega vsakdanjega opravila našemu poljedelcu največ pripomore k zdravju naravna rastlinska hrana, nasprotno pa bolehajo in veliko prezgodaj mrjo mestni ljudje največkrat vsled preobile, enostranske mesne hrane. Razen zelenjadi in sočivja je pač sadje tisti pridelek ki bi ga morali tudi pri nas začeti uživati bolj redno in več kakor doslej. Poleg kruha naj bi bilo sadje vsakdanja hrana skozi celo leto in v vsaki hiši vedno v zalogi ali suho ali sveže ali v kakoršnikoli drugi obliki. Pri vsaki slovesni ali neslovesni priliki vidimo na mizi pijačo, pa ne nedolžne vode, ampak „rujno vince". Prav redkokje, posebno na kmetih, pa pride komu na misel, da bi dejal na krožnik jabolk. Kosila ali večerje v gostilni si skoraj ni mogoče misliti brez merice piva ali vina. Ko bi zahtevali namesto pijače svežega sadja, bi se nam smejali, dasi bi jabolka po kosilu veliko bolj teknila kakor merica piva ali vina. V hotelih in mestnih gostilnah vidimo sicer tu in tam na mizah na dragih postavkih nakopičenih jabolk, hrušk, oranž itd., ali to je večinoma za okras mize. Redek je gost, ki seže po kakem sadu, pa še ta ga mora plačati drago, ker to ni domače sadje. Za kosilo ali večerjo dobimo po gostilnah poleg juhe navadno precej velik kos govedine ali pečenke, a samo malo prikuhe. Kako skopi in varčni so pa šele z vkuhanim sadjem! Postrežejo nam s par kosci kakih hrušek ali češpelj in za nameček dobimo eno ali dve češnji! Ce bi gostilničar sam vkuhal domače sadje, bi ga tudi več in cenejše dal. Po večjih železniških postajah in križiščih se zlasti poleti in proti jeseni vse tare lačnih in žejnih potnikov. Tu gostilničarju nikoli ne zmanjka „kranjskih“ in »nekranj-skih“ klobas, gnjati, sira, surovega masla, še manj pa piva in vina. Zastonj se pa oziraš po sadju in sadnih pijačah. Kvečjemu nam kdo ponudi kako oranžo ali pa kje v oddaljenem kotu boječe čaka kupcev preprosta kmetica, ki je prinesla koš sadja naprodaj. Kako je v tem oziru v naših zavodih, kjer prehranjujejo skozi dolga leta stotine mladih ljudi, nam je tudi znano. Našteli bi lahko še mnogo enakih prilik, kjer bi se dalo vpeljati sadje namesto ali vsaj poleg drugih veliko dražjih in manj primernih živil, kjer bi 'se vsaj poleg alkoholnih pijač prodajali tudi naravni sadni in grozdni sokovi. Koliko okusnih, tečnih, zdravih in cenenih jedil se da pripraviti iz sadja! Kako slastna so pečena, pražena in na razne načine vkuhana jabolka! Ali kako priljubljen je po nekod navadni jabolčnik ali čežana! In pa suho sadje! Vsakdo je prepričan, da bi dosegel delavec, najsi bo na polju ali v delavnici, večjih uspehov, ako bi jedel suho ali kuhano sadje in pil sadjevko, kakor pa da pije žganje in kadi ter žveči tobak. In vendar koliko se popije žganja in kako malo se poje sadja! Kako neznane so pri nas sladke sadne pijače! Nekaj ler že opazujeno za sadjarstvo precej zanimanja. Ali to zanimanje je enostransko. Navadno mislimo, da je vse doseženo, ako sadno drevje pridno sadimo in gojimo in pridelano sadje prodamo. Za razširjenje domačega konsuma pa se ne brigamo in ne pomislimo, da se mora vpo-Taba, uživanja sadja širiti toliko kolikor produkcija. Res je sicer, da je razvoj našega sadjarstva v sedanjih razmerah precej odvisen od sadnega izvoza, toda pomniti moramo, da se po vseh državah trudijo na vse kriplje, da bi doma pridelali toliko sadja, kolikor ga potrebujejo in prav lahko se zgodi, da bo sadna kupčija v kratkem času zelo opešala. In kaj potem? Doma bomo morali použiti več sadja. In ako ga bomo uporabili pametno, narodno gospodarstvo ne bo trpelo škode. * Kakšno perilo rabijo ranjenci? Pri »Rdečem križu" se oglasi mnogo oseb, ki bi rade darovale v bolnišnicah ležečim ranjencem perilo, pa ne vedo, kakšno mora biti. — Vodstvo »Rdečega križa" daje zato vsem darovalcem, ki žele pomagati našim vojakom s tako dobrodošlimi darovi, sle deče navodilo o velikosti in kakovosti perila za ranjence: Kot posteljno perilo se rabijo rjuhe (170 cm široke, 260 cm dolge, iz platna ali bombaževega gradla, bulet za za blazine (52 X 72 cm in letno blago); prevlake za blazine (55 X 75 cm iz barvanega gradla ali platna); žimne varovalce (Matratzenschoner 90 cm X 190 cm xz platna ali bombaževega gradla); blazine iz veza-nice ali iz bombaža. Od bolniškega perila se rabijo dnevne srajce (priproste), srajce za ranjence (zadaj odprte, s trakovi); spodnje hlače, molino s trakovi; dokolenice iz pa-vole brez pete); žepni robci; bolniške halje (modro-bele, progaste za rekonvalescente). Surovo domače platno je prav dobro za posteljno perilo. Zimsko perilo in obleko za vojake na bojnem polju in bolniško perilo, platno in druge reči, naj se pošlje v cesarja Franca Jožefa azil v Ljubljani. Pukana, ne nastrgana šarpija se naredi iz vsake vrste platna. Dalje pripomnimo, da so za časa vojnega stanja vse dopisovanje, denarne in zavojne pošiljatve (obvezila, perilo i. dr.), ki se pošljejo »Rdečemu križu", poštnine proste. — Pristaviti pa se mora naslovu: »Podpora za vojaštvo (Militar-Unterstiitzungssache“)in tudi ime pošiljatelja. * Odpis hišnega davka. Vodja finančnega ministrstva je glede dovolitve odpisa hišnega davka od stanovanj, ki se povodom vojne krize brezplačno prepuste delavcem, izdal sledeče navodilo vsem finančnim deželnim oblastim: Tudi če se pri brezplačni prepustitvi stanovanj uslužbencem ne vračuna stanarina mezdi, se mora sicer vedno to vpoštevati, da obstoja — dokler traja delovno razmerje — med tako prepustitvijo stanovanja in delom imetelja stanovanja gotova gospodarska zveza, tako da ne moremo pravzaprav govoriti, da se je stanovanje zastonj (kot darilo) prepustilo. Če pa delavci vsled ustavitve ali redukcije prometa niso več uslužbeni pri podjetniku, vseeno pa se dopusti, da ostanejo še nadalje brezplačno v dosedanjih stanovanjih, tedaj odpade zveza med delovnim razmerjem in prepustitvijo stanovanja. Tedaj pač ni nobene ovire, da se tudi v tem slučaju odpiše davek. * Priporoča se »zdravnik želodca" ki je domač liker, špecialiteta, odlikovan v Parizu z zlato kolajno in častnim križcem. Deluje izborno proti želodčnim slabostim. Vsled tega bi se ne smel v nobeni trgovini, gostilni ali kavarni, kakor tudi v nobenem gospodinjstvu ali družini pogrešati. Zaloga v Ljubljani v drogeriji »Adrija", direktno pa se dobi pri L. Šebeniku, Šiška pri Ljubljani. VERM0UTH-* Stanovske novice. Smrtna kosa. V Brnu je umrl predsednik deželne zveze gostilničarskih zadrug na Moravskem g. Hugo Bulka. Bil je vnet bojevnik za pravice gostilničarstva in za gostilničarske organizacije; bil je tudi sousta-novnik državne zveze deželnih gostilničarskih zvez. Naša zveza je pismeno izrazila moravski deželni zvezi svoje sožalje. Naj v miru počiva! Gostilničarski obrat v vojnem času. S tem poživljamo žen^j katerih možje so šli v vojno, naj če le mogoče mirno nada-ljujejo gostilniški obrt ter jih opozarjamo na dolžnosti, ki so zvezane s koncesijo. Zapreti gostilno bi bilo nespametno, kajti treba je preživljati veliko število ljudi. Zlasti v mestih je veliko ljudi, ki so odvisni od gostiln in tem je treba dati jedi in pijače, čeprav bo zdaj vsakdo kolikor mogoče hranil in se omejil od gostilniškega obiska. Pri tem se je treba tudi ravnati po strožjih predpisih za časa vojne, zlasti glede zapiranja gostiln, prodaje jedil in pijač po predpisani tarifi, ki mora biti v vsaki gostilni na vidnem kraju objavljena. Tovariši gostilničarji naj pa s svetom pomagajo ostavljenim gostilničarkam, nakupijo zanje vina ali tudi meso ali naj se vsaj dajo takim tovarišicam na razpolago. V teh časih se ne sme več poznati nikaka konkurenca ali zavist. Naročajte »Gostilničarja11 in spravljajte številke v zbirko, ki Vam bo če pozneje vponk! Vinska trgovina M priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko K raz rit; ime. Za pristnost se Jamčil J vino najboljše kakovosti prodaja po nainižji teni tvrdka Br. Novakovič vinska trgovina v Ljubljani. (P 3r==ir ir==i 3EEDE ]BE BE Adria, delniška pivovarna, Trst lfarilnica v Senožečah. = (Železniška postaja Divača.) — Vplačana glavnica K 1,000.000 Ustanovljena :: I. 1820. priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo - v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. - ^Sl===JF=li E3I=][^^=]l=3(^^=}ri][=Ug[^==nr=ir==nf=nr===ir=ir===nf=^ Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim j n ■■ m ■■ ■■ ■■ ■■ m* ■■ ■■ Hi ■■ H ■mm mm tm « češkim budjejoviškim delniškim pivom plzenskega tipa> Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo, Beršnek Banjaluka itd. to pivo. Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu. 52 15—24 Pristne Kranjske klobase razpošilja po 38 vinarjev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki. N H H N 5« N H 2^ kr; % Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti, planinsko Cvetlični čajno maslo, m m o d 3l—. J I^=][=l L \[=11 1 ir=T Pivovarna v Mengšu I Emendolski- Groyski, Tilstinski, Edamski, Roquefort, Trapistovski Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza" v Ljubljani, Kranjsko. M 84 N N N zmmmm LO. ^ 1 (Julius Stare) naznanja, da toči oD 15. sušca 1.1. naprej takozvano črno pivo ,,kozel“ (Bockbien) v socleltili in v steklenicah. — Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, JVIokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji in St. Vid pri Zatični. DEEE1E DE DE Kleinoscheg- ; Derby sec Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. -------------- Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ___________ ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc --- Ljubljana, Židovska ulica 1. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (deželni dvorec). Opozarjamo sl. občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina in sicer Belokranjec, Dolenjec in Vipavec. Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše. Vina se oddajajo od 56 litrov dalje. Desertna v buteljkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče. 16—24 0 kakovosti vin se lahko vsakdo prepriča v Unionski kleti v Ljubljani, kjer se točijo samo vina Deželne vinarske zadruge. Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v „Gostilničarju(< v vašem glasilu. zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki, Telefon št. 141. Poljanska cesta 16. 36 16—24 33 16—24 Samo 5 rini! Samo 5 tni! Edino pri ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18 = dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) — za francosho linijo Iz Havre v New York s: in iz Amerike nazaj v domovino. :: 40 letni uspeh, Želodčna tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. 20 16-24 G. H. Ljubljana. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTGN ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij = LJUBLJANA == Šelenburgova ulica 1. Ceniki Iranko. Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta 61 posreduje brezplačno za vse službo iščoče v gostilničarskem obrtu. Gospodarji I* M»bl|ane piata|o 60 vin, z dežele 1 K. Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne 26 prilike! 15—24 Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! IIDI L solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah Rudolf Oeyer, ključavničarski mojster. Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa vj stroko spadojoča dela, vrtne, stopnlične in balkonske ograje' rastlinjake ltd.r ter vsa popravila. Zaloga stekla, porcelana in svetiljk Fr. Kolmann 11 v £jubljani 16-24 dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. & f* 3a)ec ^ ^ cvetlični salon N* V Pod Trančo 2 vrtnarija j Tržaška cesta 34s v Ljubljani. Najboljše ogrske salame, fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čafno surovo maslo priporoča tvrdka 13 16—24 J. BUZZOLINI Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. Vinska trgovina in restavracija Peter Stepič Spodnja Šla Itev. 255 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.14 16-24 marčno carsko, vležano o. priporočata svoja najboljša piva -mg* kakor: \ * marčno carsko, vležano A ln bavarsko v sodcih ln steklenicah. 27 ir-24 ^ «r Specijaliteta Relninghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah % zastopstvo pivom iteinu Telefon it. SO. \ Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90. Pivovarna G6ss priporoča svoje priznano priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana. eksportna in bavarska piva v sodčkih in steklenicah. nrrg Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški. ixxinniYYYTmi)()(xxx)o()M N N M M M H N N N H H H v* M -H -M H>; ■M -M -W ■» -k- ■ij -w -H •H -H -H ■w ■M X •<- M-H- t if I* (*■ M-lf I* i* Zanki sinovi fvornica barv, lakov in firnežev = Ljubljana = priporoča 21 16—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki zastonj. Vinska trgovina Aioizii Zajec v Spod. Šiški pii Linbiiani priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah. ■■ = Postrežba točna in zanesljiva. ■ ■ _ Dalje priporoča p. n. občinstvu hotel „Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfinejša, stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano in okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu. Obenem se priporoča cenj. letoviščarjem hotel jjStoi11 na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava ined Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s f.no kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lepim senčnatim vrtom. Cene primerne. Lep izprehod do krasnega Vintgarja >/4 ure. 15 16—24 J C. Gričar 8 Mejač v Ljubljani, Prešernova ulica itev. 9 priporočata v veliki izberi in po najnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) 22 v vseh velikostih. 16—24 I Ji! pekarija, slaččičarna in m m « m kavarna;^ ie—24 Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. Filijalke: Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica štev. 6. m H? jffrg. jfgnola s Ljubljana. Dunajska testa 13. i Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 16—24 Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Tmkoczy, lekarna, Ljubljana. Vinska trgovina v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istiskih, hrvaških in štajeiskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 29 16—24 H R H N n H H P K H n A n M H Najstatejša domača ztatarska tvrdka! 25letni jubilej obstoja leta 1914. s' ' J, Raznovrstna zaloga vseh “zlatarskih predmetov in ur. Ure z lastno znamko wTup“. Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem m v lastni delavnici * z električnim obratom. Najnižje cene. Vestna in točna po-stretba. Cenovnlkl zastonj Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapris. sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica 3. {"1 n H S H M m H n H n N N N H n Mihael Kastner, Ljubljana 7 15—24 Glavno zaloga rudninskih vodo. Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor | tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsoLdneje tvrdka X M * I • Ul* Velepražarna za kavo z eleklritnim obratom. 8 iHCnCin^Cl*, LjUDljaHa Zaloga mineralnih voda. 16—24 vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani] (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob6 se tudi tropine in sladne cime, ki so bot živinska hrma zelo priporočljive. 3 16-24 islio rit in ^ BRATA T R A N F16 napre proti povzet u g _ _ __ po zmernih cenah ::« Kastelstari - Dalmacija. Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »Gostilničarju" v vašem glasilu. Ustanovljena 1.1818. Ustanovljena 1.1818. IB I PIVOVARNA MENGEŠ Julius Stare priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. i Naročila sprejemajo zaloge: -................... i Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini ali pivovarna v Mengšu. 1 16—24 I I I I Sukneno blago za moške in ženske ===== dobite ------------- v veliki izbiri in po ugodni ceni v trgovini občno znane tvrdke R. Miklauc L Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5. Fi Čl Fino belo blago za rjuhe in perilo, cvilh za modroce, koltri, koci, lepi namizni prti, servijete itd. v bogati izbiri. C"- r "y' MM M’M MM 'i-zd Izgotovljene obleke dobre kakovosti, lepega kroja za odrasle in otroke, v veliki izbiri v posebnem oddelku konfekcijske in manufakturne " 1 trgovine ————— »PRI ŠKOFU« Medarska ulica Ljubljana Pred Škofijo 3 Ha zahtevo se obleka po odbranem blagu po lastnem krojaču izgotovi. LL±±_________________________________o- r DE DBE Dl DBE DBE Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno !H marčno, žvojnomarčno ® termalno in granatno:: PIVO L. 28 16—24 največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg = = v Ljubljani. DBE DBE DBE DBE Srečko Potnik : Vakuum parna destilacija : rastlinskih in sadnih cvetov v Ljubljani, Slomškova ulica 27 priporoča cvete in kompozicije za izdelavo ruskega kumljevca, rastlinske frenčice, planinskega rasti, sladkega ganja, poprovega metovca, ruma za čaj, vermuta, droznika, tropinovca, hru-ševca, jabolčnika, breskvovca, pelinkovca, vanilije, želodčne grenčice, ja-neževca, sadn. groga, ruma-aroma itd. Razpošilja se v najmanjši količini pet vrst naenkrat za K 5’50, iz katerih se napravi 50 litrov različnega likerja. Večje množine znatno cenejše 13 16—24 Gostilničarji! POZOt! 61-24 Predno kje drugje kupite ali naročite 0I< ali avtomat oglejte sl mojo veliko zalogo A. RASBERGER Sodna ulita It. 5, poleg t, kr. den. sodnije, zastopnik avstr, gramofonske družbe na DLnaJu In drugih svetovnih tvrdk. Največja Izber gramofonskih ploič na Kranjskem. Ugodna »amenjava starih plošč. Blago se odda na poljubno odplačevanje v malih obrokih. Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov pod garancijo. Godbeni avtomat postavim na željo v vsako gostilno, tako da se sam plačuje. sinili Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica. Denarnega prometa koncem leta 1913 K 700,000.000’— Vlog......................... 43,500.000 — Rezervnega zaklada........... 1,330.000’ — Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po 4U brez odbitka. Hranilnica je pupllarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične ■ domače hranilnike. —— 2 16 24 I. kranjska tovama mineralnih vat sodavice i. 1. d. Ljubljana, Slomškova ulica 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah : jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje 1 Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk ,,Narodne tiskarne".