itev.
V Trstu, v ponedeljek, 20, novembra 1916«
SLfcSstlk SCU*
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniklhv ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AslSkega §t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma nc sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AslSkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............
za tri mesece.....................•
za nedeljsko Izdajo za celo leto.......
za pol leta................
2.90
Posameine številke .Edi.iOii^ se prodajajo po S vi;urjcY> zastarele iievitfce po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov ..... mm po 10 vln-Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K -Qr—
vsaki nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača In toži sc v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asi&ega št. 20. — PoštnohranilniČni račun št. 341.052
Pregled noMSffl Mikov.
Italijansko bojišče. — Pri Biljah Italijani
zgubili en jarek.
Romunska bojišča. — Popoln uspeh zveznih čet v bitki pri Targu Jiu. Odpor sovražnika strt. Tudi ob AJuti neprestano
napredovanje. Tekom novembra ujetih o-koli 20.000 Romunov poleg drugega bogatega plena.
Ruska bojišča. — Pri Tolgyesu bavarske čete odbile močan ruski napad. Na severni fronti nič novega.
Zapadna fronta. — Novi krvavi boji ob Ancri. Izvanredno junaški odpor nemških čet. Sovražnik razven zavzetja Serra in Grandcourta nima zaznamovati drugega uspeha. Nemci se ustavili že ob Južnem bregu Ancre v pripravljeni postojanki. 1 u-di francoski napad pri Salliselu izjalovljen.
Balkansko bojišče. — V Dobrudži patruljni boji. V Macedoniji bolgarsko-nein-ške čete zasedle postojanke severno Bi-tolja.
Turška bojišča. — Nič bistvenega.
Austrijsko uredno poročilo.
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se objavlja 19. novembra 1916.
Vzhodno bojišče.. — Južno krilo pod vrhovnim poveljstvom gen. polk. nadvojvode Karla se nahajajoče zvezne sile Je izvojevalo v zadnjih dneh popoln uspeh. Čete armade generala pl. Falkenhayna so si v bitki pri Targu Jiu priborile izhod z gorovja in so dospele včeraj v dolino, KJ prodira v dolini Motru, do železnice, ki vodi iz Verciorove v Craiovo. Najzilavej-ši romunski odpor, ki se je kazal posebno vzhodno in jugovzhodno Targulni v srditih protinapadih, je bil zaman. Tudi na obeh straneh Alute prodirajoče avstro-ogrske in nemške sile so prispele po neprestanem žilavem bojevanju do gorskega vznožja. Prekoračile so včeraj crto Caiimauesci—Suici. Romunski napadi so se tu kakor severno Campolunga izjalovili. - Od 1. novembra je bilo ujetih na Vlaškem 189 romunskih oficirjev, 19.338 mož In uplenjenih 26 topov. 16 mumcuskih vozov in 72 strojnih pušk. Ob serfmograski vzhodni fronti, jugovzhodno Tolgyesa so bavarske čete armade generala Arza odbile ruski sunek. Dalje severno nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. — V Vipavski dolini južno Bili srno zavzeh en italijanski jarek in ujeli 4 oficirje mi 120 mož
Jugovzhodno bojišče. — me
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
ITALIJANSKE IZMIŠLJOTINE.
DUNAJ, 18. (Kor.) Sovražno časopisje, posebno ono Italije, silno pretirava v zadnjih bitkah na Goriškem pridobljene u-spehe Opozarjamo zato na sledeča dejstva- Na Primorskem so bde dosedaj naše čete 9 obrambnih bitk. Nasa fronta je ostala severno Solkana neizpremenjena; med morjem in tem krajem seje le neKoh-ko izpremenila. Torej je pridobil sovražnik na Goriškem, kljub temu da so polagoma nastopale vse njegove skupine, v poldrugoletni vojni največ 12 km na prostoru. Toda ta pridobitev jestafc nad milijon žrtev. Število od začetka avgusta, torej v štirih bitkali napravtieuih u-jetnikov na italijanski strani 2*iasa40.0UU mož. Mi smo na jugozapadni fronti napadli samo enkrat in ujeli pri tej priliki nad 50.000 mož in uplenili nad 300 topov.
HemskG uradno poročilo.
BEROLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan. 19. novembra 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Ze več dni trajajoče bruhanje ognja na naše postojanke na obeh straneh Ancre je kazalo na nadaljevanje angleškega napada. Konjenica, ju se je pojavila včeraj za sovražno fronto in gigantski topovski ogenj zgodaj zjutraj sta napovedovala nov veliki predorni po-
PODLISTEK.
Njegov čas,
Roman. Iz angleškega.
Ko so odšli vsi gostje in se je Tamara preoblačila za obed, se je čutila že veliko manj nemirno. Dosegla je boljši uspeh, kot pa ga je pričakovala. S knezom je o-pravila. On ji je pokazal čisto jasno, da bi se hotel še dalje pogovarjati ž njo, ona se mu je pa izogibala, je govorila s tem in onim in se je končno vsedla k nekemu elegantnemu gardnemu častniku. Med ljudmi je nadvladovala ona, toda kakor hiti o sta pa bila sama! Toda to bi bilo razmeroma enostavno. Je pač treba urediti stvar tako, da se nikdar ne snideta sama.
XIII.
Morda je bil srečen slučaj, da je bil knez po tem srečanju tri dni službeno zadržan v Carskem selu in ni imel časa priti
izkns. Napad se je končal s krvavim porazom za Angleže, ki so le na nekaterih; točkah neznatno pridobili na ozemlju. Pod poveljstvom generalov Fuchsa In Marchalla se bojujoče čete so v žilavi protiobrambi kljubovale angleškemu navalu. Mi smo bili jugovzhodno Serre, v Grandcourtu in na nekaterih točkah južno vasi potisnjeni nazaj in se nahajamo v pripravljeni vmesni postojanki na južnem bregu Ancre. Vse druge postojanke ponovno napadene, 12 km široke fronte, so naše hrabre čete obdržale ali pa jih zopet osvojile s protinapadom. Močen ogenj francoskih topov v oddelku južno Sailly Saillisela je bil uvod napadov, ki so se izgubonosno razbili ob severozapadnem robu gozda St. Pierre Vaast.
Vzhodno boiišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič posebnega. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: Vzhodno doline Puzne v gorovju Gyer-gyo so bavarske čete odbile južno He-gyesa močne ruske napade. Naše operacije od konca oktobra so se na sedmograski južni fronti končale, kakor je bilo namerovano. Nemške in avstroogrske čete so izvojevale izhod iz gorskih sotesk v vlaško nižino kljub žilavemu odporu Romunov. Močne romunske sile so bile med Jiulora in Gilortom v bitki pri Tergu Jiu prebite in poražene ob nenavadno visokih krvavih izgubah. Poizkusi sovražnika, da bi nas z novodošlimi oja-čenji obkolil z vzhodne strani, so se izjar lovili. Pritiskajoč za sovražnikom so dospele naše čete do železnice Oršova-Craiova. Južno Rotenturmskega prelaza smo prekoračili cesto Calimanesti-Suici. Skupni plen 9. armade v dneh od 1. do 18. novembra znaša 189 oficirjev, 19.338 mož, 26 topov 17 municijskih vozov in 72 strojnih pušk.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Na fronti v Dobrudži patruljni boji, pri Silistriji zopet živahen topovski ogenj. — Macedonska fronta: Ker se je sovražniku posrečilo napredovati severovzhodno višine 1212 pri Čegelu, so se nemško-bolgarske čete umaknile v postojanko severno Bltolja.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKI LETALSKI NAPAD NA FOURNES IN COXYDE.
BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od 16. na 17. t. m. so nemška mornariška letala 9 1400 kg bombami težkega kalibra z dobrim uspehom napadla mesto Fournes in letališče Coxyde.
V	Fournesu je bilo opaženih več požarov. Neko letalo je pri Coxyde s strojnimi puškami uničilo dva žarometa.
BolgnrcRo uritfno poročile.
SOFIJA, 18. (Kor.) Macedonska fronta:
V	oddelku Velusina-Novelen živahen topovski ogenj. V kolenu Črne je sovražnik obnovil svoje napade, a je bil krvavo odbit. Tudi napadi, ki jih je izvršil sovražnik v okolici vasi Grumišie in Nonte, so se izjalovili. Zapadno Vardarja slab in vzhodno reke živahnejši, toda od Časa do časa trajajoči ogeni Ob vznožju Belašice planine in ob Strumi topovsko delovanje. Poizkusi slabotnih sovražnih oddelkov, ia bi prodirali pod zaščito megle, so se izjalovili. — Ob obali Egejskega morja mir. — Romunska fronta: Nobenega važnega dogodka.__
Resen položaj Romunske.
ROTTERDAM, 18. (Kor.) »Times« javljajo iz Bukarešta: S prihodom novih oja-čenj je postal položaj resen, tako da je postalo potrebno naglo postopanje Romunske in zaveznikov. Pri zadnjem letalskem napadu na Bukarešt je bilo ubitih nad 10 ljudi.	_
Tutiko uradno porodilo,
CARIGRAD, 18. (Kor.) Z glavnega stana se poroča: S fronte ob Evfratu v Tl-grisu in iz Perzije ni poročati izven delovanja poizvedovalnih oddelkov in letal-
v Petrograd, kajti bil je v razpoloženju, ki bi bilo lahko dovedlo do nesreče, in Tamara tudi ni bila taka, da bi jemala stvar zlahka. Čutila se je zelo nesrečno vkljub veselosti, ki jo je kazala na zunaj. Za njeno samozavest ni bilo posebno prijetno, da je hotela pobegniti odtod iz ljubezni do človeka, čigar dejanja brez dvoma niso kazala enakih čustev napram njej. Naj so ji z drugih strani izkazovali še tako pozornost, v svoji notranjosti pa je vendar vedno čutila zbadanje. PreživljaJa je čudne trenutke. Sredi kakega banalnega pogovora se je hipoma spomnila one vožnje s trojko v jutranjem svitu, in vsa je skoraj trepetala v živem spominu na srečo, ki jo je uživala tedaj. Potem pa je stiskala pesti in vedno zopet je sklepala, da enkrat za vselej zatre te spomine. Toda vkljub najtrdnejši volji je mogla komaj za deset minut pregnati Gricka iz svojih misli. Njegov vpliv nanjo je postajal premočan. Čudila se je, da ga ni. Kumice ni hotela vprašati, in tako so minili trije dnevi v mrzličnem nemiru.
cev nič bistvenega. Del naših, iz Hama-dana odposlanih čet« Je prodiral protij Sultanabadu, pregnal ruske konjeniške čete, na katere le naletel in dospel 15 km do Sultanabada. Napad, ki so ga izvršili Rusi proti naši meji severovzhodno Revanduza z delom svojih čet, je bil odbit z izgubami zanje. — Kavkaška fronta: Sovražnik, ki se m« je pod zaščito srditega ognja strojnih pušk posrečilo zasesti eno naših prednjih postojank v širini 100 m, le bil s protinapadom zopet pregnan iz te postojanke. Postojanka je ostala popolnoma v naših rokah. — Z ostalih front ni poročati nobenega važnega dogodka.	_
CESARJEVO ZDRAVJE.
DUNAJ, 19. (Kor.) »Korespondenz Wil-heinic javlja: O cesarjevem zdravstvenem stanju je bilo izdano naslednje sporočilo: V zdravstvenem stanju cesarjevem je v toliko nastopilo zboljšanje, da je temperatura zjutraj znašala 36'6 stopinje in je do večera narastla samo do 377. Subjektivno stanje in delovanje srca je trajno dobro. Cesar je sprejel tekom dneva prvega najvišjega dvornega mojstra kneza Monte-nuovo, generalna pobočnika grofa Paara in barona Bolfrasa, kabinetnega ravnatelja bar. Schiessla, sekcijskega načelnika Daruvaryja ter ministrskega predsednika dr. Korberja v enourni avdijenci.
Ustanovitev poljske kraljevine in ententa.
ŽENEVA, 19. (Kor.) Glasom neke vesti ager.cije Havas so italijanska, britska in francoska vlada, nanašajoč se na konferenco, ki se je vršila v Parizu, sklenile, da naroče svojim zastopnikom pri nevtralnih vladah, da izroče protest proti proglasu Nemčije in Avstro - Ogrske glede Poljske. Vsebina protesta odgovarja vsebini od ruske vlade objavljenega protesta.
Grška in osrednji vlasti.
ROTTERDAM, 18. (Kor.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona, da je grška vlada na noto osrednjih vlasti odgovorila, da so bile koncesije, ki jih je dala ententi, dane pod pritiskom. — Grška vlada da bo v mejah nevtralnosti, v kolikor je to v njeni moči, napram obema vojujočima se skupinama zavzemala enako dobrohotno stališče.
Razne politične vesti.
Mirovno vprašanje. Iz Kolina se poroča: Baselska »National-Zeitung« doznava iz zanesljivega neodvisnega diplomatskega vira, da so si vojujoče se države prepovedale pod vsakim pogojem predlog premirja tekom prvih pogajanj. Premirje pa da nastopi takoj, ko se vlasti kolikor-toliko sporazumejo. Nemčija se je baje pripravljena umekniti iz Belgije in zajamčiti vzpostavitev Belgije kot državne enote, pod pogojem, da določeni nev-tralci zajamčijo Nemčiji, da bo Belgija v bodoče vodila napram Nemčiji dobrotno politiko, ki bo popolnoma prosta vsakega vpliva iz inozemstva. Nemci da se umaknejo pod gotovimi privolitvami v kolonijah tudi iz vsega zasedenega ozemlja na Francoskem. Rešitev kolonijskega vprašan ja da je najtežavnejša, zato se pričakujejo velike razlike mnenja med Angleško in Nemčijo. — Ravno tako se tudi poroča iz Kolina, da nevtralne države sedaj v resnici nameravajo pripravljalen korak za mirovno posredovanje. Vrši se med njimi v tej stvari že resna izmenjava mnenj. — Nemški socijalno demokratski poslanec Scheidemann je imel 16. t. m. v Berolinu govor, v katerem je rekel o možnosti miru: Noben pameten človek ne more biti za mir za vsako ceno, toda tudi vse meje ne morejo ostati nepremaknjene. Ali si more misliti kdo, da na Balkanu ostane vse, kot je bilo doslej, ali da Poljska zopet postane ruska? Pri nas izhajajo osvojevalni načrti od zasebnikov, vlada pa stavi mirovne predloge, pri sovražnikih pa vlade delajo osvojevalne načrte in zasebniki se trudijo za mir. Več kot je rekel Bethmann v zadnjem govoru, ne more reči. Prosjačiti ne more. Strahovito
odgovornost imajo francoski socijalisti, dokler se v ministrstvu. Po \Vilsonovem, Greyevem, Bethmannovem in Asquitho-vem govoru je prišel čas za sporazum. Bethmann je šel dalje kot pa oni.
Ustanovitev poljske armade. Naredbenik za Poljsko, izdan 13. t. m., vsebuje natančnejše določbe o prostovoljnem vstopu v poljsko armado. Od 22. t. m. dalje se v vseh, pod c. in kr. generalno gubernator-stvo v Lubliiiu spadajočih občinah razpo-lože vpisniki za tiste, ki se prostovoljno prijavijo. Vpisati se smejo vsi, v okupacijskem ozemlju osrednjih vlasti bivajoči Poljaki, brez razlike jezika in veroizpovedi. če imajo vsaj 18 in ne nad 45 let. Će bi bil prostovoljec z ozirom na svojo izobrazbo idi socijalno pozicijo poklican, da bi v bodoče zavzemal častniško mesto, se more starostna meja raztegniti do 50. leta.
V	poljsko armado se ne sprejemajo osebe, ki so bile kaznovane z zaporom ali izgubo časti, vendar se pa običajno ni treba ozirati na politične pregreške. Do nadaljne odredbe se bodo sestavljale naslednje vrste orožja: pehota z oddelki strojnih pu-šek, konjica, sanitetni oddelki in vozar-stvo. Vsak prostovoljec si more izbrati vrsto orožja. Za vojaško službo začasno ali trajno nesposobnim se v njihovih knjižicah ali izkaznicah vpiše dotična pripomba. Začasno nesposobni se smejo po nekem času zopet prijaviti. Da se poljski armadi po obstoječih mednarodnopravnih določbah zagotovi svojstvo armade vojujoče se države, je potrebno, da se armada, kar se tiče vrhovnega vodstva in pravnih razmer, začasno pripoji nemški armadi. Prostovoljcem poljske armade se tudi v vprašanju pristojbin, vzdržavanja, opreme, invalidskih rent, skrbi za sorodnike in sirote priznajo iste pravice kot vojakom nemške armade. Uniforme poljske armade se opremijo s poljskimi narodnimi znaki.
V	njihovih zastavah in praporih zopet ožive staro poljski znaki, beli orel na rdečem polju.
Nemški državni tajnik dr. Helfferich kot porok. V Lipskem je pred kratkim izšla knjiga, ki vsebuje predavanja, katera so se v zimi 1900/01 vršila v Hamburgu. Med drugimi je predaval tudi sedanji nemški državni podkancelar dr. Karel Heliferich, ki je izvajal med drugim naslednje:
».....Nemčija dobiva sedaj nekako eno
tretjino do ene četrtine pšenice in nekako eno desetino rži, ki je potrebna v državi, iz inozemstva. V slučaju vojne naj bi torej obstajala nevarnost, da bi se nam zaprl ta potrebni dovoz in da bi Nemčijo zato, četudi bi njene armade vztrajale neprema-gane ob meji. kot oblegano trdnjavo mogla premagati lakota. Ne vem, ali so vojaške avtoritete, ki zastopajo tako mnenje, mislim pa, da spoštovanje nemškega vojaštva že naprej izključuje tako mnenje. Ravno glede na obliko nemških meja je možnost trajne preprečitve dovoza žita takorekoč izključena. Imamo toliko sosedov, pivič veiiko morje, potem Nizozemsko, Belgijo, Francosko, Švico, Avstrijo, Rusijo, tako da se zdi, da se nikakor ne da misliti, da bi se nam vsa ta mnogoštevilna pota za dovoz žita po morju in po suhem mogla zapreti obenem. Ves svet bi moral biti proti nam zvezan, a da bi se taka možnost mogla sploh tudi le za trenutek resno upoštevati, bi pomenjalo vendar brezmejno nezaupanje napram naši zunanji politiki____« — Možnost, ki se je pred
16 leti zdela dr. Heliferichu tako absolutno neinožna, je že dve leti nepobitna resnica.
Preosnova tiskovnega urada v ministrstvu za vnanje stvari. Listi poročajo, da se ima tiskovni oddelek v ministrstvu^ za vnanje stvari preosnovati in da mu hočejo odkazati š*rši delokrog. Gre posebno za to, da se bo na eni strani inozemstvo bolje obveščalo o gospodarskih, socijalnih in političnih razmerah monarhije, na drugi strani pa da se omogoči čim točneje presojanje lavnega mnenja v tujih deželah. Že doslej da se je posvečala čim veča pažnja tej strani političnega življenja. Z ozirom na vedno večjo važnost časopisja in publicistike sploh, je gradivo, ki se ima obdelati, tako narastlo, a vrednost njegova zahteva toliko dela in izkustva, da na-
loge tiskovnega urada vedno bolj naraščajo, da bo bodoče potrebno,da se seznani žnjiin tudi diplomatski naraščaj. — Namera je gotovo hvalevredna in potrebna. — Osuplja pa argument na zaključku, ker vsebuje zanimivo pripoznanje. da diplomatski naraščaj doslej ni poznal važnosti časopisja. To je dragoceno priznanje, ker nam pojasnuie marsikako mnogih pritožb na račun naše diplomacije. Gospodje niso živeli s svetom, ampak nekje gori — nad njim.
Splošna obveznost za civilno službo v Nemčiji. Državnemu zboru -nemškemu, ki se skoro snide, bo predložena predloga, s katero naj se določi obveznost za delo v javnih službah za vse tiste, ki se ne morejo pritegniti na podlagi vojne dolžnosti. Gre za to, da se vse sile, ki prihajajo v vpoštev za Čisto militarične namene, dobe na razpolago in nadomeste z drugimi, ki bodo na podlagi obveznosti za civilno službo vršili njih dosedanje delo. Vidimo, da hoče Nemčija uporabiti vse svoje sile, da izvojuje časten konec v tej vojni.
Tretji večer so šli zopet k baletu. Njim nasproti v loži je sedela temnolasa mlada gospa trdnih, odločnih potez. Bila je dobro oblečena in ne preveč obložena z lišpom.
To je storila dama, — je pojasnjeval grof Valonne Tamari, — to si morate ogledati, madame Loraine. Bila je ena najboljših plesalk pri baletu, in lanjsko leto je pri neki zabavi, ki jo je priredil Gricko, poizkusila na zelo mičen dramatičen način izvršiti samoumor. Tedaj je bila morda
njegova chere amie----saj človek ne ve
nikdar____vsekakor je bila blazno zaljubljena vanj, kar je v ostalem še vedno! vsaj pripoveduje se tako. Sredi precej divje zabave, ki jo je priredil zanjo, je nenadoma izpila stekleničico strupa, potem ko je povedala ta svoj strahoviti namen navzočim. Vsi smo okameneli groze, samo Gricko je ostal popolnoma miren. Prejel jo je, ji vlil celo steklenico salatnega olja v usta in potem poslal po zdravnika! Uboga dama je okrevala, toda romantični zaključek ji je izpodletel. Kakor se pripo-
9«
ftft
veduje, je naravnost besnela, a osem dni pozneje se je poročila z nekim bogatim tovarnarjem. Ali ni to podobno tincku.' Njemu se je zdela stvar prostaska. Poslal ji je zapestnico z velikimi demanti in ni
nikdar več govoril žnjo.
Tamarina lica so žarela in njeno ranjeno samozavest je bolelo bolj kot kedaj. Potemtakem ste bili ona in bivša plesalka v istem ooiožaju! No, vsaj samoumora bi ne hotela poizkušati, da bi jo potem zdravih s salatniin oljem!
—	Kako strahovito komično! — je rekla in majhen, bridek smešek ji je zaigral
okoli ustnic.
—	To je bila smola, kaj ne? — je nadaljeval Valonne in pogledal Tamaro od strani.
Slutil je, da se zanima za kneza, toda Valonne je bil dobra duša, zelo razumen in vsej družbi zelo priljubljen. Znal je vselej vsakomur povedati pravo, kakor se pač zahteva od vsakega dobrega diplomata, in zato ie bil tudi tako takten in sočuten, da ni hotel mučiti Tamarc. Nasprono ji je tako
Menilo se bo morda, da je ta besedica malo primerna za naslov članka, ali za situacijo, v katero stopa monarhija s sedanjim avstrijskim ministrstvom, ima globok pomen. Veznik, ki je bil dosedaj v navadi v označevanju obeh delov monarhije, je sedaj nadomeščen s kratkim »in«: Avstrija*In Ogrska. S tem zaključuje perijoda, ki je začela s cesarskim patentom dne 16. februarja 1861. in s Schmerlingovo teorijo o izgubi pravice. Poraz centralizma se ne omeja samo na odnošaje do Ogrske, kajti izguba prava traja še dalje v mnogih pogledih.
Med obema državama ne nastopa s tem označen jem prav za prav ni kaka iz-prememba; saj je »Avstrija«, ki stopa sedaj na mesto prejšnjega širokega in dolgega naslova, v resnici obstajala že c-J pogodbe z Ogrsko z dne 21. decembra 1867. drž. z. št. 146, in od strani centralističnih strank so si tisto dolgo označe-nje prvotno mislili kot omejitev v prilog nadam po revidikaciji. S tem je sedaj pri kraju.
V smislu sedaj opuščene smeri je bii izdan državni temeljni zakcm o splošnih pravicah državljanov za »vse v državnem zboru zastopana kraljestva in deže-le<- in v vseh zakonih in naredbah, ki se nanašajo na to polje, se je rabilo od tedaj to označenje, ali pa so se ga sploh izogibali. V najvišjem ročnem pismu od 28. oktobra 1916., s katerim je bil imenovan dr. Koerber, se glasi vprvič izrecno: »Imenujem Vas za Svojega avstrijskega ministrskega predsednika.«
S tem pa zaključuje tudi perijoda, v kateri so se deželam ogrske krone — iz političnih tendenc in pretvezno v interesu monarhije — dajale gospodarske koncesije na troške Avstrije. V letu 1867. so si ogrski državniki dali drago odkupiti svojo odreko posebni carinski črti in danes bi bili nasledniki teh državnikov v resnici odločno proti temu, kajti izpolnitvi nekdanjih sanj o ogrski samostojnosti bi sledilo kaj veliko obremenjenje Ogrske. Nje delež na prebivalstvu obeh držav iznaša 44*4 od sto, a nje prispevek za pokrivanje potrebščin skupnih stvari pa le 157 od sto carinskih dohodkov in 34*6 od sto za skupne potrebe, ki se imajo — odštevši dohodke na carini — pokriti po kvotah (deležih). In k temu prihajata še zaprtje proti zapadu, kar pomenja za Ogrsko vmesno carinsko črto, in pa izguba carine prostega izvoza v Avstrijo, iznaša-jočega nad dve tretjini vseskupnega izvoza Ogrske, dočirn iznaša izvoz Avstrije na Ogrsko le nekaj manj od tretjine avstrijskega skupnega izvoza.
Le popolnoma pritrjevati je torej sedanjemu ministrskemu predsedniku dru. Koerberju, da se je branil kar tako — ne da bi si jo prej ogledal — sprejeti Stiirgkhovo pogodbo z Ogrsko, ostalo mu kot dedščina. Situacija se je napram oni iz leta 1867. izpremenila in danes ni več ni-
mimogrede pripomnil, da je bil Gricko zadnje tri dni službeno odsoten, če bi še ne vedela tega. 2e takoj izpočetka je Valonne ugajal Tamari.
Tedaj pa je prišel v njihovo ložo oni zali gardni častnik, s katerim se je pogovarjala pri zadnjem Grickovem posetu. Bil je grof Variškin, in v svojem užaljenem ponosu je bila posebno ljubezniva napram njemu. Kneginja Ardaheva jo je opazovala z lahnim občutkom nejevolje in ie končno pošepetala Steienu Strongu:
—	Zdi se mi, da Tamara razvija neke popolnoma nove lastnosti, Stefen. Drugače je tako reservirana in mirna; nocoj se pa zdi, kot da bi hotela ljubkovati z Borisom Variškinom. Upajmo, da ne bo kakih za-pletkov. Kaj mislite vi?
Strong se je posmejal.
_ Odvisno bo pač odtod, kako se bo
Gricko jezil zaradi tega. Vse lahko nastane ____ prelivanje krvi', škandal, ali pa
stvar med njima pride tako do krize. Upajmo, da bo zadnje,
—	Da, res.
Stran II.
,hDIi\TOSTft stev. 322.
V "lrstu, dne 20. novembra 1916.
kakega dvoma, da gre korist Ogrske pri sklepanju nagodbe daleč preko 50 od sto. To je tesn važneje v sedagjem času, ker morejo iz sedanje situacije nastati slična vprašanja. Pritrjati je besedici »in« gospoda Koerberja in konselcvencam, ki jih izvaja iz tega, pričakujemo, da bo, ako bi bil zopet postavljen pred kak »in«, zopet nastopal na sličen način. »Union«.
Poljsko Kraljestvo In Poljaki.
»N. Ziircher Zeit.« je priobčila članek, v katerem pripoveduje o razpoloženju Poljakov spričo proglašenja kraljestva Poljskega. Pred vsem je ovrženo mnenje, da Poljaki sami ne bodo vplivali pri odločanju svoje usode. Proti takemu mnenju govori dejstvo, da se nameruje ustanovitev poljske armade, na kar pa ni misliti brez do-brovoljnega sodelovanja poljskega prebivalstva. Da bi bila organizacija poljske oborožene sile in nje vstop v vojno v interesu centralnih vlasti, je jasno brez drugega; ostaja le vprašanje, ali bodo Poljaki videli v tem svoj lastni interes?! Na to vprašanje morejo odgovoriti le Poljaki sami. Njihovo mnenje ni danes le platonične vrednosti, marveč zahteva realnega mednarodnega zanimanja.
Iz poročil o vedenju političnih krogov v Varšavi se ne morejo izvajati nikaki pozitivni sklepi. Ali eno se da posneti iz dosedanjih poročil: da se je proklamacija, ki je vkljub mnogim notranjim in vnanjim pomanjkljivostim čin velikega zgodovinskega pomena, pripravila v sporazumu z najresnejimi političnimi krogi v Varšavi. Toda — kako visoko da cenijo ti krogi ta čin zveznih vlad in do katerih mej so pripravljeni nositi posledice — to je za sedaj neznano. Že danes pa se more reči, da kažejo Poljaki tisto staro treznost in hladnost. ki jim je bila vsikdar lastna pri presojanju dovoljenih jim koncesij. Dobro poznavanje sedanjih političnih razmer v Varšavi tudi ne dovoljuje, da bi njih zahvalne brzojavke vladarjema Avstro - Ogrske in Nemčije smatrali že kot dokaz za entu-zijastičen sprejem proklamacije v poljskem narodu, sosebno še zato, ker ima »klub pristašev poljske državnosti«, (ki je odposlal brzojavke) le malo vpliva in malo piistašev ter je na zadnjem mestu med političnimi organizacijami Varšave.
Natanjčnega poznanja političnega razpoloženja v Varšavi in namenov Poljakov bo treba še dolgo čakati. V prvo, ker je to odvisno od nadaljnjega razvoja stvari, in v drugo, ker neovirano in zanesljivo poročanje o tem naleta na velike težave. Da je prvo navedeni vzrok veljaven, dokazuje več razgovorov, ki jih je imel dopisnik te dni s poljskimi politiki v Švici. Vsi se drže nekako rezervirano pri presojanju proklamacije. To uverjenje pa je dobil poročevalec, aa vsi pripisujejo proglašenju prin-cipijelen pomen in veliko važnost. A ta principijelni moment je v okolnosti, da se je poljsko vprašanje povzpelo do važnosti mednarodnega problema, ki ga more le evropski mirovni kongres končnoveljavno urediti, kar smatrajo Poljaki kot ccnditio sine qua non vsake ugodne rešitve svojega narodnega in državnega vprašanja bodočnosti. To stališče je izrazil tudi znani varšavski historik Jan Kucharzevvski, ki od izbruha vojne služi svoji domovini s političnim in publicističnim delovanjem v inozemstvu. Kucharzewski spada med tiste politike, ki narodno stvar Poljakov branijo s stališča poljske neodvisnosti, iz česa~ izhaja, da v rešitvi poljskega vprašanja, kakor ste jo določbi centralni vlasti, ne vidi izpolnitve pravih narodnih aspi-racij Poljakov. Vsekakor pa je to vprašanje po koraku centralnih vlasti zadobilo pred vsem pristojen mu mednaroden pomen, ki se mu je doslej odrekal. In s tem je dan predpogoj za ugodno rešitev. Ob enein dobivajo Poljaki mo:" t, da svoje narodne institucije organizu^ - j v večji ali manji meri. in sicer na ozemlju Kongresne Poljske, kjer skozi desetletja niso imeli te možnosti. Vse to — četudi ni še končnoveljavna rešitev poljskega vprašanja - - pomenja za njih pridobitev in nikakor ne škode.
Poročevalec napoveduje nadaljevanje s temi važnimi in aktuvelnimi informacijami^_
Aprovizaciiske stvari.
KOŠTRUNJE MESO.
Jutri, 21. t. m., se bo prodajalo v raznih mesnicah zopet koštrunje meso, došlo na račun občine.
CENE:
Prednji deli s priklado po K 5'84 kg, zadnji deli s priklado	po K 6'40 kg.
Mesarji, ki. žele prodajati to meso, naj se danes do 12 opoldne prijavijo v skladišču v ulici S. Zaccaria št. 3. Tamkaj bodo od 4 popoldne dalje tudi dobivali naročeno meso, ki ga morajo takoj plačati v gotovini.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 4*40 do K 4'80; sladko zelje 40 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 40 do 48 vin.; kostanj K 136 do 144; cvetni karfijol 80 vin.: čebula K 1'—; pesno perje 28 vin.; jabolka I. K 1*28 do K 1"60 (NB. izvzeta so namizna jabolka); jabolka lil. 88 vin. do K 1'24; orehi K 3'40; peteršilj 60 vin; sladka repa 28 vin.; kisla repa 64 vin.; salata (endivija) 60 do 68 vin.; špinača 80 do 88 vin.; ohrovt 44 do 48 vin.
črta in to kot v okvir kulturne preskrbo-value akcije za begunce spadajoč zapo-slovalni zavo-J ne javnega, provizeričnega značaja. Nadalje se ustanovi za obiskovalce tega tečaja konvikt, ki bo lahko sprejel 100 gojencev. Ker bodo frekven-tanti tega srednješolskega tečaja in obenem gojenci konvikta večinoma najbrž revni begunci, se bodo stroški za preskrbo (za prehrano, obleko, obutev in zdravniško oskrbo) onih srednješolcev, ki uživajo državno podporo, poravnavali iz državnih sredstev, dočim bodo morali premožni gojeuci konvikta plačevati za pokritje stroškov za preskrbo in za nabavo šolskih knjig primerno pristojbino, ki jo določi c. kr. namestništvo v Brnu, in pa zmerno šolnino kot prispevek v delno pokritje stroškov gimnazijskega tečaja in konvikta. Kot frekv. tega srednješol. tečaja in kot gojenci konvikta prihajajo v prvi vrsti v poštev v zaledju in sicer na Nižjc-Avstrijskem, Štajerskem, Češkem in na Moravskem bivajoči slovenski srednješolci begunci, ki se nahajajo že v državni begunški oskrbi, v drugi vrsti pa v teh deželah ter na Kranjskem in na Primorskem bivajoči premožni srednješolci slovenske narodnosti. O sprejemu odloča c. kr. namestništvo v Brnu na podlagi dotičnih srednješolcev, oziroma njihovih staršev potom politične, oziroma policijske oblasti njihovega točasnega bivališča vloženih prošenj, v katerih je navesti, ali dotični srednješolec uživa državno begunsko podporo ali ne. Prošnjam je priložiti zadnja šolska spričevala. — Med prej omenjenima kategorijama revnih in premožnih srednješolcev se bo dajala prednost onim, ki se izkažejo z boljšimi dosedanjimi učnimi uspehi, nadalje onim, ki nimajo staršev ali ne žive v skupnem družinskem krogu s svojimi stariši. Samoposebi se razume, da sprejem srednješolcev v kromeriški konvikt ne daje njihovim svojcem pravice, da bi se z njimi preselili v to mesto. Z zadnjimi šolskimi spričevali in drugimi za presojo vrednosti dotičnega srednješolca potrebnimi podatki opremljena zavoda je tekom 14 dni vložiti pri pristojnih političnih okrajnih oblastih. — Dijaki, ki so bili sprejeti in ki uživajo državno podporo, dobe brezplačni vozni listek.
So že taki — izvestni nemški politiki. Konstruirajo logiko — in sicer pametno in veljavno logiko, — zahtevajo pa, da naj velja ta splošna logika le za — druge. Za njih! Za njih naj velja neka druga, posebna, Morajo tako, ker na podlagi naravne logike ne morejo stavljati svojih — nelogičnih zahtev. Tak mož je tudi češko-nemški poslanec Jesser, ki razlaga v praški »Bohe-miji«, da se znosljivo življenje med narodi da doseči le s tem, da vsi organizatorično združijo svoje narodne moči, da z reformo samega sebe odpravijo pomanjkljivosti v svoji narodni zgradbi in čutstvovanju. Šele potem, ko bo stala popolna organizacija proti popolni organizaciji, ko bo vsaka narodnost preverjena o brezuspeš-nosti osvojevalne politike, bo možna trajna ureditev narodnostnih razmer. — Do tu — pametno in logično. Potem pa prihaja takoj izjema za — Nemce. Profesor Jesser meni namreč, da moč Nemcev ni toliko v tem, da so nerazmerno veliko krvaveli za Avstrijo, marveč v tem, da kažejo svojo železno odločnost, dtf si ne dajo krčiti plačilo za svoje žrtve po kakem »dozdevnem višjem interesu drugih krogov«. Za Nemce ne velja torej — in sicer samo zato ne, ker znajo biti železni — uverjenje, da osvojevaina politika ni prava, marveč si prisvajajo pravico do take politike. Drugi naj bodo pametni!! in naj svoje zahteve urejajo po zdravi logiki, naj uvažujejo zasluge Nemcev, tem pa gre pravica, da se ne menijo za zasluge drugih, ki tudi in razmeroma istotoliko krvave za državo. — Težko je priti do sporazuma z ljudmi, ki drugim propovedujejo vodo, sami pa — pijejo vino!
Med c. in kr. vojnimi postnimi uradi in Nemčijo se odpre poštno-nakazniški promet pod sledečimi pogoji: 1.) Denarni znesek poštne nakaznice se mora navesti v kronski veljavi. Najvišji znesek posamezne nakaznice je določen v Nemčijo na 700 K, iz Nemčije v zasebnih zadevah na 100 mark, v vojaških zadevah na 800 mark. 2.) Prepovedana so pismena sporočila na levem odTCzku nakaznice, izvzem-ši kratke zaznamke, ki označajo namen vplačila. 3.) Za voinopoštne nakaznice v Nemčijo se uporabljajo vojnopoštne nakaznice, uvedene za promet od čet na bojnem polju. Od vsakokratnega denarnega zneska v kronski veljavi se odbijejo stroški vzorca poštne nakaznice ter v prometu z Nemčijo določene poštno-nakazniške pristojbine. Na ostali znesek se potem izda poštna nakaznica v markah za Nemčijo. Za preračunjenje je merodajno prera-čunjevalno razmerje na dan dospetja vojnopoštne nakaznice preračunjevalnemu poštnemu uradu. Nakaznice iz Nemčije so izpolnjene na vzorcih, predpisanih za poštne nakaznice iz Nemčije v Avstrijo, in se pošiljajo neposredno na c. in kr. vojnopoštne urade v izplačilo. 4.) V ostalem veljajo splošni predpisi za promet vojno-poštnih nakaznic, samo da znaša reklama-čni rok radi izplačila na neupravičeno osebo eno leto po predajnem dnevu.
Pred zimo. (Dopis s fronte.) Kmalu bo tu naša stara znanka: zima. Tretja v tej vojni. 7, njo nastopa za nas daljša doba
relativnega odpočitka. Hiteti moramo z deli, da nas ne zaloti nepripravljene. V tem kratkem času, ki nam je še na razpolago, si moramo preskrbeti čim udobneja nastanišča. Zato se dela tu vsevprek od ranega jutra dO mraka. Eden žaga, drugi teše, tretji nosi les, četrti sklada skupaj kose lesu, lepo enega poleg drugega, in pred teboj raste iz tal udobno nastanišče, kjer naši fantje prežive zimo, pripovedo-vaje si lastne življenske in vojne dogodke, ali prepevajoč, ali zabavajoč se kakor bodi. To ti hitro minevajo taki večeri — lepo na toplem in varnem, ker se tudi sovražniku ne zljublja iz lastnih stanovališč ven na mraz. Ce pa pride, pripravljeni bodo naši fantje, da ga »dostojno« sprejmejo in pozdravijo, kakor se spodobi — nepoklicanemu gostu. Nu, govoril sem o delu. Drugi so zaposleni pri gradnji cest. To bi si mogla vzeti kot izgled marsikatera naših občin. Na te svoje ceste smo pač lahko ponosni. Od vznožja pa do vrha prihajaš lepo — ne da bi se preveč trudil — in tudi s svitlimi čevlji, pa naj je tudi deževno vreme. Čudili se boste, a je resnica: naše ceste so vzor cestam. Tako mineva čas, da sami ne vemo kedaj. Često pa se moramo zatekati h koledarju, ker ne vemo dneva, ki ga koledar beleži: je-li ponedeljek ali torek. Na sploh vlada dobro razpoloženje, da se moraš le čuditi, od kod jemljejo naši fantje to veselje — še v tretjem letu tega življenja. Seveda nahajaš tu pa tam tudi mračnih in tihih. Ali, čim so takega mračneža zapazili drugi, je že po njem. Ali hoče, ali noče: smejati se mora tudi on! Ako bi hotel kdo pripovedovati o kakem žalostnem dogodku ali slučaju — pa naj je to kak višji — mu kmalu dajajo razumeti z zehanjem svoje zanimanje za njegovo pripovedovanje. Ce pa je kolega, mu takoj odbrušajo: To ni za nas! — in zakrožijo kako slovensko. Če se jim zdi pesem premelanholična, pa zahtevajo vsevprek: Kaj veselega, kaj veselega! Eden poje »naprej«, drugi za njim. In vesela, poskočna narodna pesem odmeva po našem »hotelu«. Včasih se dogaja, da notri med pesem zadoni klic »alarm«. Približala se je kaka drzna sovražna patrulja. Vse >e hkratu po koncu. Malo zmešnjave — kje je moja puška, kje je moja glava?! — Ali to traja le par sekund in že se gnetejo ven na piano, še vedno pe-vajoč refren pesmice. AH kmalu je zopet mirno, ker so sovražno patruljo pognali in začenja se prejšnje življenje. Če se kdo baha, da je prav njegova kroglja zadela sovražnika, se mu rogajo: »Seveda, saj ti jo je nazaj prinesel, tvoje ime je bilo na njej!« In tako mineva čas. — Mnogo se govori tudi o dopustih, ker vsakdo bi želel videti drage svojce, svojo domovino. Splošna pa je vendar Želja po miru, po častnem miru — do katerega nam pomo-zita Bog in sreča junakov!	I. K.
»Deželna Uprava«. Deželni odbor za Goriško in Gradiščansko je začel izdajati svoje glasilo, ki se imenuje »Deželna Uprava«. Prva številka je izšla te dni. Tiska se v neki italijanski tiskarni v Trstu. Na čelu lista čitamo naslednjo izjavo uredništva: »Deželni odbor je sklenil izdajati mesečnik »Deželna Uprava«, ki se bo bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo deželnega za-stoi a, deželnega odbora, občinskih uprav, centralnih odborov itd. Namen temu listu je, seznaniti ljudstvo z delovanjem javnih činiteljev in mu na ta način nuditi priliko, da si ustvari svojo sodbo o javnem delovanju. »Deželna Uprava« bo na željo posameznika dajala točna pojasnila o vseh panogah uprave in bo sprejemala tudi eventualne dopise o javnoupravnih zadevah.« _ Izdajatelj in lastnik lista je deželni odbor, urednik v listu ni zabeležen in povedano tudi ni, ali se more list naro-čevati in po kaki ceni. V listu nahajamo naslednja poglavja: Deželne finance: In-kasiranja deželne davščine na pivo; občinske stvari: Predujmi občin na Goriškem, Izboljšanje gmotnega položaja občinskih tajnikov; kmetijska vprašanja: Sladkor za popravo vina in napravo petijota. Lene sena. Rekviriranje živine, Vinske cene; šolstvo: Za ljudskošolske učitelje; begunska vprašanja: Kolonizacija, Podpore beguncem, Begunske podpore in dnine; razno: Dijaške podpore; pravne informacije; uradni razglasi deželnega odbora.
PrelemU profialaUtt aprovizocijske mm.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajallšča od 6. novembra do inkluzivno II. novembra 1916 naslednje prejemke: t 1 t ul. Madonna del mare K „ 2 v Soli na trgu Rosario K „ 3 v ul. delle Poste it. 14 K „ 4 trg Ambrogio Ralli 4 K . 5 t ul. Bachi 8	K
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K , 7 v šoli v ul. Parini 8 K „ 8 v šoli v ul. Donadoni K _ 9 S. Giacomo in monte 18 K . 10 v ul. Giulia 35	K
, 11 v zabavišču v Skednju K . 12 pri,TlrolcufSv.M.NLZg.K
„ 13 pri Miklavcu Sv.MM.Sp. K „ 14 pri Sv. Ivanu	K
, 15 v Rojanu	K
, 16? Barkovljah	K
„ 17 v ul. Raffineria št. 4 K „ 18 trg Gian Batt. Vico 2 K
12.888-84 10.127*13 12.383-50 6.356-66 9.180.05 6.354-74 7.409-22 13.024-23 10.742-94 7.821*09 5.185-79 6.212-73 3.403*47 4.615-85 6.780-44 4.570-81 10.106-34 7.155-49
Skupai K 144.319.32
Kmlrn
DAROVI.
— G. N. N. daroval za kruh otrokom i & tev 260. Montebello. na Acquedottu 5 K, 3 K dobil IV.c 2 K IIIc razred. — G. Grižon daroval v isti namen 10 K. K tej svoti je daroval goriški, begunec še 2 K.
volno, bombaž, cunje in kovine po visoki ceni. Finzi. Via Settefontane
74 t

*
Žalosti potrtim srcem javljamo prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša pre-lj ubij en a mati in tašča
DS>fl<ft]0lOflO <>1jeve' blakore in alkoholov« ršllJlCj&Vb} sode plac a m po visoki ccni.— Kure t, Scttefontane 1.	301G
ZDRAVNIK
Med. Dr, Karol Perničic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 IIL n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carlntla 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in oftroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
danes, ob 2*/, zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sy. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pukojnice se bo vršil 20. novembra 1916. ob 5. popolne i z hiše žalosti na Opčinah štev. 179 na tamošnje pokopališče.
OPČINE, 19. 1L 1916.
JDiko Krossnlg in Disa por. Bolle
hčere.
Rudolf Bolle. zet
Veliko pogrebno podjetje CAPEL.LAN Trst, Corso 47.
^ermasigild Trocca
TRST, ulica Barriera vecc&ia 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene.
Zlatarnica Q G. Plno
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmernt.
■■■■■san■■■■■■as■■■■■■■■
ČEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14, vhod v uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti.
s
:: HALI OGLASI::
m n
Trsi - Vin Stadion 10 - Trst |
Odprt od 8' 2 zA naprej I
i
□□ □□
se računajo po 4 Btot. besedo, j jT*vr™l Mastno tiskano besede se raču- \ ^ipj -najo enkrat	— Najmanjša . ■>, ;
: pristojbina znaSa 40 stotink. . 11—1LJ |
g Cena: I. vrste K Z. II. vrste Kl. |
»BfcBSBB»»»SSaM:se«»BB»I8HSMHBn«M
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-aike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Serije, električne sretiljko, baterije, pisemski papir kopirni srinfcniki, zaponke, prstani rdečega križa* krama za brado* žlice, razna rezila, robei, mrežice sa brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent JLnopfe" in drugo prodaja J4JEOP LKVI. ulica S. Jffieolo
»tev. fc	M
Hovi mesnico. fA^u^s
snica konjskega mesa. Ulica Montors'no št.. 13, pri tramvajski postaji.	749
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ul. Posža vacchie 12, vogal uHc8c3@il&Pes£a.
Izdiranje	bres
bolečine. :-: s-s PiambESraftle. s-: UMETNI
sS:
sprejema

in sicer na 2 o državno posojilo po 92'— netto, 5*2 letno 5!I2°o d žavne zakladnice po 95 netto.
40 letno 5 'U0
Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno p\i usmeno v svojih uradih v uiici nadvojvode Josipa št ll od 9-12 predp. in od 3-5 pop
ASSICURAZIONI GENERALI iftž TRIEST£
(Ob&na zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,964,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,398,55,
S 1. januvarjem 1907. ie društvo nvelo za življenakl oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjatl je sledeče ugodnosti police:
I. Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veliavnosti poiice za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.	,
b)	ako plača zavarovanec l*/« od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veliavo vsled pomanjkljivosti plačevanla, samo da se plačevanje vrli v teku 6 mesecev po preteku roka.
U. Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake iormalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katersibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, al) poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4X*5.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
—~ življenje, požar, prevažanje in ulom.


Domače vesti.
Slovenski gimnazijski tečaj v Kromeri-
žu. Prejeli smo: Vlada ustanovi v Kro-merižu gimnazijski tečaj za slovenske srednješolce begunce z uporabo za državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v Gorici aprobiranega učnega na-
Tržaška posojilnica in hranilnica
(i registrovana zadruga s omejenim poroštvom
TRST - Piazza deli a Caserma it, 2, I. nad. - TRST (* lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/B •/# na menice po 6"/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJR TRGOVSKE MENICE.
■prej
HRANILNE VLOGE
od v«akega, če tudi ni ud in iih obrestuj« po
amr 4°|o Hk
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
fotai davek plačuje »vod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA domafle NABIR '. NIKE) HRANILNE PUSICE.)
Poštno hranUnični račun 16.004.	TELEFON št. 952
Ima varnostno celico (safe deposits) za Bhrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu iu požara, urejeno po najnovejšem nadiuu ter je oddaja strankam t najem po najnlijih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MIUlONOV KRON.
Uradne ure: od 9 io 12 in. is rf 3 to 5 poj. Izplatijg v;ik datoiaik H auMk m b