PoStnina platana ▼ jpirtovlul Leto LXIII., št. 86 OUŽAVNO TOŽILSTVO v L JI J?L'.A,!1 Doilo • 16.-IV. 15 V Ljubljani, torek 15. aprila I930 Cena Din 1, Izhaja vsak dan po poki ne, izvzemši nedelje ki praznike. — kisera+i do 30 petk a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji ioserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebe;. »Skrvenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PROPADANJE RUSKEGA KMETIJSTVA Močno nazadovanje poljedelstva v Rusiji - V severnem Kavkaza samo 36 odstot. obdelanega polja — Proces proti ukrajinskim zarotnikom Moskva, 15. aprila. Iz ukaza glavnega izvršilnega odbora sovjetske unije, ki je izšel v oficijelnem glasilu komunistične stranke »Pravtii«, so razvidne težkoce, ki so se Pokazale pri uresničevanju petletnega načrta za preosno-vo ruskega kmetijskega gospodarstva. »Pravda« poziva na čelu lista vse zveste pristaše komunistične stranke, naj brez vsakih ozirov odkrijejo napaKe v agrarni politiki. Pokazalo se je, da je površina posetve žita v južni Rusiji močno nazadovala. V Severnem Kavkazu, ki je druga največja žitnica so- vjetske unije, so obdelali le 36 % povr- šine polja, kolikor je je bilo določene po Stalinovem petletnem načrtu za ko-lektivizacijo. Na državnih kmetijskih posestvih je sicer obdelava polja povoljna, vendar pa so samostojni kmetje, ki so odločilni za uspeh žetve, posejali samo toliko, kolikor potrebujejo za lastno uporabo. Zato je izvršilni odbor odredil, naj se kmetje, ki so manj posejali, kakor lani, obdavčijo na podlagi lanske posetvene površine. Pariz, 15. aprila. A A. »Intransi^eant« prinaša poročilo iz Moskve, da se gospodarski položaj v sovjetski Rusiji naglo slabša. Stalin ie izdal vrsto ukrepov proti intervenciji raznih odborov v gospodarskih vprašan;ih. Moskva, 15. aprila. Proces proti ukrajinski zvezi za osvoboditev Ukrajine se bliža k zaključku. Državni pravd, rik je predlagal smrtno kazen za Efre-mova, Cekovskega, Nikovskega, Dur-dukovskega in Kosova. Končno je izjavil državni pravdnik, da glede na priznanja in kesanie obtožencev in moč gospodarske politike sovjetske države ne vztraja nri svojem predlogu za smrtno kazen. Trajna kriza bolgarske vlade Pokret za ustanovitev enotnega opozicijskega bloka v vladi sami — Gospodarska kriza Razdvojenost Sofila. 15. aprila. M. Čeprav ie bila kr-za bolgarske vlade, ki je pred nekoliko tedni grozila s svojim izbruhom, odstranjena s tem, da je bila predsedniku vlade Ljapče-vu v sobranju izročena zaupnica, vendar ni prenehalo nezadovoljstvo nad obstoječim položajem. Opozicijski tisk je spravil na dnevni red geslo ustanovitve enotnega opozicijskega bloka in opozicija zahteva v svojem boju slejkoprej popolno izpremembo vlade. Položaj bolgarske vlade je še vedno negotoy ne samo zato, ker obstoja v njej sami velika razdvojenost, kar je najbolj razvidno iz tega, da sc mnogi ugledni politiki sploh ne udeležujejo več strankarskega političnega življenja, temveč tudi zato, ker je zavzela gospodarska kriza tolik razmah, da lahko dovede Bolgarijo do katastrofe. Poslednje dni v političnih krogih trdovratno zatrjuje, da so volitve neizogibne, dočim vladni krogi zanikujejo njihovo potrebo. Niz prometnih nesreč v dunajski okolici Avtomobil pregazil motorno kolo s priklopico — Žena in dete moto-ciklista ubita — Neprevidni motociklist zavozil med tovariše Dunaj, 15. aprila. Ob progi južne železnice je bilo v nedeljo več prometnih nesreč, ki so zahtevale dve človeški žrtvi in 6 težko ranioniah. Na i teži a nesreča se je zgodila v bližini Inzers-dorfa, kjer se je zate tel neki motociklist v kamen. V tem hipu je pri vozil mimo neki privatni avto, ki je za voz H z 90 km brzino v motorno koto. V prikolici sta sedela žena m otrok motocilklrsla, ki sta bila m mestu ubita, dočim ;e moto-cfklisrt os*a4 fie£*>sl«odo'va-škodovani, da so jih v nezavestnem stanju prepeljali v boln/co. V modiin-ško bolnico so pripeljali tudi dve ženski, ki sta bili vrženi iz nekega avtomobila ter se pri tem te/.ko poškodovali V bližini meje dunajske ob::ne pa je povozil avto neko šestletna deklico, ki je btta tudi prepeljana v bolnico. Proslave grške neodvisnosti svečanosti v maju častitev Atene. Vb. aprila. AA. V začetku maja bodo zname^Mie deifijske svečanosti, pri katerih sodeluje ves kulturni svet. Organizacijo teh iger je prevzel znani prš k i mladi pesnik Angelo« Sikelianoe, duša vsega letošnjega pokreta za zgodovinsko obnovo P^lfov. O prilika teh svecanos+i bodo vpri-zorili Eehrlovega »Okovanega Promet^ja-c jn Evripddove »Prosilke«. Pri tej priliki bo obenem of+vocjpoa rodi posebna razstava sodobne grške nnjetnosti. Atene, V), aip-rila. AA. Nedavno je iz Amerike prispelo otaVli 1500 Grkov, da se udeleže slavnoerti povodom stoletnice osvo-bojenja Grčije. Ti Grki iz AmerJke so Člani zrian^ oreanwaAhepa<, ki prirpja v«a-Ico le4o izlete ameri^kfh Grkov v domovino, da rzseJ^enci pwte t*r Grškem del svojega kaprlaia in »e hwn oženijo, nakar ee — Grški ženini iz Amerike — Po-Byrona ponovno vrnejo v Ameriko. Lc4os jp bila skupina ameriških Grkov, ki je pod pokroviteljstvom organizacije >Ahopa: prišla na Gršiko, mnogo večja kakor običajno, kar je v zvozi z letošnjo proslavo stoletnice grškega cevobojenja. MissuJonKi, 15. aprila. A A. V nizu svečanosti, ki se prirejajo v Grčiji v proslavo lOOletnice osvoboditve, ie bila v nedeljo Missulongiju svečana proslava sodelovanja tega mesta pri grški vstaji za osvobojc-nje. Svečanosti so prisostvovali člani grške vlade in predsednik Vcnizelos, šefi parlamentarnih strank in diplomatski zbor. Na grobovih padlih junakov so bili položeni venci. Govorila sta predsednik grške vlade Vcnizelos in minister mornarice Botzaris. Obenem je bil položen venec na grob pes. nika Bvrona. ki je prihitel crškim vstalem na pomoč in ki je umrl v Missulongiiu. Angleški kralj pride na zdravljenje v Avstrijo DtfOfld. 16. aAstoria«. Eksplozfita v rudniku Tacama, 16. a;pr»la. V nekem premoR^v-rrfcu je bfto zarada s+rahovrte eJcsp4o«Jje ubitih 21 delavcev. *R 1O0« leti v Kanado London. 14. aprila AA. Prispelo je mmoco naročil za prevoz blaga in zavojev po zrakoplovu R 100, ki bo imel meseca maja porzkusno vožnjo v Kanado. Ker ho pa ta polet ofccielnega noizktrsinega značaia. se pošta ne bo spreiemafa. Amnestija političnih zločincev v Rusiji Moskva, Y5. aprila. Vlada sovjetske re-mrblrke Aserbejdžau je proglasila ob priliki desetletnice republike amnestijo za politične zločine. Vec smrrrwli kazni je bilo iz-pre*neo>enih v deseHefcn© ječo. Nekatere osebe so bfle izpuščene na svobodo. I 15 otrok zgorelo v kinu Rim, 15. aprila. V mestu Licati v pokrajini Crirgent,- na Siciliji je nastal v nekem kinematografu požar med predstavo, ki ji je prisostvovalo tudi mnogo otrok. iz neznanega wroka se je vnel film m ie došlo do vec esplozij. V požaru je našlo smrt 15 otrok, dočrm jih je bilo 11 težko ranjen/h. Šestdnevna kolesarska dirka v Parizu Parfe. 16. aprila. AA. V šestdnevni kolesarski dirki je zmag2l franco^k far PeHs-s.ier m Fflanchouet. Ogromni zemeljski plaz Cardfff. 15. aprila. AA. Pri Cardiffn se 1-irtral velikanski zemeljski plaz in se ie zrušilo okro? 1 milimna ton zemlje. Plaz je zasul premogovnik v Nc\\ tregaru in blokira! železniško proso in cesto v- Aber-tvsswee. Spopadi med komunisti in fašist! v Parizu Pariz, 15. aprila. A A. V predmestju Pan-tin je skupina ko mirnih t o v napadla 4 italijanske fašiste in ubila 2 d^iavpa._Policija je p*»>e-ia 2 li ijimintji. Polom avtonontizma v Alzacifi in Loreni Pariz, 15. aprila. A A. sTemps: priobču-je Članek o avtonomističnem pokretu v Al-zaciji in Loreni in z veseljem ugotavlja neizogibnost poloma tega pokreta v tamošnjih pokra;iiKj.h. Ta polom, piše ^Temps:, se je že zadel in ga nič more več zavreti. ©rganislranfe bilz spiske armnds London. 15. ar>rila. »Dailv HeralJ objavlja pod dfbelimi in velikimi črviami senzacionalno vest, da se v Londonu organizira b'la ruska armada, ki ima namen s'r-moglaviti boijševiški režim v Rusiji in vzpostaviti rarizem. Vsi v inozemstvu živeči 'niski oficirji in vojaki se pozivajo, da se vpišejo v belo armado. Madžarsko inozemsko posojilo Budimpešta. 15. aprila. Kakor javlia -vMagyar-Orszag z je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen v Rimu razpravljal z Mussolinijem tudi o najetju inozemskega posojila za Madžarsko v višini 500 do 600 milijonov pengov. Rim, 15. aprila. AA. Predsednk madžarske vlade grof Bethlen je obiskal nove izkopanine, ki so ga zadivile. Nato je prisostvoval kosilu, ki mu ga je priredil madžarski poslanik v Vatikanu. Sovjeti kupujejo ameriško parnike Newyork. fg. aprila. Sovjetska vlad.-\ je kupila za 12.7 milijona dolarjev ?3 parni-kov ameriškega trgovinskega brodovja, ki so bili zgrajeni za vojne. Obenem ie sovjetska vlada naročila v Zedmienih državah poljedelske stroje za več milijonov dolarjev. Zedinjene države so pripravljene od-poslati v sovjetsko Rusijo poljedelske eksperte, ki bi izvedli reorganizacijo poljedelstva. Državljanska vojna v Abesiniji T.ondon, 15. aprila. Ar nasprotni z dosedanjim] poročili iz Adis Abeba po katerih se je vršila izprememba na prestolici v Abesiniji brez incidenta, javlja ^Observer«: o resnih težkočah. Eden najmočnejših knezov se je proglasil za proti cesarja ter je napovedal cesarju Tafariju borbo. Sodelovanje naših in bolgarskih oblasti pri pobijanju komunizma Beograd, 15. aprila. Beograjska ^Politikam objavlja poročilo svojega sofijskega do-pisnika, po katerem mu je izjavil šef sofijske policije Prešlavski, da pošiljajo boljšo-viki svoje agonto v Bolgarijoi kjer razvijajo obširno propagando, zaradi česar bo bolgarska policija prisiljena zahtevati sodelovanje naših oblasti za borbo proti komunistom. Prepovedan »talijanski koledar Beograd. 15. or»rila. AA. Ministrstvo za notranje zadeve ie prepovedalo uvoz in razsirianie italijanskega koledarja >L' altra spotida«. k: je izšel pri »Soc;eta Dalmatac v Trstu, ker žali nejreva vsebin-a našo državo. Zgradba poljedelske fakultete v Zemunu Beograd. 15. aprila. AA. Minister za gradbe ie odobril včeraj revidiran; predračun za zsradbo poslopja poljedelske fakultete v Zcrnun-u v znesku 6.051.S36.12 D"tt ter revi-d'ran- predračun za zgraditev vzorne :-n selekcijske postaje poles nje v znesku 1,642.000 Din pod pogojem, da se razpiše licitacija za sradnjn v skraišanem roku 20. dni. Prepoved hazardnih iger v Franciji Pariz, 15. aprila. Poslanska zbornica *e sprejela zakon, po katerem so najstrožje prepovedane hazardne igre po vseh kazi-nfth rv Parizu in v okolici, , Pred zaključitvijo londonske konference Voditelji delegacij že zapuščajo London — Končna pogodba bo ^ct<)- va do prihodnjega torka Londcn. 15. aprila. Na včerajšnji plenarni raznrožitveni konferenci so bila odobrena ali pa vzeta na znanje poročila odborov, da se OTiosoći redakcija pogodbe. Upali so. da bo pogodba ?d:girana in predložena v četrtek plenarni seji v podpis. Izkazalo pa se je, da to ne bo mojroče, zaradi česar bo pogodba podfMsana >eic prihodnji torek. Strokovnjaki bodo zasedali dvakrat na dan, tud- med prazniki. Na se:; spodnje zbornice ;e .Macdcnaid izjavil, da bo prvi načrt pogodbe kmalu izen-tovl;en. Kakor poročajo, ;c načelnik ameriške delegacije St: nson naprosil ameriško paropJovno družbo, nai za 48 ur odgodi odhod parnika >Leviathana", s katerim sc ic imela odpeljati prihodnji teden ameriška delegacija. Na vprašanje v spodnji zborn:c:, ako sc nadaljujeta podavanja glede na vprašanja intcrprc.-j g I . 1 >. statuta Lige narodov, ie Macdotiajd r*d-govoril, da ne. Washingtoo, 15. aprđa. Ulcdc in u londonske pomorske razoro/itvcae k* jifc-rence ugotavljajo v politčnih krog:b. da >e znaten in da predstavlja M I t na ženevski konferenci organiziranega standarda. London. 15. aprila. A A. Ker M Klavna dela konference končana, so snoč: začeli zapuščati London člani posamczrrh delegacij. Snoči je odpotoval IrMCOJkl mirrister za zunankr zadeve Briand, danes pa zapusti London italijanski zunanji minister Cirand;. V Londona ostanejo samo še strokovnjaki, ki t>ooV> sestavljali besedilo pogodb. Angleško-mska trgovinska pogodba Rusija ustanovi v Londonu trgovin privi London, 15. aprila. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Dalton govoril o pogajanjih s sovjetsko Rusijo za zaklju-čitev začasne angleško-ruske trejovin^kc pogodbe, ki b:> veljala, dokler nc bo sklenjena z Rusiju redna trgovinska pogodba. Dalton je dejal, da se jc pri pogajanjih dosegel sporazum v glavnih točkah. Po tej pogodbi bo imela sovjetska vlada pravico, da ustanovi v Londonu trgovinsko zastopstvo, ki mu bosta prideljena tudi dva člana sovjetskega poslaništva. Vodia tega trgovinskega zastopstva in omenjena dva delegata sovjetskega poslaništva bosta uži- sko zastopstvo z legiji diplomatskimi vala driplo-matske privilegije. Poslanska imuniteta bo tudi priznana prostorom, r katerih bo poslovala delegacija. Diplomatski privilegiji, ki bodo priznani po sedanji pogodbi, se ne bodo nanašali na trgovske posle, ki jih je deeigaeija i/vršila, ko ie dospela v Angiijo. Prav tako ne bo u/h a-la delegacija diplomatskih privilegijev glede na te trgovske posle pred sodiščem. Končno je izjavil Dalton. da bo /iin.i'in minister odredil, naj sc vrše trp.ovin.ska pogajanja in pogajanja za rešitev vprašanja dolgov in zahtevkov istočasno. Indijski pokret proti angleškim oblastem Angleška policija je začela nastopati z vso strogostjo — Žalovanje v Kalkuti zaradi obsodb indijskih voditeljev London, lo aprila. AA. Na vprašanje o razvoju Gandhijeve agitacije za nepokorščino proti oblastem je \Vedg\vood Bena v imenu vlade izjavil, da 6e je razvilo gibanje, ki ga je sproži] Gandhi, kakor 6e je pričakovalo. V splošnem se lahko trdi, da akcija proti solnomu monopolu ni povzročila potpunih neredov. V par primerih je prišlo do spopadov 6 policijo in demonstranti. Za sedaj, je nadaljeval We4gwoad Benn, še ni mogoče presoditi posledic tega gibanja. Kljub temu obstoja upanje, da bodo ukrepi indijske vlade kos situaciji. Bombay, 15. aprila. Položaj v mestu ni več tako napet kakor je bil. Na bazarju v Marvari so prostovoljci in žene še vedno prodajali sol. Neki .sodnik, ki je več nan o-nalistov posodil na ostre kazni, je preiti anonimno pismo v katerem mu gro/.p i ••-znanci s smrtjo, ako ne bo v IS dneh podal ostavke. Policija je pričela zadnje dni r»1r>-go nastopati in aretira povsod kršitelj« solnega monopola. Kalknta. 15, aprila. A A. V znak protesta proti obsodbi predsednika Mcijooalne-ga kongresa Pundit Javaharlala in načelnika Kalkute Senguptc je bilo proglašen ) žalovanje. Na cestah so bile položene zapreke« Tramvaj vozi neredno. Policija patrolira po mestu v oklopnih avtomobilih Polo&lj J€ napet. Nove angleške letalske zveze Redne letalske zveze z Indijo in Afriko leta Icev Sreča v nesreči dveh London, 15. aprila. V kratkem bo izveden velik gradbeni program letal imperijalne letalske družbe. Do konca lcra bodo imeli 11 velikih letal. £tiri letala imajo prostora za 40 oseb in so določena za evropsko letalsko službo. Ta letala bodo opremljena s 4 motorji »Jupiter*. Druga letala bodo imela prostora za 20 oseb n dovolj prostora za pošto in tovor. Določena so za polete v F.gipt in v I"diio. Nadaltna tri letala bodo vršila službo v sredozemskem Stavka v ripanjskem tunelu Beosrrad, 15. aprila. Pri deMi v ripanjskem tuneVu na jadranski progi je došlo do stavke delavcev. 400 delavcev je prenehalo delati in danes so imeli zl>crovai>}e. na katerem so Ugotovili težke razmere, v ka!cr:h ž:ve in nadvse slabe plače, za katere morajo dela:;. Sprejeli so ceo vrsto sklepov, v katerh zahtevnio. na; se jim sbotjŠajjo življenjske razmere. Uboj ppevžitlkarice v Cirknici Ljubljana, 15. aprila. Pred malim senatom deželnega sodišča se je danes zagovarjala pc-sestnikova žena 40 Icrna Marjeta Kebe \z Cerknice. Obtožena je b!!.* zločinstva z^per življenje in telo. ker ie 2S. novembra lani na svojem domu iKkirila prevžitkarico, svo;o teto Marjeto Martinčič. s sekiro Po slavi tako. da 1 j£ prebila lobanjo in je pre-vžifkarica S? letna starka dobila pretres ~nož.ganov. Starki se je rana sicer zacelila, toda podie-sia je žele 26. januarja le- delu zračne proge v indijo in v Afriko. London, 15. aprila. V bližin; ^hievstrj se je pripetila izredna letalska nesreča. V vi'ini Čevljev sta trčili skupaj dve le- tali, ki sta vozli z naiveč.io naglico. Letalca sta imela še pravočasno toliko prisotnosti, da sta ^kočila s padalom na zemljo. Ostala sta skoro popolnoma oeMkodova« na. Letalec Percv se ie nekoliko pore.al po obrazu, ko se je motal v zraku i' n -bitega letala, in si zlomil r^ko. tos poškodbi, ki ni nep'-.sredno povz: njene smrti. Ofrtoženka se je gagovaijala, da je bila usodni trenutek zeh razburjena in da sama ne vc. če je res Martinčevo udarila s sekiro, pri drmo-jku navzoča priča Mnrria Lovko pa ie deta nje potrdila. Po daljši nNEpravl ie bila Marjeta Kebe, mati štir.i nepreskrbl:cmh otrrk, obsojena le na eno leto težake ječe, Ker je s^dšče trpoštevalo vse olajševalne nk-iJnosti. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize^ Amsterdam ?2.115 Bcrfa 15.4775—13 5175 (15 4, Budimpešta »986 Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 794.94 - 797 94 (79>-M), London 274.5^.-275.36 (274.96). Nc\\york 55.43, Par*7 ??1.^:J Pr?~~ «*» <•/■>— < > IN0ZLMSKK BORZv Curih: Borjorad 9.1275. Pariz 90205, Londcn 25.09, Xo\vyork 515.87, Bruselj Tli \ Milan 27.04, Madrid 64.40 Berlin 125.10, Dunaj 72.670, Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.85, Budimpešta 90.20. Stran 2 »S L O V t N b K I NAROD-, dne 15. aprila 1430. 1ev Trgovska in arbitražna pogodba s Španijo Španski vicekonzul g. Ernest Hieng o naših odnosajih s kraljevino Španijo * Ljubljana 15. aprilu. -Pred kratkim je bHa sklenjena med kra-Bevino Jugoslavijo in kraljevino onanijo arbitražna pogodba in s tem je bilo c ro-.u' bljeno razmerje med obema državama, ki -ta šele lanska leto sklenili trgovsko pogodbo. Do sklepa trgovske pogodbe ni bilo med obema državama vsaj formalno direktnih litovskih stikov. Te stike 50 vsefr-zevali v praksi ;u tako rekoč pod t tli ji 13 fa-stavo jttROstevensfci izvozniki lesa, k so ImeJi sicer direktne stike s španskimi interesenti, vendar so morali 'ti s svojimi izdelki preko tujih iuki kjer sc jc pbrekk) aa-ših izdelkov spremenilo. Le tako je biio mogoče trgovati s Španijo, kamor jusosio-venski izdelki niso inos!; priti direktno. Ker so bili podvrženi radi pomanjkanja šrgov- sK« pogodbe visokim pribitkom k obstoječim carinskim tarifom. Razume se, da ta način trgovanja ni mogel ustrezati jugaslo-vcnskšu i <\ozn ikoni, ki so sicer izvozili velike k< l£ine lesa v Španijo, vendar pa jim j,- bilo jasno, da breaapogodbeno stanje ne m re prinesti zaželjenega in sistematičnega direktnega izmenjavanja dobrin. Kljub hvalevrednemu Ju požctVpvabiemu prizadeva-nju prizadetih čniteliev formama ureditjv razmerja med obema državama ni bila lan-ka. Pojavile so se težkece in bilo je potrebno od obeli strani ne samo dobre volje, ampak inJi sodelovanja najboljših zastop-nikov. da so ustvarili trgovsko pogodbo kot prvo podlago za urejeno razmerje me J obema državama. .Med onim?, ki imajo največ zaslug, da so SC P rajanja začela in uspešno zaključila, jc španski poslanik in polnoniočni m . i -nister grof Torrijos. ki jc pflfc'el v Jugosla-vijo i najboljšim namenom, da zvrši v polni meri svojo visoko linsijo. Zanimal se jc za kulturo m jezik, pa trdi za sospcdai->ke pribke v Jugoslaviji. Tako ie s.pozua.1 narod, njegove kulturne in življensfes prilike in se prepričal, da je ta nan d vreden njegovih simpatij. Tako se je gn>f 1 orrijos lotil z vso odločnostjo dela n u>peio mu je, da je kot zastopnik Španije sklenil prva pogodbo z Jugoslavijo. Grof Torrijos je tako nc samo kot diplomat, ampak tudi kot iskren prijatelj jujjoslovcnskcga naroda odprl iusosiovenskemu eksportu direktno pol v svojo lepo domovino. Kakor že omenjeno ie slavni izvozni izdelek les. Vendar je dana prilika za izvoz drugih pridelkov, kakor fižola, sob, mcdici-□ainih zelišč, specialnega jekla, mesnih z-dclkov. Na dragi strani pa nam nudi Španija svoje južno sadje, posebno pomaranče, olje. \ alencijanski riž, plutom ino ili vino. Predpogoji za trgovanje v velikem stilu so podani ter velikega razvoja zmožni. Jc pa stvar privatne inicijative in podjetnosti, du si na podlagi sedaj veljav nili dogovorov ustvari novo torišče za svoje udejstvovanje in razširi krog odjemalcev. I >a sc ta cilj doseže, jc pa seveda potrebno, da se uresničijo goto\ i predpogoji, brez katerih praktično trgovanje ni mogoče. V prvi vrsti urslim pri tem na vposta-vitev direktne in redne paroplovne linije med j neslovenskimi in španskimi lekarni. Na stvari sc že dela z vso resnostjo 11 le želeti je, da se zadeva prej ko mogoče zadovoljivo rv»"i. Z vpostavitvijo te proge še bo laltko začelo sistematično izmenjavanje blaga in s tem tudi sistematični razvoj trgovski! odnosajev s Španijo. Španski iz-vozrtičarji sc že zelo zanimajo za naš trs in brez dvoma bodo imeli jugoslovenski uvozniki z njimi v par letih najboljše zveze. C i 111 bolj se bo razvijala med obema državama trgovina, tem boijšc razmerje bo med njima zavladalo. To razmerje bo pa še bolj poglobljeno, če sc bosta oba naroda začela spoznavati tudi na kulturnem področju. Sedaj, ko ic poslanik grof Torriirs tako uspešno zaključil trgovsko mi arbitrarno posudbo, katerih priprava ga je popolnoma zaposlila, pripravlja svoj program za medsebojno kulturno spoznavanje. Kdor pozna visoke kvalitete grofa Torrijosa in njegove simpatije do jusoslovenskesa naroda in njegove kulture, jc lahko prepričan, da bo gospod poslanik dosegel iste uspehe na kulturnem področju, kakor je uspešno zaključil politično in trgovsko pog< ino. ili 1 J T . -1..10 o J ■ 1 vabilo, da priotopj k iM.«-čemu križu . \ diko tft&loge na^ čakajo v letošnjem iotu: ferijalna kol«rti.'a na Tra'i v Poljanski dolini, kamor pošlji mo le! 19 BOpel na oddih cdabotno in potrebita ljubljansko d ceo, po možnosti v dveh part'j.tli. bo zahtevala velike gmotne irtve. Nadaljevanje samaritanskih teeajev, k! so lani obrodili |oliko dobrota sadu, fe združeno r* sirotki. Za vee ie akeije pOtfebujetno aktivneje soglasja Ljubija uranov Ba ta način, da j»o-stan^jo naši člani, Nekdaj se je smatralo bili elan >£deeega kr»za za družabno in patrielicno dolžnost. T>m ffloblje hi ee morali le eminentno hum-initarm1 dolžnosti 7.1-vedati sed«*?i, ko žtvim » v lastni državi, dolžnosti, da *v veL ki nas navdaja poštena misel «n človekoljubno fu-!vovanje. ziruži-mo v [tdeČeni kri^u , ri'jar vrhovna pokrovi! ija ^fa Nj- Veličanstvi nnš -kralj in kraljic;-. _ Krajevni odhor »Rdečega križa'. C'"kovni konto kraievnega t»lbora Rde-čega kriia v Ljubljani ima štev. Ji.104: vse ir.formaoijo daje predsednik dr. FetHcb (tet Ž206) in tajnik ban Mamarie (tel. 2481). Akademija na korist poplav ljenccm južne Francije. so je izvršila wn či pn objavljenem spore-: tlu v opernem gledališč« in v prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Večino } uMike pa ^o tvorili pev<*i in pevk*' sodelujočih zborov. Orkester gojencev državnega konservatorija je s sodelovanj in članov opernega orkestra zastiral veliko lla.vdnovo simfonijo v £-duru ped vodstvom opornega ravnatelja g. M. Po0fei Namesto obolelega liet-tta je nastopila novi pevski talent gdč. Mezetova in zapela Rlk. Straussovo Vsi sveti in A. Lajovičevo deklic . ZUo-ii toplo in- bila pozdravljena ga Pavla LovŠetOVa, ki |e sijajno izvajala svoji dve pevski točka ter žela brezkončno priznanje. Pila K opetovano pozvana pred za&tor. Zanimiva je bila šesta točka procrrama. ki sta ,io izvajala umetnika ga Vida Ijtilarieva - Jeraieva (na vijolin:) 'n njen oče. u. prof. K;ir.-i Jeraj (na klavirja). Kot solistka j,- nastcf>ila t u * i i gdc. i> »u-bravska (harfa). Vsi solisti so se resuieno odlikovali in želi iskreno | riznanje. Tod vodstvom e. l.o»n e- TL. Prelovca ne >.on zImm • i.iub-ltm.-ke'ja /vena z dvema točkama. Zbori so nastopili s popotnim usp h-un. Vsem sodeluj; čim gre za dejanski ;zraz --.-čutja z nesreč 1:;:.i r plavljene v j;o;ui Franciji i zahvala in priznanje. Z albanske meje Gusinje, *>. aprila. Umora Ljuš Prelje in n.iegovi.i dveh s-uov Jc bil ojttmljcn Arnavt Bajram Pre- ionković :z Martinovic b;;zu Gusiiva. Proti njemu c bilo uvedeno sodno postopanje in mož je sede! šest mesecev v preiskovalnem za.poru v Andriievici. pa je bfl za-radi pomaiikan'a dokazov izpu^čon. Ker sc jc pa ki.mb uma zbiral dokazni materija! in ker bi sc morala te dni vr^t; fflav-na razprava, h kater; bi mora! prHI t'č: Prclonkić, ;c mož nevarnost pravočasno zavohal in hotel pobegniti v Albanijo. Na heg se jc pripravila] 2c od 22. narca. Dobro organizirano orožništvo \- GusLniu in v okolici jc za nameravani beg iako] zvedelo n ukrenilo vse potrebno, k. Pre-lonkie uc trde. In res Je ime! mož smol", da je naletel ua bee;u na skrito orožur? -patruljo, ki jc njega iti nfejp>vo ženo aretirala in odvedla na orožniško >e>>*. U niča r. Ta orežniška postaja le pa oddaljena ■ J albanske meje komaj dobrin 25 korako> in zato jc Prclonkič skleni: pobegnili. Svoji ženi je v- arnavtske n jeziku povedal, da jo mahne čez mejo. ona pa nal gre k bratu, kamor r-ridc pozneje po njo. Orožnikom 'c dcial, da b' rad šel na rtron in ko sta dva orožnika sprc:«v".«i i itn stranišče, jc skočil čez plot in kjbra! proti Albaniji. Orožnika sta zaklicala, naj se ust iv j i!i ker sc ni hotel ostaviti. Sta streljala za njim in ubila. Tako ic konja' zopet en rokovnuič. V iebruarju je odšla iz Nikšča v k lun •-.lan'ša družba lovcev na lov. V £ >zdu S lovci opazili suml.ivn /epsko, ki c začela be/fVtj ii: sc končno skrila v- diplino trhlega drevesa. Tu so jo lovci prijeli -\ pazili, da 7111 i j j o i pravit1 s čudno prikaBniio Žejtska ima dolge lase in jc po v so.o telesu poraščena s kocinami Govorit' h ne zna ali Pa n -če. Ce sffši govoriti .'ao-iansko ali arHavtsko, se senoje. Lovci s 1 ;o odV&dli v bolnico V Nikšič. ker se zdravniki agotovili, da jc noseč«. > kc-w ;c zanosila. rtibvC ne vc. Ostala je zaenkrat v bolnici. prestreže projekt le. ki hi ftiorsbiti rs»e i!i cilj. Prvi jc pnšcl na vrsto ln\ "i oficir, Z ielo obsez o Hl u . itHfCV p nioCir\ v zal najprej »>či, potem pa pote$ttil ob> c/o pod podbradek in jo zavezal vrtin JttaVe, da se glava pr strelu \r. 9 mm revob." j sraresa kalibra ne razleti. STa mak (US -negi uradnika ie rabeH U I clij obe©je 1 a v tilnik. Žrtev, ki jo jc pahnil Httrtivo v prah. jc še živela. Na vrsto je pfišel 'ia-sjedni; obsojene^. \ i-. rab(je> i nik povezal r. i^m tnezo. k ikor tudi x ostale, tako da jc pri /aduje n bila « po* Pukloma napojetfta od kr\i. Po končani instiflkac;P i. ;-a;a r :ra-b !a še gorka, živeča tTtmfa m Hn *a ' itTC zvlekla pred krste. ^' so i iti »mel' pripravljene blizu v< Kabeli it '*:■'< vsakeura radnji •ini'osini strel :' rcvol-verja v čelo.*mrintT so mhUjI truHu • krste in i!h 1 dnesll na osamljen kra:. kjer so jih zagri kot p.>e. KOI I P\R. hanes: l':,k. 15. aprila V»?' :-ni: Anasta/;a.: pravrslavnt: 2 ator:?a, «*'?. »>\N\š\.u PRIREDI TVC l>ra«»!n: I. N R 1, Opera* Za prta. Kino Matica: f&etcva hi ka. K ko l.hiMianski d\or: Kr CV, Kino Ideal'. Z »Jn o\u \ Sati P. /I RNI- 1 EK IRNE, Danes; Sušu'k. .Mar:." a 1 : Kuralt, t vp: svetska cesta. !z gledališke pisarne Drama PziHjtftsko i.rlra /. .V K. I. I loMj.m->ku drama bo \prizaria.a vse dni Vrclikl 1 tedna, ra/vcn sobote, pasijonsko •.•.••» »I« N. K. I.«, kotcfo >ta napisala Kdvard Orcgorin, elan ilramc in p dr Roman Tominec \ saki> !^ti> ie bilo to veličastno ik!» iptejeto s stran: občinstva toplo in t Veliku resni stjo. Tudi okoličani, pa tudi prebivalci oddaljenih krajev Slovenije bo \ velikem štcviiu prihiteli v Ljubljanu, da prisostvujejo tej redki gledališki predstavi, lera se pi m»>\i v tej se/oni v isti zasedbi in režiji. Oposarjamo vse občinstvu, da ^e n prizori Pasijon v ti-'j sc/«.iu jm>-slednjikiiit mi našem 1 tiru. ker _a ii * V prihodnjih sezonah Kamenjala dru-:, primerna velikonočna igra. Rcacrvirajtc «»d-ncMiD kupite vstopnic« po možnost dnevni blagajni \ i pernem T osebnim vodstvom višjega kaoelnika tir. < .erina. Optfi htn sc poje licllinija opcffS »«Vof« m.« z «ju špehar \ naslovni par.tip '.,1. /.. Špehar je članica protese-rske-jn t bom /aijjiebske l;a kon/e iv aton »a. Iran krasilo šolan, lep in velik j^las ter veliko :nu/:kd- Do naobrazbo. Dalje sodelujejo: ...o I hicr-ry. «ja. šta«^ljar. >\arčcc. Kumpe!. M»>-horič in drugi. Dirigent u Nettat. režiser {«. kriNccki. Predstavu se \:ši /,i ;io rima IS. Mlini: »Norm««« Upora jc deta it«* lijsnskeea komfHioista, v pri zor jena po'ie I. 1831. v MIlanu. Libretu yc napis.d pesnik PcHcc Komani. ter se l rši dejanje HftJ let po Kristusovem rojstvu, komponist, ki je bil \ svoji dubi glasbeni rci nar in reorganiastoff si je z »Nunoo prboril veliko slavo in drugih d« brin. le pristal -iruke. slaelke kantilene. komo n:ral »e mnogo oper ter umrl \ Parizu star kotnaj M let. Prvoaprilska gorska cesta Malokomu je znano, da jt nasl tla krasna gi.;>ka cesta na Juil£$ •prvou-prilske Šale. Nek: švicarski žup< v je hotel napraviti prvuaprilsko šaiu 1 v Beraer Zeltous je i bjavdl vv.s uaC 1 nove morske ceste. S\\j. iiaćn je < 3 -sai tako poe lutnuSali. Iti izkazalo .ie, Ua je znsiiuval žufutik brvž vbake tclttiiene U^brazbe načrt l Ju-ec rs,kc ceste ta*ku tučiHn da ni treba ničesar i/i)rcniiuicv ati. Cesta Jun.cnrau je bila zgrajena boctio po prv oaprilskeni načrtu. Sijajno. toela tukuliko d rasi ^ <> prvuaoriisko šalo si je dovolil Petci \'cliki. IVnuCi od 31. marca na I. ul>r71 je Ual v bližini Potrofrada ovcrcoinc skladovnice drv rii jiii za^v,;iti, Noto jc zjažarelo v prJočkastotn s> itn L>srv.ninib osnjcnHi zubljcv in vse pre -vaice je obšla STOOk ker su misbii. da je mesto na več strane«] zažgano. K so •prihiteli vsi prestrašeni do JCorec'li drv, jih je ustavila straža in. jim povedal i, da trre za prvoanrilsko salo. Znani so pa tudi prirttefL da so sn -trali l.udjc važne stvari za pfvodDrflsko šale. Tajnik Na-poleo-na I. barun Hasion la Paire jc ^11 vrstrniijcn vcreizdurv mora! bi biti aretiran. Čnstirk, katere-itm jc bila poverjena aretacija osumil-tic.^a barona, je pa postal prejšnje I ob Istem easu žrtev prvooprilske salo s filtriranim poveljem. Takrat ;c iiiul zaradi teffa velike s:-?nvsti. Ker mu bilo znano, d:: Je baroti la Faire pri Na-poleonu zelu priljubljen, je omatral i1 -velje slede aretacije za orvoapriM j šalo in barona ni aretira'. Ta ;-;iv e ni baron zvedel. ka: sc prlprnvlin ;n nra\cčasno oUncsel petc. Rešil iu c torej 1. aprid. Ita Kina ¥ zvočnem Silinu Ida Kravama aH Ita Kina igra glavno vlogo v češkem zvočnem filmu »Ioni obeseniačka« Pred tremi leti jc neke noči zginila prav skrivnostno iz Ljubljane lu.i Krava-nja, o kateri se jc Ic vedelo, da ic lepa in da je hotela kandidirata za miss v Zagrebu, pa so ji iz Ljubljane zagrozil j z vitrio-15.ni. To dekle je do takrat vzhniaiu s. svojo k;:uto pozornost v ozkem krosu Ljubljančanov in v pisarni ,kjer je sedela >?n stroju vedno zamišljeno in je veliko sanjalo z odprtimi očmi ter malo in slabo p sal >. Neka i zaslug za lijeno Popularizacijo si je tudi pridobil v tistik časih pokojni Razgled . To dekie jc odšlo k Eilmu in ie doseglo lepe uspehe kljub vsej zavisti i;i kljub tetnu, da so na njej v Ljubljani skritizirali vse razen obraza. Da, obrazek ima čeden, to priznamo. Ampak . . . Itd. Ida Kravanja se ic prekrstila v ItO Ivino in pod tem imenom ie danes že znana hi tudi že priznana v filmskem svetu. Njena karilera je od leta do leta večja in zdal, ko so v modi govoreči IHmi, je tu Ji !ta ivina gotovo zahrepenela po takem filmu i:: želja se ji je izpolnila. Cehi so namreč selo prakt čuj in spreminjajo kar neme iflme v govoreče. In tako se je /godilo tudi s fii-Tn 'n Toni obešenjaška ((ial^cntonO, \ katerem igra Ida glavno vlogo. tibu so združiii z glasbenimi prizori \ pariškem ateljeju Gaumont S'nhro:iacija se je izvrstno posrečila in ker je tudi Rim eden najboljših v češkoslovaški filmski produkciji, nm jc zdaj kot zvočnemu filmu uspeh še bolj zagotovljen. Praktičnost Cehov je pa tudi v tem, da so ga istočasno zral-ili za propagando češke narodne glasbene umetnosti. Ulavna partner Ite Rine jc Dodo PiŠtek. Dejanje se sodi v Praši pred 4o leti. V glasbenem svetu vzbuja sedaj ta rilm veliko p zornost, ker odkriva glasbeni umetnosti nova pota n možnosti uveljavljanja. To je nova možnost glasbene propagade, ki bi bila brc/, zvočnega filma nemogoča. Ure torej za propagando narodne glasbene umetnosti s pomočjo uivoeVns^ja filma. Tu se Oopro tudi nove možnosti zlasti za naše glasbenike in za našo narodno glasbeno umetnost. Edino z zvočnim filmom lahko prodre lepota nase soenc in pestre narodne glasile v najširši kulturni svet. Glasbeno spremijevanjc omenjenega filma je vodu znani češki nmzik kapelnik Fr-no Koštah Stilno je v skladu z dejanjem in časom, v katerem se dc.mnie sod . Posebno pozornost so posvetili narodnim češkim m slovaškim prnmim in popevkam. Tako jc zajamčena pot lopi češkoslovaški narodni pesmi v široki svet, ker jc še nepoznana. Za motiv matere, katere se Tonka vedno z veliko ljubeznijo spominja, so porabili lepo Koštalovo »Serceuse«, ki jo pojeta v nemškem, angleškem, francoskem in španskem jeziku. Nekatere prizore izpopolnjujejo dialogi glavnin igralcev. Košial jc vplete! v film tudi kompozicije drugih čeških glasbenikov. Zanimivo je. ela jc predigra filma uvertura Smetanovega Halibora , ki jo izvaja velik orkester. Karijera naše Ite Rine v filmu je torej karijera s pravcato filmsko brzino. Danes govora že po vsem svetu v zvočnem filmu. Poje še ne. pa kJove. ec nc hodi v Pragi h kakemu imenitnemu opernemu pevcu ali pevki, da bi sc izpopolnila tudi v petju in kdove. ee nc bomo gledali in poslušali paše Ite Rine kakor nedavno senjnrito Kio ivito v Kinu Matici. Bog ii daj srečo tudi glede grla. Naše narodne pesmi prav dobro poje, kakor vsako pravo slovensko dekle. V Rožni dolini je prepevala prav rada a- svoji hišici, preden jo jc po francosko popihala iz Ljubljane, pa še ko je na kolodvoru stopala v brzovlak. ji baje Potfboma zapela! (>j zdaj gremo, ol zdaj gremo ... Rdeči križ vabi in kliče LldeČi križ . in |>o vseh kulturnih drža-van razširjena humanitarna organizacij;!, je po svrJelfea svetovno vojno prevzela ■iottnoet, da ludi v mirovni dobi razširi evoje koristno delovanje na razne panoge Moveske dobrotvornomu in ljubezni do bližnjega. Za izvrševanje toh vzvišenih nalog je potrebno intenzivno sodelovanje vseh slojev našega prebivalstva Vfnoiio nam je do teea. da eim višje dvignemo število članstva ljubljansko krajevne organizacije »Rdečega križa . Res je ljimlinni?kcmu krajovnoniu Odboru !"kom prvih lel njegovega delovanja uspelo da ee je število članstvu dvignilo na 50ft To pa je ki. belo Ljubljano, tretjo prestolnico nnše države, z ok. GO.OOO ]>robivalri Šr> vedno dosh prenizko Število. Da naj nedavno izvoljeni odbor Oeoešno vrši svoj d Io\ni načrt, si mora razne volnme, ki 9nt0 jiii Pa .sproti zaicli in brez posebnih ceremonij posireliii. da niso mogli dospeti nikako vesti do njih. Cela posadka v. avstrijskimi in nemškimi mornarji hi civilnim evropskim prebivalstvom jc štela 1800 mož in še ti niso bili vsi >:a obrambo sposobni. Japonci so mislili, da ic posadka mnu-20 večja in so nas v častnem številu obkolili: postavili so samo na suhem proti nam 60.000 mož da nc govorim o eeli flotilj . ki je zaprla Iuko. Tudi proti še vcćjenui ."«tev i 1 u napadalcev bi sc bili lahko d;»l:^<) Jasa branili, če bi imeli dovoli hrane na razpolago. Ker jc nisniu meli. ic trimesečna blokada dosegla svoj namen. Še pfed blokado /. morja se ic Posrečilo dvema nemškima križarkama, da sta jo pravočasno popihali, vendar jima ni bilo usojeno dbbJo veseliti se sreče, ker so ju kmalu potem potepih Angleži pri falk-landškem oto:iu. V luk sta ostali le Kaiscriu Llisabcth in s]0\ita nemška kri.Tarka najmodernejšega tipa »Bmdcn«, za kateri pa je bilo skoraj StKtrrno, da sta izjntblieni. ker je bil radi hermetične blokade beg na videz nemogoč. Nemci niso hotel; prepustiti lepe ladje brez boja. Komandant - GnidenA* ic izposlo-val od srnvernerja dovolienic. da sme riskirati bcur skazi japonsko brodovje. Pod zaščito »Gnvdena« bi morata bežati tudi 'Kaiserin Klisabetli^. Ker b pa samo ovirala mnoKO hitrejšo križarko na besu. Jc ostala v luki v obrambo Tsin-taua. Bila jc črna, oblačna noč. kot nalašč pripravna za bes iz luke. Hmden je imela ugašene vse luči in je skorai neslišno plula i vso prev'd.aostjo med japonskimi ladjami, da ie niso opazile. .Med vožnjo si ie komandant dovolil predrznost, da je tor-pcdiral japonsko križarko in jo potOpiL Japonci sprva sploh niso vedeli, kaj se srdi. Šele ko su začeli žaromet1 delovati, so opazili bežečo »Eatden«, ki je pa že bila precej daleč izven krosa blokade. Zasledovali so |o s torpedo - rušilci. seveda zaman, (►dkurila jim je pred nosom. Meseca novembra L $15 je bil guverner prisiljen, da kapitulira. Še pr;j smo pofioali i ekrazitom 9 zrak Kaiscria E!isalx'tli ■• in uničili vse vojaške naprave v trdnjavi, tako da niso htpouci dc-biji drugega v r,.kc kot ujet'vkc. ki sq j»fi internirali v Y« koba-uii hi lts-Iiuknši:ni. kjer so ostati do konca v 'o j ne. Meni jc japonsko metifštv o smrdelo. Pripel sem si znak Rdečega križa iu se delal, da i-čem ranjence na bozišču. Neovirano sem prišel skozi japonske straže iu jo mahnil p.š proti Pckinsu. Po dvadncvuem maršu sem dosegel Peking tn sc priključil dctaehementu, k; ie ravno takrat odhajal na letovišče v stari kitajski samostan Tja-tsc-tse v okolici Pc-kinsa. Bi-vanjc v tem samostanu jc bilo polno nenavadnih doživljajev. Nckesa dne so me poslali za dclj časa \ ricn-tsin. kjer sem imel priliko prisostvovati razburljivemu načinu justihkacije. L. 1915 ie tolpa petih banditov — med njimi jc bil bivši kitajski oficir - oropala kitaivko banko \ mestu s>ans-bai. Banditi sc niso dOtso \esel:li svobode in oropane-sa denarja, ker jih ie kitajska policija kmalu zasačila in prisnala pred suvemeria V Tien-t.sin. Kitajski zakoni ne poznajo šale. V istotako kratkem kot se 'zvrši zlo- čin, poteče tudi obravnava in sc izvrši kazen. Ta pa jc z.a rope smrt z itstrelje-njem v tilnik. Ob uri justiiikaci.ic smer bili obveščeni in povabljeni. da prisostvujemo justiiikaciii. Napotili smo sc v »just'ono palačo^ — leseno barako, kakor so skoraj vse hiše na Kitajskem in prišli šc pravočasno, da smo prisostvovali zadnjemu formalnemu aktu proglašenja sodbe. Obsojenci so bili /brani na dvorišču z vklenjenimi nogami in poslušali guverner-ia. ki jim jc še enkrat kratko ponovil obsodbo, utemeljujoč jo z zakonom, ki ne pozna za njihov zločin drage kazni kakor smrt z ustrcl.ienjcm. Obsojenci so sc vrgli na kolena in, trkajoč z glavo ob tla, moledovali za milost, (juverner je ostat neizprosen in so j h morali stražniki stlOma dvigniti. Zvezali so jim še roke na hrbtu in vtaknili vmes dol-se lesene dešč'ct. na katerih je bila 8 čopičem* z vclikniii kitajskimi črkami napisana njihova krivda in zločin ter način smrti. Sprevod sc ie začel pomikati po cestah. Policija jc zaprla s kordonom vse ulice ci-tija, po katerih so vodil obsojence, dvakrat naokoli, da si jih je lahko vsakdo Ogledal* Ljudsivo je kajpak zmerjalo bandite n pozivalo policijo, naj jih čim prej usmrti. Po končanem obhodu mesta se je sprevod obnvl pr: t; velikanski ravnini izven mesta, kjer sc ie že prerivalo nad 3QjutX) ljudi: pr hircl; so o J v&ek strani, da vidijo eksekucijo. Policija na konjih je morala šiloma delati pot, da sc jc sprevod prerini: sko skakoval, h** da ^re na veselo svatovanjc. \':vieti jc Inio. kakor da se norčuje pa ostudne ceremonije bi gledalcev, ki so d:\-jc vpili i'i zahtevali smrt. Za sprevodom ic korakal sred dveh višjih strafirakov dcbehihar — justični uradnik v službeni obleki z lesenim, poslikanhu mečem pra\iec v rokah, katerega spodnj del sc je konča! z Amorjevo pšico. Zaliti obraz tesa uradnika je bil polna luna. V ustih je i-mel tudi med justifikac jo debelo cigara Prostor okoli morišča so v kr".;u /aprli s kordonom. Na sredi je bil podstavek z ilovice, zraven njega kup ilovnatega prahu, nasproti pa meter visok zid iz ilovice, da Stev 86 »SLOVENSKI NAROD. dne 15. aprila 1930. Stran 3 Dnevne vesti — Potovanja poštnih nameščencev v Inozemstvu. Oblastna postna uprav t e prejela od ministrstvu odlok nasledn't vsebmc: Mins:rst\ ■ .> je opazilo, da mnogi uslužbenci iz povsem neutuicben \\ razlogov prosijo, naj Iv sc jfttl odobrilo pot >-\arr;c v inozemstvo. Ker so taka potovanja škodljiva drŠavttiiri interesom, se bodo v bodoče dovoljevala le v primerih, kjer bo z zdravniškim iz;r>rieevalom dokazano, da ic potrebno zdravljenje v inozemstvu. Taka potreba mora biti v iz.pri-čcvalu samem izrecno navedena. Razdelitev letne službene ooleHe P^štuTiu uslurbcpcein. S 1. aprilom imajo pcavice vJo letne Obleke uslužbenci, ki so V) zadnjič prejeli v letu 19?8, jn oni novo-rtastaviiehi sIu&teM pfj pestili h iti brzo-"*n\uih uradih v Uuhliuni in pri pošti Mu-r bor 2, ki icinc obleke še trfctlar niso pTe> fetl. Strrtto to jc škoda, da niso našim Onštnhu iislužhenccm naprav;!; Obleka4 l«ub|::inski kroaški mojstri. Vse lepše bi jim pristojala in bi jl- ne bilo treba prena-rejati in popravl;:'ti. — Državne zastave pri pogodbenih poštah. Po naredbi tnihistrstva lavnih del sc morajo med inventarne predmete pogodbenih državnm pošt stctl tudi državne zastave. V tem soiislii naj se izpopolni člen 19. pravilnika o p&gctJbenih drž. pošta i. Zadruec In zadružne zveze oproščene tudi prinoročninc. Ministrstvo javnih dci je izdalo novo tolmačenje, po katerem so zadruge :n zadružne zveze opreščene plačevanja poštnine za navadna in priporočena pisma ter tiskovine ;n denarne po-šiljkc, ki jih pošiljajo v mcdsvbrnicni prometu z zadružnimi zvceaml in z glavno zadrti/:'i:i zvezo v Beogradu. — Naš vozovni park. Vseli vagonov v naš: državi je prib'/no 50.OČO. Mej nini; so vngmr ::;?ne železnice icr vozovi državnih in madžarskih železnic, ki i.uajo T>o ;cm tudi v*sak svojo označbo ;n svo;o !iLime;-..»ev«i. Zadnji 2aš SO dobile VŠd dr-ž;>\!ie železniške delavnice halog, da odstranijo t vagonov sedanje označbo J02 pngoslov. drt» železnice) ter da vse va-gi?"c označilo s številkami ene same številne veste. - Odmev poslovanja r!»iu»v Narodnega divadla v i inhljaiii. V večerni izdaji Xa rodnih las,« v j bil objavljen y ebboto kra»s; Mma k D nedaVli nn gVmvantu 'i'h»-nov praškega Narodnega diva ila v Ljubka' rit. Članek ic napisa) f". I.nkcš po pripovedovanja .i.m-lava Vejle« Vojta pripoveduje, kak) so toii e.-lit' sprejeti V Ljubljani na kolodvora, kako £0 napravili po prv m iro-slt.vMijii i/i< I z avtoblldOlll POd Karavank" in kaka sla i l rijahMiom Vvdru k« pni1.' v mrzli Savi. Ph k. } anju ~\a krenil:) z družbo v goctiltto* kjer BO p;sitvgli go-rno-dom iz Pragec z izbornim cvičkom In knij-#uVmi klobasami. Jfnrba pmti pivovarnam v Zagrebu. V Zagrebu so gostilničarji pričeli energično borbo proti pivovarnam, odnosno pr< ti pivovarnrškerou kartelu. Včeraj popoldne so imeli za^rt'bšk; gb^tHnlearij v Nikoll-ćevi niie; zborovanje, na katerem so raz-praviai; o borbj proti pivovarnam. Soglasno v bilo sklenjeno, da vsi zagrebški gostilničarjk pa 'udi puj iz province, 25. aprila (ceno pb t-, prenehajo točiti rivo cd karteli radili pivovarn naše države, če te do te.ua roka ne zuiža.o ceue pivu 7ii 300 I I !i nn hektolitru. Gostilničar; ute-mcl'ujj o svoj sklep s tem, da pri pivu ničesar ne zaslužijo, poleg tega je pa pivo odločno predrago in slabo. < iostilničarji zatr': ;e;o, da se ne h "e samo za lasuie interese, temveč tudi za interese prebivalstva, države in občine. Zahtevati bodo tudi znižanje carine na u\ozeiiu im zem-sko pivo. Zanimivo je. da so se akei i prioru Žil j tudi gostilničarji iz Vojvodine, Dal-mac;:e m Bosne. Slovenska gostitmčjri pa. kakor znano, itak ustanove lastno pivovarno v Laškem. — Polhov gradce. Y začetku preteklega tedna jc bila tu licitacija poštne vožnje iz Polhovega gradca V Ljubljano In naza*. Licitacija }e bila brez uspeha in se bj ponovila, o čemer bomo še poročali. Zdaj se izpeljava cesta proti Urbančičcvi graiščlnt. Nova cesta bo šla tako položno, da bo brez hujšega klanca. Ob IJožui ;c napravljena lepa moderna cesta. Obetajo nam, da sc tudj cesta v Ljubljano znatno raz-š:rj in utrd-. k.:cr bo treba. Spričo seda-ntie silno slabe ceste sc ne more razviti avtobusni promet kakor zahteva duh d,<-na^nlega časa. Ljubimec svoje žene. V kritiki v vče-ra^nun listu poprav; stavek: Do dram.it-skili konfliktov ali celo eksplozij se ne povzpno Pr. O. — >ciii>k.-» inirna > Ja«i Tomiru. V ba- naL-ki vasi JaŠa Tomir živi proeoi NonteSV in zato je tamošnji občinski »vel .-klonil imenovali nekaj ulic, v katerih stanujejo većinom« Nemci, po slavnih Nemcih. Tako imajo sedaj v Jaši Toniieu Goethejevo, SchUIerjevo, Hermann VVendlovo in Hdter- jeVO liliro. — Sir vilo sarajevskih Židov. Po zadnji uradni statistiki je v Sarajevu 8022 Židov, dofijn jih leta 1897 našteli samo 2077. Celokupno prebivalstvo Sarajeva šteje (i7.j')~ oseb. — Vns, ki se j<» odrokU nikotinu. Pr -btvalslvo vasi Mala Hota pri Prtereiiu so fe p f rtsegjp zavezalo, da nihče ne bo več kadil. Pobttdo za ta k|pf> je dal hodza, ki jc v pridigi opozarjal na ski d I ji vosi nikotina in kaje sploh. Kdor bo prelomil obljubo, n bo smol več govoriti fi si sedi. \ ronir. Vremenska napoved privi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s padavinami. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih nase države oblačno in večinoma dese vno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19, v Zagrebu in Sarajevu is. v sk< piju i u Splitu 10, v Mariboru !~>.s. v Ljubljani 13.2. Davi f€ kazal barometer v j Ljub!i:;iii 711.2 nun. loinperatura je znaša- • la «.J. Liaromeipr je menda do^egol v padanju rekord. Tako vlažno ozračje davno !.i bilo. — ; .laso-la\ija.< Aprilska številka te l>rj;j:i!o epnmlj'n^ revije je zelo oDŽirni in "/nniniiva. pnnnVi pa tudi innore!i. Ocrenj ^e je naiilo raz- J širil in vp^pclil tudi hlev soseda, go-<'ilni-carja Ainkn Klobučarja. t>krxia naša MO.^Mj Din. Policija je aretirala dninarja Aniona \\ intm ja. ki Je osumljen, da je iz neprevid-no^*i zažgal hlev. Mož je namreč v hlevu r? tleč ) cigareto v ustih zaspal. Ko je z t e- ■ i■ > goreti, je pobegniL — Ljuh.ivi»a trairrdiia v Snnihora. \' S< mboiu se jc včeraj jioiuči odigrani krvava tragedija. Pod oknom nekegp dekleta ^la se srečala dva zaljubljena tekmeci. ->l°d njimi je nastal prepir med katerim j«* Bora Čicovaćki potegnil it sepa samokres in nasprotnika Lazarju Lalofieviča uabreliL L.i-1< sević je bil takoj mrtev. Nesreče in nezgode. Zidar Alojzij Lavrič ie bil včeraj popoidne Zaposlen pri gradn?T nove stavbe v Mali SiNenadoma sc ;c podrl oder :n Lav rič jc padel ter si zlom*] levo nego. zadob'l p.i jc tud; not ranic poSkodbe In praske na uia\'. — Služkinja Roza Cerkbvnik, sta-* mijoca na Sv. Petra cesti, jc Včeraj sekala drva tu se je močno vsekala v levo roko. - Ana Čebuli, delavka iz Podgrada pri Kartiniku, je padla s kolesa in s: z.i< -mila desno nogo. — Težka nesreča se je pripetila vecrai na Jesenicah« PVi Kranf* sk| Industrijski dražbi zaposleni delavce N"»'ift;n M:kfavc. StamtjoC na Javr.ruiku. ie zašel med delom z desno reko med Stroji ki -zn je zagrabil In mu jo popobloma zmečkal. \ sc p esrečence s:> prepebali V l.iubl'nnvko bokllOO« Otrok zgorel. V banjalučko bomico sg orcpel'aii dveletnega MM:a;!a Topiča iz Laktaša, ki se ie doma i#ral b!'zu peč; In se mu jc vnela obleka. Iheček je Zadobll strahovite opekline, kr«terlm "e v- boln!c! podlfegel _ * iganom la plen jen voz la^raTljivfekj OroiniSka posta|n v Vevčah ji' to dni Zaplenila ribana petru Kiin-ui't s Vrhnike ie\ eu->\ pri žni zapravljivVk. (>ix!>vii> v jo biln ž<" rabljeno j»ri drugem vozu, sedaj po j :,rno lakirano. Voz ie iz hrastovega it« je« sinovega !e.-a. ki je hinionu pleskan. Sprednja deska lin beti u j«- i/. je&*nove0i in Um-rlovega lesa let U tnu'irUjnVO pl^-kaun. dež te rumen ter o'\S|t z usnjem, na 1"' strani i«1 ročaj za svetiljko, rut desni p:« zavora. X:i kolesih 90 medenina©!! poklopci, ojntca jf brl rumeno* i»;»l crn*i ple-fkana. na !■« tieu j*' okovana. Na OjnfS) |0 napi- Niha Vojska, Vso kaze, da }c coz, i;i je vredi •, t koli Din. ukraden. l.:-'a!\ haj se ia\ i nti [joltciji. Za velikonočna voščila \p rab'ii'r Ciril - WetoCovc ratglcthfcc! 27Sn Št. (Vid** nad Ljubljano se jc otvorit dne 14. t. m. jCcIssc {jest v hiši i;. Zaletela, vclcžjrriijarnu. Sprejema od S. do 3 2. dopoldne in od 2. do 0. popoldne. Ob nedeljah od 8. do 11. dopoldne. Na. želju tudi izven navedenih ur. Iz Lfnblfane —li Občinski svetnik Pišck i.a zadui: Poti. Včeraj p&poldac s«> številni znanj" in prijatePj spremili pokojnega občinskega svv-Mik.i Franca l'i>k.i na zadiri poti na pokopališče k Sv.vKrižu. Pred hišo žalost; je zapela Sloga pokojne mu žalostmko »Blagor mu v slovo, nato pa se 'e začel p~ r'kat'i žalni sprevod. \ katerem smo videl, župana dr. Puca, podžupana pro*. Jarca, številne občinske svetirke. direktorja »Jutra dr. Alberta Krameria, ravnatelja Juga \\c,[ predsednika ZKD. dr. Bohinjca, zastopnike raznih naprednuh društev jn organizacij itd. \'so pot je godba »Slo«e svirala žalostinke. Žalni sprevod se jc ustavil pred cerkvijo, kjer, so pevci zapeli JJsliši nas Gospod«, na pek palTšče pa še A'igred sc povrne«. V toplih besedah se :e bd pokrn-lka poslovil db odprtem grObu občinski svetnik g. Josip T u r k. —ij Ko?ro/a >mo na.^U. Včeraj snto objavili informacij«- zag;rebsk <.r:i a Jotam ieua bsla : o članu našega Narodnega gledališča /.. Rojrozn in smo omenil^ da umo«ji nje-ro-\i prijatelji v Ljubljani mislijo, da j-' se Član Baše drame in da je odšel v Prag i s.i-mo n.i daljše gostovanje, Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da imajo Itogoz >vi ]>rija-ti'lji prav. H. Kuro/. :e član naše drame. V maju poteče njegov dopust in se bo vrnil v Ljubljano, kjer bo nadaljeval svate .!■ |o. — tj Sliriia sftrialnr bede. V ua-iou Ureil- nišlvu se je oglasil včeraj popoldne -t.u-mcz. kron.-k i vpokojenec ^ =-kronmo pokojnino, ki je prišel pev^dat. da je hišna gospodinja njemu in vsem strankam v hiši brez pravega povoda znatno povišala najemnino in sicer od 200 k.ir na 000 Din za tromesečje. Seveda je s lem nicž. ki ima samo 800 Din pokojnino in mora skrbeti za tri o.-ebe. hudo pri/tidet. Siromak je v -s zbegati in zmešan, kajti gospodinja mu je zagrozila, da lahko s 1 majem gre, če ne more plačati. Mož zatrjuje da bo pustil vse poti Hitro r.ncrdii na coi«to. ga polil ■ petrolejem in za žgal, češ. da mu drugega ne preostaja. Mm nia smo. da je povišanje najemnine v laki izmeri in v tako kričečih primerih bede dokaz pomanjkanja socialnega čuta. 900 l>m č>Mrt|eiir» najemnine končno ni lako auiogo, če je stanovanje kolikor tolike udobn >. V rta§em | rimeru pa jr. za dvosobno staaovaiije v najmanj 100 let stari h»-i. ki je poleg tega še viašno, nehigije- nično in zatohle. Ali res nimate nobenega usmiljenja s kronskimi vpokojenei? Ali ; re« In \>»ak čut ljubezni do bliž ijega v ljudeh zamrl? —!j Se nekaj spominov na potresno do-bo. H k'.tr.isi.:am. ki so pregledovale po potresni katastrofi poškodovana »poslopji v Ljubljani, je bilo pritegnjenih tudi nekaj mženJerjev z Dunaja in Gradca. T; seveda niso mcl! vobče sc pravega poMna 0 potresnih snnkSb. Ti so med pregledovanjem posiopij opetovano prcbledc'i od strahu, tiko močeni so b-iti potresni sunki, ki so SC cd časa do časa ponavljali ih zlasti v sor-t,'i!i nadstr>p.n"i :n =pa V prds:rcšj:!i se je z:dt.vje in dimniki kar majalo. Na vcRkj pcncdcljck popoldne so mnoge Ptrbljanske dhižiOc znosile trumr-na postcvno opravo iz sranovan] na ttvotske travnike in drugam po primcrn'a prostorih In tam več noči na prostem kampirale. Na MUrfci "'.de prenočevali V zclnatia kadeh. Pozneje se jc postavilo ^ce barak pa pred-mćstili za zasilno prebivanje. V Trnovem so delovale z:;š:1i'C ku&fte, raznim slojem se e delila ede-a I. dr. .Med pOlrebnimj 'i1 vrednimi pa so bfti elementi, ki so pomožno akei'o zlorabljal'. To so bili g novi '"ub!" mski tip*, k; so podarjenC stvari (odeje, kf-cc in podobno) aoslli brž na — starino fn «ih pod ceno prodaj aR. izkupiček pa spravili .p i grlu. prr tem pa še p r si:, vljali pitrcs z raznimi vzkliki, u. pr. ž;v T'o potres!-. Bito je pr? tej pomožni akc:'.":. ki se :e vršila untevji.) v vsej uer-vozhosti, premalo kontrole. Ma«*štkak gospodar ic popravil ali pa n.ine.vo zidal svt'i j ',pša z. državno ncvrae,;:vo podporo, z brezobrestnim ali pa s posontom proii nizkim obresttm ria dolge obroke. Eno psi je gelova: Poircs je L; ubij;, no u i eni sirani r^rusil, na drugi pa d>-cela prenovit. -•!: t>'epša^a hiš se prične v l/mblj.mi vs.ik i letf :stoeas".o s Stavbno sc/ r»o. to ie spiou'aij". Letos So se odločili za Otep-1 šavo u« T nekateri gospodaril sla rili ;-:*-t'ičn'e, ajj pa vis' k;;r-rtcrn!;t i'\ Hvc t;»-i t feosta prnSodnje dir* ob Tesarski atiei (bod Kar^ovsko cesto) prenovl^enL Ij K':»i jc z novimi vozovi za po*rlranle smeti? Doždaj Imamo v mesta 5cle cn san: tak vez. dcčMm se P > dri::'h detjh n»'-sia p:Jvra'n smet' še v nre.'š-'"".i. iz d^-k ztv'ih k'-r;lih. Cas b" z.c KI, da se r.alv vsaj S2 troje pjkih voz. ' ^cniretcrsk' park še /.': nTma čir-v;::;t. 7e(o se n:' tue< brez >'m\>V-\ pl pti in grmOvfn tn del i, kpj-pada e ni 1 j X**dttji dnevi tS^flti* iiajeieuikm - - bb/ai » ; en in nU? / lai *e n»' <*''••• in \u'\ -.v ne \ '. kaj bd ui,reuila vb-la. Pmcviio pa i1', da sp bodo i ii naj »iiniki, ki '»i bili t Okihjen*i n-lfllo prfv»drl», pr-.-voča-uo /ganili in -'u" di d. ■^•'■\ polal *a< ije Krčite. Kne I n jr* folov: : t > 1 ( »\ • i i hi • ]••!<•"•"a: ;> tniamo v |;^Wti?*5»!»i rteitkrat tn-v. !i in m h-rba š- n\''>! V lal-m pi pri- ra'.uj'vin j riza«! -loii t. maj /. nekakb bla l i' \r\iK-Mrii ■_'rti va'."''« lini -hnn-kam •' ge-iojnrii nn r;»č!!n nk'nilv" o. vodali 'liii' vanje ie lani novembra. ._.!• ...Hrenre«'. :ia"v--*ii prt k ■ • ■ m-ki br/- ; ari.!1.: Severnonem^kega Lloj'da, /a \ iiPi ar.? !m> j redvalata /Kl> i remP< po um-: a-vej - pravkar tlovrs u t t i ■ i Ti fil- ma tJrejnen . fzv? tn i film *:o d--to. nam j redee-uj;' kako ?o uradili veliki prekooceanski koles v v.-!-, leiailih — zunanje jjrodj knk< r In 'i lok uriTozno u -Ir.oi'r-!. Na- . i obliko bn bred'ic zanimalo gl-uap vse razkošne kalin«, velike dvorane, ki -!o>i;.i potnfkom za nffh nd^hoost, ••ip'in'- iM-, ilverane / \ \ I''--. glf*dali5re, *,;m>. s«?»i rt-ai j restor, f«-l- vadniee, kopališče »d. Na pataiUu - nahaja lud: pr. -'tir za pristajanje letak Skratka nniluk-uri'-'ie j'-- ; ia-vajoe . iui'-lo! Pnrnik l>renum je bil m i riiii^i i rve vožnje v Ameriko i llfkovan i modrim Irakom kot oajhiirejši hraa|tar-ui!; - danes ga je tozadevno ž prek. -i| ra Pokaj minul parnik »Evropa oil iste he. Ker je film izreiliKi ; cučen in za lUDJV t t i rvl lilm te vrste v Ljubljani, bo Z mi zanimanje v Ljubljani prav gc-tovo velikansko. rr»inij.rn b^ ZKI> predvajala za veli-kenot! v kino Ideal. —1' Trboveljska premosokonna dru/ba je poslala mestnemu županu g. tir. pinkn Pucu 10.000 P"n ko: prispevek za Francoski dan- v Lnibiiani. —!! Z^ išanje cen kuriva. S\; e cenjene •jdjcmaice v! udno opozarjamo da s:no za-■»d; p višanja mestne uvoznine na 5 D i :;: povišane banovinske trošarine za S IV' skupaj 10 1'in pri ton;, pnmorarti po\i5ll udi en-^ve nrndame cene prenfom zu 10 i >:u pri toni z dnem, ko stoptju tj povišk v veljavo. Sorazmerno z zvffenjcm •-voz-itine za drv.:, to ie po metrn za A Din s. zviša iiur prodajna cena drv. o»m«hilov u-a kloŠHfcVi resti. Davi «e j? in Miklošičevi re li pripetila lažja avtemebifeka neareča. Okoli 10. je privezi! po MikioSič^vi resli proti Marijinemu trgu z avtomobilom ,!o-ip Orernetji \<- uniouske Raražc pa je i^ločasno privckil / avtomobilom zastopnik Tridmpb-auia g. Keršir. Ta Je od strani za vozi I v Dremeljev avto. ki se je kar za-ukal okoli svoje osi. Pri karambola s 1 je na Dteriie-Ijeveni avtomobilu razbil apr dnji blatnik, z.vila pa m1 jc t ud i ofi, lako da je krmil t noperabno. s>koda jc precejšnja. i; Namesto cvetja hlaKopokohiemu nri-iatclju Martfnu Colariču daruje g. Mat-o Janc/'č za piegov sklad 3V> Pin. — li Smrtna nesreča. Snoći sc 'c na M-k!.-iče\; cesp V palači Pokojninskega zavoda smrtno ponesrečil 28fe$ni .lože Ki-kindav. stanujoč v Rožni ulici. Tvrdka SARGOV a Stegu in drusr ie poslala dva delavca in scer Praoca Snoja ter J< "eta Ktkindava, da popravita pokvarjeno dvigalo v palač Pokojninskega zavedii. Delavca sta Uelala še okoli pol 20. na strehi, k e p. pc-lauoni ravna. PoJes dvigala e 2 i n Široka odprtina skozi vsa nadstropja d > tat Skoai to odprJno dobiva dvigalo svetlobo, tXl-prtina jc sicer zavarovana s pribtiino pol metra visoko e g raj.o. teda Kiknid \y v temi teg« na.brž ni upa/ . Pad;! jc ee/. ogra.;o ter strmoglavil kaki; 25 metrov globoko, kjer ic mrtev i biežal. Niegoi tovariš nesreče niti opazil ni. Padec pa s:) čule V hiši stauuječe str.: tke. na kar SO Iji'd'je uidš'i gledat, kaj se jc za id.'o. Našli so Kkiudava že mrtvega. 0 nesreči c bila obveščena policija, k; je odredila« da so truplo prepeljal- v mrtvašnico« Pol« ni Kikiedav ie bil ožencu in zato ie njCr sovu tragična smrt vzbudila še večje" sočutje. Policija je ugotovila, da jc nes č 1 prrpjsat5 zgolj naključju. — ij Tatriae. Pletilji Antoniji Va^eL •-'•i-nujoei v Mostah je bil včeraj ukrad n 200 Pin vre len dežnik. — !'i-i.. noša Valentin Pristojnih je na policiji prijavil« da mu je ve-, tat ekoJi 11. nekdo v S.-lni uliti < i| - Ijal kolo znamke Janna . vredno 900 Din, —I; Nepreviden koledar. V nedeljo f.\# v nedelj a 27. t. m. iste zasigi:ra:o najpozneje do jetri lb t. tn. zveče r pri f i. :č::it & Le-skov.sk.i. ker bodo sicer sedeži prodani Irug"m interesentom. Predstava bo namreč izven abon.na;a. Dva p&membn& »red 25 leti IC (ki Ikri mladi pc.i' ,ik Pi Schaudtnn dolgo iskanega p >vzr i -telja sifilisa. Mož pa ni J. čakal sadov svojega raziskovanja. ka:t: ;rnr! c db« bro leto do gcn:.i.il;ic:ii. ep i: i j.!1; i /a vse človeštvo ncDrccc '-\cmi odkrit[u. Zdaj ir nobenega dvorna, da :c ta mU k rob pravi povgročilelj sifilisa« n iff-nianti. ki je dobavljal Scbaudittntj ra/.-iskovadni materijal In ki :c iskanje p •-vzročitelja strašne bolezni nadaljeval, ;c naše! spiroheto v raz;rili sif;!;t;čn:h tvorbah. To odkritje [c omogočilo n;»-daljna odkritja« dokler ni inoini učenjak Chrllcn odkril salvarsattau Sclumdlnnb- vo odkritje obenem z ugotovitvijo, da SC prenaša sitHis na živali, ter z ck^pc-ritucntalninii Študijami Neissera in libr-lichovcfga naslednika Kolleja« z odkritjem \\ a»erinaiiiiu\c reakcije in bibrii-ćhovega salvarsana se ic bistveno ;z-oremenilo nazlranje slede Icčenja s | -lisa. Ce bi bil Schaudinn 5e /iv, bi bil po pravici ponosen na svoje Jelo in !nlil<<> bi se veselil tegn. kar ic storM za tnicčc človeštva Najlepši sad njegovega Kenija in dela jc dejstvo, da ;c obogatil ljudstvo z odkritjem, s katerim ie da sifilis dognati in preprečiti vsaj najstrašnejše posledice. S tem ic pa obenem odstranjen tudi infekcijski vir novih okužen'. namreč širjenje sifilisa. Po Ehrlichovi trditvi gre Scbaudinnu nn.:-veČja zasluga, da ie z.ače'a tu strašna bolezen pojemati in izginjati. Matokje velja tako. kakor tu izrek v svetopisemskem duhu. da jc učenjakova peta strla gada sifilisu. * Vsa Švedska proslav: 24. aprila 25-ietnico povratka švedske ladic \'ce;i z veznic ob severni obali Kv rope in Azije, katere so sc udeležili štirje švedski in več inozemskih učenjakov. Ekspedicijo Sta vodila dva Šveda, raziskovalec Otto Nordenskjold in častnik švedske mornarice Louis Salandcr. Str ške so krili švedski kmi Oskar švedski v clctrgovec Dickson in znani ruski raziskovalec Sibiriakov. Ladja Vega ie odolnla 22. junija Jev7>s iz pristanišča KaHskroiia na u/n obali Švedske. 17. julija je plula mimo Troiirso na severnem Norveškem. 19, avgusta pa mimo rtiča Celjnskin vzhodno od Nove Zemlje in zapadno od velikega zaliva, k' jta bil pozneje nazvan NordenskjdldoVo morje. Koncem avgustu se ie moralu ekspedicija ustaviti V zaliva Ko.mčinu, dokaj daleč od Berift-Cfiove ožine, ki de'i Azijo t>d Amerike. V tem zimskem tabor;šču Je morala ostatj Vega« do julija 1^7°. Sele I. avgusta 1879 »e priplula v japonsko prl-stanišče .lokohanio in s tem jc bila končana prva vožnja ob obali seve Evrope in severne Azi.ic. Ekspedicija ni izgubila nobenega udeleženca, nihče obolel in tudi ladja ni bila poškodovana. Švedi proslave letos 24. aprila 50-letnlco povratka »Vege« v Strjcktiolm« Svečanost sc bo vršila pod pokroviteljstvom kraljevskega švedskega geogra-fične.ga društva, akademije znanost n vojne mornarice z odkritjem krasnega spomenika, posvečenega spomina i >J posrečeno vožnjo »Vege« okrog sveta« Spomenik odkrie sam prlltC OVStaV \doh*. Najbope, naftrafncfsc. zato u tvajcenejsel _ lliri.ia : (JAK (GrMet). Z* \ iiuča.' praznike nastopi v Ljubljani i:ra~\, rej i .7» nlaal (JAK. ki tU t>a- t<- dni v ••:-'• t I ttapi šno lurnoi ■ |k> Afriki, kjer li je priboril viv krasnih zmag nad izredno nnnt: mi nMprotaiki GAK je v l.jnhiiaai le *lar in vt(in(» đobrodoie] ^o«l. Moštvo ie-a b> redno h p priaeaien DOjscnaet, prak^l'na ko!iil)inarijsko igro i>i j«- tehnično na vi'kn. \ 'oeiua l S AK-tiv . da znaš napra\iti ogenj v- sfou, « peči pa ne. PrezRodaj. — Kaj? Pa sc vendar ttUta t in -žem /x sprla. Saj sta poročena šole dober mesec — Da. Sprla sva sc. ker se ne moreva sporazumeti glede datuma In kraja srebrne poroke. Strai Edgar Wallace: »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. aprila 1930. 40 Vrata Izdajalcev Roman Njegov obraz je imel Čuden izraz, ko je izgovoril to vprašanje. Zdelo se je, da misli na Bossovo zanesljivost v prenesenem pomenu. — Popolnoma zanesljiv, seveda če mu boste dobro plačali, — je odgovoril Colley in se komaj vidno nasmehnil. — Ne trdil bi, da je dober prijatelj Tigra Travnu in nama je pripravljen ustreči samo zato, ker misli, da ga bo opeharil. Obljubil je vzeti na parnik tudi dekleta, ki bo streglo gospodični Joy-nerjevi. — To je odveč, če se odpeljete tudi vi z njo. - - se je oglasil radža. — Ne želim, da bi jo spremljala ženska. Ce bi bila to ena mojih žen, bi še šlo. tako pa ne dovolim. — Tudi jaz sem mislil tako. Bilo bi gotovo bolje, če bi našli pripravno Indko. ki bi skrbela za njo. Potovanja se nič kaj ne veselim. Da ne pozabim, — kapitan pošlje enega svojih sinov z motornim čolnom v London. Potegnil je iz žepa list papirja in ga izročil svojemu gospodarju. — Tu je približno označen naš vozni red. Na določenem kraju v Indiji bomo oseminštirideset ur po temle dnevu, — je dejal in pokazal na datum. — Glede signalov smo se že domenili in izkrcavanje pojde gladko od rok. ese dobro uro sta se pogovarjala o podrobnostih načrta in Collev je odšel iz hotela s prvim obrokom bogate nagrade v žepu. Rikisivi ie bil prismojen, o tem je bil Collev trdno prepričan. Včasi se mu je sicer posvetilo v glavi, toda v splošnem je bil prismoda, kakršne Collev še svoj živ dan ni videl. Collevu ni bilo prav nič žal. da je natvezil princu toliko laži. Želel je samo, da bi bila druga prinčeva pustolovščina odgođena vsaj za dva meseca. Podrobnosti mu niso bile znane. Vedel je samo, da ima drugo pustolovščino v rokah Travne in da gre gotovo za veliko lopovščino — morda za druso dekle... Ce bi bil slutil, da mu namerava delati druščino na potovanju v Indijo Granam Hallovvell, bi se bil še bolj branil tega izleta. Domov grede se je ustavil v Mou-setrap Clubu in bil je radoveden, ali mu bo srečno naključje pomagalo zvedeti, kaj tiči za drugo prinčevo pustolovščino. Tiger Travne je sedel v krasnem kabinetu. Na mizici pred njim je stala skodelica kave, v pepelniku je pa tlela nedokajena cigara. Travne je imel očala na nosu in pisal jc pisma. Bil je sam v sobi. Obrnil se je, čim so se vrata odprla, in sprejel jc Colleva z glasnim godrnjanjem. — Prihajam od najinega skupnega prijatelja. Collev je vzel cigaro iz doze, ležeče tik Travnovega komolca. — To je najčudovitejša novica, kar sem jih slišal zadnja leta, — je dejal Travne in odložil očala. Mirno je obrnil popisano stran papirja tako, da Collev ni mogel preČitati, -kaj je bilo napisano. Warrington se je smejal temu čudnemu ravnanju. Običajne Travnove šale so bile nekoliko predrzne. — Kako to mislite? — je vprašal Collev. Prižgal si je cigaro rn se zlek-nil v najudobnejši naslanjač. — Nisem vedel, da imava skirprvega prijatelja. Kdo pa je ta nesrečnik? — je vprašal Travne in namršil goste obrvi. — Kaj če bi ga nazvala gentleman iz Indije? — Riki? Kaj ste ga učili igrati pi-quet? V tem vprašanju je bilo zlobno na-migavanje na partijo piqucta, ki je bila kriva, da družba ni marala Collevja Warringtona. Collev se je zasmejal. Užaljen sploh ni bil. — Torej ga poznate? Povedal mi je. da delate zanj. Morda bi vam mogel pomagati. Travne je vzel cigaro iz pepelnika in si jo znova prižgal. — Da vam povem po pravici, Collev, vaši obiski so ga že utrudili in prosil me je poiskati ljudi, ki bi vas odstranili. Toda kidanje gnoja ni bilo nikoli moja zabava. Celo te bese-de Collevja niso spravile iz ravnovesja. — Cesto sem že razmišljal, zakaj midva nisva najboljša prijatelja,-— je dejal leno. Tiger Travne se je zasmejal. — Nikar ne razmišljajte več o tem, — jaz vas nimam rad, vi mi pa ne zaupate, — je priznal Travne brez ovinkov. — To so zadostni razlogi, mar ne? — Občudujem vašo iskrenost, — je dejal CoIley smej«. — Kaj pa imate proti meni? Trayne ni odlašal z odgovorom. — Izgovoril je samo eno besedo in sicer skrajno žaljivo. To pot je pa zadel v živo, kajti na bledem obrazu Colleya Warringtona sta se pojavili dve rdeči lisi. — Ta izraz mi ne ugaja, — je za-mrmral. — Saj sem takoj mislil. Ce bi nazval tako največjega lopova, bi me ustrelil in prav bi imel. Ne poznam pa prikiad-nejšega izraza za moža, ki izkorišča ženske tako brezvestno, kakor vi, War-rington. Zdaj mi pa dovolite napisati pismo do konca. CoIl'ey VVarrington je kar pihal od jeze, ko je odhajal iz Mousetrap Cluba. Ni bilo prvič, da ga je Tiger Trajne zadel v živo. Njegova bistra misel je željno iskala, kako bi ranila tega nesramnega in ošabnega zločinca, toda hrepenenje po osveti je zadržal strah pred tajno organizacijo, katero je spretno vodil Travne. Lahko bi si pa bil prihranil trud. združen s hrepenenjem po osveti. Ni mu bilo namreč sojeno srečati se še kdaj v življenju s Tigrom Travnom. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Abesinija in Abesinci Kratka zgodovina — Navade in običaji — Sekta zidov, ki ne poznajo tal m uda Te dni so pokopali v Abesiniji cesarico Zaodito, Menelikotvo hčer. To je hH prvi važnejši dogodek v tej romantični deželi, drugi, mnogo važnejši, ie bil pa upor proti novemu vladarju Taf-fariju. Upor je zahteval na strani upornikov okrog 6000 žrtev. Bila je torej krvava bitka, kakršnih je bilo celo v svetovni vojni malo. O Abesiniji se je že pred vojno govorilo kot o deželi, kamor bi se lahko iz Evrope mnogi izselili in bi mogli razmeroma dobro živeti, seveda če bi bili marljivi in varčni. Ker je torej Abesinija dežela, kjer Je še dovolj prostora za pridne roke, utegne marsikoga zanimati, kakšne so abesinske razmere in kakšni ljudje. Prebivalci prvotne Abesinije so iuž-noarabskega porekla in njihovo narečje spominja na narečja, v kakršnih so pisane abesinske cerkvene knjige. Vsa ta narečja imajo skupni izvor v starem geeskem jeziku, katerega zdaj nihče ne razume. Ta jezik so govorili v Arabiji že davno pred Salamonom. V abesin-ski mitologij se imenuje Alanihclek, sin Salomona in kraliice Sabo. kot etiopski kralj. V prvih stoletjih po Kristusu so Abesinci večkrat plenili po Arabiji. Iz srednjega veka so se ohranile vesti o presbiteru Janu, ki je imel v grbu leva. Leta 1525 so pomagali Portugalci abe-sinskemu kralju proti mohamedanom in tedaj je nastalo nekakšno zbližanje abesinske s krščansko cerkvijo. Po prizadevanju svečenika Bermudeza in jezuitov se je cesar Seltam-Segelted leta 1609 ločil od koptiškega patrijarha v Aleksandriji in se pridružil rimsko-ka-toliški cerkvi, a jezuita Alfonsa Mende-za je izvolil za patrijarha. Toda že leta 1643 so Abesinci zvezo z Rimom pretrgali Mendez in duhovniki so pobegnili iz dežele in zavladala jc zopet koptiška cerkev. V Abesiniji niso še nikoli imeli mirnih časov. Pred dobrimi sto leti so bile notranje zmešnjave tako velike, da so pripravile cesarja ob ves vpliv. Ošabno plemstvo je posadilo na prestol, kogar je hotelo in kadar je hotelo. Končno je samozvanec Kasa zapodil staro vladarsko rodovino in zedinil abesinske pokrajine v enotno državo. Leta 1S55 si je kot kralj kraljev, neguš negesti, posadil vladarsko krono na glavo in si nadel ime kralj Teodor. Mož je bil pa zelo strog in krvoločen in ker je dal mnogo svojih nasprotnikov pomoriti, ga je začelo ljudstvo sovražiti. V svoji ošab-nosti je nastopal tudi proti Evropcem in ko jih ie nckai interniral, se je zapletel v vojno z Angleži, v kateri je 14. aprila 1S6S v bitki pri Magdali padel. Deset let je trajala po njegovi smrti v Abesiniji popolna anarhija. Potem se je pa posrečilo vladajočemu kn-ezu v Tigri s pomočjo plemstva zasesti prestol in po strahovitih bojih razširiti abesinske meje. Leta 1885 so stali Italijani že trdno I na afriških tleh in z orožjem so razširili svojo kolonijo ob Rdečem morju tako, da so zasedli večje ozemlje, kakor ie sama Italija. Italijani so začeli kmalu hrepeneti tudi po Abesiniji in ker so videli, kako osvajajo druge države bogate dežele napol divjih narodov, so se tudi odločili za osvajalno vojno. Toda neguš Jan II. se jim je postavil po robu In njegovi vojskovodje so Italijane leta 1887 in 18S8 premagali in pognali nazaj. Ta čas so vdrle v Abesinijo Mahdijeve tolpe, ki so v bitki pri Metemnehu 12. marca 1889 premagale neguševo vojsko, a neguš sam je obležal mrtev na bojišču. Tedaj se je polastil prestola negušev zet Menelik. dotlej šojski vladar, ki seje dal 3. novembra 18S9 v Antotu v Soji kronati za kralja v navzočnosti italijanskega vladnega zastopnika Ragazzia. 2e poprej je bil namreč sklenil z Italijo pogodbo, da se bo pogajal z evropskimi državami samo s posredovanjem Italije. Toda priiateljstvo z Italijo ni trajalo dolgo, kaiti Menelik se je kmalu otrese! italijanskega protektorata in naslonil se ie na Angleže. Po njegovi smrti je vladal njegov nečak Lidij Jasu, ki je pa moral po ljutih bojih izročiti vlado Menelikovi hčerk; Zaoditi. Abesinci so srednje postave, izbočenih prsi. širokih pleč in dobro razvitih mišic. Nosove imajo ravne ali zakrivbene, ustnice debele, oči velike, inteligentne, lase črne, kodraste, brke redke. Barva polti je rjava, rdečkasta ali črna. Ženske so bolj blede od moških tako, da se zdi kakor da bi vedno zardevale. Fantje si v Abesiniji kupujejo dekleta, tako da ni nobenh zarok, niti pravih porok. Če se zakonca ločita, ni nobene ovire, da bi se ne mogla znova poročiti. Tudi v krščanskih rodbinah je dovoljeno mnogoženstvo. Glavna hrana Abesin-cev je tako zvana b ronda, to je surovo goveje meso v ostri omaki iz svežega popra. Kruh peko iz ječmena, pšenice in fižola. Pijejo pivo iz medu. Glasbo zelo ljubijo. V Abesiniji je naseljeno tudi posebno pleme Židov (falaši), ki je nekoč gospodarilo nad vsem ozemljem, zdaj je pa navezano samo na neznaten del dežele pri jezeru Tane. To so sicer Židi. ki se pa od drugih Židov močno razlikujejo. 2ive po starem zakonu, ravnajo se po Mojzesovih postavah, v bodočega Mesijo pa ne verujejo. O babilonskem suženjstvu nimajo pojma, tal-muda sploh ne poznajo, hebrejščine ne razumejo. To priča, da je njihova vera mnogo starejša, nego vera drugih Židov. Iznajdljiv deček. — Mamica, zakaj si delaš trajno ondulacijo? — Da mi šest tednov ne bo treba ondulirati las. — Mamica, ali bi si ne mogel dati trajno umiti vratu? Stev. PB Tekma za plesno prvenstvo V petek se je vršila v Nizzi tekma za svetovno plesno prvenstvo. Zanimanje za tekmo jc bilo zelo veliko. Vodil jo je francoski profesor de Rhvnal in udeležili so se je najboljši plesalci Evrope. Francijo sta zastopala mojster republike Juan de Castielo in P. Vergne, Nemčijo znani plesalec dr. Schwaigenhof fer. Avstrijo plesni mojster Adrian ; Verburg. Poljsko FrcnschkoNvskv, Češkoslovaška amaterska plesna zveza je pa poslala moj* stra Popovskoga in cjdč. Vcvcrkovo, ki sta odpotovala na francosko rivijc* ro že pred dobrim mesecem. Tekma je trajala od opoldne do poznega večera in ponoči je bil razglašen izid. Prvenstvo sveta sta si priborila zastopnika Češkoslovaške Popovskv in Veverko* va. Drugo mesto sta zasedla lastopnt« ka Anglije Hawthorn in njegova part* nerica. Zmagovalca sta se danes vr« nila v Prago, kjer sta bila navdušeno sprejeta. Prvi Mar oni je vi uspehi O prvih Marconiicvih eksperimentih in uspehih ve javnost malo. Sla\oe-ga izumitelja je vzgojila stroga angleška mati in zato ne govori rad. Samo njegov operater, doma iz njegovega rojstnega kraja Pontecliio pri Bologni, ve povedati nekaj zanimivosti iz Mar-conijeve mladosti. Guglielimo Marconi je bil slaboten in boleh en deček, ko je živel s svojimi roditelji v skromni kmetski hiši, nazvani Villa Griffone. Roditelji niso hoteli, da bi študiral, temveč so ga odločili za lažjo obrt, poleti in pozimi so ga pa pošiljali v gore, da bi si utrdil zdravje. Proti volji roditeljev in v sporazumu s prijateljem si je pa Marconi napravil za svoje prihranke v podstrešju primitivno delavnico. Tu je še zda i nekaj njegovih prvih aparatov, dočim so prenesli pomembnejše v poseben muzej v Pontechio. V podstrešni delavnici je Marconi študiral in delal s svoji prijateljem prve poskuse. Najprej je pošiljal iz laboratorija elektromag-netične valove v ravni smeri tako, da mu je asistent pomahal z rdečim robcem, kadar so valovi dosegli njeg?.. Pozneje je postavil neke vrste sprejemno postajo na bližnjem hribu, da bi šli valovi preko raznih ovir. Asistent je moral ustreliti s puško, kadar so valovi dosegli vrh griča. Leta 1895 je stopil Marconi prvič pred javnost s svojim brezžičnim brzojavom. Dober hišnik. — Gospod hišnik, v hiši je vlomilec — Si je očastil pošteno čevlje? Najboljši lek. — Kaj bi storil, če bi ti zdravnik rekel, da boš živel samo še mesec dni? — K drugemu zdravniku bn šel. plamci, pet*«/o #tt cft-tagf modni pr>edtr**ti trn ttd. <2>eat Slegantni svet si -ahavlja |MXrefciM ©Moe.7« le pri tcrJGJ (Z9f*€l£o SctttV&bp £}ublf€tnar £>*0«ttf *>£ 3 „OLLA GUM . .? Antiseptično prepariran Čuvajte svoje največje blago — a d r a v j e! Dokazano najdovršenejša jC;i*f>7;ottci, Scsp>€>s/c€M u/fco priporoča svoje izborne izdelke ^ene kar mogoče moških oblačil nizke Viktor Trapecar zavod za snaženje oken in stanovanj se je preselil na Karlovškocesto8/l ter se cenjenemu občinstvu najvljudneje priporoča. Beneške jaremnike krožne z::ge, mlinske naprave izdeluje in priporoča Strojno podjetje R. \\ illiimiiu Ljubljana, Slomškova S >*Aia1i o£fcisf< Vsaka beseda 5© p&r. Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko l - Na vprašanja brez znamke ms — nd&wariamn - Najmanjši o&a* IHn 5««—* Kroj. pomočnika v stalno delo sprejme takoj Ivan Žborrfar, krojač, Lirmica 20, pošta Kamna gorica, Gorenjsko. 1374 Lepo stanovanje dveh sob. kuhinje m pritiklin v STedini mesta oddam mirni stranki v najem. Ponudbe na upravni-št-vo lista pod »Mama stranka 20«. Na vprašanja, ki ne pridejo v po-štev, se tie odgovarja. 1376 Kdor rabi pisalni stroj, pisarne mize, pult, štelaže, slike, itd., ktopi to najbolje od Jančigaja, Tavčarjeva 1. Natančni popis v i-zložbi rstotam. 13S0 Čevlje kemično barva s strojem M. TREBAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. C T B:B BIBiBiB B B Klavirje piaaine in harmonije prodaja, iz-posojuje, popravlja in čisto ugla-šarje najceneje, tudi na obroke — tovarna ktavisnjev VVARB1NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska ceste 2. 1364 Mlajši trgov, pomočnik dobra moč, bi rad spremenil službo. Certjene dopise na upravo lista pod »Marlj-iivc. 1313 Domači učitelj aH učiteljica za učenca ljudske Šole se išče za par ur dnevno. Ponudbe na oglasni oddelek pod » Po d u k -L jub 1 >a n a «/1370. Šoferja mehanika mlajšo moč, treznega, sprejmem v sitalno službo. Prednost imajo oni, kateri so že vozili potniški avto. Nastop takoj. Ivan Preše rn, tovarna čevljev, Kraitj. 1360 Marsikateri zakon se razdere, ker so sobe vedno polne dima! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Z eno steklenico »Ni-koprost«, k: stane samo 56 D;n, se lahko odvadite kajenja takoj! Neškodljivo, od risočev preizkušeno sredstvo! Josip Lindič, L>ub-Hana, Komenskega 17'c. 1375 Staro pekarijo dobro idočo, kakor tudi gostilno oddam v najem proti primerni kavciji. Oboje pod eno streho in tudi stanovanje v hiši. Pri farni cerkvi. Prevzeti je takoj. Ponudbe samo sposobnih in treznih reflek- tan-tov na naslov: Jurij Juraj, Podčetrtek. 1373 Modne novosti za damske plašče, kostume, obleke i. t. d. priporoča v veliki izbiri FRANJO NOVAK 1 Spcc. trgovina sukna — Ljubljana, I Kongresni trg st. 15. PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost! Ure»u« Josip Zupančič. - Za »Narodno taska>reo«: Fran Jezeršek. - Za upravo in Huuulii del teta; Oton Christof. - Vsi v Ljobija«.