osnutek Na podlagi 111. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne..........sprejela POSLOVNIK skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE Lčlen Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem bese-dilu: skupščina občine) s tem poslovnikom podrobneje ureja način svojega dela ter druga vprašanja, pomembna za deio skupščine občine. 2. člen SkupSčina občine in njena telesa poslujejo v slovenskem je-ziku. 3. člen Delo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles je javno 4. člen Skupščino občine predstavlja njen predsednik. 5. člen Skupščina občine dela stalno. Letni odmor skupščine občine se določi z letnim programom dela skupščine občine. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine občine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo oz. skupno zaseda-nje vseh zborov, predsednik zbora ali delovnega telesa pa lahko skliče sejo zbora ali delovnega telesa. 6. člen Skupščina občine ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom pa napis »Ljub-Ijana Vič-Rudnik«. Pečat hrani sekretar skupščine. II. DELEGACUEIN OELEGATI 7. člen Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih Ijudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini občine ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov v skupščini občine. 1 .Pogoji za delo 8. člen Delovni Ijudje in občani izražajo svoje pobude, predloge, mne-nja, pripombe in stališča, ki se nanašajo na delo skupščine občine in njena telesa, v temeljnih orgahizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnoslih ter jih preko delegacij posredujejo v skupščini občine. . . 9. člen Skupščina občine mora zagotoviti tak sistem obveščanja, da bodo delovni Ijudje in občani v temeljnih organizacijah združe-Inega dela in skupnostih obveščeni o njenem delu. Skupščina občine obvešča delovne Ijudi in občane o svojem delu - z objavljanjem gradiva za seje skupščine občine in njene zbore v delegatski prilogi glasila Občinske konference Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva Ljubljana Vič-Rudnik »Naša ko-muna« - z informacijami v glasilu Naša komuna in v drugih sredstvih javnega obveščanja. . 10. člen Gradivo za seje skupščine občine se pošilja vsem članom temeljnih delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora, skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, članom pri-stojnih delovnih teles, družbenopolitičnim organizacijam, krajev-nim skupnostim v občini in izvršnemu svetu skupščine občine. 2. Pravice In dolžnosti 11.člen Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zborov, izhaja iz interesov in smernic, ki so jih izrazili in oblikovali delovni Ijudje in občani v organizacijah združenega dela, krajev-nih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, druž-benopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in skup-nostih), pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in zavzema temeljna stališča o teh vprašanjih. 12. člen Delegacije imajo pravico predlagati posamezne zadeve, ki se naj uvrstijo v delovne programe skupščine občine oziroma njenih zborov, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov in pravico predlagati prednostne naloge v delovnih programih. 13. člen Delegacije imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje zbora in razpravljati o predlaganem dnevnem redu seje zbora, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine občine dovolj proučene, da se lahko uvrstijo na dnevni red seje. 14. Clen '¦¦"¦'¦¦¦." Delegat, ki je poslan v skupščino občine (v nadaljnjem bese- dilu: delegat v zboru) ima pravice in dolžnosti, ki jih določa Ustava SR Slovenije, zakon in ta poslovnik. 15. člen Delegat zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda delegacija oziroma konfe-renca delegacije, ki ga je delegirala. Pooblastilo predloži delegat neposredno pred začetkom seje tajnika zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pre-gleda predložena pooblastila ter o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. , 1 Potrdilo o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pre-gleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Delegat lahko opravlja funkcijo šele po verifikaciji pooblastila. 3. Pobude, predlogi in opozorila ' l 16. člen Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oz. predlog za obrav-navo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določe-nih ukrepov na posameznih družbenih področjih oz. opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine občine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Pobudo, predlog ali opozorilo lahko da delegat ustno na seji zbora ali pisno. Če je pobuda dana pisno, predsednik zbora z njo takoj seznani delegate v zboru. Pobude, predloge oziroma opozorila se pošljejo pristojnim delovnim telesom, izvršnemu svetu oz. organu in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oz. so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Predsednik zbora s temi stališči seznani delegate. ' Če delegat na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka meni, da je potrebno njegovo pobudo, predlog ali opozorilo obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor. Zbor pobudo obravnava in če z njo soglaša, določi način in roke nadaljnje obravnave. 4. Vprašanja delegatov . V i: ^ . >'¦¦ ;.,'."•"¦,: ¦¦/'¦f-.:,.' '-V ' 17. člen Delegat v zboru ima pravico postavljati, v mejah delovnega področja zbora, izvršnemu svetu in funkcionarjem upravnih orga-nov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti (delegatsko vprašanje). Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnev-nega reda za vprašanja delegatov. 18. člen Delegat naslovi delegatsko vprašanje praviloma pisno predsed-niku supščine oziroma predsedniku zbora, lahko pa tudi ustno na sami seji zbora. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora vloži pisno, če sodi, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Na zahtevo delegata pomaga pri oblikova-nju vprašanja tajnik zbora. . ,.,,.. _ ...... ,, 19. člen Predsednik skupščine oziroma zbora pošlje delegatsko vpraša-nje, postavljeno v skladu z določili tega poslovnika izvršnemu svetu. Če predsednik skupščine oziroma zbora sodi, da postavljeno vprašanje ni v skladu z določbami tega poslovnika, opozori delegata na to in zahteva od njega naj vprašanje uskladi s temi določbami. Če delegat vprašanja ne uskladi z določbami poslovnika, pred-sednik vprašanja ne pošlje izvršnemu svetu in o tem obvesti delegata. V zvezi s tem obvestilom lahko delegat na seji zbora zahteva, da se vprašanje kljub temu pošlje izvršnemu svetu. O zahtevi odloči zbor brez razprave. 20. člen Na vprašanje, postavljeno na seji zbora pisno ali ustno, ali na vprašanje, ki ga je delegat poslal manj kot 14 dni pred sejo, dobi delegat odgovor na naslednji seji zbora. Če je vprašanje zaupne narave lahko predlaga član izvršnega sveta, da se da odgovor na nejavni seji. 0 takem predlogu odloči zbor brez obravnave. Če odgovor ni dan v roku iz prvega odstavka in zbor ni podalj-šal roka za odgovor, lahko zbor na predlog delegata obravnava razloge za zamudo. 26 •' • ' ¦¦'' -¦.'••¦ ¦.'¦¦¦¦¦' ..¦• ,_ - .. ¦-,'¦¦ V- v- :>-: -.-.--. 21.člen ¦ :'¦ ¦:y-'.-'-;:-. -" ¦'¦> '.. -.y. Ko je dan odgovor na vprašanje delegata, lahko vsak delegat ria seji zbora postavi dopolnilno vprašanje. Če je na vprašanje postavljeno izvršnemu svetu odgovoril funk-cionar upravnega organa, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. 0 tem zbor odloči brez razprave. Zbor lahko o vprašanju in odgovoru razpravlja takoj ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na eni izmed naslednjih sej zbora. V tem primeru določi, kakšno gradivo je treba pripraviti za obrav-navo, kdo ga pripravi in v kakšnem času. '¦ .'¦'¦.- v . 22. člen ¦ '¦" ..- ;•¦¦.¦¦¦'¦:'';¦-.-; :.: ¦¦",.' Pisni odgovori na delegatska vprašanja se objavijo v delegatski prilogi »Naša komuna«. Delegat v zboru, ki je postavil delegatsko vprašanje ustno na zboru in dobil takoj ustni odgovor, lahko zahteva tudi pisni odgovor. Ta se pošlje delegaciji, ki je vprašanje postavila v obliki izvlečka iz dobesednega zapisnika seje. Sekretariat skupščine vodi evidenco delegatskih vprašanj in odgovorov. 5. Imunitetna pravica - , - 23. člen - ' Imunitetno pravico po 96. členu statuta občine ima delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je s pismenim pooblastilom določen za delegata na seji do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat. Delegat družbenopolitičnega zbora uživa imunitetno pravico od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma je razrešen funkcije. 24. člen ? Organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski posto- pek zoper delegata, ki se sklicuje na irnuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen. Delegat, ki se sklicuje na imunitetno pravico se izkaže s poo-blastilom, s katerim je določen za delegata na seji zbora, ki mu ga izda delegacija oziroma komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper dele-gata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat delegiran. Organ mora obvestiti predsednika pristojnega zbora tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se sicer ni skliceval na imuniteto, vendar je organu znano, da je delegat. 25. člen Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. 26. člen Predsednik pristojnega zboira pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega oziroma sporočilo organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisije zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta preuči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi prvi naslednji seji. ¦ ¦ 27. člen 0 zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazen-skega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poroči-lom o priporu delegata pa odloči, naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma naj odločba organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. 28. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat delegiran ozi-roma izvoljen, dovoljenje za pripor.oziroma za kazenski posto-pek; prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma, ali naj odločba organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pra-vico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja je izvršljiva. Komisija mora sporočiti svojo odločitev zbora na prvi njegovi seji. Zbor odloči ali njeno odločitev potrjuje ali razveljavlja. 6. Prenehan|e mandata ^ 29. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija oziroma konferenca dele-gacij, ki ga je delegirala na posamezno sejo skupščine občine. V tem primeru mora delegacija o tem takoj obvestiti sekretarja skupščine občine in navesti, katerega novega delegata je delegi-rala. 30. člen Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v pri-meru in po postopku, ki ga določa zakon. Predsednik družbeno-političnega zbora obvesti o tem zbor. Delegatu, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini ali zboru preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti. 31.6len Če delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini ali zboru prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdruž-Ijivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine oziroma zbora. Predsednik zbora obvesti komisijo za verifikacijo pooblastilo in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata. ' • 32. člen Delegat itna pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti. "7. Pravica do povračil in nadomestil ..;-.,•,¦ 33. člen . ; Funkcija delegata je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini ' oziroma od nadomestil osebnega dohodka se zagotavlja v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. III. MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROVIN NJIHOVO SODELOVAN JE . 1. Medsebojno sodelovanje zborov . '¦"¦ 34. člen Zbori skupščine sodelujejo med seboj. : •' Predsednik skuščine s podpredsednikom in predsedniki zbo- rov skupščine občine obravnava vprašanja usklajevanja in pro- ,.-: gramiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovo ¦ sodelovanje s skupščinami občinskih samoupravnih interesnih i skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsedstvo skupščine ob- čine). 2. Skupno zasedanje zborov :'/'¦-':'¦''•'¦¦'. \'' ' ¦ " 35-člen ¦ ' ' ' ¦ • ••¦•" . : Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali ¦:- drugega akta, v skladu z 88. členom statuta, obravnavajo in '¦ sprejemajo odlok ali drug akt tudi na skupnem zasedanju zborov. Skupna zasedanja zborov skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine. Na skupnem zasedanju glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov. 3. Skupna seja zborov ¦ . 36. člen % Zbori skupščine občine odločajo na skupni seji o zadevah iz 89. člena statuta občine. Skupno sejo zborov sklicuje in vodi predsednik skiipščine. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov razen, če zakon ali drugi predpis ne določa drugače, kar mora biti navedeno v predlogu vprašanja, o katerem še odloča. Določbe tega poslovnika o sejah zborov se smiselno uporab-Ijajo tudi za skupno sejo, v kolikor ni s tem poslovnikom dolo-čeno drugače. 4. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora "'¦:. ¦¦' :V-.V •¦"•¦.;¦¦ 37. člen ¦ ¦ ; V ¦ ¦ ' ' /. ': Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje. Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru. , 38. člen Vsak zbor lahko v postopku za izdajo akta \z delovnega področja drugega zbora obravnava predlog tega akta, če akt ureja vprašanja, ki imajo pomen za zadeve iz njegovega delov-nega področja. Po obravnavi takega akta lahko pošlje zbor pristojnemu zboru svoje predloge in mnenja. 5. Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti 39. člen V zadevah, o katerih skupščine občinskih samoupravnih inte-resnih skupnosti enakopravno odločanje s pristojnimi zbori skupščine občine, sodeluje predsedstvo skupščine občine s predstavniki občinskih samoupravnh interesnih skupnosti. Določbe tega poslovnika o medsebojnem sodelovanju zborov se uporabljajo tudi za skupščine občinskih samoupravnih inte-resnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine. 6. Slavnostna in posebna seja > , 40. člen V primerih, navedenih v 90. členu statuta občine, skliče pred-sednik skupščine občine slavnostno ali posebno sejo, ki poteka kot skupna seja vseh zborov. V sklicu seje se opredeli namen sklica slavnostne ali posebne seje. 41. člen Glede na namen slavnostne oziroma posebne seje določi orga-nizacijo in potek seje predsedstvo skupščine občine ali delovno telo, ki ga v ta namen ustanovi predsedstvo skupščine občine. 42. člen . Za organizacljo in potek slavnostne seje v počastitev praznika občine imenuje skupščina občine pripravljalni odbor. Kraj poteka slavnostne seje določi skupščina občine s poseb-nim sklepom na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega Ijudstva. - , IV. POSLOVNI RED ZA SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov .....,. ' 43. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora, prvo skupno zasedanje in skupno sejo zborov skupščine pa dotedanji predsednik skupščine najkasneje 30 dni po opravljenih splošnih volitvah delegatov, če poseben zakon ne določa drugače. Prvo sejo zbora vodi do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora, prvo skupno zasedanje vseh zborov pa do izvolitve predsednika skupščine, dotedanji predsednik skupš-čine. 44. člen Na prvi seji zbora združenega dela skupščine občine se izvoli predsednika in podpredsednika zbora, sprejme sporazum o dolo-čitvi skupin delegatov ter imenuje skupino delegatov za delegira-nje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Zbor združenega dela skupščine občine deiegira 9 delegatov za prvo zasedanje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljub-Ijane in imenuje 3 člane v skupino delegatov za področje držav-nih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združe-nega dela. 45. člen Na prvi seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine se izvoii predsednika in podpredsednika zbora ter delegira 6 delega-tov za prvo zasedanje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. 1 46. člen Na prvi seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine se izvoli predsednika in podpredsednika zbora, izvolijo kandidati za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije in Skupščine mesta Ljubljane. 47. člen Na prvi seji vsak zbor imenuje komisijo za verifikacijo poobla-stil in imunitetna vprašanja. Zbor glasuje o imenovanju članov komisije javno, z dviganjem rok. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-nja-družbenopolitičnega zbora traja do izvolitve novih delegatov v zbor. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-nja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se imenuje nova komisija. 48. člen Po končanih prvih sejah zborov je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov. Zbori na prvem skupnem zasedanju izvolijo predsednika in podpredsednika skupščine občine, izvršni svet, imenujejo funkci-onarje občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter nji-hove namestnike, sekretarja skupščine, delovna telesa skupščine občine in skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije. Zbori na prvi skupni seji volijo delegate za Zvezni zbor Skupš-čine SFRJ in volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slove-nije. Volitve, imenovanja, razrešitve in odpoklici se opravijo na način in po postopku, ki ga predpisuje IX. poglavje tega poslov-nika. 2. Skllcevanje in dnevni red se| 49. člen Seje skupščine občine in njenih zborov se sklicujejo v skladu z letnim delovnim programom skupščine občine. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva najmanj tretjina delegatov, predsednik skupščine ali izvršni svet. Ce predsednik zbora v primeru iz prejšnjega odstavka ne skliče seje, jo skliče predsednik skupščine občine. 50. člen Skupno zasedanje zborov skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, v dogovoru s predsedniki zborov ali po sklepih zborov. Skupno sejo zborov skliče v primerih, določenih v 89. členu statuta predsednik skupščine. 51. člen Dnevni red seje predlaga sklicatelj seje. Zadeve, ki se naj uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov . lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet skupš-čine občine, občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi pred-lagatelji, določeni s tem poslovnikom. Obseg predlaganega dnevnega reda mora omogočati, da vse zadeve delegati lahko celovito obravnavajo. 52. člen Seja zbora se skliče najmanj 14 dni pred dnevom dotočenim za sejo. Sklicu seje zbora s predlogom dnevnega reda morajo biti > predložena gradiva za vse točke dnevnega reda. V kolikor se gradiva na predlog predlagatelja predložijo dele-gatom v krajšem roku oziroma na sami seji zbora, mora predstav-nik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni moglo biti posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za to in z glasovanjem odločijo, ali bodo obravnavali predloženo gradivo, ali pa ga bodo uvrstili v dnevni red naslednje seje. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za gradiva, ki se nana-šajo na spremljanje tekočih gospodarskih gibanj in o katerih izvršni svet tudi ustno poroča na seji zbora. 53. člen Sklic seje s predlogom dnevnega reda se objavi v delegatski prilogi »Naša komuna.« Z obvestilom o sklicu seje pošlje predsednik zbora tudi zapis-nik prejšnje seje. Za dostavo gradiva delegatom skrbi sekretariat skupščine. 54. člen Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku kot je določen v 52. členu in ne glede na letni program dela -skupščine, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, če to zahtevajo interesi Ijudske obrambe, varstvo ustavne ureditve, večje naravne nesreče, zaradi drugih izrednih potreb občine. V primeru, če je bila seja sklicana v krajšem roku in delegacije niso mogle določiti delegata, se seje zbora udeležijo delegati, ki so imeli pooblastilo za prejšnjo sejo zbora. 55. člen Dnevni red že sklicane seje zbora se lahko razširi le izjemoma, kadar je to nujno zaradi razlogov navedenih v prvem odstavku 54. člena. Razširitev dnevnega reda seje zbora je treba posebej utemeljiti. O predlagani razširitvi dnevnega reda seje zbora glasujejo" delegati v zboru posebej. 56. člen Dnevnl red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upo-števa zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za •/¦ oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru. 57. člen Gradiva, ki se po 37. členu statuta občine dajo v javno razpravo, morajo biti objavljena najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen za sejo, na kateri bo skupščina občine sklepala o javni razpravi. Skupščina občine ob določitvi osnutka akta odloči o trajanju javne razprave ter o zagotovitvi zbiranja mnenj, stališč in predlo gov iz javne razprave. 3. Predsedovanje in udeležba na seji 58. člen Sejo zbora vodi predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan, vodi sejo podpredsednik zbora. Če je tudi podpredsednik zbora zadržan, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, ki bo vodil sejo. 59. člen Skupno sejo vseh zborov in sKupno zasedanje zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine zadržan vodi sejo podpredsednik skupščine. Če je odsoten tudi podpredsednik skupščlne, vodi skupno sejo vseh zborov eden od predsednikov zborov, ki ga izvolijo delegati za predsedujočega neposredno na skupni seji. Glasovanje na skupnem zasedanju zborov vodi po posameznih zborih predsednik vsakega zbora. 60. člen Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. O prisotnosti delegatov zbora združenega dela in zbora krajev-nih skupnosti na seji se vodi evidenca na podlagi pooblastil, ki jih izdajo delegatom delegacije oziroma konference delegacij. Pri-sotnost delegatov družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste. Pred pričetkom seje ugotovi sklepčnost seje komisije za verifi-kacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Pri delu zbora obvezno sodelujejo člani izvršnega sveta in predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda. 61.člen Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora. Razpravljalci se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Raz-pravljalce lahko spomni na red in mu seže v besedo le predsed-nik. Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne moti pri govoru. 62. člen Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi. Deiegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsednik zbora besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsednika zbora glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. 63. člen Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. 64. člen Zbor lahko na predlog predsednika odloči, da razpravljalcu omeji trajanje razprave in večkratno sodelovanje v razpravi o istem vprašanju. 4. Vzdrtevanje reda 65. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 66. člen Opomin se izreče delegatu, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali, ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 67. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja nedostojne izraze. Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu na seji na predlog pred-sednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj 9 delegatov. Detegat, za katerega se predlaga odstranitev sšeje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 68. člen Predsednik zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno-sti obvesti delegacijo, ki je delegirala delegata na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudstva o delegatu, zoper kate-rega je bil ukrep izrečen. 69. člen Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje. 70. člen Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine občine vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 71.6len Vsi, ki so v prostoru, kjer zasedajo skupščinski zbori, morajo upoštevati predpise o vzdrževanju reda v skupščini občine. 5. Potekseje 72. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnilo v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata poobla-stila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja druž-benopolitičnega zbora ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zboru. O spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Po ugotovljeni sklepčnosti seje preide zbor k sprejemanju dnevnega reda seje. 73. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v sprejetem dnevnem redu. Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo. 74. člen Predsednik zbora prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja oziroma, če je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, kadar to predlagajo delegati v zboru. Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi. 75. člen Če zadevo, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne odloča, predsedujoči zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave zaradi pomanjkanja podatkov, potrebnih za odločanje, zbor s sklepom preloži obravnavo te zadeve na eno naslednjih sej ter naloži predlagatelju, da gradivo dopolni z določenimi podatki. Ko so obravnavane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. ... ..... '¦¦¦¦•¦." ¦¦' ¦/ ¦-.. ...•.¦'¦ :-.¦,' oo 6. Odločanje 76. člen Vsak zbor veljavno saklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja. Če sodi, da je potrebno, lahko med sejo preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, zaicatere je označeno, da niso nav-zoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravi tajnik zbora. 77. člen Oelegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasova-njem. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut. 78. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu, lahko pa se vzdržijo glasovanja. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s statuom občine določeno tajno glasovanje, ali če se zbor opredeli za tajno glaso-vanje. Zbor se opredeli z večino glasov prisotnih delegatov. • ' ! : , 79. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče dele-gate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu oziroma kdo se vzdrži glasovanja. 80. člen Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako odloči zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, če je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »ZA« ali »PROTI« ali pa se vzdrži glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokli-čejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Klicanje delegatov v zboru opravi tajnik zbora. 81člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glaso-vanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. 7. Zaplsnlk 82. člen 0 delu na seji zbora se piše dobesedni zapisnik, ki se hrani v sekretariatu skupšine, kjer je na vpogled vsem delegatom in delegacijam. Vsak delegat zbora in predstavnik izvršnega sveta lahko zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji. Popravki ne smejo spreminjati smisla in bistva njegovega izva-janja. V dvomljivih primerih odloči o popravkih zapisnika predsednik zbora. \. '.... 83. člen Delegatom oz. delegacijam, izvršnemu svetu in občinskim družbenopolitičnim organizacijam se posreduje skrajšani zapis-nik, ki vsebuje glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: datum seje, navedbo delegatov oziroma delegacij in konferenc delega-cij, katerih delegati se seje niso udeležili, dnevni red seje in sprejete odločitve na seji. Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da se bistveni del njegove izjave vpiše v skrajšani za-pisnik. ' - •, ..'. ..• ¦..-•'¦. ..•;,; ,,..., ¦ ¦ ¦ - -.- -,.-,,>;.- . .¦/¦¦.. 84. člen Na dnevnem redu vsake seje je kot posebna točka odobritev skrajšanega zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru in predstavnik izvršnega sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. Pripombe k skrajšanemu zapisniku lahko da tudi vsak udeleže-nec, ki je sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo. O utemeljenosti pripomb k skrajšanemu zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v skrajšani zapisnik ustrezne spremembe. Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet skrajšani zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma skrajšani zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. Odobreni skrajšani zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora. ,.,.;, -i:. a ....... -..-.....>s ^.v,: ; ..,„.....^.., ^...^.; ¦ 8. Se|e skupščln občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti 85. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na sklicevanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine občinskih samou-pravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pri-stojnimi zbori skupščine občine. . , ., V. PREDSEDNIKIN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE 86. člen Predsedstvo skupščine skrbi za učinkovito uresničevanje skup-nih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje s statutom in tem poslovnikom določenih nalog. Predvsem skrbi za usklajeno delo skupščine in njenih zborov in pri tem zlasti: - obravnava vprašanja usklajevanja dela zborov in delovnih teles ter njihovo sodelovanje s skupščinami občinskih samou-pravnih interesnih skupnosti in skrbi za uresničevanje sprejetih nalog v skladu z delovnim programom; - skrbi za sodelovanje skupščine občine s skupščino mesta Ljubljane, skupščino SR Slovenije in z drugimi občinskimi skupš-činami; - skrbi za sodelovanje skupščine občine z občinskimi družbe-nopolitičnimi organizacijami, občinskimi samoupravnimi interes-nimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, drugimi samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi v občini; - obravnava vprašanja v zvezi z izvajanjem določil tega poslov-nika, v zvezi s pravočasnim pošiljanjem gradiv delegatom in drugimi pogoji za delo delegatov; - obravnava vprašanja v zvezi s tolmačenjem določil tega poslovnika glede pristojnosti zborov in delovnih teles in sprejema stališča o drugih, s tem poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov; - spremlja delo delovnih teles in obravnava z njihovimi pred-sedniki zadeve, ki se nanašajo na delo teh teles; - opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom. 87. člen Pri uresničevanju naloge iz 86. člena sodelujejo predsednik izvršnega sveta, sekretar skupščine, predsedniki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar gre za zadeve, o kate-rih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupS-čine ter drugi udeleženci, ki jih določi predsednik skupščine. 68. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedstvo skupščine občine imajo pravico predlagati delovnim telesom skupščine, da dbravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja in lahko sodelujejo pri razprav-Ijanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če posamezni akt oziroma gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in zahteva od predla- gatelja, naj ga dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja pred-sednik skupščine dodeli gradivo v obravnavo pristojnim zborom. 89. člen Predsedstvo skupščine se sestaja na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej skrbi predsednik skupščine; pri tem mu pomaga sekretar skupščine, ki skrbi tudi za zapisnike in za izvajanje sprejetih sklepov. -¦..:,. .;,'.-':¦:' : ' 90. člen Predsedniku skupščine pomaga pri delu podpredsednik skupš-čine, ki opravlja v dogovoru s predsednikom posamezne zadeve z njegovega delovnega področja in ga nadomešča, kadar je za-držan. Če je zadržan tudi podpredsednik skupščine občine, nado-mešča predsednika skupščine, predsednik družbenopolitičnega zbora. Če je tudi predsednik družbenopolitičnega zbora zadržan, nadomešča predsednika skupščine občine predsednik zbora združenega dela. V primeru njegove zadržanosti, pa predsednik zbora krajevnih skupnosti. VI. DELOVNA TELESA SKUPšČINE IN ZBOROV 91.člen Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa so: komisije, sveti, odbori, žirija in druga delovna telesa. 92. člen . Skupščina občine lahko ustanovi komisijo za obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Komisija se ustanovi s statutom občine, odlokom ali drugim aktom skupščine občine. 93. člen Zbor skupščine občine lahko ustanovi odbore za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za obravna-vanje posameznih zadev. Odbor se ustanovi z odlokom ali drugim aktom zbora. 94. člen Dva ali več zborov skupščine občine lahko ustanovijo skupne odbore. Skupne odbore lahko ustanovijo tudi zbor oziroma zbori skupščine občine in skupščine občinskih samoupravnih interes-nih skupnosti za obravnavanje zadev, o katerih enakopravno odločajo zbori skupščine občine in skupščine občinske samou-pravne interesne skupnosti. . ; 95. člen Če akt o ustanovitvi delovnega telesa ne določa načina dela, se uporabljajo določbe tega poslovnika. ,¦¦-.¦ ' » ' ¦ ¦ 96. člen Predsedniki in člani stalnih delovnih teles so imenovani za štiri leta. Lahko pa so razrešeni že pred potekom časa, za katerega so bili imenovani v naslednjih primerh: - na lastno zahtevo, - če ne sodelujejo v delu delovnega telesa, - s prenehanjem mandata, v kolikor so imenovani iz vrst dele-gatov, - s prenehanjem članstva v organizaciji, ki ga je delegirala oziroma predlagala ter iz drugih razlogov. Članom občasnih delovnih teles preneha funkcija, ko je delovno telo opravilo nalogo, za katero je bilo ustanovljeno. 97. člen • Predsednik detovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori skupščine občine. ; Predsednik daje pobudo za obravnavanje posameznih zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje s predsedniki zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, s predstavniki izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, pripravlja, sklicuje in vodi seje delov-nega telesa, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov \n opravlja druge naloge, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa, ta poslov-nik ali drug akt skupščine občine oziroma zbora ter naloge, za katere ga pooblasti delovno telo. ' f 98. člen '; Delovno telo dela na sejah. : Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delega-cij in konferenc delegacij, na pobudo članov delovnega telesa ali na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru. Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva skupščina občine oziroma njen zbor, najmanj tretjina članov delovnega telesa, predsednik skupščine ali predsedstvo skupščine. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje v primerih, ko bi jo moral sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma pred-sednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. Delovno telo dela, če je na seji prisotna večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov. 99. člen Delovno telo obravnava zadeve iz svojega delovnega področja na lastno pobudo, na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru ali na pobudo skupščine oziroma njenega zbora. Delovno telo je dolžno obravnavati vprašanja in zadeve \z svojega delovnega področja, če to zahteva skupščina občine ali njen zbor, ki je delovno telo ustanovil, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine ali predsednik zbora, ki je delovno telo. ustanovil. 100. člen Za sodelovanje pri obravnavi zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora ali zborov in o katerih je delovno telo oblikovalo svoja stališča, mnenja in predloge, delovno telo določi svojega pred-stavnika izmed članov delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov pojasnjuje stališča, mnenja in predloge delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov zastopa stališča, predloge in mnenje delovnega telesa ter brez pooblastila delovnega telesa le-teh ne more spreminjati in tudi ne sme spreminjati ali umikati poročil delovnega telesa. : ". '•¦' ';• 101.člen Če se med obravnavo na seji zbora oziroma zborov pojavi vprašanje iz delovnega področja delovnega telesa, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor oziroma zbori skupščine občine zahtevajo, da se obravnava takega vprašanja odloži, da delovno telo predhodno o njem oblikuje svoje stališče. 102. člen Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta, kadar delovno telo obravnava gradivo, katerega predlaga-telj je izvršni svet. Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik občinskega upravnega organa, kadar delovno telo obravnava vprašanja \z delovnega področja občinskega upravnega organa. Na sejah delovnega telesa sodelujejo predstavniki samouprav-nih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, kadar delovno telo obravnava vprašanja iz njihovega delovnega področja. ' 1O3.člen Delovno telo ima pri obravnavanju vprašanj iz svojega delov-nega področja pravico zahtevati obvestila in pojasnila od občin-skih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena in od drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 104. člen . Strokovne in druge naloge za delovna telesa opravljajo občin-ski upravni organi in strokovne službe. Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni sodelovati pri delu delovnih teles in jim nuditi podatke, informacije in strokovna mnenja, kadar delovna telesa obravnavajo vprašanja iz njihovega delovnega področja. 105. člen Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa imenuje komisija za volitve in imeno-vanja ter kadrovske zadeve po predhodnem mnenju f unkcionarja upravnega organa, v kolikor gre za delavca upravnega organa. 106. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, skrbi za pripravo strokovnih mnenj do vprašanj, ki jih delovno telo obravnava, skrbi za zapisnik o delu delovnega telesa ter opravlja druge naloge, ki jih določi delovno telo ozi-roma njegov predsednik. VII. IZVRŠNISVETIN OBČINSKI UPRAVNI ORGANITER STROKOVNE SLUŽBE 1. Izvrinl svet a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine 107. člen Izvršni svet se vključuje v delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Predstavnik izvršnega sveta mora sodelovati na sejah skupš-čine občine, njenih zborov in in delovnih teles, kadar ti obravna-vajo osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga gradiva, katerih predlagatelj je izvršni svet in tudi kadar se obravnavajo gradiva drugih predlagateljev. Predstavnik izvršnega sveta pojasni stališče izvršnega sveta. Predstavnik izvršnega sveta mora sodelovati pri delu skupin delegatov za zbore republiške skupščine. 108. člen Izvršni svet dostavlja gradiva za seje predsedniku, podpredsed-niku in sekretarju skupščine občine. 109. člen Izvršni svet dostavlja osnutke in predloge odlokov ter druga gradiva za sejo skupščine občine in njenih zborov predsedniku skupščine. Hkrati z dostavo gradiva iz prejšnjega odstavka izvršni svet predlaga postopek obravnave v skupščini in njenih zborih ter delovnih telesih ter sporoči imena svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali pri obravnavi. 110. člen Izvršni svet dostavlja predsedniku skupščine občine gradivo za seje skupščine in njenih zborov najkasneje 30 dni pred dnem, ki je določen s programom dela skupščine občine za seje skupščine in njenih zborov. Gradivo, ki ga je izvršni svet predložil v obravnavo skupščini po tem roku, se uvrsti na naslednjo sejo skupščine oziroma zborov, razen za zadeve iz 52. in 54. člena tega poslovnika. 111.člen Na sejah zborov skupščine občine predstavlja izvršni svet pra-viloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje upravnih organov in stro-kovnih služb oziroma njihove namestnike. Za svoje predstavnike na sejah delovnih teles skupščine in zborov ter skupin deiegatov za zbore republiške skupščine lahko določi izvršni svet oziroma njegov predsednik tudi strpkovne delavce upravnih organov. 112. člen Določbe tega poglavja za smiselno uporabljajo tudi za ostale predlagatelje gradiv. b) Postopek uveljavljanja odgovornosti izvršnega sveta v skupščini občine 113. člen Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vpra-šanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela občinskih upravnih organov in organizacij, za kar je izvršni svet odgovoren. Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor. 114. člen Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih splošnnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil in predlogov aktov in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so v nasprotju s statutom občine, odlokom ali drugim aktom skupščine občine. 115. člen Vsak zbor skupščine lahko postavi, na predlog najmanj desetih delegatov v zboru, vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika skupščine in predsednike drugih dveh zborov. V obvestilu so navedeni razlogi, zaradi katerih se predlaga vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 116. člen Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. 117. člen Vprašanje zaupnice po 122. členu statuta postavi v imenii izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta. O vprašanju zaupnice odločajo zbori skupščine po postopku iz drugega in tretjega odstavka 115. člena in po 116. clenu tega poslovnika. 118. člen Interpelacija za obravnavo političnih vprašanj v zvezi z delom izvršnega sveta po 123. členu statuta se vloži pisno. Delegati v z zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje takoj interpelacijo predsedniku izvrš-nega sveta, predsedniku skupščine in delegatom v zboru. 119. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pisno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo. Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebno točko dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacijo na dnevni red prve seje po poteku tega roka tudi, če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 120. člen Predstavnik delegatov, ki je vložil interpelacijo ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo. Predstavnik jzvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poro-čilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo. --.'¦¦¦ ~ 121.člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerimi lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko dajo predlagatelji • interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 122. člen Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Občinski upravni organi in strokovne službe 123. člen Skupščina občine in njeni zbori ter delovna telesa obveščajo občinske upravne organe in strokovne službe o sejah, na katerih hbodo obravnavali vprašanja iz njihovih delovnih področij zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na sejah. 124. Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe oziroma njihovi namestniki morajo sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar le-ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerimi se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Če se funkcionar oziroma njegov namestnik ne moreta udele-žiti seje zborov ali delovnega telesa, je dolžan poskrbeti, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj iz delov-nega področja upravnega organa oziroma strokovne službe, seje udeleži drug predstavnik upravnega organa oziroma strokovne službe. VIII. SPREJEMANJE AKTOV SKUPŠČINEIN ZBOROV '1. Splošne določbe 125. člen Skupščina občine in njeni zbori sprejemajo odloke, družbeni plan, smernice, stališča, priporočila, odločbe ter sklepe in druge akte. Skupščina občine in njeni zbori dajejo pobude za samou-pravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in so lahko udeleženci samoupravnih sporazumcv in družbenih dogovorov. 126. člen Akte, ki jih sprejema zbor, podpisuje predsednik zbora. Akte, ki jih sprejemata dva ali več zborov oziroma zbori ali zbori skupš-čine občine in samoupravne interesne skupnosti, podpisuje predsednik skupščine. 127. člen Na izvirnikih odlokov in drugih splošnih aktov mora biti pečat skupščine občine. Izvirnike odlokov in drugih splošnih aktov hrani skupščina občine. Za hrambo izvirnikov odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in zborov skrbi sekretar skupščine. 2. Sprejemanje odlokov v 128. člen Odloka in druge splošne akte sprejema skupščina občine v skladu s statutom občine v dvofaznem ali enofaznem postopku. Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku odloke, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali, če jim nalagajo nove materialne obveznosti. 129. člen Pri sprejemanju v dvofaznem postopku obsega prva faza obravnavo osnutka odloka, druga faza pa obravnavo predloga odloka. Pri sprejemanju odloka v enofaznem postopku se obrav-nava le predlog odloka. . .; •, 130. člen K pomembnejšim osnutkom in predlogom odlokov poda mne-nje statutarno pravna komisija. a). Osnutek odloka ^,- 131.člen Postopek za sprejem odloka se sproži s predložitvijo osnutka odloka predsedniku skupščine, ki ga posreduje predsednikom pristojnih zborov in delovnih teles skupščine. Osnutek odloka predlaga izvršni svet ali drug pooblaščeni predlagatelj. Če predlagatelj odloka ni izvršni svet, se njegov osnutek pošlje tudi izvršnemu svetu. . ,•. 132. člen Osnutek odloka mora vsebovati pravno formalne rešitve v obliki členov. Osnutku odloka cnora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje zlasti navedbo zakonske podlage za njegovo izdajo, razloge zaradi katerih je odlok potreb6n, načela, na katerih temelji, navedbo finančnih in drugih sredstev, ki bodo potrebna za nje-govo izvrševanje, navedbo materialnih in drugih obveznosti, ki bodo z njegovim sprejetjem nastale za občino, organizacijo zdru-ženega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter za občane, navedbo novih nalog občinskih upravnih organov v zvezi z njegovim izvrševanjem ter druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki naj jih odlok ureja. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija. 133. člen Osnutek odloka se posreduje v obfavnavo delegacijam in dele-gatom v zboru, ustreznim delovnim telesom skupščine ali zbora in vsem drugim prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za seje. Če predlagatelj osnutka odloka ni izvršni svet, je do osnutka dolžan oblikovati svoje mnenje, katerega posreduje delegacijam in delegatom v zboru ter ustreznim delovnim telesom skupščine in to pred obravnavo na zboru. ., ,. ..... 134. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obravnavajo osnutek odloka na način določen v samoupravnih splošnih aktih teh organizacij ter oblikujejo do osnutka svoja stališča, mnenja in pripombe; svoja stališča, mnenja in pripombe posredujejo na seji pristojnega zbora skupščine, iahko pa jih posredujejo neposredno predlagatelju. ....,: '¦¦¦¦' 135. člen Pristojna delovna telesa skupščine ali zbora, ki obravnavajo osnutek odloka, posredujejo svoja stališča, mnenja in pripombe v obliki poročila skupščini oziroma zboru, praviloma pred sejo skupščine oziroma zbora, na kateri se obravnava osnutek, lahko pa tudi neposredno na seji. .,- , 136. člen Predstavnik izvršnega sveta oziroma drugega predlagatelja ima pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, na kateri se obravnava osnutek odloka. ; 137. člon Obravnava osnutka odloka se zaključi z njegovo obravnavo na sejah pristojnih zborov in na seji družbenopolitičnega zbora, kadar ta ne sodeluje pri odločanju, v skladu s svojimi pristoj-nostmi pa sprejema svoja stališča. 138. člen ' Razprava na sejah pristojnih zborov se začne s splošno raz- pravo o osnutku, v kateri delegati izražajo mnenja o tem, ali so v osnutku odloka pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji in vsa razmerja, ki naj jih odlok uredi. Po končani splošni razpravi pristojni zbori s sklepom izrazijo svoje stališče o tem, ali je odlok potreben ali ne. Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu. 139. člen Če pristojni zbori po končani splošni razpravi ugotovijo, da je sprejem odloka potreben, se na seji začne razprava o podrobno-stih. Pri razpravi o podrobnostih delegati izražajo svoja stališča, mnenja in pripombe k posameznim čienom. 140. člen S sklepom, s katerim pristojni zbori sprejemajo osnutek odloka, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlaga-telj upošteva pri pripravi predloga odloka. Pristojni zbori skupščine občine lahko s sklepom, s katerim sprejemajo osnutek odloka tudi določijo, kdo naj pripravi predlog odloka. Praviloma predlog odloka pripravi predlagatelj. Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali pa če smatra zbor, da je to umestneje lahko odredi, da predlog odloka izdela: - izvršni svet skupščine občine ¦ i - občinski upravni organ ' - posebna, v ta namen ustanovljena komisija, : ' ' - skupina delegatov ali - zavod ali skupina znanstvenih delavcev oziroma posamezni delavci. ¦ ¦ ¦' -k- ¦. ¦' % * * b) Skrajšani postopek 141. eien Če v postopku obravnave osnutka odloka na njegovo vsebino ni bilo pripomb, zbori pa so pri obravnavi ugotovili, da je odlok potreben, lahko predlagatelj predlaga, da pristojni zbori na sejah osnutek obravnavajo kot predlog. Če se pristojni zbori s tem strinjajo, nadaljujejo obravnavo o 'predlogu odloka po postopku, ki ga določa ta poslovnik. c) Predlog odloka ;.¦'.. , » ¦¦'.'¦.'¦¦¦. .¦•...':.- 142. člen "L Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo odloki. Predlog odloka mora imeti obrazložitev, ki vsebuje: - kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka, posebej pa, katere predlagatelj ni spreje.l ter vzroke, zaradi katerih jih ni sprejel in rešitve, ki odsto-pajo od osnutka odloka, - besedilo tistih določb odloka, glede katerih se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve. Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija. Če ni predlagatelj izvršni svet, mora k predlogu otiloka podati stališče tudi izvršni svet. Če pristojni zbori sprejmejo odlok v enofaznem postopku brez predhodne obravnave osnutka, mora obrazložitev vsebovati tudi vse elemente iz 132. člena tega poslovnika. • 143. člen Predlog odloka se vroči predsedniku skupščine, ki ga posre-duje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom delovnih teles skupščine. Glede postopka, načina in poteka obravnave predloga odloka v delegacijah, zborih in delovnih telesih skupščine ali zbora, glede pravic in dolžnosti predlagatelja in glede drugih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavi osnutka odloka, če ta poslovnik ne določa drugače. •-•¦/-;r:;--v-:.;> ;"¦•¦•'; 144. člen -.-¦¦" •¦. ;.: ' ¦•¦¦'¦ - Obširna poročila delovnih teles oziroma večje število predlaga-nih amandmajev ali če so ti zelo obširni, je potrebno dostaviti vsem prejemnikom vabil in gradiv za seje skupščine občine. Pripombe redakcijske narave lahko podajo predlagatgelji na seji pristojnega zbora. , - . • ^ - 145. člen Zbor, ki o predlogu odloka ne odloča, pa je obravnaval predlog in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 146. člen Pred razpravo o predlogu odloka lahko predlagatelji in poroče-valci delovnih teles skupščine občine in njenih zborov obrazlo-žijo svoja stališča, pripombe in mnenja. 147. člen Po končani razpravi zbor odloča o amandma|ih Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne raz-prava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti s sprejetimi amandmaji. 148. člen Če predsednik zbora na podlagi razprave o predlogu odloka ugotovi, da je še potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi, lahko predlaga zboru, da se obravnava odloži, zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka obravnava kot osnutek. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo predloga. Če zbor sklene, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi osnutek odloka in določi rok za obravnavo osnutka odloka. č) Amandmaji .,;,- ¦ ¦• . ¦-: ....:,:- ? ':¦¦'.' :>-:-,.": ¦ .^ '>-. >^ 149. člen Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 175. členu statuta pravico podati pobudo za sprejem odloka. 150. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, ~ predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovi- tev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovi za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet skupš- Čine. :: ¦'..'; . t\.. ¦-..: -¦¦.;..:.¦.-.-:.^ ¦;.-.,;¦¦¦ * \ -.-,:¦¦ -.¦¦ i51.člen Amandma k predogu odloka je treba praviloma poslati pred-sedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. Aamandma k predlogu odloka pošlje predsednik zbora pred-sedniku pristojnega oziroma pristojnih zborov, predlagatelju akta, izvršnemu svetu skupščine občine in predsedniku skupš-čine občine. 0 amandmaju odločajo pristojni zbori na sejah. ¦: ¦.'.- ¦ '¦'¦¦ ¦.¦ ¦''"'-¦- ;/ .'¦:: 152.člen "•¦' /¦'.•: ,"':¦¦¦',¦ "' ' Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na isti seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pisen in obrazložen. : Predsednik zbora o podanem amandmaju takoj obvesti pred-sednika pristojnega oziroma pristojnih zborov. Predlagatelj predloga odloka lahko dokler obravnava ni kon-čana, spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog. Delegat ima pravico na seji zbora med obravnavo spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu akta, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava. Če zbor amandma sprejme, obvesti o tem pristojni oziroma pristojna zbora da odloči-ta o amandmaju. 153. člen Če pride v zvezi z amandmajem, vloženim v roku, določenim v 151. členu tega poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev tega amandmaja. Skupino sestavljajo trije delegati v zboru, ki poznajo problema-tiko v zvezi z amandmajem, predlagatelj amandmaja, predstavnik predlagatelja odloka, po potrebi pa tudi poročevalec pristojnega delovnega telesa. V delu skupine sodeluje predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, v kolikor m izvršni svet predlagatelj. Skupino vodi predsedujoči na seji zbora. Če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede spre-jemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. !¦¦¦¦ \i >.v ¦'':.:- &• -;^<¦;,¦¦' ¦ 154. člen •¦ . . '¦:.:' .•v>- ; .¦¦,..' ¦ Predlagatelj akta se mora izjaviti o amandmaju k predlogu akta. Izvršni svet skupščine občine se mora izjaviti o amandmaju tudi, če, ni predlagatelj predloga odloka. .. ¦ 155. člen O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej. Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve k predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju. d) Odločanje pri sprejemanju odlokov 156. člen Vsak zbor odloča o osnutku odloka in predlogu odloka na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. Osnutek odloka in predlog odloka da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora. Da se da osnutek odloka ali predlog odloka na končno glasova-nje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine občine in njenih zborov ali izvršni svet skupščine občine. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 157. člen Da bi za odločitev o osnutku in predlogu odloka dosegli dele-gati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjav-Ijanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu odloka. 0 tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjav-Ijanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje. Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. r 158. člen Zbor sprejme odloke v vseh fazah, amandmaje k predlogu odloka, druge splošne akte ter druge končne odločitve z večino, določeno v statutu občine. e) Sprejemanje odlokov 1 159. člen Odlok je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori skupščine občine in skupščina občinske samoupravne inte-resne skupnosti, kadar ta sprejema odlok enakopravno z zbori skupščine občine. Če je o predlogu odloka razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprjeto besedilo odloka v skladu s stališči družbenopoli-tičnega zbora. 160. člen Če predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, da je bil prediog odloka izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, kadar je ta o pred-logu razpravljal, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. ¦-.¦:¦¦: .¦!¦¦. : . -.¦.¦¦¦¦¦¦ >;..--i...... lei.eien '':'u -/v- •: " : -'"'" Če predsedniki zborov ugotovijo, da je besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali, da besedilo ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, obvestijo o tem svoj zbor. ' '¦'¦¦'¦" Da bi se uskladilo besedilo odloka med zborioziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori nadljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje delovnih teles, skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov in predlagatelja odloka. 162. člen Če se zbori po ponovni obravnavi spornega vprašanja ne spo-razumejo o besedilu predloga odloka, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor tri delegate. Usklajevalni postopek \z prejšnjega odstavka se začne tudi, če prelog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Delo komisije vodi predsednik skupščine, ki nima pravice gla-sovanja. Pri delu skupne komisije sodelujejo predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik izvršnega sveta in po potrebi predstavniki pristojnih delovnih teles skupščine občine. 163. člen Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena o neusklajenih stališčih in o spornem vprašanju in sporazumno določijo čas za njeno delo. Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskla-dila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavni-kov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumno določenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, izvršnega sveta ali drugih predlagateljev. 164. člen Če izvršni svet predlaga odlok o začasnih ukrepih po prej izvedenem postopku v smislu 94. člena stauta, se takšen odlok obravnava na skupni seji zborov. f) Hitri postopek za sprejemanje odlokov ^ 165. člen Odlok se lahko le v izjemnih primerih sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku odloka in roki, ki so določeni za posamezna dejanja. Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok takrat, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi Ijudske obrambe, večje naravne nesreče in druge izredne potrebe občine. *..-•'¦'-' 166. člen , Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti pose-bej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga izdaja odloka po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z njegovo obrazložitvijo. Če predloga, da se odlok izda po hitrem postopku ni podal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. , 167. člen Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za sprejem odloka po hitrem postopku. Na podlagi mnenja izvršnega sveta skuščine občine in poročila statutarno pravne komisije, lahko sprejme pristojni zbor sklep, da se sprejme odlok po hitrem postopku. V takem primeru začne zbor takoj neposredno po sprejemu takega sklepa na seji obravnavati predlog odloka. 168. člen K predlogu odloka, ki naj bo sprejet po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. O odloku, ki naj bo sprejet po hitrem postopku, lahko pristojni zbori med obravnavo zahtevajo mnenje statutarno pravne komisije in pred-lagatelja odloka. . 169. člena Če pristojni zbor ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem odloka. g) Postopek za sprejem drugih aktov skuščine 170. člen Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in spreje-majo praviloma po določbah tega poslovnika, ki velja za posto-pek sprejemanja odloka. h) Postopek za obvezno razlago odloka skupščine občine 171. člen Predlog za obvezno razlago odloka skupščine občine lahko da predlagatelj odloka, družbenopolitične organizacije, izvršni svet in skupščina občine, sodišča, samoupravne organizacije in skup-nosti, društva in občani. 172. člen Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva tudi mnenje drugih delovnih teles in predlagatelja odloka. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga v sprejem pristojnemu zboru. Če pa ugotovi, da predlog ni utemeljen, predlaga zboru,. da pred-loga za obvezno razlago ne sprejme in o tem obvesti predlaga-telja. 173. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnava zbor skupščine občine po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obravna-vanje predloga akta. O obravnavi predloga za obvezno razlago se obvesti predlaga-telja predloga za obvezno razlago odloka. IX. POSTOPEK PRIVOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU 1. Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine in dru-gih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine 174. člen Volitve se izvajajo v skladu s statutom občine. Volitve se lahko opravijo, če je na seji navzoča večina delega-tov v zboru. Volitve vodi delovno predsedstvo, ki je izvoljeno na seji in ga sestavljajo predsednik in dva člana. 175. člen Če so volitve tajne se glasuje z glasovnicami. Vsak delegat dobi glasovnico. Na glasovnici so napisana imena predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Če se glasuje za kandidatno listo v celoti ali kadar je na kandidatni listi le en kandidat, mora biti pod listo napisano - na, levi strani »GLASUJEM PROTI«, na desni strani »GLASUJEM ZA«. Če je na kandidatni listi več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti, se glasuje tako, da se obkroži zaporedno številko pred jmenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Za kandidatno listo v celoti se glasuje tako, da se obkroži besedi »GLASUJEM ZA«, proti njej pa tako, da se obkroži besedi »GLASUJEM PROTI«. Ko se glasuje o kandidatni listi kot celoti, se lahko posamezne kandidate tudi črta. 2. Slovesna izjava 176. člen Slovesna izjava se poda na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine. Predsednik skupščine občine poda slovesno izjavo pred skupš-čino občine, podpredsednik skupščine, predsedniki in podpred-sedniki zborov pa pred predsednikom in skupščino občine. Predsednik, podpredsednik, člani izvršnega sveta in funci-onarji upravnih organov in strokovnih služb podajo slovesno izjavo pred predsednikom in skupščino občine. Predsednik skupščine občine bere besedilo slovesne izjave, izvoljeni funkcionarji pa besedilo ponavljajo. Besedilo slovesne izjave: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgo-vorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Ljubjana Vič-Rudnik ter da bom varoval družbeni red Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih donosov, za oblast delav-skega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, Socialistične repu-blike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugosla-vije«. 3. Imenovanje delovnih teles skupščine 177. člen Na sejah vseh zborov se imenuje delovna telesa skupščine občine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidatov za predsednika še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se imenuje. Posamezni člani delovih teles skupščine občine se imenujejo po posamičnih predlogih. 178. člen Kandidatno listo predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj 10 delega-tov vseh zborov. Poročevalec komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, ima pravico na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine, ki jo pošlje vsem zborom. , Predlogi se vlagajo pisno najmanj 24 ur pred pričetkom sej zborov, na katerih bo izvedeno imenovanje. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka sej zborov. 4. Postopek za razrešitev 179. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri voli-tvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev. X. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE V DELU SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE, SKUPŠČINE SR SLOVENIJEIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE 180. člen Skupščina občine ali njeni zbori vključujejo v dnevne rede sej zadeve iz programa zveznega zbora in zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, ki so pomembne za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občane. V ta namen lahko imenuje skupščina občine skupine delega-tov, ki skrbi za povezovanje skupščine občine z delegati SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ, spremlja program dela Zveznega zbora in skrbi za informiranost skupščine občine o delu teh delegatov. Pobudo za razpravo o posameznih zadevah, ki spadajo v pri-stojnost Zveznega zbora Skupščine SFRJ, lahko da predsednik skupščine občine, delegati zborov skupščine občine, skupine delegatov za zbor Skupščine SR Slovenije in delegati v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. ';,.. 181.člen Skupščina občine sodeluje s Skupščino SR Slovenije v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov, kakor tudi v drugih zadevah, ki so v pristojnosti Skupščine SR Slovenije tako, da sprejema pripombe, mnenja in stališča k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije. Pripombe, mnenja in stališča se oblikujejo praviloma na sejah pristojnih zborov skupš-čine občine ali na sejah skupin delegatov, ki jih je imenovala i skupščina občine v skladu s tretjim odstavkom 183. člena statuta. 182. člen Prvo sejo skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije skliče predsednik skupščine občine, prve seje skupin delegatov za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije pa predsednik zbora združenega dela skupščine občine. ' Vodje skupin delegatov morajo sklicati sejo skupine delegatov pred vsako sejo pristojnega zbora Skupščine SR Slovenije, čim prejmejo dnevni red in gradivo za sejo, vendar v takem času, ki bo j omogočal pravočasno usklajevanje pobud in predlogov. Skupine delegatov obravnavajo tudi pomembnejša vprašanja iz prograrnov Zveznega zbora Skupščine SFRJ na pobudo predsed-nika skupščine. V tem primeru posreduje skupina delegatov sprejete sklepe skupini delegatov iz 180. člena tega poslovnika. 183. člen Skupine delegatov iz 180. in 182. člena tega poslovnika so : dolžne o svojem delu poročati skupščini. 184. člen Pristojni zbori skupščine občine obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in oblikujejo stališča, predloge in smernice do teh zadev. - K zadevam, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane mora dati stališča in mnenja izvršni svet skupščine občine. XI. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 185. člen Skupščina občine sprejme letne programe dela. Program skupščine občine mora biti usklajen s programom Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. Ravno tako mora biti program skupščinskih delovnih teles usklajen s programom skupščine občine. 186. Člen Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi temeljnih delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, komi-sij skupščine, odborov in drugih delovnih teles zborov, predsed-nika skupščin6 občine, izvršnega sveta in upravnih organov občine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti. 187. člen Delovni program zbora mora biti sestavljen tako, da - omogoča pogoje za dolgoročno delo in usmerjanje razvoja - določi prioritetne naloge - omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izva-janja politike in aktov, ki jih je skupščina občine sprejela in ki jih je dolžna izvajati. 188. eien V pripravah za oblikovanje delovnega programa zbori, komisije in delovna telesa zborov in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov. XII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 189. člen Skupščina občine obvešča javnost o svojem delu, o delu zbrov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. . 190. člen Način objavljanja aktov, ki se ne objavijo preko sredstev jav-nega obveščanja, ali na drugi ustrezen način, določi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora, oziroma predsednik delov-nega telesa. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 191.člen v ¦ v Delovni Ijudje in občani so lahko v skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles. Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 192. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in delovnih teles ter obveščati javnost o njihovem delu. Zbor oziroma delovno telo lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji tudi, kadar na .njej obravnavajo določeno vprašanje brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katere tako sklene zbor oziroma delovno telo. Zbor oziroma delovno telo lahko sklene, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. 193. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo infor-mativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine občine in zborov, obvestiia in poročila o delu skupščine občine in zborov in njihovih teles, stenografski zapisniki in druga gradiva, ki jih izdaja skupščina. v ¦ ¦¦'"¦¦:' ¦¦;' '¦ ¦ ¦'*'''::¦"¦'•• ¦¦¦''¦¦' 194.eien -¦ ¦' •'¦¦¦¦¦¦¦ ¦ ¦' ¦ '"¦¦¦¦ Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev jav-nega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo. Če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa. 195. člen Vsakokrat ko se gradiva pošilja delegatom, določi predsednik skupščine občine, predsednik zbora ali drugega delovnega telesa, katero gradivo velja za uradno tajnost, kakor tudi način ravnanja s tem gradivom. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet ali drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini občine in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji teles skupščine občine v zvezi z zadevo, ki se na seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Delegat je dolžan varovati državno ali uradno tajnost. S področja dela skupščine občine in njenih zborov so tajni in se ne smejo objaviti: - podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe, - podatki o organizaciji civilne zaščite, - podatki o strateških objektih, , - podatki o opremi Ijudske obrambe. ¦¦'¦.....¦""¦¦'•' ":¦'¦¦' ¦•'¦"¦• "'¦¦" 196.člen '" r' '-¦. ¦ ' ' Predsednik skupščine občine in predsednik zbora lahko skli-četa tiskovno konferenco in določita predstavnika, ki jo bo vodil. 197. člen Sodelovanje s predstavniki tiska in obveščanje javnosti organi-zira in opravlja sekretariat skupščine občine. .," v.;.- XIII. DELO SKUPŠČINE OBČINE V IZREDNIH RAZMERAH, OB NEPOSREDNIVOJNI NEVARNOSTIIN V VOJNI ¦•¦-..¦¦ 198. člen Skupščina občine nadaljuje z delom v skladu z določbami statuta občine tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevar-nosti in v vojni. . - , ¦ .'..¦'¦, 199. člen Oelegate za seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vnaprej določijo delegacije in konference delegacij ter delegacije krajevnih skupnosti. XIV. KONČNE DOLOČBE 200. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79). Številka: 020-10/86 ' , " ' Datum: * h N obrazložitev Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejet na sejah zborov v mesecu februarju 1986 narekuje uskladitev sedaj veljavnega poslovnika skupščine občine z novimi določbami. Poleg dopolni-tev, ki jih je terjal novi statut občine, so dopolnjena tista določila poslovnika, za katera je izvajanje dosedanjega poslovnika poka-zalo, da so premalo dorečena. V osnutek poslovnika so vnešene, tudi nekatere nove določbe. Statutarno pravna komisija skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je pri oblikovanju osnutka poslovnika zavzela stališče, naj poslovnik ne ponavlja določb ustave, zakonov in statuta občine tako, da bi bil čim bolj pregleden, hkrati pa naj bi v predlagani vsebini in obsegu omogočal delegatom uveljavljanje njihovih pravic in pooblastil. Osnutek poslovnika podrobneje opredeljuje - pravice delegatov za podajanje pobud, predlogov, opozoril in delegatskih vprašanj, - imunitetno pravico delegatov, " • ' : ' : - medsebojno sodelovanje zborov skupščine občine, pri čemer je konkretneje opredeljena tudi vloga predsedstva skupš-čine kot koordinacijskega telesa za usklajevanje dela zborov in delovnih teles skupščine in sodelovanje s skupščinami občinskih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, skupš-čino mesta Ljubljane, SR Slovenije in SFR Jugoslavije, - sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine in njenih organov ter postopek za uveljavljanje odgovornosti izvršnega sveta v skupščini, - podajanje amandmajev in delo usklajevalne komisije zborov, - postopek podajanja slovesne izjave funkcionarjev, ki so jih izvolili zbori skupščine občine. > Na novo je v osnutku poslovnika opredeljen: - , ¦ - skrajšani postopek sprejemanja aktov, ^ - potek in organizacija slavnostne in posebne seje skupščine . občine, . , • - nadomeščanje predsednika skupščine občine. Statutarno pravna komisija podaja osnutek poslovnika skupš- čine občine Ljubljana Vič-Rudnik v razpravo in sprejem zborom skupščine in predlaga delegatom in delegacijam zborov, da osnutek poslovnika temeljito' prouče, pobude in predloge k osnutku pa podajo na sejah zborov 24. 9. 1986. Ljubljana, 26.8.1986 STATUTARNO PRAVNA KOMISUA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK