LOGAŠKE
Glasilo občine Logatec
letnik XXIX maj - junij - julij, 1998 štev.5 - 6
Velik investicijski zamah
ogaška, z njo tudi Slovenska Karitas, je IZ. julija doživela eno prelomnic v svojem človekoljubnem delovanju: blagoslovitev prvega novega domu zo ostarele na Slovenskem. Sovi Dom Marije in Marte v Dol. Logatcu je blagoslovil nadškof in slovenski metropolit dr. liane Hode.
Na fotografiji ob njem župnik Tone Kompare in nadškofov tajnik Blaž jezeršek.
(Foto-.j.C.)
Letošnji proračun sprejet
l'o dokaj zapletenih razpravah na sejah Občinskega sveta, ki so v letošnjem letu skorajda vsako sejo razdelile na dva dela, in po reševanju vprašanj, ki so zahtevala sklicevanje nujnih, izrednih sej, je - morda celo nekoliko presenetljivo - Svet 9. julija že sprejel letošnji proračun. Morda pa ne gre Za presenečenje. Morda pa sta se le politično tehtanje in spretnost ob pravem času ujela v korak.
Predlagatelj |e svoj predlog pospremil z možnostjo kasnejšega rebalan siranja in s poudarkom, da bi utegnil zakasneli sprejem, še bolj pa nesprejem, onemogočiti nekatere letos zastavljene investicije. |e la opomba nagnila tehtnic o v prid sprejemen1 Kaj bi ugibali! Verjemimo rajši, da je sprejeti proračun razvojno naravo,in in da je realen, da ne temelji na željah in upanjih, ampak na inlm odlo enosti doseči kai je zastavljeno, dogovorjeno, sklenjeno.
( )dlok o proračunu < )lx ine I ogatei za leto 1998 objavljamo med urad objavami.
\ ci kot 250 tekmovalce\ se je udeležilo olimpijskega teka, ki ga je s/r<// junija zgledno pripra\ il Tekaški smučarski klub Valkarton.
Med 14 tovrstnimi prireditvami \ Sloveniji, A< jih prireja Odboi š/)o/(,i /,i \ se j>it ()Hmpijskem komiteju Slovenije, je lul logaški med najbolj množičnimi po Ste\ ilu udeleženi e\. ( estitke organizatorjem in tekmo\.ili mi. sr\(•</,(
n.i fotografiji ^t.nt ene od preizkušenj na I kilometre dolgi progi.
doto: >.(,.)
Občina Logatec je znova sredi investicijskega vrveža. Nekaj projektov je pred uresničitvijo, precej pa jih je v pripravljalni fazi. Vsem bi lahko poiskali skupno značilnost: namenjeni so sociali in splošni rabi. Zupan fanez Nagode je v pogovoru kratko nanizal najzahtevnejše med projekti.
Dom za ostarele v Grapovčniku je pred začetkom gradnje. Na podlagi sprejetega Programa razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozvalo k za oddaji vlog za uvrstitev predlaganih investicij v prioritetni vrstni red. V ožji izbor so prišli domovi v Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru in na Prevaljah. Za letošnje sofinanciranje sta bila izbrana Ljutomer in Logatec, ki je imel edini že izdelano vso potrebno dokumentacijo in izdano gradbeno dovoljenje. Zato je minister že podpisal sklep o potrditvi investicijskega programa in sklep, da se z gradnjo lahko takoj prične. Dne 12.6.1998 je bil v uradnem listu objavljen razpis za oddajo gradbenih del in nadzor. Za razpis je poskrbelo ministrstvo; vse drugo v zvezi z razpisom pa se opravlja v Logatc u.
()bčina mora na podlagi s strani ministrstva potrjenega investicijskega programa in po sklepu Oibčinskega sveta zagotoviti .50% vrednosti milijardne investicije, ostaio zagotavlja ministrstvo. Iz občinskega in državnega proračuna je za letos zagotovljenega toliko denarja, da bi letos že lahko do i. (iradbene faze postavili objekt za 1 68 ležišč in ga pokriti. Druga faza, gradnja objekta za dodatnih 46 ležišč, se bo začela kasneje. Dom naj bi sprejel prve stanovalce v začetku leta 2000, kakor predvideva gradbeni lan l. faze.
Plinifikacija, oskrba s tekočim plinom,je bila želja predvsem Dolnjelogatčanov. Posebna komisija občinskega sveta je izbrala konc esionarja za gradnjo plinovodne i.izpeljave: Adria plin iz I jubljane. Sredi maja je bila podpisana konc esionarska pogodba. Predvideni sta dve fazi: prva zajema zbiranje vse potrebne dokumenta« ije, dovoljenj in soglasij tet izvedbena dela na območju Dol. Logatca. Končala naj bi se do začetka kurilne- sezone.
Plin bo namenjen ogrevanju in gospodinjski rabi. Najprej naj bi se s plinom oskrbele Mandrge, središče I og.ilc a do železniške postaje, za Narodnim domom in delno morda tudi na ( evic ah ( ena priključka za uporabnike je 50.000 tolarjev. Vanjo je zaiet tudi dovod do odjemne pipe, ki ni daljši od 10 metrov; vsak nadaljnji metei pa
stane 4 do 5000 tolarjev . (ena plina je odvisna od velikosti odjema. Za gospodinjstva je predvidena 46 lolai
jev za kubični metei.
I'led nosi i plina pied uporabo drugih kut i v so v ekološki
sprejemljivosti in v cenenosti priključka. Plin pa je tudi cenejše kurivo od plinskega olja. Potekajo dogovori z.i ugodno kreditiranje priključevanja na plinovod, nekaj primakne ekološki sklad kol subvenc i jo za prehod na lak1.no vrsto kuiiv.i, mieies pa izkazujejo 11 n 11 banke, ki imajo svoje poslovalnic e v I ogalc U.
Zaradi načrtovane plinifikac ije se je odlagala tudi ob nov.i ( ankarjeve i este. Plinovodna i,izpeljava bo namreč tekla kolikoi bo le največ mogoče pod javnimi površinami, da ne bo treba pridobivati preveč soglasij lastnikov tistih zemljišč, pod katerimi bi bilo omrežje razpeljano. / zbiranjem soglasij je pač veliko dela, že če je pripravljenost za to; kai šele, če je ni, kei je smotrno i esio lini manjkral "razkopavati", se bo tudi na ( ankarjovi obenem s plinifikac i ji i uredila še kanalizai ija, obnovil vodovod, obnovila javna razsvetljava, la dela, ki jih mora financirati občina, lahko nekolikanj zavlečejo plinifi kac i jo: občina \ proračunu ne zbere dovolj denarja za vse zelene mvestic jjt>( ki |ih je zaies na pretek.
Kasne|e pn jiogodhi v IS mesecih po končanem zbiranju dovoljenj naj bi plinovod razpeljali še po drugih I Medel i h I ogatc a. kakih I I 00 odjemu i h mest naj bi bilo |)iikl|in enih na skorajda 15 kilometrih plinovoda..
Čeprav stežka in počasi, se vendarle primika tudi obnova magistralne ceste skozi Logatec. Projektna naloga je bila izdelana jeseni 1997. Izdelavo idejnih projektov ie zagotovila občina Logatec. Glavne projekte, ki naj bi bili končani v juliju, izdeluje DCRS. Občina mora financirati ureditev pločnika ob cesti, kolesarske steze in javno razsvetljavo, kar spet ni majhen denar. Ob tem naj bi se uredile tudi avtobusne postaje. Obnova je zares nujna, saj se je po meritvah promet skozi križišče "Pri Klamu", kjer naj bi končno postavili tudi semaforje, povečal za 30%! V ta namen je v proračunu rezerviranih 30 milijonov tolarjev. Po planu in dogovorih naj bi se v jesenskem času rekonstruirala cesta od križišča na Kalcah do vstopa na avtocesto s hkratno rekonstrukcijo martinskega križišča.
Obnova magistralke do odcepa za Valkarton je predvidena v naslednji fazi, ki naj bi rešila še vprašanje povezave magistralke s cesto proti Žirem. S takšno rešitvijo bi se omogočil kolikor toliko varen (odtlej samo še lokalni) promet od križišča "pri Kramarju" do konca naselja ob Rovtarski cesti. Za to območje se že pripravljajo načrti ureditve kanalizacije in gradnje vsaj enostranskega pločnika. Krajani zavzeto sodelujejo.
Oskrba z vodo je naslednja obsežna naloga. Predviden je pričetek gradnje- grčarevskega vodovoda. Za gradnjo je ze izdano lokacijsko dovoljenje. Če bo prijava na državni razpis za sofinanciranje tovrstnih del uspešna, bi lahko zakopali že v letošnjem letu. Vaščani že plačujejo prispevek za gradnjo vodovoda.
Nov zagon pa je oskrba z vodo dobila z novim direktorjem komunlanega podjetja. Nova vrtina za suho pregrado s 15 I vode na sekundo lahko zagotavlja solidno oskrbo višinskega vodovoda. Preizkus spusta vode iz višinskega vodovoda do naselij je bil uspešen. Če bi uporabili še vrtino v Kobalovi grapi, bi bil Logatec dodobra oskrbljen z vodo, c elo nekaj rezerve bi ieml tudi ob izločitvi manj ustrezne vode iz Turkove grape.
Obnove je potreben še najstarejši vodovod. Potem, ko bo zagotovljene dovolj vode, bo začel najprej obratovati višinski vodovod, zalem se začne obnova. Kol najbolj potrebna pa se zdaj kaže- ustrezna brezžična povezava med vsemi ključnimi mesti vodne oskrbe, ki jih uslužbenci zdaj nadzorujejo in usklajujejo tako, da nekajkrat dnevno vzamejo pol |>oel noge in....
Za gradnjo otroškega vrtca V Gorenjem Logatcu so izdelani projekti, urejeno je- zemljišče, pred poletjem bo pridobljeno lokac ijsko in morda gradbeno dovoljenje. Že letos naj bi temeljili prizidek h gornjelogaški osnovni šoli, koder bo 6 e-nol novega vrle a. Tudi šola bo ob posodobljeni kuhinji pridobila dva prostora.
V občini bo letos, po podatkih ravnateljice, zavrnjenih kakih 80 prošenj za sprejem otrok v vrtec. Večina zavrnjenih zato otroke vozi v varstvo drugam, tudi v Ljubljano, kjei je v vrle ih več prostora in so veseli novih varovancev. Občina mora zanje zagotavljali plačevanje razlike- med prispevki staršev in polno vrednostjo oskrbe-. |e že- bolje, da i len,u ostane doma, če ga je že treba plačevati. Predvsem pa je treba misliti na olročičc, ki jim bodi varstvo zagotovljeno čim bližje doma.
Še nekaj drugih odločitev letos čaka občino; naj navedemo le, da je treba opredeliti lokacijo športne dvorane in vsaj idejno rešiti obnovo Narodnega doma v LogatCU. Za športno dvorano se tehtala dve možnosti: na Sekiri« i in pri ( )snovni šoli ti talcev. Gradnjo, vredno 400 milijonov, bi država izdatneje podprla, če bi bila umeščena ob šoli. Umestitev ob Sekirico pa ponuja drugačne prednosti: bližino stadiona, lažja dostopnost in možnost parkirani,!, c e navedemo samo dve med njimi.
S strpnim in zavzetim delom vseh, ki lahko kaj po-morejo k uresničitvi vseh teh, zajetnih nalog, bo čez leto, dve na logaškem spet zaokrožen nov cikel velikih inves-ti( i j,
/.G.
julij 1998
KAKO SE BOMO OGREVALI?
Biomasa - energetska priložnost slovenskega podeželja
Knjižnica Logatec pripravila okroglo mizo, na kateri sta novinar Stojan Žitko in dipl. inž. Matjaž Malovrh predstavila: prvi izkušnje z Evropsko zvezo , slednji pa ogrevanje z biomaso (lesnimi sekanci). Udeležba je bila kaj skromna, vendar pa ne bvrez odziva. Tako je zadružna HKS v sodelovanju s svetovalno službo Maluma pripravila strokovno ekskurzijo na avstrijskoo Koroško za ogled kmetij, kjer za ogrevanje hiš že uporabljajo kotle malih moči (do 100 kVV), ki jih kurijo z lesnimi sekanci in drvmi. V Železni Kapli pa je sledil ogled daljinsko vodenega ogrevanja iz lokalne toplarne, na katero je priključenih že prek 200 zgradb. V Logatcu, izgleda, smo takšno priložnost že zamudili. Ideja, že pred leti prenesena iz Železnikov v KLI Logatec, žal, ni bila realizirana, plinifikacija pa je pred vrati. Marsikje se resno pripravljajo na kurjenje z lesnimi sekanci, denimo v Tržiču, Borovnica se poteguje za sredstva, ki jih je razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor. To je le ena od bližnjih občin, ki poskuša pristaviti svoj lonček na različnih ministrstvih za financiranje raznovrstnih programov.
Nekaj najbolj korajžnih kmetov in tistih, ki imajo svoje lesne odpadke, pa že zanimajo možnosti za nakup peči za kurjenje s sekanci. Svetovalna organizacija Maluma jim je na podlagi izpolnjenih vpršalnikov že pripravila informacije, prizadeva pa jih pripraviti še več, konkretno za pridobitev finančnih sredstev od države. Če bo zanimanje preraslo v odločitev, se bodo svetovalci zavzeli, da bi prvo skupino vključili v projekt, v katerem bo država sodelovala vsaj s 1 5% soudeležbo. To je prav gotovo premalo; če bo pritisk večji, bo lahko uresničena tudi ideja: sprejmimo les, s katerim smo stoletja ogrevali naše hiše, nazaj v naše domove.
"Sle razmišljaj, kaj bodo storili drugi, razmišljaj o tem, kaj in kje boš storil ti!" (Kennedvjev izrek)
Med prebiranjem raznih časopisnih člankov lahko slediš pametnim razmišljanjem. Toda, dokler nihče ničesar ne stori, so to samo besede, ki se ne udejanjajo same po sebi. Nekdo, bodi posameznik, bodi država ali skupina strokovnjakov jim mora uresničiti.
V Železni Kapli so se ogrevanja s sekanci lotili tudi iz ok-oljevarstvenih razlogov. Ob tem naj bi s čistejšim ozračjem naj bi pridobili tudi v turizmu. In to jim uspeva. V Sloveniji bi morali po določilih decembra sklenjenega sporazuma na konferenci v Kiotu zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida skoraj za milijon ton na leto. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar meni, da bi mnogi od možnih ukrepov imeli tolikšno korist za gospodarstvo, da bi se investic i|ski stroški kaj kmalu poplačali. Kurjenje s sekane i bi lahko dalo neposredne rezultate. Strokovna revija "Kmetovalec" o tem piše:
"I )<i se tehnologija kurjenja s sekane i do sedaj ni razširila, sta dva vzroka. Prvič je malo potencialnih uporabnikov za lo možnost sploh vedelo, po drugi strani na našem trgu ni bilo resnejše ponudbe za takšno kurjenje ali pa so bile le lako drage, da si je vsak potencialni uporabnik premislil, ko je izvedel za ceno. Ker nimamo peči za kurjenje s sekane i pa ludi nihče ni razmišljal o nabavi ustreznih traktorskih sekalnikov pri nas. Po člankih, ki smo jih objavili v Kmetovalc u marsikdo že razmišlja O nakupu peči, a odlaša, ker še ni ponudnikov uslug priprave sekane:ev. Celotna oprema (peč in sekalnik) se seveda na eni kmetiji ne splača. I isti, ki so sicer pripravljeni investirativ nakup sekalnika pa z nakupom odlašajo in čakajo, da si bo nekaj potencialnih uporabnikov v bližnji okolici nabavilo ustrezno peč. ( e pa bi sekalnik rabili meclobratno pa se pridobivanje sekane ev in s tem tudi stroški kuriva znatno poceni. Smo v začaranem krogu. Nabava peči na sekane e ni smiselna, kei ni na voljo dovolj sekane ev po sprejemljivi e eni. leh pa ni dovolj, ker povpraševanje po sekane ih ni zadostno, da bi se nabava sekalnika izplačala. Začarni krog bo morala presekati država oz. kmetijsko ministrstvo, ki bi omogočilo nakup peči in sekalnikov pod ugodnimi pogoji."
Če bo tore| prišlo do skupnega nastopanja in povec'an|.i interesa, je ideja tudi za državo koristna, s.i| zmanjšuje uvoz kurilnega olja in plina. Na drugi strani pa je kurjenje s sekane i obnovljivi vir energije in v sedanjem času obilo lesa trlileni po gozdovih.
inž. Albin Cuk
VODA - KDAJ BO BOLJE?
Odgovori na nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v /ve/i z delovanjem komunalnega podjetja in aktivnostmi, ki jih vodi komunalno podjetje:
Problem oskrbe z vode v Logatcu je že zelo star. Prvi pravi krajevni vodovod v Logatcu v letošnjem letu praznuje I (K) let svojeg,\ obstoja. V Komunalnem podjetju smo si zastavili cilj, da predvsem naselje I ogalee   čim prej oskrbimo z zdiavo in
kvalitetno pitno vodo. Aktivnosti trenutno potekajo predvsem v smeri postavitve hidravlične zasnove sistema oskrbe z vodo na območju naselja Logatec. Tako je bilo potrebno izvesti kar nekaj meritev pritiska in pretokov za različne variante. Izvedenih je bilo nekaj preizkusnih prevezav in preizkušeno omrežje za primer oskrbe iz različnih virov. Trenutno smo v fazi načrtovanja potrebnih posegov na omrežju ter načrtovanja novih funkcijskih elementov na cevovodu.
Tako so nekateri prebivalci opazili, da so v različnih časih dobili vodo različne kakovosti, pojavljale so se krajše motnje v oskrbi z vodo. Problemi nastajajo predvsem zaradi tega, ker se nekateri uporabniki ne strinjajo s tem, da bi imeli večji pritisk vode v cevovodu, istočasno pa nekateri uporabniki vode sploh ne dobijo v svoje hišno omrežje ali pa je oskrba z vodo zaradi premajhnega pritiska motena. Nekateri uporabniki ne sprejemajo dejstva, da so za svoje hišne priključke in morebitne redukcije pritiska na priključkih pristojni kot uporabniki sami. Kjer je smiselno, da se redukcija izvede na celi veji, jo bo izvedlo Komunalno podjetje, za enega uporabnika pa tega podjetje ne more narediti.
Ob tem, ko se od podjetja zahteva, da posluje kar se da racionalno, stroškov, ki jih je moč specificirati in za katere se ve zaradi koga nastajajo, nebi bilo pošteno deliti na vse uporabnike. Tako ljudje ne sprejemajo pritiska vode, ki je v zgornjem dovoljenem območju (Blekova vas 22a), ne sprejemajo pa tudi motenj v oskrbi z vodo zaradi prenizkega tlaka ali premajhne dimenzije glavnega voda (Klanec, Mandrge, Zadružna pot, Tabor). S takim mišljenjem se onemogoča razvoj in vzpostavitev sistema. Veliko uporabnikov pričakuje, da bi Komunalno podjetje moralo nekaj storiti samo zanje, a brez pokritja stroškov. Ob tem je treba povedati, da cena vode še zdaleč ne pokriva vseh stroškov, ki jih ima Komunalno podjetje z vodovodom. Danes so razmere takšne, da se vodovodni sistemi sami ne bi preživeli, četudi Komunalno podjetje za to delo ne bi imelo nobenega zaposlenega. Občutimo pa to dejstvo vsi uporabniki. Celo več -vsako leto je ob takem trendu pričakovati, da se bodo razmere se poslabšale. Zato je nujno dvigniti i eno vode.
Občinski svet Občine Logatec je na svoji .54. redni seji na podlagi sprejetega zaključnega računa Komunalnega podjetja Logatec zahteval od Komunalnega podjetja Logatec, da pripravi kalkulacijo stroškov javne storitve: oskrba z vodo, in sicer tako, da bo bo kalkulacija pripravljena po sistemih.
lavno podjetje je na podlagi te zahteve izdelalo kalkulacijo stroškov oskrbe naselij z vodo ter predlagalo Občinskemu svetu, da izreče pozitivno mnenje k tako izračunani novi ceni.
Komunalno podjetje je še predlagalo, da se cena oblikuje enotno za vso občino. Komunalno podjetje Logatec je predlagalo, da se cena oskrbe vode oblikuje iz fiksnega dela, ki naj bi zajemal stroške amortizacije in menjave števc ev pri uporabniku, in iz variabilnega dela, ki naj bi predstavljal ostale stroške, in sicer:
• ravnanje z odpadki: 277,49 SIT/osebo (aprila 1998 - povišanja se usklajujejo po navodilih Vlade RS)
• najemnina za posodo za ostale odpadke: 150,75 SIT/gospo-dinjstvo (aprila 1998 - povišanja se po sklepu Občinskega sveta, uravnavajo z rastjo življenjskih stroškov v RS, ki jo ugotavlja Zavod za statistiko, in predstavlja ohranitev realne vrednosti najemnine)
• najemnina za posodo za biološke odpadke: 121,12 SIT/gospo-dinjstvo (tudi ta povišanja se usklajujejo tako kot smo zapisali pri ostalih odpadkih, zgoraj)
• taksa na odpadke: 105,27 SIT/osebo (predstavlja neposredni dohodek občinskega proračuna in se zbira za zgradnjo odlagališča komunalnih odpadkov, Komunalno podjetje jo le pobira)
Skladno s sklepom 30. seje Občinskega sveta Občine Logatec z dne 9. decembra 1997 se gospodinjstvom v blokih ostali odpadki odvažajo dvakrat tedensko, zato bloki ne potrebujejo takšnega volumna posod, kot gospodinjstva v individualnih hišah. Posode, ki so pred bloki, so namreč okrog 110% dražje od posod v individualnih gospodinjstvih. Ker pa so gospodinjstva bolj strnjena, so stroški odvoza smeti pri blokih nekaj manjši. Zato je bilo sklenjeno, da gospodinjstva v blokih plačujejo enake stroške odvoza smeti po enaki specifikaciji kot v individualnih hišah. Razlika je v zbiranju bioloških odpadkov: v blokih je obvezno, individualna gospodinjstva pa se lahko odločijo za samostojno kompostiranje.
Najemnina za posode se plačuje 5 let. Posode so samo formalno last Komunalnega podjetja. V Komunalnem podjetju pa pričakujemo, da bodo uporabniki s pšosodami ravnali kot s svojo lastnino ter lepo skrbeli zanje. Za vzdrževanje teh posod sonamreč zadolženi uporabniki. Po dosedanjih opažanjih velika večina uporabnikov za posode zelo lepo skrbi.
Za gospodinjstva \ individualnih hišah velja do kom a junija še ena ugodnost: v primeru odplačila preostalega dela najemnine v enkratnem znesku velja popust v višini 16%. Na ta način so lahko uporabniki prišli do namenske posode za smeti najceneje v Sloveniji (po podatkih, ki jih imamo v Komunalnem podjetju), sicer pa se lahko informativno o tem pozanimajo tudi sami. Mislimo, da bodo pozitivno presenečeni.
Sistem ločenega zbiranja odpadkov se je v logaški občini izkazal za zelo primernega. V Komunalnem podjetju sedaj dejavno iščemo čim ugodnejši odvzem sekundarnih surovin, t Iveclba ločenega zbiranja odpadov na izvoru ekonomsko ni bila Upravičena, vendar pa se moramo zavedati, da moramo skladno s spreminjanjem zakonodaje in približevanjem naše države Evropski skupnosti tudi na področju ravnanja z odpadki sprejemati njihove standarde. Zavedati se moramo, da postaja deponiranje komunalnih odpadkov čedalje dražje, lako se ocenjuje, da bo strošek deponiranja ob prilagoditvi naše ekološke zakonodaje
GOSPODINJSTVA, USTANOVE 10 (,72 SIT
PODJETJA, OBR1 176,32 Sli
SI KOŠKI AMORTIZACIJE IN MI N|AVE ŠTEVCEV (upoštevana je amortizacijska doba 5 let);
Števci 1/2"
štev« i 1/4" števci l"
Števi i 5/4" števc i li/4" Števc i 2" Štrve i '>() min
števc i 50/20 mm M »MHINIRAN Števc i HO mm
šievi i H0/2I) mm M IMBINIRAN Števi i 100 mm
Števci 100/10 mm KOMBINIRAN Štev« i i 25 mm
AVI ŠlIVdV	AMOKII/AC 1 JA NA IIK)	AMORII/AC 11A NA Ml SI (	
kom 1	2.78.5,54	232,13	Sil
kom 1	2,80 i, 15	2 i I,(i1	Sil
kom 1	■t.448,28	I70,(>')	Sil
kom 1	4.980,51	415,04	sit
kom 1	8 <>'M),74	724,2)	sit
kom 1	1 2 184,8-1	i ,015,40	Sil
kom 1	20.01 5,69	I .()(.7,97	Sil
kom 1	65.871,24	5.489,27	Sil
kom 1	21.488,19	1.790,68	Sil
kom 1	7 1.4'M,<)<)	6.124,58	Sil
kom 1	22.852, i'l	1,904,37	sil
kom 1	80.759,64	6.729,97	Sil
kom I	24.101,14	2.025,09	sil
Predlagana visina nove- cene oskrbe z vnelo je bila pO nase-iii mnenju ustrezno obrazložena in korektno izračunana, /a zagotavljanje čim manj motene oskrbe z vodo tudi v naslednjih letih, nam je treba omogočiti, da postavimo realni- < ene, s katerimi bi lahko pričeli normalno vzdrževati vodovod in ob jekte na vodovodu, ki predstavljajo navsezadnje ludi ze-lo veliko premoŽenje nase občine.
SMETI, SMETI, SMETI!
V preteklosti so se nabrala med uporabniki naših javnih storitev mnoga vprašanja, s katerimi vsakodnevno zasipajo de lave e Komunalnega podjetja, Največ vprašanj se nanaša na plačevanje smeli, za kai je bilo na se|i Občinskega sveta zas tavljeno tudi svetniško vprašanje.
Cena odvoza smet! je sestavljena iz naslednjih postavk:
evropski nekajkrat narasel. Zato je smiselno, da se iz smeti izloči čim več lakih odpadkov, ki naj ne bi končali zakopani na deponiji, Vpeljava takega sistema do popolnosti pa traja po izkušnjah iz drugih krajev kar nekaj let.
Pojavljajo se tudi pripombe, da bi bilo treba odvažati ostale
odpadke na 7 m ne na I-I dni, kol /dap ( )b vpel|.ivi ločenega
zbiranja odpadkov smo vpeljali tudi ločevanje blo In ostalih odpadkov, odvoz blo odpadkov iz gospodinjita poteka vsak
teden, odvoz ostalih odpadkov pa vsake 14 dni. Volumen posode za ostali- odpadke (.'40 I) naj bi po izkušnjah iz lujine
in tudi po naših Izračunih, zadoščal z.i 5 člansko družino Po naših dosedanjih ugotovitvah ta volumen ne zadošča tam, k p-i
je več kot '> družinskih članov, k|ei poteka v objektu še kakšna druga de|.ivnosl in k|ei je v hiši vei' majhnih oliok (pleničke) ali t'e gospodinjstva ne ločujejo vestno bioloških odpadkov. V takih pomenil imamo poplavljeno rešitev dodatne posode za -.meti Zaradi vsakotedenskega odvoza bioloških odpadkov namreč higiensko ni potrebno odvažali ostale odpadke po gosteje.
igiu Petek
juli] 1998
V slogi je moč -Logatčani NA POMOČ!
Pod tem geslom smo se dolnjelogaški gasilci v pomladanskih mesecih lotili temeljite obnove našega doma, po kateri so klicala dotrajana okna in garažna vrata, električna napeljava in obnove potrebna fasada.
Z veliko dobre volje in z občutkom pripadnosti gasilstvu smo člani društva opravili skoraj tri tisoč prostovoljnih delovnih ur. Vendar nam brez velike pomoči mnogih logaških obrtnikov, podjetnikov in podjetij, župana in Krajevne skupnosti ter številnih občanov ne bi uspelo narediti vsega, kar smo naredili. Za sleherni prispevek smo gasilci vsakomur zelo hvaležni.
Obnovo je idejno zasnoval domači arhitekt Lovrenc Erker. Obnovljeni dom je bolj funkcionalen, obnovljena zunanjščina pa se estetsko lepo poda središču Logatca in smo nanjo Logatčani zares lahko ponosni.
Upamo, da bomo lahko v naslednjih letih postavili še prizidek k domu, ki ga narekuje velika prostorska stiska pri hrambi tehnične opreme, potrebne za našem delu.
Osrednje julijske slovesnosti ob 120-letnici našega društva:
• gasilska maša z blagoslovom prapora in blagoslov obnovljenega doma 11. julija,
• 17. julija svečana akademija v Narodnem domu ter
• 19. julija osrednja prireditev s svečanim mimohodom, razvitjem prapora in tradicionalno veliko vrtno veselico pred Narodnim domom.
NA POMOČ!
L.K.
< (zaljšano ii< «• obnovljene).	a doma	ob nji	•m kupol,i, ki	bo še postavljena na
slolp. (1 oto |.( i.)				
Z A	tt	V	A £	A
Sredi april,), takoj po potresu v Posočju, je Občina I ogatei prek obe inskega ui.ida nig.inizii.il.i zbiiauje giadbenrga mateiialu za |)omoi pn odpiavi posledic potresa I J. aprila. Akt ijo je uspešno zaključila in zbrani material predala v prvih dneh meseca maja Štabu (Z v občini liovei
Vrednost predanega materiala je znašala <<a 1.000.()()(),()() Sli (betonski bloki, več Ion i ementa, deske in plohi, strešna lepenka, nekaj oken in strešna kritin,),..).
Predani mnleii.il so darovali: NAKLO, d.O.O., Marjan MARKI I I, /"AO.ARSIVt) Nagode, KOMUNANO PODU I H i ogatei , Kmetija odprtih vr.il l JKIŠAN( )V( , KZ I ogatei, ( ml K( >BAI, l'olde UKUS, Bernard MLINAR, Ra.Ru. d.o.o., ( cm,in KASUM, ()l>čina I ogatei;
brezplačni prevoz pa so omogočili:
Prevozništvo koprivnjak,
l'ievo/ništvo z'AKI I I in Prevozništvo i RIVI n.
Vsem, ki sle v aki i|i kakoikoh sodelovali, se prisrčno zahvaljujeta župan obč me Hovei g. Robert I RAMPI Iz in župan občine I ogatei g. |ane/ NA(.( )l)| .
Pomoč kmečkih žena prizadetim v potresu
Na pobudo nekaterih članic Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec so članice društva zbirale denarne prispevke za pomoč ljudem, prizadetim v aprilskem potresu v Posočju. Tako zbranim sredstvom so dodale še izkupiček od prodaje na vrtnarskem sejmu 25. aprila v Logatcu. Zbrale so 194.000 tolarjev.
Zbrana sredstva smo želeli predati neposredno v roke prizadetim, zato smo navezali stike s Kmetijsko svetovalno službo v Tolminu in z Društvom kmečkih žena s tamkajšnjega območja. Dogovorili smo se za obisk in v petek, 8. maja smo predstavnice društva odšle v Tolmin, kjer smo se srečale s sve-tovlako Natašo Leban in predsednico društva Viktorijo Črv. Odpeljale smo se do Drežnice, kjer so nas psrejel domačinke in kjer smo na objektih že videle prve posledice potresa, skupaj smo se odpeljali v vasico Drežniške Ravne, tik pod Krnom. Tam smo obisklae družino s petimi otroki, ki trenutno živi v kontejnerju pod vasjo. V tem časui so praznili svojo pred kratkim obnovljeno hišo, ki jo kot mnogo drugih zaznamuje rdeča pika, kar pomeni rušenje. Po prehodu vasi in ogledu nekaterih že izpraznjenih hiš smo počasi dojemale katastrofalne posledice krute igre narave. Tudi same smo med obiskom doživele rahel potresni sunek, ki nam je nagnal nekaj strahu v kosti, domačini pa pravijo, da je to del vsakdanjika.
Resnično je bila denarna pomoč, ki smo jo dale družini, le drobec v primerjavi s stroški, ki jih čakajo, preden si bodo zagotovili novo treho nad glavo, vendai smo čutile, da jim veliko pomeni tudi to, da vemo za njihovo stisko in jim želimo pomagati. Vsem, kisle prispevali sredstva, predajamo iskreno zahvalo družine, ki jih je prejela. Domačinke so nam obljubile, da nas povabijo na obisk znova čez nekaj let, ko bo življenje pod Krnom spet normalno teklo
inž. Mojca Dolenc
Logaške novice
Informativno in uradno glasilo
()bčine I ogatei .
Izdajatelj: Občinski svet Občine I ogatei
( klgovorni urednik: lanez (lostiša Naslov uredništva: tržaška 15, I <igatei
1 isk: mali d.o.o. Izdelano 1500 izvodov Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št,: 4/1-1 2-1 622/9.5-2 i/ 14<> šteje glasilo med proizvode intorma-tivnega značaja iz I 1. točke tarifne številke 1 larile prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
PRISPEVKE ZA NASNONIO šil VII KO NOVIC, KI IJO PREDVIDOMA IZŠLA KONEC MESECA, ODDAJTE DO 10. AVGUSTA
uredništvo
PRISPI VKI
NISO
I I KM )KIRANI 1
Nekaj udeležencev srečanja krvodajalcev v osrčju notranjskih gozdov, pri gradu Snežnik. (Foto: Z.T.)
Srečanje notranjskih krvodajalcev
Območna združenja Rdečega križa s širšega Notranjskega so 6. junija počastila 45-letnico slovenskega krvodajalstva na srečanju pri gradu Snežniku. Iz Logatca se ga je udeležilo za cel avtobus krvodajalcev. Organizatorji so pripravili zares lepo srečanje. Zbrane sta nagovorila župana Loške doline in Postojne, pa še predstavnica Zavoda za transfuzijo in predstavnik Rdečega križa Slovenije. Sledil je simpatičen kulturni program, ki so ga pripravili osnovnošolci iz Starega trga in Postojne, svečani del pa je zaokrožila podelitev priznanj ljudem, ki so kri darovali zares mnogokrat. Svojevrsten rekorder v tem je Vrhničan Marjan Pečan, ki se je med krvodajalce vpisal že 245-krat!
Podpredsednik RK Slovenije g. Jure Cartner je podelil posebna priznanja tudi logaškim darovalcem.
Prejeli so jih:
• Tugomer Kušlan (kri je daroval 88-krat),
• Ivan Rupnik in Franc Bogataj (83),
• Marjan Subic (81),
• Pavel Merlak (58),
• Zdenka Tršar (47),
• Marko Šebalj (46),
• Miro Bošnjak (44) in
• Jože Žust (41-krat).
Logaški krvodajalci tega dne ne bodo kar tako pozabili, saj so nanj čakali 20 let. Slišati pa je bilo, naj bi Območno združenje RK Logatec priznanja za 10-, 20-,30..-kratno darovanje krvi poslej sproti podeljevalo; prvič tako že letos jeseni.
...za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja...
je zapisano na priznanjih. Naj la občutek humanosti živi v nas še naprej, naj se prenaša na druge, naj se širi na nove rodove.
Z.T.
Praznik človekoljubja
Najbrž si je ležko predstavljali milijon in štiristo tisoč: litrov krvi, sestavljenih iz neštetih kapljic, ki jih je v minulih 4r> letih v Sloveniji prostovoljno in brezplačno daroval poldrugi milijon ljudi! Ljudi - z veliko začetnic o in neizmerno širokimi srci - ki znajo prisluhniti potrebi in siiski sočloveka. Njihova kri, ta najbolj kozmična in popolna tekočina na zemlji, je kol najdragocenejše zdravilo rešila premnoga življenja.
Rdeči križ Slovenije je ob jubileju krvodajalstva na Slovenskem 4. junija povabil na svečano proslavo v ljubljansko unionsko dvorano predstavnike krvodajalcev iz vse Slovenije. Slovesnost so počastili predsednik dtžave Milan Kučan, visoki gostje in predstavniki državnih organov. Rdei ega križa, /<\vo(.\<\ za transfuzijo, /,\\>(h\,\ za zdravstveno zavarovanje in še bi lahko naštevali.. Proslave sta se udeležila tudi predstavnika Rdečega križa Italije in vodja regionalne delegacije1 Mecl-narodne federai ije Rdečega križa in polmesec a za Srednjo in Vzhodno Evropo g. I in bo (lospoclinov. Slavnostni govornik je bil direktor Kliničnega centra g. Primož Rode, kulturni program pa so izvedli (ere a Mrzel in god.ilni ansambel Srednje glasbene in baletne šole iz I jubljane.
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije ja izročil posebna priznanja Ministrstvu za zdravstvo, ki skrbi za financiranje RK in mu omogoi a delo, (ieneralštabu vojske Republike Slovenije, ki znova in znova pridobiva nove krvodajalce, /,\\/oi\u za transfuzijo - za zgleden odnos do krvodajalcev, Območnemu združenju RK Velenje, kjer se letno zbere I 2% vse krvi v Sloveniji in lovarni zdravil Krka iz Novega mesta, kjer je vsak četrti zaposleni tudi krvodajalec.
Na leni lepem in s čustvi prežetem praznovanju je bilo premnogok-rat poudarjeno, da je kri, ki jo darujejo krvodajalci, dragocenejša od zlata m draguljev   ta kri daje upanje in vrača veselje do življenja.
julij 1998
Z zasedanj Občinskega sveta
S slavnostnim mimohodom od železniške postaje do Narodnega doma je logaško Združenje šoferjev in avtomehanikov konec junija simbolično obeležilo štiridesetletni«) svojega obstoja. Slovesnosti so se udeležili mnogi člani sosednjih in prijateljskih društev, pa izbrana tovorna in nekatera posebna osebna vozila. Sodelovali so logaški pihalni orkester, logaške mažoretke, narodne noše... Zares, praznik poklica, ki mu, po malem in nepoklicno, pripada večina ljudi. (Foto: j.C.)
Pomladansko čiščenje v Lazah
Kulturno športno društvo je s Krajevno skupnostjo izvedlo čistilno akcijo po Lazah in lakovici. Dvaindvajset se nas je zbralo na dvorišču osnovne šole. Razdelili smo se v tri skupine. Prva se jez vrečami za smeti napotila od trgovine do Šabčevih, v Gabrenše, druga v Grič, Lošč, do trgovine in šole, tretja pa od šole do trgovine in po cesti proti Ivanjemu Selu. S smetmi napolnjene vreče smo puščali ob cesti.
Okrog pol dveh smo se zopet zbrali pri šoli in si' s traktorsko prikolico odpeljali pobrat smeti. Zapeljali smo se tudi na Ravnik in v lakovico. Z akcijo smo končali okrog četrte ure popoldne. Kl|ub temu, da je KS Laze-lakoviea dokaj čista, smo nabrali prek 40 vreč smeti! Marsikdo odvrže papirček ali embalažo ob rob ceste. Čez leto se tega nabere kar precej; posamič se sicer ne vidi kdo ve kako, ko pa tO zbereš, je kup kar zajeten. Našli smo tudi divje odlagališče pločevink. Nekdo jih je odlagal kar v ogradi blizu odcepa ceste za Kališe. Smeti smo pustili v vrečah. Komunalno podjetje jih je potem odpeljalo na smetišče.
Akcije so se udeležili osnovnošolci in srednješolci. Sam sem bil zelo presenečen nad prizadevnostjo m vztrajnostjo, predvsem pa nad samosto jnostjo osnovnošolcev in dijakov, ki so jo izkazali pri delu. Znova se je pokazalo, da imamo zelo pridno in vestno mladino, ki potrebuje le majhno pozornost in organizac ijo. V I azah bomo s takim podmladkom naredili še marsikaj I
Andrej Kobal, predsednik KŠD Jaze
GRADBENIŠTVO
DAMOS d o o
Damjan Smrtnik
Velika Ligojna 20, Vrhnika
tel./fax: 753 020, 0609 637 734
izvajamo:
•
UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV
• il ik. >v1 inri Ivi hi ić   mi iterii ili im po žel|i stranke
t i   lavitev   bn i kov, itd
• \'( >STAvTTEVOP< >RNIH ZIDOV
• I/Dl IAVA KANALIZA« lil
• V( >l» >v< )DA 11 Ml l II v itd
• i ITRJI VAJ ()| II H i IA
• RAVNI IZK< )PI PRI VI >ZI
Občinski svet je v nadaljevanju prekinjene 33. redne seje najprej obravnaval poročilo o uresničevanju programskih zasnov Logaških novic v letu 1997 in ga soglasno sprejel. Hkrati je zadolžil Odbor za šolstvo, šport in kulturo, naj obravnava svetniško pobudo SLS o podelitvi koncesije za izdajanje občinskega časopisa.
Zatem je Svet tajno izvolil Marjana Gregoriča, Janeza Podobnika, Martina Brusa, lakoba Nagodeta, Vladislava Puca, Matjaža Keteja in Borisa Hodnika v nadzorni svet, uvedel postopek za imenovanje sveta Knjižnice Logatec in sprejemal odgovore na svetniška vprašanja o predvideni širitvi telefonske centrale in polaganju optičnega kabla v Rovtah in o podobnih obljubah Telekoma tudi za območje Hotedršice. Dva svetnika sta izrazila svoja opozorila: g. Gregorič, da ni zadovoljen z odgovorom na vprašanje Investicija Zelena pot, g. Puc pa je opozoril na težnjo po počasni selitvi upravnih slkužb na Vrhniko.
Takoj po končani 33. seji se je Svet lotil 14. izredne seje. Svetniki so najprei umaknili z dnevnega reda obravnavo Programa razvoja |P Komunalno podjetje Logatec, češ, da je treba investicijam najprej določiti prioriteto in jih še nadrobneje opredeliti. Postavljeni sta bili dve svetniški vprašanji oz. sprejeti pobudi: o posegu v cestno telo med Krpanovo ulico in Poštnim vrtom ter o začetnih posledicah selitve Policijske postaje na Vrhniko.
Občinski svet je zatem s sklepom ugodil prošnji Komunalnega podjetja Logatec in mu zaradi nepravočasno potrjenih višjih cen odvoza smeti s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dodelil J,8 milijona tolarjev, zbranih iz naslova ekološke takse: Ob tem je določil, da javno podjetje la sredstva lahko porabi za kritje nastale izgube, ki je posledica nepravočasno potrjenih cen.
Ob obravnavanju poročil proračunskih porabnikov za leto 1997 je sklenil, naj jih najprej obravnavajo pristojni odbori, do njih zavzamejo stališča in jih posredujejo Svetu v obravnavo in sprejem. Zatem je Svet po daljši razpravi sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine I ogatec za leto 1l)<)7 v I. obravnavi in predlagale u naložil, naj pri sestavljanju predloga za 2. branje upošteva določena stališča in pripombe iz razprave. Zato naj se pripravijo pisni odgovori na postavljena vprašanja, navedejo razlogi za neuresničene ali le delno uresničene postavke, V 8 dneh pa naj se proračunska sredstva za I )om Starejših občanov in športno dvorano nakažejo na lis trezna žiro računa.. Svet je še ugotovil, da se poslanec Državnega zbora, odkar ni več župan, ni udeležil nobene se|e občinskega sveta, zato ga Svet vabi, naj bi se vsaj enkrat udeležil seje, na kalen bo predstavil lazvojne možnosti ( )bčine I Ogatec v kontekstu z možnostmi, spre jetimi v okviru koalic ijskih dogovorov na državni ravni.
ludi 14, izredna seja je bila prekinjena. V nadaljevanju so svetniki ohiavnavali najprej dve poročili
nadzornega odbora. Sprejeli so dodatno poročilo o inves lic iji vodovoda Rovte "z vsemi ugotovljenimi nezakonito strni, ki so vezane na predpise o graditvi objektov, javnih naročilih in o izvrševanju proračuna in vsemi objektivnimi potrebami, da je lulo ob izgradnji osnovne šole Rovte izvesti tudi rekonstrukcijo vodovoda ter istočasno« »bnoviti i esto z vgraditvijo javne razsvetljave". Svetniki so potrdili tudi poročilo N<) o pregledu imam iranja političnih strank
v letu I99(> in I1)'),'. / I 2 glasovi "/a" in :> "proti" |>a so
ugotovili kršitev .'r>. in 26, člena Zakona o političnih stiankah s strani odgovorne osebe župana Občine i ogatec. Sporna je bila objava promocijskega oglasa
( )bč ine I ogatet v biltenu i a bol a si s: je šlo za pri inim i jo ah za linani nanje Stranke. Svetniki so zatem / I I glasovi "za" sklenili s to Ugotovitvijo seznaniti ludi Računsko
sodišče KS. I emu sklepu je nasprotovalo 5 svetnikov, eden
pa se je gl,lsovan|,l vzdržal.
Med razpravo o svetniških pobudah je bila sprejeta pobuda laneza Podobnika, da se v proračunu Občine I Ogatec za lelo i 'rili za izgradnjo sekundarnega voda /a vodovod Pikeljce Zavratec na območju Veharš zagotovi 2 milijona tolarjev, Sprejeta je bila tudi pobuda ks Naklo, da se v proračunu zagotovilo sredstva za izdelavo dokumentacije za ureditev mestnega jedra. V ta namen naj
bi bilo izdelano tudi pmmni ijsko giadivo, ki n.i| bo kol
podlaga za javno razpravo dostopno najširšemu krogu občanov Na podlagi mnenj in stališe javne razprave se i' Ipravl razpis ureditvenega načrta jedra I ogati a,
Odgovoi Župana na svetniški vprašanji <> podeljevanju februarskih priznanj (pristojnost za vračanje) in o "pian|ii denarja" prek Sklada stavbnih zemljišč svet nikov ni Zadovoljil, Svetniki so ob komu zasedanja sklenili zadolžiti nadzorni odbol za pregled poslo\an|.i Sklada stavbnih zemljišč < )bčine I ogalei in ga zavezali k
j II III M
Na (4. seji so i»i vprašanjih
" I
nii'inisvetnikov
navzoči najprej sprejeli zaključni račun Komunalnega podjetja Logatec za leto 1997 in plan za letošnje leto. Simbolični dobiček so sklenili uvrstiti na postavko nerazporenega dobička, sredstva razširjene reprodukcije pa uporabiti za naložbe v komunalno infrastrukturo. Podjetje so zadolžili za pripravo programa pokrivanja izgube pri izvajanju javne službe ter za uvedbo ekonomske cene na posameznih vodovodnih sistemih. Sprejeli so tudi |)ro-gram razvoja podjetja in srednjeročni plan investicij s pripombo, da morajo biti letni plani skladni z občinskim proračunom in programom javnega podjetja "Štabna zemljišči".
Svetniki so pred prekinitvijo seje sklenili še naslednje: Svet soglaša s pridobitvijo zemljišča za primerno ureditev ceste v Blekovo vas; uvede se postopek za imenovanje dveh članov Sveta Centra za socialno delo Logatec.
Nadaljevanje seje je najprej prineslo 1. obravnavo predloga odloka o letošnjem občinskem proračunu. Za ta najpomembnejši letni občinski akt je, seveda, največ zanimanja, med svetniki in med občani, njegovimi posrednimi porabniki. Ob popravkih na prihodkovni in odhodkovni strani, ki morajo biti upoštevani, je Svet predlagatelju naložil še razmejitev pristojnosti med javnim podjetjem "Stavbna zemljišča" in občinskim uradom. Proračun naj bi se po uskladitvi sprejel po hitrem postopku.
Ostale točke dnevnega reda so prinesle odločitev o predstavnikih ustanovitelja v Svetu javnega zavoda Knjižnica Logatec - ti bodo Matjaž Kete, Ljudmila Kune in Lidija Obreza ter zemljiške zadeve - ukinitev javnega dobra in menjalno pogodbo.
Na ir>. seji so svetniki najprej sprejeli zapisnike prejšnjih sej - potem, ko so enega dopolnili / dobesedno razpravo svetnika, ki je to izrecno želel, enega |>a z redakcijskim popiavkoni. Novih svetniških vprašanj in pobud ni bilo, zato so se lotili sprejemanja predloga zaključnega računa lanskega proračuna. Razprave je bilo precej, svetniki pa so jo strnili v skle|> o ugotovitvi, da ni bil uresničen del sklepa, sprejet ob prvi obravnavi zak ljučnega računa, (lani Sveta niso dobili vseh podatkov, zalo so sklenili obravnavo prekiniti. Zadolžili so ()bčinski urad ter upravna odbora Stanovanjskega sklada in Sklada stavbnih zemljišč, naj pripravijo pisno poročilo k zak ljučnemu računu za leto 1997.
Prekinjena je bila tudi razprava 0 izdaji pozitivnega mnenja k novi i eni oskrbe z vodo. Svetniki so direktorju Komunalnega podjetja naložili pripraviti pisne odgovore na vprašanja i/ razprave, nadzornemu svetu, naj preuči umestnost predlagane povišane cene., županu in direk torju Komunalnega podjetja pa, naj preučita smiselnost združevanja !()% razširjene reprodukcije v občinskem
pioiačiinu let rebalans lin,ničnega načrta Komunalnega
podjetja.
v nadaljevanju je bilo najprej sprejeto soglasje k
predlogu nove i ene osklbe naselij z vodo, ki se enotno
oblikuje /a občino i ogatei i(' nadrobnostih lahko pre berete v posebnem članku, op.ur.). Predloge morata poti
jevati Minislitvo za okolje in prOStOl in Minislrtsvo za ekonomske odnose in razvoj.
Svet je soglašal z izbilo kom esionat|.i za Zgraditev in
upravljanje omrežja za distribui ijo zemeljskega plina v Logatcu, podjetja Adriaplin d.o.o. V svet ( entra za so i 1.11 no i lelo 1 Ogatei so svetniki imeni iv.it i Ivanko Mer lak in Siin|o Mihelčič, lane/ Smole |>a je bil imenovan za višilia dolžnosti lavnega |)odjetja "Stavbna zemljišča" d.o.o. I ogatei za n,i|vei' h im-sei ev; nadzoilll svet tega podjetja je bil zadolžen za takojšnjo objavo i.iz|iis,i /a
direktorja podjctj<i Zupanu je bila priznana "delovna uspešnost v višini il'%, osnovne plače" Izraženo je bilo
soglasje z vrnitvijo 147 m.' velikega n.u ion.iliznanega zemljišča, župan pa pooblaščen, da v imenu občine z Upravičencem sklene dogi >v< n o nakupu te ni-pn-mii'nine.
svetniki so odločili še o ukinitvi javnega dobra, o nakupu
in odpioil,i|i zemljišč, k pisniin odgoviiioni Župana na
svetniška voprašanja in pobude pa niso nič pripomnili
lakoj pO končani se|i so svetniki /aieli |5,
izredno sejO..Najpicj V|nasanja in pobude svetnikov: si tuai ija peskoko|ia Naklo, zaiačunavan|e odvoz.i smeli in
"javnost" prostorskih dokumentov Zatem je sledila dokai obsežna razprava o finančnem načrtu lavnega podjetja "Stavbna zemljišča" I ogatei, d.o.o. Načrt za leto 1998 |e
bil spiejet, s piipiavkom piedliiga na pnliodkovni in od
hodkovni strani,
Zatem so svetniki sprejeli predlog < Idbora /a šolstvo, •.|ioit m kiiliuu) za začetek postopka za podelitev kon cesije za Izdajanje i ogašklh novl< Zupana so zadolžili, da mora pred sklenitvijo koncesijske pogodbe Svetu predložiti v verlfii Iranje pogoje, pod katerimi bo sklenil
ki im esi|ski i pi igi nll» i
i iilgovorov na svetniška vpiašanja m lud
Kaj se dogaja z obljubami o razvoju logaškega podeželja
//c r,i/voj tudi za logaško podeželje Medvedje Brdo?
Slovensko kmetijstvo in podeželje se soočata / eno najtežjih kri/ do sedaj, v slovenskem merilu; nit' bolje ni s kmeli|slvom in / ra/vojem podeželja v I ogati u Kmetijska politika je bila m je odvisna od vlivnih posameznikov, strokovnih /druženj, min islislva in drugih i entrov mni'i. Vsi udeleženi i iščejo svoje inler ese, /.i kmetije pa jim je malo mar, kmetija se komaj še omenja, ( e so se zametki drugačnega pristopa že kazali, so kmalu utonili \ pozabo in zopet |e nastopil interes nekaterih elit. Vsi ti osebki pozabljajo, da je na kmetijo vezan podeželjski Živelj, ki to
pokrajino ohranja poseljeno
Podeželje, ki potrebuje sredstva za iazvo| m obstoj, m nekje v Sloveniji; je tu v naši občini, nas obkroža, in čaka, kdaj bo prišel čas, da bodo sredstva dodeljena tudi njemu. Verjetno je več takih trenutkov že bilo, vendai so bih sredstev deležni le tisti, ki so bih
pravočasno obveščeni Način in pomoč strokovnih služb pa tudi občinske uprave, delujejo na enak način kol so delovale pred
porajanjem demokra* Ije, torej po orwellovski živalski farmi,
Ni modrost, vzeti iz občinskega proračuna /a razvoj infrastrukture, verjetno pa terja malo več volje, prave pripravljenosti in tUdI sredstev za piipi.no dokumenl.k ije na natečaj /a sredstva
/a i elostni ra/voi podeželja, ki so v skladu /a regionalni razvoj m ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, rja |e denar
namenila drŽava, del tistega, kai |e sko/i davke pridobila, m se mora ponovno vračati v občine, prav /a le nemene
Ko si pobliže ogledamo te kraje, nekateri res niso v zavidljivem položaju, pa čeprav |es turističnega v Idlka kraj zelo priljubljena
i/liiniška točka, vendai |e življenje tam daleč od ugodja, včasih i elo na robu preživetja, Z malo truda m VOlje se da tudi za take
kraje koi so Medvedje Brdo, Zaplana, sv rrije Kralji In Rovte, poskrbeti
listi, ki so najbolj poklicani, da prisluhnejo potrebam takih predelov In najdejo tisto nišo, ki pripelje do vira sredstev za razvoj omenjenih krajev, pa razmišljajo samo o lastnih potrebah. Vli
sredstev je za njih vedno na razpolago ali iz proračuna za graditev ceste samo za posameznika, ali pa iz Sklada za regionalni razvoj samo za iznajdljive velike kmete, ki le pomoči ne potrebujejo tako kot mali, ki bodo najbolj prizadeti ob vstopu v Evropsko zvezo. Veliki kmetje bodo prejemali večje subvencije in bo preživetje lažje, kot listi z malo kmetijo, zato bi bila razvojno naravnana politika občine do kmetijstva tista, ki bi spodbudila Svoje Strokovne službe, da pomagajo vsem kmetom tudi malim, da se pravočasno pripravijo in začnejo z dopolnilno dejavnostjo in si tako v prihodnje zagotovijo vir preživetja. ()bčina bi morala poskrbeli, da obvesti vse kmete in polkmeleo možnostih kreditov za dopolnilne dejavnosti. Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki deluje v Kibnii i, Seškova 9, tel. 861 Tii, je imel že tretji javni razpis /a dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega pi ideželja.
la razpis je bil objavljen v l)elu 22.4.1998. Kei vemo, da večina prebivalstva nima časopisa Delo, bi bila dolžnost občine, da svoje prebivalstvo o tem obvesti v lokalnem časopisu l ogaške novi) e, kateiega izdajatelj je, in jim tudi nudi pomoč pii prijavi na lak lazpis.
v zvez i z razvojem podeželja je večkrat slišati velike obljube,
tudi v našem, logaškem prostoru, saj je bilo danih veliko obljub v času pred volitvami. Povolilni čas pa je pokazal, da je večina obljub ostala samo prazna beseda. Obljubljali so, kako bodo
pomagali kmetom, ljudem, ki vzdržujejo poseljeno pokrajino
tudi v logaški okoln i, pa čeprav zelo pogoslo na lobu preživeli.i. Vendai ob takih obljubah, kjer se išče samo korist posameznika, ni pripravljenosti za pomoč drugemu. Vsi, ki so sedaj zadolženi za skladen tazvoj podeželja, se ravnajo po znanem teku: 11 meni jaz tebi, le da je (O kousl za liste, ki so kousl dobili pozabili na obljube.
Sprašujem se, ali se "stari" časi l.iko sko/i stranska vrata potlhoma i račajot
/a skladen razvoj podeželja in obstanek poseljenosti je potre bno pri nas storiti še marsikaj. Vemo, da denarja ni /a vse potrebe celotne občine. Pa vendar, če lahko kaj storimo, je to, da ob pravem trenutku prisluhnemo in najdemo liste možnosti, ki zagotovijo tudi sredstva z.i vodovod, t este itd., kai je osnova infras-tiukluie, ki pogojuje obstoj takih predelov.
Soi laldemokratl mislimo tudi na podeželje m njihove ljudi.
Ko smo ugotovili, da lahko vplivamo na potek i.izvoja, smo to tudi siouli laka priložnost je nastala, ko |e Občina Idrija zaprosila za soglasje za vrtino Pikeli e, kei le ta leži na ozemlju logaške občine, župan in občinska uprava so pozabili, da bi se dalo i/ližili 11 n i i kaj za naše ptebivali e na podtočju Medvedjega
Brda, ki vodo vozijo iz Logatca v sušnem obdobju. Pogodba tega ni vsebovala.
Na pobudo našega svetnika g. Podobnika, ki te predele dobro pozna, smo predložili spisek krajanov (40), ki bi jih lahko priključili na ta vodovod. V občinskem svetu smo dosegli popravek pogodbe s podporo ostalih svetnikov. Občina Idrija je privolila, da napelje primarni vod tudi v te kraje. Sodelovanje krajanov s prostovoljnim delom in denarnimi sredstvi je rodilo uspeh; pitna voda bo v kratkem pritekla iz vodovoda v 40 domovih.
Ljudje, ki so najbolj obljubljali pomoč temu področju, sedaj preko svojih posrednikov blatijo človeka, ki je zadevo sprožil, da je do zgraditve vodovoda sploh prišlo, lo naj bi bilo pošteno in pokončno dejanje listih, ki naj bi nas peljali v drugačno, bolj varno prihodnost, pa nas vračajo v stare čase.
/a konei vsi, ki želite, da bi si izboljšali svoj položaj, ne pozabile, da je vredno |>oskusiti, da si pridobite kredite, ki so zelo ugodni in na dobo odplačevanja I r> let. Pokličite na tel. 8(> I -953, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Predsednica OO SDS Logatec Ladka I ni lan
Na poti u forum Marcela Štefančiča
K.i/ se dogaja v političnem prostom n,i logaškem, mi ni k,i/ dosti jasno, <>l> prelistavanju člankov Marcel,} Štefančiča pa mi je nekaj povsem jasno in sicer to, da po nepotrebnem piše te "bedaste" članke in troši denar iz občinskega proračuna, namenjen izdajanju časopisa.
Manel se v svojem zadnjem članku Kaj se dogaja na poti \ forum sprašuje ali so novice slabe ali ne. Novice so ne samo slabe, ampak katastrofalno slabe.
Postale so ne občinsko glasilo, temveč glasilo Marcela Štefančiča, Albina ( nka in še nekaterih. Mislim, da je nastopil Čas, da se umaknete in dopustite, da bi glasilo zaživelo, dobilo pravo obliko in vsebino.
Matjaž Albreht
julij 1998
Nov dom hotenjskega športa
Prvega maja popoldne, na praznik dela, so se v Hotedršici ljubitelji športa in drugi vaščani zbrali k odprtju novega objekta ob nogometnem igrišču.
portno društvo je dalj časa potrebovalo svoj prostor za društveno delovanje, saj je doslej gostovalo pri Turk, v lovskem in gasilskem domu. Poslej bo na svojem. Majhen, temeljite obnove potreben zabojnik, je .SI ljudi v 550 urah prenovilo in ga umestilo pod prijazno ostrešje kmečkega kozolca.
Svoj prostor je društvo zares potrebovalo. V zadnjih letih je kar 8 Hotenjk in Hotenjcev tekmovalo v državni smučarski tekaški reprezentanci. Raste nov rod perspektivnih športnikov - o tem pričajo lanski dosežki: Hotenjci so v tekmovanju za pokal severnoprimorske lige ekipno zasedli tretje mesto, takoj za izkušenima ekipama Postojne in Nove Gorice. Po prostoru je klical tudi vedno bolje obiskani tek prijateljstva; na njem se je lani zbralo 320 tekmoval-cev(!), letošnjega pa je športna zveza Slovenije uvrstila med tekmovanja za tekaški pokal Slovenije.
Slavnost je bila na igrišču. Po pozdravnih in uvodnih besedah predsednika športnega društva Franca Nagodeta je trak prestrigla mlada, obetavna tekačica Tanja Slabe. Program je povezovala. Ingrid Kovač - Brus, za dobro razpoloženje so poskrbeli še Bojan Peklaj z duhovitim songom Ervina Fritza, domači moški zbor pod taktirko Matije Logarja in prvi hotenjski, vse boljši punk-rock bend Adijo kultura.
Po programu so se zvrstile nogometne tekme med ekipami Meteorja, Zvitih felten, mladih in starih, ki so vse mlajše nazadnje ugnali v rog. Nedaleč stran od igrišča se je vrtel slasten odojek, pekli so se čevapčiči, in s tem je bilo poskrbljeno za vse primarne človeške potrebe.
Ta majhna prireditev z velikimi razsežnostmi je zgleden dokaz, kako s pičlimi sredstvi, z nekaj sponzorji, predvsem pa s srčno voljo doseči cilj, nujno potreben za nadaljnje obetavno delovanje portnega društva Hotedršica.
Nives Kovne
Podjetni domačin in navdušenec je v I lotedršic i postavil plezalno steno, eno boljših v Sloveniji, doto: |.(i.)
NA VRHNIKI
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠEVCO 14
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa:
- osebna vozila,
- mala dostavna vozila,   Uradne ure
- kombije. pon
tor sre
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV ftet
pet
sob
TOD HRUSfcVCO 14 I
7 15 10     - 18
12 - 18
7 15
12 - 18 8   - 12
CASERMAN PAVEL »p.
VRTNARIJA 16
'<-**'   , 1360 VRHNIKA
' TEL  (0611 752-455 FAX (061) 756-188
Kaj ostane od stvari, ki niso zavarovane?
.s,
'ET
a>
>n
o E a
CL
d)
o c
_ 'UJ
o m o >
[•v >o 03
1- n
CD o O >c/^
g c .5, S
.t
o c oj ca
C
o E
-o
O
TJ -i
cfl
a.
c/3 O
E
o
_q
0)
_a
J o-ro .E
Komaj kaj .
:a ,s
m >t/>
1S
n|
* O
o -2
c >
cq
o , E ~°
5 f
2 5,
Ti n)
O C
O- <u
V) 1=
> n)
triglav premoženje
^= zavarovalnica triglav, d.d.
NOV USPEH LOGAŠKIH JAMARJEV
V I ogaških novic ah sem >e pisal
0 velikem uspehu logaških jamarjev, ko smo \ man U lanskega leta odkiih nove rove v K.ični jami pri I )ivač i Po
< >< I k 111 j 11 |e bilo v piiiii opravljenega ogromni »dela, Preplavali smo si ion iz vodo zalit jamski rov), postavili vodno natego In z njeno pomočjo znižali nivo vode \ preplavanem si fonu za toliko, da je bil možen prehod brez uporabe potapljaške opreme in preplezali cca 20 m visok m so m
dolg slap na podzemni ieki Reki lilo sei la| na i več |i > prepreki > na poti skozi
pi idzemlje)
Raziskali smo !,'> km novih rOVON m se tako Škocjanskim jamam približali na vsega 'I00 m zračne linije,  Vsega skupai smo bili v |,iini
kai trinajstkrat, Raziskovanje je za htevalo dolgotrajne m naporne "
1 ije. Na|dal|ša je trajala neprekinjeno
tri dni. pet aki i| je bilo dvodnevnih, sedem pa se |ih |e končalo v enem dnevu ki je včasih trajal Itnli več kol
24 ui skupai smo v jami preživeli 20
raziskovalnih dni   Sodelovali smo 4
jamski potapljači, i I jamarjev pri raz
iskovanju v jami za sifonom in za pomoč pn transportu opreme tei i i članov zunanje "šlep" ekipe skupno
28 članov i/ (> lainaiskih diuslev v Sloveniji lako zahtevno tazisk ovanje zahteva vrhunsko opremo in ogromna finančna sredstva.
v začetku tega leta smo pripravili
projekt KA('NA IAMA in z ii|im sode
lovali na razpisu PHARI < rossBordei ( ooperation, ki ga je objavilo Min islrstvo za okolje m piosloi KS. Med
'12 projekti, ki so prispeli na razpis, je bilo le 18 takšnih, ki so odgovarjali strogim    kriterijem mednarodne
komisije m med njimi je bil tudi naš projekt "KA('NA IAMA"   / odo
brenimi sredstvi bomo vsa| deloma obnovili    obiabl|eno    opiemo in
nadaljevali z raziskavami tam k|er
smo končali v lanskem letu Se vedno obsta|,i možnost, da povežemo Kač no jamo in Škocjanske jame in
tako "naredimo" novo najdaljšo jamo v Sloveniji,
I udi skozi podzenil|e, pa ne tisto mafijsko, seda priti v I vropo. I ogaški
jamarji smo / dobrim delom to že
dokazali
Miran /V.n;<></c
julij 1998
Srebrni jubilej logaške glasbene šole
"Če možu daš ribo, si ga nasitil za en dan; če ga naučiš loviti ribe, si ga nahranil za vse življenje".
Tako nekako japonski pregovor. Poslušati dobro glasbo je užitek; dobro jo poustvarjati pa pomeni dajati ljudem najboljše, kar človek premore v sebi. Tega pa se je treba učiti in naučiti. Obojemu je namenjeno glasbeno izobraževanje. In pred četrt stoletja v Logatcu zasejano seme rojeva obilen sad.
Vse šolsko leto 1997/98 je bilo polno koncertnih in promocijskih prireditev, na katerih so učenci z učitelji logaške glasbene šole, pa tudi priznani poustvarjala od drugod, razdajali občinstvu sadove svojega dela. In bilo je kaj razdajati: od komornih koncertov v dvorani šole do orkestralnih nastopov na prostem. V Glasbeni šoli Logatec gredo v klas delo in prizadevanja poldruge generacije učiteljev in njih učencev. Raznolikost vokalnega in instrumentalnega poučevanja ter opremljanje snemalnega studia potrjujeta utemeljenost (ponovnega) začetka glasbenega izobraževanja v Logatcu.
Kakovost tega izobraževanja se potrjuje v več smereh: v dobri pripravi učencev za nadaljnje glasbeno šolanje na srednjih in visokih šolah za glasbo doma in v tujini, v odličnosti logaškega pihalnega orkestra in v kakovostni rasti pevskih zborov. Kakovostna rast pa je, seveda, že sama po sebi selektivna. Zato ni vsakomur dano, da bo visoko in kleno rasteh Veliki večini pa je dano, da se z osnovnim glasbenim izobraževanjem glasbi bolj približa, jo razume in jo bolj pristno sprejema. To pa je tudi ena od poti k razumevanju harmonske urejenosti sveta in oblikovanju njegove prijaznejše podobe ter boljših medčloveških odnosov. To poslanstvo je celo pomcbnejše od težnje po vedno novih mojstrih glasbene igre. Kakovostni vrh je zelo omejen in ni odvisen samo od želja in truda posameznikov; (pre)večkrat mu obseg krojijo denar in druga gmotna sredstva. Razumevanje glasbe pa je neomejeno.
Za glasbeno izobraževanje so potrebni prostori, potrebni so učitelji z vodstvom in učenci. Logaško glasbeno šolstvo se je v 25 letih (ponovnega) obstoja selilo: i/ Narodnega dnina, kjei je leta 1972. začelo poučevati nekaj domačih učiteljev pod ravnateljstvom Ilije Markoviča, v osnovno šolo "8 talcev", lam sta ravnateljevala še vedno prvi ravnatelj in za njim dipl. muzikologinja Dragica Klobučar. Leta I 992 je šola postala samostojni zavod, za ravnatelja je bil imenovan akademski glasbenik Janez Treven. In 9. februarja 1994 se je iz prostorov osnovne šole glasbena šola preselila v svoje nove prostore. Od 199(>. leta jo vodi akademski glasbenik Matjaž Albreht.
V prvem letu glasbenega šolanja so 60 učencev poučevali zvečine neprofesionalni učitelji: Ilija Markovič, Bo/ena Pekarovič, Nuša Ste-fančič, Tone in Cveto Maček, |anez Gostiša in Dušan Kobal. V jubilejnem letu pa so 1M) učencev poučevali akademski glasbeniki in gojenci (najmanj) srednje glasbene šole: Matjaž in Robert Albreht, Apolonija Gantar, Marjan Grdadolnik, Marjetka Tekavc-Mihevc, Eva Hren, Janez Gostiša mL, Luka Loštrek, Lidija Janjic, Kornelija Lovko, Ana Kavčič, Matej Krajter, Primož Malavašič, Helena Naveršnik, Jasmina Petič, Jane/ Pol.inc, Jane/ Treven, Mirjana Zcljič in Saša Borovec.
V jubilejnem šolskem letu so šolanje, po zaključku na logaški glasbeni šoli, n.iilal|e\ah: Primož Petethn, ( .ašper Peršl, Mateja Nagode, Vid Pupis in I uka I ošlrek na Srednji gl.e-beni in baletni šoli v I |ubl|ani, Rebeka 1 Iren na ljubljanski glasbeni akademi|i let I ev Pupis na Visoki šoli za glasbo in upodabl|.i|oče umetnosti na Dunaju. V minulih letih pa so ga uspešno končali prvi našteli med
učitelji, ki so poui evali na Soli \ jubilejnem letu.
logaška glasbena šola /on bogate sadove resnega in odgovornega lei strokovnega dela. ( )b njej, in iz nje, se razvija ludi pihalni orkester, seoplajajo pevski zbori m se dviga kulturna raven v občini. Vsi• to je bilo |»red več kot 25 leti povod in želja za ustanovitev le šole. Naj čvrsto raste in naj se Irdno /akoren i ni, da čez čas spel kaka vplivna gosp.i ne piepriča občinskega vodstva, da je glasbeno šolanje luksuz in naj si ga v c eloti plačuje, kdoi ga hoče imeli kot se je bilo primerilo leta 1966, ko je občinski svet gladko izkl|uč il postavko "glasbeno šolanje" i/ proračun.! in je moralo miniti ll> let do njegovega
vnovičnega začetka
Več o delu šole in o (predvsem) instrumentalni glasbeni zgodovini I Ogatc a zadnjih sto let je moč prebrati v priložnostni brošuri "Po srebrnih glasbenih korakih" ' )b 25 letni« i < ilasbene šole I ogalei , ki jo je zaies skrbno piipiavil Marcel šletančič in likovno domišljeno oblikoval Igoi Resnik, Glasbena šola
pa |0 je izdala in /alozila v letu svo|ega jubileja,
Jane/ (iostiša
Učiteljski zboi delna podoba iz jubilejnega leta
Spomin na družinsko petje
Pevska družina Gostiša iz Logatca je konec maja v avl i Osnovne šole 8 talcev predstavila svojo kaseto "Če se bom ženil...". Na predstavitvi se je zbralo nad dvesto ljubiteljev narodnih pesmi, ki so v živo prisluhnili zbranemu štiriglasnemu petju Gostiševih.
"Trije Slovenci zbor" je v vezni besedi napovedal Marcel tefančič, ko je predstavljal družinski kvartet (sin Janez mL, tenor, mama Zinka, sopran, hči Mihaela, alt in oče Janez, bas), in v razgovorih z družinskimi člani razkril njihovo bogato pevsko in instrumentalno glasbeno razdajanje in ljubiteljstvo. Takorekoč, skorajda ni domačega glasbenega dogodka v Logatcu, v katerem ne bi sodeloval kdo od Gostiševih. Vse to bogato ude-jstvovanje pa je dopolnila še njihova kaseta.
Ta, zares izjemni, dogodek ni bil samo čas za čestitke in proslavljanje; spomnil me je tudi nekdanjih časov fantovskega in redkeje slišanega družinskega petja. Družinsko petje je bilo nekoč zelo živo v mnogih družinah; ponavadi je prinašalo sprostitev po težkem delu ali pa je naznanjalo praznično veselje. Bilo je sonce družinskega razumevanja in sloge,
Fantovsko petje na vasi je že skoraj zamrlo, družinskega pa tudi ni toliko, da bi ga lahko slišal in mu sledil vsakdo. Zdaj je pred nami glasbeni /apis narodnih pesmi, ki jih lahko poslušamo kadarkoli in kjerkoli. Pesmi s kasete, in kmalu tudi z zgoščenke, naj našim družinam utrejo pot k boljšemu razumevanju, lepim spominom in spodbudam, in naj vsaj malo pomorejo, da se izognemo tegobam našega življenja.
A.Č.
Dobrodelni koncert
V Narodnem domu v I ogatc ti bo 15. avgusta dobrodelni kon c ctl bai itonistn M,uka I ink.i in pianistke Nataše Valanl. Za pomoč pn zbiranju sredstev za Dom Marije in Marte bosta iz vedi,i     c elovečerni     kom <mi
samospevov, pesmi in skladb za klavir.   Marka   I inka pogosto
vabijo v kom (Mine dvorane znanih evropskih .imenskih in japonskih mest kot izjemnega in
lerptela samospevi>v. I elos sponv
ladi je dobil nagrado frant oske
Ac.ideinie ilu l)isi|iie liiy<|ue. V Zadnjem času veliko snema tudi s simfoniki RIV in slovenskim ko mnrnim zborom.S Umu zborom
kot   kolepelitoi k.l   sodelil|e ludl
pianistki)  Nataša  V.ilant, kon ( eiino pa se uclejslvuje kot pianistka     spremljevalka vokalnih
solistov   na   domačih   in tujih
odrih,
Karle boste lahko kupili v
župniščih in na običajnih prodajnih mestih v I cigali u
I epu vabljeni v imenu logaške Katilas.
Simon IstenU
Bela Krajina - narodne noše, Zeleni Jurij (Foto M.L.)
ZBOROVSKI ZIV-ZAV
Na predvečer sv. Jurija je bil v Rovtah pevski Ž1V-ŽAV. Predstavilo se je kar 12 otroških zborov logaške občine. Druženje je bilo zanimivo in spet se je pokazala priložnost, da novinarji iz OS Rovte zastavimo nekaj vprašanj obiskovalcem, pevcem, ravnateljem ter tistim, ki se na glasbo bolj spoznajo.
Pevci, ki so bili polni energije pred nastopi in brez treme, kot so nam zatrdili, so odgovarjali zelo kratko in jedrnato. Na vprašanje, ali so se na prireditev pripravljali dolgo, sta pevska zbora Rožmarin in Adoramus, odgovorila z "Ne!" Drugače pa so menili pevci iz Laz, ki so se na to prireditev začeli pripravljati že dva meseca prej. Vsi zbori pa so enotno in pozitivno odgovorili na vprašanja: Kakšna se vam je zdela malica?, Kako se kaj počutite na naši šoli?, So vam všeč pesmi, ki jih boste zapeli?... Čisto na koncu pa smo vse mlade pevce in pevke povprašali, če jim je kaj obljubljeno v primeru dobrega petja. Nobenemu od pevskih zborov ni ničesar obljubljenega, razen mladinskemu pev. zboru iz OŠ 8 TALCEV, ki bodo šli plavat, ter obema zboroma iz OŠ Rovte, ki se bodo šli "namakat" na morje. Tudi obiskovalci so imeli bolj ali manj enotno mnenje. Vsi so se počutili zelo dobro, tudi pesmi, ki so jih zbori zapeli, so jim bile všeč, razen redkih izjem. Skoraj vsi pa so povedali, da so ljubitelji petja in da so prišli poslušat katerega izmed svojih članov družine.
O pevski reviji pa smo povprašali tudi ravnatelje osnovnih šol in nekatere zborovodje. Na vprašanje o kvaliteti zborov, so bili vsi enotnega mnenja, da so dobri, da so vidne bistvene izboljšave. Organizacija se jim je zdela zelo dobra, brez neprijetnih odmorov ... Na vprašanje, kaj bi spremenili, če bi bili sami organizator, so bili odgovori zelo različni. Ga. Metka Rupnik bi črtala s programa točke solopetja, ker meni, da je to revija pevskih zborov; tudi o vključitvi Otona Župančiča je imela pomisleke, tako kot g. Zdravko Novak, ki pravi, da bi o Otonu Župančiču povedali le bistvene stvari. G. Feferja je predvsem motila zadnja - skupna pesem, saj morajo otroški zbori nanjo čakati zelo dolgo in ne morejo prej domov. Povedal pa je tudi, da bi se morali domeniti, kakšna je ta revija: ali naj na njej nastopajo le šolski zbori ali otroški zbori iz < ele občine; v tem primeru bo prireclilev vsako leto daljša, ker bo nanjo prihajalo vedno več zborov. Vsi menijo, da je bil obisk številčen in g. Stefančiča je to zelo presenetilo, saj se je prireditev odvijala med tednom. G. ravnatelj Mitja lurk je pogrešal predvsem poslušalce iz domačega kraja, g. Fefer pa je opazil, da na reviji ni bilo nobenega predstavnika Občine Logatec. Pevci in njihovi zborovodje so pokazali pridnost, vztrajnost in še marsikaj! Ce letos revije niste slišali in si ogledali skrbno pripravljene razstave v šolski avli ter odrske S< ene vse je bilo na temo Bela krajina ()ton Župančič (letos namreč mineva I.'() let od rojstva velikega pesnika), ste zamudili bogat utrip ustvarjalnega življenja na naši šoli. ()b lej občinski prireditvi se je pokazalo poleg petja tudi pai nepomembnih reči: videti se je dalo ljudi, ki so prišli iz glasbenega zanimanja, kaj in kako naša mladina poje, prišli so starši svojih pevcev, celo zunanji snemalec je posnel začetni del prireditve... Dalo pa se je slišati tudi pripombe takoimenovanih kulturnih ljudi, ki so prišli po službeni dolžnosti: "t It, se bo vleklo. Kaj se pa grejo, da še Župančiča noter tiščijo..." Konec koncev je tudi to naša Inelkulluia.
Ajda Žižek, novinarski krožek OŠ Rovte
Priznanje za glasilo učencev OS Tabor
V petek, 8. maja, so v Celju na sejmu "Vse za otroka" podelili glasilu učencev OŠ Tabor priznanje Ministrstva za šolstvo in šport, in sicer za posebne dosežke.
V letošnjem šolskem letu je bilo na nagradnem razpisu izbrano novo ime glasila Žvrgolač. Februarja je izšla tematsko zasnovana številka, ki je bila del širšega projekta o soncu, sreči in smehu v naših očeh.
Komisija je menila, da so besedila učeni ev raznovrstna, zanimiva, polna optimizma, z ilustrac ijanii, ki pritegnejo bralca.
Nedvomno je to izreden dosežek v slovenskem merilu, posebej, če upoštevamo število razstavljenih glasil.
OŠ Tabor
julij 1998
Sem pevec in peti je vse mi na sveti«
Sredi maja so v Narodnem domu pod okriljem Zveze kulturnih društev Logatec izzvenele pesmi občinske pevske revije. Pokrovitelj revije je bil župan Občine Logatec g. Janez Nagode, tudi sam pevec in vodja kvinteta Pomladni odmev.
Revija ni bila namenjena strokovnemu ocenjevanju, pač pa vsem ljubiteljem lepega petja in v tem je revija tudi uspela. Pevci so zapeli vsak po tri pesmi, odmevnost poslušalstva pa je bila vsem nagrada za njihovo petje. Še zlasti velja pohvaliti predstavitev ženskega pevskega zvora Kulturnega društva Tabor Logatec, ki se je po polletnih pripravah pod vodstvom zborovodja Zdravka Novaka takorekoč krstno predstavil poslušalcem.
Na reviji so sodelovali: Mešani pevski zbor Društva invalidov in društva upokojencev pod vodstvom Karoline Medvešek, Logaški vokalni kvartet z vodjo Lovrom Gromom, Moški zbor Hotedršica, zborovodja Matija Logar, Dekliški kvintet z vodjo Mihaelo Gostiša, Vokalni kvintet Pomladni odmev z vodjo Janezom Nagodetom, Ženski zbor KD Tabor z Zdravkom Novakom, Logaški oktet z Janezom Gostišem, Mešani zbor Pevskega društva Logatec z Lovrom Gromom, Logaški oktet z Janezom Gostišem ter Mešani zbor Adora-mus z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom.
Revijo je pripravil odbor, ki so ga sestavljali Zdravko Novak, Marjan Grdadolnik in Stanislav Nagode, program pa sta povezovala Branka Novak in Milan Trobič.
Izbrano geslo "Sem pevec in peti je vse mi na sveti..." resnično izraža pevsko pripradnost logaških pevcev. In čeprav je pevcem "peti vse na sveti", bi morda le bilo primerno, da bi jih kdo v imenu Občine tudi pozdravil; tokrat je bil župan med pevci, poleg njega pa je v Občini verjetno še kdo, ki bi takšno prireditev lahko pozdravil.
A.Č.
letošnje dekanijske revije cerkvenih mešanih pevskih zborov na Vrhniki sta se udeležila zbor sv. Nikolaja (zborovodja Jože Maček) in Acloramus (zborovodja Marjan Grdadolnik) iz Dol. Logatca, zbor iz Gornjega Logatca (vodil ga je organist Malija Kupnik) in hotenjski mladinski zbor pod vodstvom Stanka Nagoclola. Iz Rovi pa ni bilo slišali nobenega glasu. Petje je bilo v splošnem tehtnejše, zbori skrbneje pripravljeni kot na prejšnji reviji.
(loto: |.G.)
Iz bogate zgodovinsko dediščine
ODI l(\A RAZISKAVA \ \s||| SOKOLOV
//.i/o priznanje dolenjelogaškim učencem za raziskovalno nalogo
Resnično iskrenih česlitk je vredno vse: od zamisli, prek raziskovalnih prizadevanj, prek mentorskih animac i j do i edno izdelane publikai ije, ki jo je oblikoval Miran Nagode. Iz vsega je deseterica mladih laziskovalc ev Va lenima llrov.it, Mihaela Ambrožič, Žiga Hodnik, Boštjan I Iren, Rok Mihevc, (iregor ( Kredkar, Matej Vrabec , Žiga I aznik, Maja Korošec in I eja Šenčur pod vodstvom mentorice, zgodovinarke Mire Hodnik izvrstno opravila razisk ovalno zgodovinsko nalogo, ki jo je v objavi naslovila SOKOLSKO DRUŠTVO DOLENJI LOGATEC I908 1941.
Zgodovinski krožek Osnovne šole H talcev iz Dolenjega I ogatc a se je namreč odzval na tazpis Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je Želel mlade usmeriti in navdušili za raziskovalno delo. Preučevanje dela in poslanstva društvenih dejavnosti je mlade raziskovale e pritegnilo k spoznavanju poslan siva, organizac ije in dela Sokolskega društva iz I )olenjega I ogatc a, ki je bilo ustanovljeno natanko pred 'tO leti. Nalogo pa je raziskovalni krožek, preučujoč gradivo Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, zasebne arhive m ustno izročilo
l ogatčanov, Se posebej štirih sokolov i udvik lančar, i )ušan de Gleria, Nuška
Štravs Jenko in Anka Petriček , ki so z dragocenimi podatki In dokumenti obogatili spoznanja mladih, opravil lako imenitno, da je posebna komisija pri I )PM Slovenije delo oc enila z najboljšo oc eno; z zlatim priznanjem.
ENERGETSKO SVETOVANJE
Energetsko svetovana Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14,1370 Logatec
tel.: 741313 E-mail: vitraa guest.arnes.si
ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LOGATEC
Energetsko svetovalna pisarna (ESP) Logatecje začela z delom letošnjega-januarja. Vsi, ki smo vključeni v projekt ENSVET (Energetsko svetovanje občanom) si prizadevamo, da uporabnikom čim bolj približamo učinkovito rabo energije (URE). Potrebno je poudariti, daje obisk pri energetskem svetovalcu za občane brezplačen, učinek ob upoštevanem nasvetu pa še kako merljiv v denarju in ugodju bivanja.
Svetujemo na vseh področjih, ki pripomorejo k učinkoviti rabi energije:
• načrtovanje energijsko varčnih objektov,
• toplotni zaščiti zgradi),
• energetski sanaciji zgradb,
• izbiri ustreznih oken zasteklitvi in zaščiti pred soncem,
• izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,
• regulaciji ogrevalnih sistemov,
• zamenjavi ogrevalnih naprav,
• uporabi obnovljivih virov energije (sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke),
• izbiri ustreznega energenta,
• zmanjšanju porabe energenta,
• pripravi tople sanitarne vode,
• vodenju energetskega knjigovodstva,
• možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov,
• in o vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na URE.
Subvencije za OVE
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (MGD) je tudi letos razvezalo mošnjiček za pomoč j>ri investicijah v obnovljive vire energije (OVE). Ne |)ovratne subvenc ije za male hidroelektrarne, sisteme daljinskega Ogrevanja in kurilne naprave na lesno biomaso, gcotermalno energijo, solarne sisteme za toplo vodo, fotovoltaiko, elektrarne na veter, toplarne in elektrarne na odpadke, toplotne črpalke in zimske vrtove so namenjene pravnim (jiodjetja) in fizičnim (gospodinjstva) osebam. Znašajo lO do 2V'/„ investicije.
Za prebivalce so verjetno najbolj zanimive nepovratne subvencije za zimske vrtove in sprejemnike sončne energije (do I00.000 SIT) tei toplotne Črpalke (do SO.000 Sli). Podrobnejše podalke posreduje I NSVI I pisarna l ogatei. V prostorih družbe NAKI () d.o.o., Notranjska l t, l (70 l ogatec, je pisarna odprta vsako sredo od 17 do 20 ure. Za pogovoi z energetskim svetovale cm je obvezna Jjredhodna prijava, Prijavile se lahko vsak delovni dan od 8.00 do I J .00 na tel. 741 11 č I ako kol v življenju, velja I udi i in subvenc ijah načelo, da kdor prej pride, prej melje.
Hojan /nidaršič, dika
i nergetski svetovalec
Na predstavitvi raziskovalne naloge 10.junija letos   poleg številnega občinstva in nekdanjih sokolov, sia se dogodka udeležila tudi logaški župan lanez Nagode in namestnic a direktorja Zgodovinskega arhiva Sonja Anžič je študijski okvii predstavila mentorica, ki je znala / nedvoumno profeslonal nosijo in vso tankočutnostjo voditi učene e, da jim je zahtevno in nape u no delo
poslalo kar najbolj mikavno in nadvse uspešno. Raziskovalci sami pa so na
posebej opremljenih zaslonih razlagali vsebinske sklope In obširno slikovno fotografsko in dokumentno   gradivo, ki izpričuje razvejane društvene de
javnosti Sokola: športne, kulturne in iliužabne dejavnosti, dal|e oiganizac ijo,
vsevrstne dokumente, preglednice, priznanja, poročila o tekmovanjih, nas topih, prireditvah, gostovanjih, zletih.. Posebej je dokumentirana prostovoljna gradnja Sokolskega doma (Narodnega doma), ki so ga sokoli postavili 1923,leta. Skratka, hvalevredna upodobitev bogatega in nadvse razgibanega
sokolskega Življenja na I Ogaškem, ki je ugasnilo z začetkom druge svetovne vojne I 94 I. Raziskovalna naloga |ia je zagotovila, da spomin na logaški Sokol ne bo ugasnil
Ravnateljica šole Metka Ru|inik, ki se |e navdušeno zahvaljevala vsem: zgodovinskemu krožku, mentorici, Zgodovinskemu arhivu I iiibljana, obema sokolu ama in obema sokoloma pa tislini posamlčnikom, ki so posodili zasebne dokumente za celovitejšo podobo la/iskovalne naloge, ni skovala svojega
zadovoljstva, zlasti nad tem, da je zlato priznanje mladim raziskovalcem hkrati tudi zlato priznaje šoli, in šola bo vzpodbujala m podpirala mlade pn novih izzivih.
Maj bi za sokoli poleteli i ohnehje žlahtnega spomina še orli,,,
Man el Šteiančič
Nogomet spet popularen
Nogometna sezona se je konec maja iztekla. Za logaške nogometaše je bila uspešna, saj so se mlajši dečki uvrstili na 2. mesto v 3. ligi, starejši pa na 4. Pridno so vadili tudi najmlajši, ki bodo jeseni vstopili v selekcijo mlajših dečkov.
Članstvo v klubu se je povečalo tudi med rekreativci; izmed članov in rekreativcev gradimo bodoče člansko moštvo. Za jesen smo pripravili tudi kadetsko vrsto, tako bomo tekmovali s tremi ekipami.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v pretekli sezoni pomagali z materialnimi sredstvi in z delom. Zahvala za pomoč tudi občini, čeprav bi si želeli večjo, kot smo je bili deležni.
Na novem igrišču na Sekirici zelo pogrešamo še vodo in elektriko. In ob njem vsaj makadamsko parkirišče, saj zdaj vsevprek ustavljajo avtomobile tudi zmajarji, padalci, modelarji ter mnogi sprehe-jalci, kar povzroča škodo na občinskih in zasebnih zemljiščih.
Občinskemu svetu v premislek in ravnanje naj velja: dajmo v tem bodočem športnem središču svoj prostor pod soncem otrokom, mladini in tudi odraslim, pa ho v prenekateri družini manj nepotrebnih skrbi.
lože t.
Nogometni klub Logatec vpisuje nove člane:
• c ic ibani od 7 do <) let,
• ml. dečki od <) do I 2 let,
• St. dečki od 1 2 do I 4 let,
• kadeti od I 4 do I (, let,
• mladini mu) I 6 do 19 let,
• člani od I'» do 29 let,
• veterani in lekieativi i in vsi, ki so
i M ipravljeni pi imagati
Vpis vsak dan med 7. in *). uro po tel. 742-(>(>(> ter med tednom popoldne na igrišču.
Karate klub Logatec
Na treningih karateja na ()snovni šoli v Dolnjem i <>gat< u smo v s|»»rn ladansko poletni sezoni uspeli vzgo jiii k.u nekaj novih karateistov, Naši trenerji so zelo resno vodili treninge,
saj nam v našem učnem programu karateja ni izpadla niti ena sama ura
Zanimanje za karate šport šele počasi
|.inio z in se
a, Koi
da SC
V našem klubu se uk\
realnimi situai ljami v bo pripravljamo na tekmovg zanimivost naj povemo, reprezentam a karate zveze Slovenije poleg mnogih mednarodnih tekem po svetu tudi letos udeležuje sve lovnega prvenstva v Rm de lanenu
Možnosti za uvrstitev v lepiezen lani o pa z lesnim delom, ki ga ponu jamo, niso tako majhne Resnim tek
movalcem so na voljo tudi tekme \
kil kili >V11
Zainteresirane vabimo k vpisu v
naš klub telefonska številka konlak Ine osebe je Odi/ dr>S S'M Do brodilll vsi, posebej še tienei|i in
učeni i nekdanjega k,nate Muha
Karate kluh I ogalei
julij 1998
LOGAŠKE •
novice
stran 7
ASFALTIRANJE
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE PARKIRIŠČ IN DOVOZNIH POTI, STROJNI IZKOPI, KIPER PREVOZI IN GRADBENA MEHANIZACIJA
STAMPEDO d.o.o.
PAHORJEVA 10 1 231 LJUBLJANA - ČRNUČE
TEL./FAX: 061 374 307, 061 559 641
GSM: 041 614 301
MALI OGLAS
IŠČEMO VARSTVO ZA OTROKA NA DOMU V GODOVIČU. Tel.: 065/78 161
/h memoriam Nuši Stefančič
\\e liho je...
Strahu ni več in liolečina je zaspala.
It<in.i
se je dotaknila /veni, kjei sanjana obala razveže i ilje naših e esf.
Čas
se je hipoma zgostil i k.\pljo večne biti, ki traja
t >o tja je Ireha priti. Anu ,i Perpai
V letošnjem juniju muci se sorodniki, prijatelji in bivši sodelavci na logaškem pokopališču poslovili od naše upokojene učiteljic e, dobre sodelavke in prijatelji« e Nuše Stefančič.
Njena življenjska pol se je začela 29. junija 19 17 v Krškem, v tistem delu naše dežele, ki so ga Neme i boleli i/brisali / zemljevida in ga povsem poncmčili. Nuša je kol deklelc e občutila vso grenkobo pregnanih otrok in ležo tistega časa.
i'o končanem učiteljišču v Mariboru leta 1958 je prvi dve leti službovala
na ()snovni šoli Kaka, I septembra I nun pa je prišla na ( )S I eskovec, kjer
je ostala do leta 1964. Medtem se je, leta 1959, poročila in skupaj z možem ■.ta i)ii-.],i učiteljeva! na OŠ Gornji Logatec m si tu, v Logatcu, ustvarila
ti ipel dom
Kada se je spominjala tistih pivih let, ki so bila trda, sa| je šolsko delo potekalo v skiomnih materialnih razmerah, po svoje pa so bili to zanjo tudi lepi časi prijateljstva, ki so se tedaj skovala, so jo grela vse do njene
prerane smrti
S šolo V Gornjem I ogalc u sedaj OŠ labot je tako povezano večidel njenega |>oklu nega Življenja, I u je doživljala vse prenove našega šolskega sistema, spremljala rasi svojih učen* ev m jim vedno pomagala šolskim
Otrokom je bila UČiteljil a in mali'
Nuša je v življenju izjemno ljubila ludi glasbo in kol razredna učitelji« a skrbela /a lepOtO jezika Slovenski |ezik i  ni bil le sredstvo za komuni
kacijo, ampak ludi melodija, ki jo je treba poznati, jo skibno goiiti m prav iino uporabljati,
Kot u< itelj m i lovek |e lula naravnana tako, da |e znala poslušati m se razdajati, l udi mlajši kolegom |e s svojimi bogatimi pedagoškimi
Izkušnjami velikokrat svetovala, |lh spo<lbti|,ila m zanje zastavila besedo
I eta I 'I'M se je Upokojila, vendar je bila še vedno povezana z nami, svojimi sodelavkami in sodelau i. ZatO nas je toliko bolj |neliesla njena nenadn,! smil
Vida Maličič
V 94. letu nas je 7. maja za vedno zapustil naš dobri oče
Viktor Trček.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu ob slovesu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti.
Hvala tudi ženskemu pevskemu zboru za lepo zapete |>esmi in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Posebna zahvala Domu upokojencev Vrhnika, kjer so zanj lepo skrbeli zadnji dve leti njegovega življenja.
Žalujoče hčere in ostalo sorodstvo
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delu tvojih rok za vedno nam ostaja.
Zahvala
1 )b smili naše diage mame
Apolonijc Hodnik
se lepo zahvaljujemo vsem sose dom, sorodnikom, znani cm, pri jateljem in sodi >lav< em I irusil niče Kil za izrečeno sožalje, darovano i vetje in sveče.
Iskien.i  hvala  sosedom,  ki sle
nam nesebično pomagali in vsem, ki sle se od nje poslovili in
jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zabval|ii|enio se di. Kalaiini luik za obiske, g. župniku lanezu Selanu za podeljene zak
ramente In pogrebni obred, Mic i
( i.inlai za molitve in Petni Kuni u za   vodenje   pogieba.   I Ivala
l )iušivii upokojen« ev in pev« em
Pomladnega odmev,).
Žalujoči otro« i lulij, I rame, l.iknli in Ivanka z družinami
7. aprila smo se za vedno poslovili od naše drage mame, babice in prababice
Mirni Štempihar
roj. Kogoj
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem hvala za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Marinka in sin )anez z družinama
Le vzbrsteli, a nikoli razcveteli cvet...
ANJA GANTAR
( )b nenadomestljivi izgubi naše ljube male Anje se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v lako težkih trenutkih pomagali in ji pripravili tako lepo zadnjo pol na njen večni domek.
Lepo   se   zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam iziekli sožalje, darovali nežno, belo c vetje in sveče tei se / nami | u isll ivili od nase An|e.
Prisrčna hvala g. župniku za molitve in za lepo opravljeno
svečanost tei c erkvenim pevcem za |)elje pri sveti maši.
I Ivala tudi dr. I učki lagodie iz Zdravstvenega doma I og.ilei za pomoč, ki jo je lahko nudila.
I Kala vsem. ki sle nam   in nam
še vedno stojite ob strani.
Žalujoči: mami, ati, brate« la«lej, in vsi, ki imajo našo Anjo radi
Zahvala
Ob smrti našega brata in strica
Dušana Logarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in jjok-ojnika spremljali na zadnji poti.
Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč in g. Karlu Žejnu za poslovilne besede. Hvala za darovano cvetje, vence in sveče.
Hvala g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi.
"Kje je pevec zdaj vesel, ki je to prepeval? Naj hi enkrat še /apel, kratek čas nam delal!"
Zahvala
Nenadoma in nepričakovano nas je zapustila naša draga mama
Ivanka Škof roj. Urbas iz Logatca.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znane eni za izrečeno sožalje, darovano e vetje in sveče lei spremstvo na njeni zadnji poti.
I'oselina zahvala dr. ložetu Skvarču in osebju ZD Logatec za nenehno skrb. I Ivala tudi gospo doma lonetu Komparelu in I rane etu Mačku s s|>remstvom za lc|> poslednji obred in pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
SOKOLI, NARODNI DOM IN ORALNA KULTURA U LOGATCU
Veliki jubileji logaške kulture v letu 1998
Letos poleti se bomo spomnili dogodkov, ki so zanamovali družabno, kulturno in politično življenje v Logatcu:
• l ]5-letnice ustanovitve bralnega društva v Gorenjem Logatcu (1883)
• 90-letnice ustanovitve Sokolskega društva Dolenji Logatec (1908)
• 90-letnice ustanovitve prve javne knjižnice in čitalnice -Sokolske knjižnice v Logatcu, ki pomeni začetek knjižničarstva v Logatcu (1908), in
• 75-letnice Narodnega doma - Sokolskega doma v Dolenjem Logatcu (1923).
"Za logaške razmere je novi dom naravnost impozantna stavba. Zgrajen je v umirjeni arhitekturi in izrabljen zelo praktično. Glavna je velika dvorana s prikupnim odrom, galerijo ter pripadajočimi malimi lokali za garderobo in kopel. Poleg sejne sobe bo mala v gornji etaži prav primerno služila za družabne večere in prireditve v manjšem obsegu ter posebno za čitalnico, ki sporedno s Sokolom že deluje in napreduje. V splošnem nudi novi dom širok okvir za vse napredno društveno in prosvetno gibanje." (jutro, 07. OH. 1923, leto IV., št. 183, str. 2)
m
Sokolski dom ob postavitvi
Izmed naštetih jubilejev je i>mv gotovo najpomembnejša 7"> letnic .i
Otvoritve Narodnega doma (Sokolskega doma) v Dolenjem Logatcu, Narodni (lom, / leti nekoliko s[uemen|en, do/idan / aihitektonsko popolnoma d ing. u m i stavi to, sloji se danes V histvu |e njegova lunki ija iiila vseskozi enaka. Kultura in politika sla še danes redni gostji. Le telesna
kultura in knjižnic a sta se preselili v ustreznejše prostore Knjižni« a od maja leta 1987 domuje v večjih prostorih v prej omenjenem prizidku,
telesna kultura pa se je preselila v šolski telovadnic i Ze dolgo je Narodni
dom s Kii|i/ni< o i ogatec siedis< e kulturnega dogajanja v kraju. V njem
delnic veliko kulturnih društev, redno pa se odvijajo kino predstave /gradilo ga |e Sokolsko društvo I )olen|i I Ogatec
skoiai pied 450 leti je Pumo/ iiuii.ic /ase|.il seme narodne zavesti,
ko se |e kol luteranei /av/emal, da bi se DOŽjd licseda širila v domaČem, slovenskem jeziku, ne pa v l|udslvu nerazumljivi latinščini, /alo |e izdal (>rvi slovenski kii|igi Ahe< edink in katekizem I lolga stolet|a so pietekla, preden smo Sloveni i dobili svo|e šole in društva Ko se je I  I 848 /godila
Pomlad narodov, je bila v programu Zedinjene Slovenije med drugimi
/apisana /ahleva ".' i )a ima slovenski |e/ik v Slovenji |)opolnoma tiste pravice, ktere ima nemški |e/ik v nemških deZelah, da bode teda| naši volji pripuSenn. kda| in kako hočemo slovenski |e/ik v šole in pisauiu e
vpeljati....11 la program je v|>lival na politično m kulturno delovanje slovenc ev, ki se je v drugI i>olovu i i n, stoletja osredotočili i v čitalnic ah, na taborih m v društvih. V I )oleii|eni i ogatc u ie lulu I. i H71) ustanovljeno Bralno i Iruštvi i, ki je štelo i i "ui It iv" m je bilo poleg Pri istovoljne požarne straže logaške najstarejše društvo v Logatcu v tistem času skupai / Bralnim društvom i/ < iorenjega I ogatc a. ki |e nastalo I i na i, ga lahko štejemo /a predhodnic o knjižnic e v i ogatc u
Pod v|)livom panslavistlčnih idej |e Miroslav lyrš v Pragi I lan.'
ustanovil gimnaslii'no Sokolsko društvo Sokolovslvo se |e lnlio i.i/šiiilo
v druge slovanske dežele /e I In 1863 je Etbin HenrikCosta v Ljubljani
ustanovil južni Sokol, pivo telovadno društvo na Slovenskem Skupaj s
čitalnicami so nastopali na "besedah", prirejali so kulturne večere, zabavne prireditve m s tem krepili narodno zavest
Strankarske zdrahe, ki so si' posivile že proti koncu prejšnjega slolel|a, so kulturno živl|en|c razdelile na liberalni in kleukalni laboi
rako se je preprosto gledano kulturna dejavnost odvijala pri < )rlih m
Sokolih   ludi samo slovensko sokolovslvo je bilo I   1908 že močno
spremenjeno. Dr. Vikioi Murnik |e pod vplivom ryrševih idej dal vei'ii
poudarek telovadbi Pred tem se sokolovslvo na Slovenskem m dosti razlikovalo od I Italnil
"S s< ikolovstvolit so se v I )olen|em I ogati u seznanili že I   1ii'iii, ko
le bil tu zlet idrijskega Sokola  laki.it je bila prvid izražena želja po
ustanovitvi društva. Pod vtisom vsesokolskega zleta v Pragi in v želji, da bi sodelovali na prvem zletu notranjskih sokolskih društev v Logatcu I. 1908, so Logačani konstituirali pripravljalni odbor in sestavili pravila. Predložili so jih deželni vladi, ki jih je po večkratnih zavrnitvah le potrdila." ..."27. 06. 1908 je v gostilni Hladnik na Brduto potekal ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 64 članov. Za starosto (predsednika) so izbrali Frana Hodnika, načelnik (vodja telovadbe) pa je postal Tomo Tollazzi." Društvo je bilo uradno priznano. S telovadbo so začeli že prej na vrtu Jožeta Tollazzija. Zapisali so, da je cilj telovadbe "povzdigniti" telesne in duševne sile vsakega [posameznika in s tem celega naroda"-torej narodnobudilna naloga. Da pa je bil namen Sokolskega društva Dolenji Logatec več kot samo telovadba, nam pove že to, da je odbor Sokolov že petnajst dni po ustanovitvi društva, to je 12.7. 1908, na dan prvega zleta notranjskih sokolskih društev v Logatcu, ustanovil javno knjižnico in čitalnico. Kljub temu, da je klerikalni tabor formiral Katoliško prosvetno društvo z različnimi odseki, med drugim tudi Orle in knjižnico s čitalnico (V Gorenjem Logatcu so na dan Sv. Treh Kraljev 6.1.1905 ustanovili Katoliško izobraževalno društvo, ki je že od samega začetka imelo čitalnico. L. 1908 se že govori o knjižnici. Avgusta 1907 so ustanovili drugo Katoliško izobraževalno društvo v Dolenjem Logatcu s sedežem v hiši Franca Mačka (Kristan). Leta 1910 so zgradili društveni dom (imenovan "Didel-dom"), ki je stal na Griču. Imel je že čitalnico ("bralno sobo"). Kasneje se iz nje razvije knjižnica, ki jo je vodil g. lanez lelovšek.). Lahko trdim, da je ta sokolska knjižnica predhodnica današnje, saj praktično neprekinjeno deluje do današnjih dni, od I. 192! pa je neprekinjeno stacionirana v Narodnem domu. Leta 1942 so Italijani na Levicah sežigali knjige. Sosedje in otroci so nekaj knjig rešili in jih po vojni skupaj s knjigami Katoliškega prosvetnega društva prinesli v Narodni dom. 9. junija 1946 je Občinski svet Logatec v bistvu samo na novo ustanovil "Ljudsko knjižnico Logatec."
Knjižnica je že na začetku bralcem nudila 1 20 knjig in I r> časopisov. Deloma so kniige kupili, v glavnem pa so jih ljudje darovali, zlasti sokoli. Eden izmed največjih darovalcev je bil trgovec in veleposestnik lože Tollazzi. Svoje prostore je knjižnica imela v Mulajevi hiši. Uredili so tudi i'italniški prostor, Kn|ižnii o so vzdrževali z denarnimi prispevki društva. Leta 1909 so uvedli izposojevalnice (izkaznice?), saj so ugotovili, da se
na kn|ige premalo pazi. Ker prostor ni bil več primeren, so knjižnico preselili h Koreni anu. S številom obiskovalcev niso bili zadovoljni, saj jih ie bilo premalo. Večina bralcev ie obiskovala knjižnico Kulturno-pms vetnega društva. Vedeti moramo, da je bilo takrat v l ogatc ci v večini agrarno (kmečkoi prebivalstvo, ki sije bolj vključevalo v Kulturno-pros-vetno društvo. V sokolsko društvo so bile večinoma vključene druge struk-luie prebivalstva (delavc i, obrtniki, uradniki, zasebniki,...). Poročilo knjižničarja v zapisniku občnega zbora dne 6.1.1914 pravi: "I ela 19 i l je bilo izposojenih 24r>7 kii|ig, kai je več kol 11)0 knjig več kol v
prejšnjem letu I na tretjina kopg je
potrebnih nove vezave. 41 knjig je
izgubljenih, oziroma odnesenih zaradi   polomljene ključavnice,
(italnil.) dobiva samo šlm e'asopise
m 1111 je potrebno naročiti več. Inven-
tat v kii|ižiiu i je n.isledii|i: i 1 na (>ol razbitih stolov, j mizi, l omare, I |tl|uv.iimk, I svetilka in I mala peč " Zanimiva je primerjava z današnjim c asi im, ko imamo nepi imerno večji knjižnični fond; računalniki so poštah
del obveznega inventarja, medlem ko je pl|uvaliiikc povozil t'.is.
I ela 191 2 |e bilo i.izj tuši'eno llialno duištvo v I ogati U. Ves in veni,u je Zapustilo lavni knjižnu i in Čitalnic i v I )oleii|em I iig.tli u
Si tki ilski i društvo ie takoj začelo sodelovali na z len h drugih si »kolskih društev, na najrazličnejših družabnih prireditvah m praznovanjih, Na praznovanju 25 letnice bralnega dm šiva v (lorenjem i ogati u 5.9.1908,
11 ■ i u v n nastopila mladina ("naraščaj"). Pri ie jal i so tudi štev i lne"peš iz lete" I et.t I 9 I 2 si t šli z avtom n.i /lel v C ei k mi n V obeli kiajih so avlo mnogi videli i M vu' /a Si I vesti ovo I   I 9 i i so pivu' nash t| tile tudi teli ivadke Piv.t
svetovi).t vojna |e prekinila delovanje sokolskega društva, l riiu so se sokoli zbrali na občnem zboru, vendar so Italijani, ki so takral še /asedah Logatei .ovirali vsakršno društveno delo i o si > lahki > n,n laliev ah šele po .'ud.' 1921, ki i je l n l,i meja med kraljevino si is (Jugoslaviji >) m Italijo končno določena m so Italijani morali zapustiti i <igatec Dne 27 2 1921 so v l ogatec prišli "osvoboditelji" z generalom Maistrom Pričakali so jih predstavniki raznih društev, med drugim tudi" • >rli" m "Sokoli1'
Število članov je n.našlo, tako da so v septembru in.'.' ustanovili
odsek "Sokola" v Planini, ki se je kasneje osamitsvo|ili i I udi v C ,oteii|ent
l ogatc u so v .' i m 11 »v u i i 19.' i ustanovili samostojno društvo
Bistvenega pomena /a vadbo telovadcevje bil prostoi oziroma
telovadim .t. k|ei bi vadili / vadbo so zat'eh na vitli Jožeta lollazzij.i. ki 11M1  |c k,lslie|e z.t III  Iti.l I ile/pl.H ni > odstopil hlev,  kaleieg.l    so g.I
preuredili v telovadnic o Vse bolj so si zeleh svo| sokolski dom. kjet In se poleg telovadbe tudi kulturno m družabno udejstvovall V la namen so ustanovili odsek za sokolski dnin, nekakšen gradbeni odboi Prispevke za gradnjo doma so zbiiah na različne n.u inr Najbolj primeren prostoi
z.t Zlil.litje sokolskega   dum.l se |ini |e zdel jtlostol med I )olen|im in
Corenjim Logatcem Leta 1914 so ku|nh zemljo /a 2000 kron Prva svetovna vojna ie delo prekinila V n lesi •! ii maju 1921 |lm je dravska divizija i tod.u 11,i leseno barako z namenom, da bi jo koristili kol telovad en o Km m zadoščala njihovim potrebam, so |o podrli m les shranili /a
nov dom tokai Ija S€ M'n ni zdela primerna, zato so zeml|o prodali in l i j i > 111 novo, na kateri Stoji današnji N.iiodnt doni C ,i.nln|e so se lotili I 1922 z navdušenjem; delali so iid.iiniško, biez plačili Mnogi so |tits pevali svo| delež v m.iteualii Pri delu so ||m |iiimagah sokoli iz C aiien jega I ogati a, ki so že razmišljali o svojem društvu in svo|em domu Po
21 a dneh |e bil dom zgrajen Petnajstletnic o društva so tako praznovali
v novem domu, ki je bil laki.il drugi največji na Slovenskem
I >ne i m 5, avgusta I''.' i ie bila otvoritev sokolskega doma 11 lem i Ii igi iilku |e temeljito poročal takratni časopis jutro Kasnejše vzdrževanje
doma je bilo leZki i. saj ni bili i den.ii j.i
Ob ustanovitvi sokolskega društva je bilo prisotnih 64 članovOO ustanovnih, 40 podpornih in 14 izvršujočih). Število članov se je počasi večalo. L. 1924 pade število članov od 179 na 99. Mnogi sokoli niso hoteli biti člani društva, ki je zagovarjalo Orjuno. L. 1929 so bile ukinjene vse telovadne zveze v Jugoslaviji in ustanovljen je bil Sokol kraljevine jugOslavije.To je bila režimska organizacija, v kateri mnogi niso hoteli več sodelovati. Sokolsko društvo Dolenji Logatec je dobilo novo vodstvo, ki ga je imenovala uprava župe. Starosta je postal Slavko Smole, načelnik Ciril Lenarčič, v društvo se je takoj vpisalo 111 članov. Problemi so ostali, vendar je društvo na raznih prireditvah želo usjjehe.
Mnogo članov društva je bilo neresnih, vendar pa so bila tudi pravila društva za današnji čas prav čudna. Na primer: vsako neresnost in disciplino pri vajah ter igranje nogometa ali kart so kaznovali z izključitvijo. Največ članov (247) je društvo imelo I. 1938. To je bila posledica tega, da so I. 1935 v Jugoslaviji sokolskim društvom rešili finančne težave. Tako je tudi dom v Dolenjem Logatcu dobil sredstva za obnovo in razširitev. Leta 1937 so mu napravili prizidek.
Poleg javne knjižnice in čitalnice je društvo ustanavljalo tudi druge odseke. Predavateljski odsek je organiziral razna aktualna predavanja. Igre, ki jih je prirejal Dramski odsek, so bile dobro obiskovane. Kasneje se je zaradi kina in predstav Katoliškega prosvetnega društva obisk zmanjšal. L. 1932 je bila ustanovljena lutkovna skupina. Pevski odsek je v začetku deloval le po potrebi. Redno je začel delovati šele I. 1924, ko sta začela nastopati ženski in moški pevski zbor. Delovala sta v senci Pevskega društva Logatec, ki je s svojim programom in kvaliteto lahko prirejalo samostojne koncerte. L. 1935 je bil ustanovljen Mladinski pevski
/let Notranjskih Sokolov
zbor, takoj po ustanovitvi društva je zai'ela delov.Uj ludi tamburaška skupina. I akral je namreč propadlo tamburašku duišftit *4ng,i. Sokoli so imeli tudi godbo in kasneje I 1914 glasbeni ndsi'k. I. 19)2 je bil Ustanovljen Smučarski odsek. Poleg tega je deloval še slielski odsek. Posebno mesto pri društvu |e imela kino sekcija, ki |>.i je delovala popolnoma samostojno. Zanjo je skrbel trgovec Anton de (.lena. Prošnjo za ustanovitev kina je 2 i. 10. i 92 i |iosl,il na deželno vlado. Man a I 924 so se začele predvajati prve kino predstave v sokolskem domu. Predstave so bile enkiat tedensko i tli nedeljah. Na leto |e bilo predva|,inih |x>preč m t !l) filmov. Prva predstava zviti'nega lilina v I ogati u je bila 24. 02. 1 9 14. lil.i 1939 je v LogatCU začel delovali še en kino, tako da se |e obisk zmanjšal V času najhujše gospod,uske kuze so v društvu ustanovili soi talni odsek, da bi pomagali levnini i'lanom, ki jih je bilo v listih i.isih
čedalje več .Zelo razgibani i je bili i družabno življenje, Zbliževalo je si,ne m mlade, ne glede na politično prepričanje, I )ružabne prireditve so bile veliknki.it povezane s praznovanjem |K>membnih obletnic ah tradic ion almh l|Uilskih praznikov, V ta namen |e hil uslanovl|en vesrlu'iu odsek
c )l> pustnem času je organiziral tradicionalne maškarade, znane daleč naokrog. Na nekaterih prireditvah so organizirali srečolove imenovane
tombole   S tem so dnino zaslužili, zalo so ljudi vabili tudi |iieko
časopisov, ()rganizirali so tudi "odhodnic e", poslovilne prireditve s pet
jeni in glasbo, Če je kalen izmed t'lanov odšel v vo|sko ah se preselil
drugam
Ko še ni Inln sokolske);.! duma, so obi'ni zboli |iolek,ili v gostilnah I ll.idnik.t na Brdu!?)« Antona Kuni ,i, Ivana Kih,ii|.i. losijt.i I iill,tzzi|,t. I 1.11 ta Ki nem a na, losiji.i Smoleta in v hotelu Ki.un.ii Imeli SOSVOJ "bul lel",
ki sn ga zapustili Italijani i>o odhodu i/ i ogatt ,t I i n.' i Kasneie, ko so imeli svo| dom, so veliko prostega časa preživeli tudi v sokolskem domu,
k|et si i imeli gostilniški i si ti n i
Vse du i 1941 se položaj v društvu m bistveno spremenil Zadnji sestanek je bil 11 I 1941, a zapisnik u| travnega odbora nevarnosti vojne m omenjal Zadnji občni /bm pa ie lul in vpmi Nekaieu il.mi sn /e slutili vojno nevarnosl c >l> pristopu lugoslavlje k trojnemu paktu, so v t dg.ili u organizirali protestno /l>e>re>vanje, ki se ga je udeležilo 100
udeleženi ev   C.iivnl |e imel K.uln 1'ell.K'ek. kasne|šl udeleženci  NC )|t,
pivoboiei ni narodni heroj Zaradi tega i«' moral na zagovoi k sreskemu
podnai'elinku dl  I ni ku I u kei|ll Pod vplivom komunističnih Idej si- je
počasi začelo oblikovati levo kolo Sokola Voditelj Sokola v i tolenjem Logatcu, Kado Pehaček, |e sklual nekaj sestankov z,t ustanovitev c >s vobodilne fronte v Logati u Pn iem so sodelovali s.iinn sukoli m junija 1941 ustanovili < >i > odborom Po zaslugi Rada Pehačka, Andreja
ll.ibnik.i in Staneta Žitnika, ki sn med sokoh imeli velik ugled, je večina
članov odšla v partizane Logaška komunistična partija v tem času praktično m obstajala, z drugo svetovno vojno se delovanje sokolskega
društva koma Oh zasedbi I ogatc a 1941, so Italijani ziuših kamnitega sokola, ki Ji' sl.ll 11,1 vihti sliehe si ikolskega dom.i   I eZ.lk |e bil skoi.l| 600
kilogramov, naredil pa ga je domačin Bogdan < Iblak Povojni so Sokolski dum preimenovali v Natočim dom Začela so se ustanavljati društva, ki so delovala pod njegovo streho
N.iindni dnin k,u kliče po obnovi, mintslei C aegoi pa nit' C običajno
uit visokih obli'in u ah stavbe obnovijo, posebno če gre z.t tako pomem
bite sl.ivbe. kot |e naš Namiliti doni, ki pod svo|o slieho gosli različna
kulturna društva, prireditve let lokalne politika Mishm, da bi glede na tej n i pretekli tst logaške kulture, ki jo v glavnem simbolizira Narodni dom,
lahke i letos 4 avgusta, ko bo ii|egc tva ?r> letnic a. lazlu'na kultni na i Intšlv a
oziroma sama /KD Logatec, / dostojno proslavo počastila ta |ublle| Mogoče In lahko povabili starosto slovenskih sokolov, ion letnika olimpionika Leona štukli.i s tem In morda vplivali na čimprejšnjo obnovo, ki jt t dom nujno potrebuje
Cvido komat