M. Ma, Cm M vtaarjer. XUIL leto. .Slovenski Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta.......,12— Jetrt leta.......» 6*— mesec......._ 2-— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22*- pol leta........u-— četrt leta........ 5 50 na mesec......._ 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: RnailOTa ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it M. i|n vsak nam zvečer iai Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka valja 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karoeaa tlakama telefon št 81. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta........ 6 50 na mesec........ 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uprnvnletv/o: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon *t 85 Zadnji akt afere Mazelle Kakor znano, je 1»i L svo ječasno Julij Mazelle, veleposestnik v Gra-ilacu, protikandidat gospoda s Kam-;i. sedanjega dež. glavarja šukljt-ta. Ker je Mazelle * !«* t i najuglednej-in najvplivnejših mož v Beli K ajini, je imel vse šanee,* da zma-_.i pri volitvah tudi navzlic silni kle-ikalni agitaciji. Kajti belokranjski j«* /.♦• toliko inteligenten, da I <>z m a značaj in možatost, kakor jo ta ravno Julij Mazelle. In klerikal-so prav dobro vedeli, v kakšni nevarnosti j*- Sukljetov mandat. Kor na Mazelletu niso mogli prav do ži-scsl, ker niso imel i upanja, s poštenimi sredstvi zmagati, so uprizorili velikansko lopovstvo. > katerim niso ! oteli le pomagati svojemu kandidatu do zmage — temveč s katerim BO oteli Mazelleta spraviti ob dobro ime ter niti vtisniti pečat zločinca. Mazelle jc kupil namreč cul barona Apfaltrerna graščino Krupo s y»ri-liklinami. Ko je bila pa kupna pogodba že podpisana, tedaj je dobil zastopnik barona Apialtrema, dr. K< »nke od Karla Kauschejrera, glavnega kompanjona ogodba ž3 podpisana. Klerikalci so tik pred volitvami napravili ovadbo na c. kr. poštno ravnateljstvo in pa na c. kr. irž. pravdništvo. Tržaški poštni ravnatelj Pattai je hitro rade volje ustregel klerikalcem ter se s tem svojim inom izkazal, da bi niti ene minute več ne smel ostati na svojem mestu. Zlorabil je svojo uradno oblast s tem, ukazal poštnemu komisarju, n u je poveril preiskavo, da nora -poznati Mazelleta za krivega, »tudi je popolnoma nedolžen, in da _led tega >o ga porotniki soglasno oprostili. Fanatična klerikalka, bivša ekspeditoriea Berlan je še danes lahko vesela, da je vsled krivega pričevanja niso spravili pod ključ. Mazelle je bil torej soduijsko rehabilitiran. Dosegel je pa zdaj šc novo zadoščenje, ki zopet izpričuje, kako velikanska je bila krivica, ki so mu jo storili klerikalei. Baron Apfaltreru si ni mogel misliti, da ie kaka politična stranka zmožna tako brezmejno iniamije. da bi političnega nasprotnika skušala premagati s tako grdobijo, kakor so jo vprizorili klerikalci proti J ulj u Mazelletu. Verjel je črnim pošteujakovičem vsaj toliko, da utegne vendarle biti nekaj resnice na njihovih obdolžit-> ah. In če Mazelle že ni nič kaznivega storil, morda vendarle ni popolnoma korektno postopal. Potoni civilne pravde je zahteval bar. Apfal-trern od Mazelleta. naj mu povrne 80.000 kron. za katero svoto mu je eenejše prodal omenjeno ^ posestvo, nego je bila ponudba dr. Šusteršiee-vega kompanjona fiTmiM nrggn raz-ven tega pa 5r' obresti od dneva vložitve tožbe in pa sodnijske stroške. C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu je dne 1. junija t. 1. zavrnilo tožbo barona Apfaltrerna in je mo-lal obloženemu Mazelletu povrniti tudi vse stroške. Končana je torej Mazelletova afera, s katero so hoteli klerikalci na najinlanmejsi način uničiti moža-poštenjaka, kakršnih premore klerikalna stranka prav malo ali pa nič. Kdor pozna Mazelleta. ni mog* ! nikdar dvomiti o njegovem kristalnem značaju in njegovi poštenosti. Mazelle je bil in ostane prvi steber Belf Krajine. Posvetil je vse svoje moči prebivalstvu tega dela naše Dolenjske. In ravno temu prebivalstvu priporočamo, naj še enkrat dobro premisli ta slučaj in uvidelo bo, kako podli so naši klerikalci — in kakega k remeni tega in poštenega moža imajo Rclokranjci v svojem Mazelletu. Šolske Mjstiive. Blizu pred dvema tednoma je bila razstava šolskih risb na tukajšnjem c. kr. učiteljišču, pretočeno sredo in četrtek pa enake vrste razstava zopet na mestnem dekliškem liceju. Prva si je priborila prvenstvo vsled nekaj prav mičnih in čudovito okusnih akvarelnih izvedb, drugi pa gre glavnu zasiuga ponajveč v okusno porazvr sčenih ornamentalnih kompozicijah, katere so nastale na podlagi opazovanja in uporabljanja proučenih oblik neposr dno po naravi, razvite po individualni sposobnosti ter stilizirane v praktične namene. Obema gospodoma profesorjema F. Suharju s c. kr. učiteljišča iu A. Situ z liceju gre za požrtvovalno skrb na polju risanja topla zalivala; vsak izmed njiju skuša po moči doseči liri projencih, oz. gojenkah, kar najbolj povoljnih uspehov iu napredka. Bil j«' že skrajni čas, da se je tej strani vzgoje začelo posvečati več pažnje ter gojiti pri mladini ljubezen do opazovanja narave, nje krasot ter razvijati umetniški čut in boljši okus. kateri poslednji je ravno od časa biederinajerja sem trpel neznosne muke. Sredina pretečeneajn stoletja bo zapisana v knjigi umetniške /\i> dovine - krvavimi črkami kot doba, ki je tirala razvoj okusa v skraj-uo propast. Da se ni pojavilo proti koncu že omenjenega -toletja plo-donosnejše hotenje za zboljšanje in povzdigo na umetniškem poprištu, v kako žalostnih razmerah bi se nahajali danes; tako pa gremo k sreči zopet kvišku ter s tem sledimo pravemu razvoju v umetnosti in kulturni dovršenosti. Da pa je uspeh bolj zagotovljen, treba je začeti pri mladini. Gibka je, lahko vzprejemljiva ter še nepokvarjena od slabih utisov. Vprašanje je le, kako j>ot je izbrati do lažjega in popolnejšega razvoja v pouku. To pa je odvisno od načina v predavanja, rim naravnejši, enostavnejši je pouk, tem plodonosnejši je uspeh. Mladina je kakor razbeljeno železo, katero se da obdelavati v najrazličnejše oblike, odvisno je le od mojstra, kako delo izvede; ali kakor mlado drevesce, ki se da razviti v krasno in plodonosno drevo. Treba je zatoiej premišljeno, s polno lju- beznijo in skrbno negovati razvoj, uspeh bo gotovo povoljen. Površnost ali zanemarjanje pa dovede lahko do najzoprnejših pok vek. Vse je tedaj odvisno od vzgojitelja, da z dušo stremi za blagor naraščaja; tako bodo gotovo postali njegovi gojenci flika človeštva, katero je vender najbolj vzvišeno stvarstvo. Pri proučevanju raznovrstnih domačih, narodnih,umetnih iu umet-ii'»obrtnih izdelkov, ki so nastali pred sto leti ali prej, opažam, da so nekatera izvedena s čudovitim okusom in vztrajnostjo. Velik del, posebno v umetni obrti, jih je vstvarila nežna ženska roka. To nam daje navodilo, da naj se vzgojuje naše bodoče ženstvo v stroki lepih del, ter naj se kar najbolj skrbno goji ljubezen do lepote ter razvija pravi okus. Tako bodo nastala trajna dela, ki do pričala o stališču naroda in nično sladila življenje. To nam bo«o geslo iu smelo lahko pričakujemo velikih uspehov na polju kulturnega razvoja. Na podlagi večletnih izkušenj in opazovanj sem trdno uver-jen, da je naše ljudstvo posebno vzprejemljivo za lepši čut, zelo je nadarjeno, skrbeti je le, da se pravilno vzgaja, uspeh bo gotov. Samo po sebi pa je umevno, da ie v tem treba začeti pri mladini. Da se je že marsikaj doseglo, o tem pričata ti dve razstavi, posvečati pa bi bilo temu cilju še več pozornosti; lahko bomo na uspehe ponosni in razvoj bo v splošnem zagotovljen. Razstava v liceju je pokazala, da se da res nekaj doseči. O tem priča množina del, katerih se je uabra-lo tekom enega leta v vseh oddelkih nad 8000. Vsled pomanjkanja prostora je bilo razstavljenih nad 1200 del, ki so bila uzorno porazdeljena, pregledno po časovnem razvoju, po oddelkih in napredku. Da si gojenci, oziroma gojenke, prisvojijo uporabljanje raznovrstnega materijala pri izvedbah risarij itd. daje priliko različnost tehnike in v to spada-.iočih sredstev; kakor: raznobarven papir, platno in dr. na kar se riše, oziroma slika s svinčnikom, kredo, ogljem, peresom, z vodenimi, pastelnimi, oljnatimi ali ternpera-barva-mi itd. Vse to se je videlo na teh. dveh razstavah. Ravno pri mladini se da z lahkoto razvijati individualno sestavljanje najrazličnejših oblik v dekorativne namene, ko se jih upozna z načinom in uporabljanjem sredstev. Igraje se to razvija, mnogi taki uspehi se lahko izbero in uvrste med trajno uporabne. Podrobnosti o razstavah samih ne bom navajal, te si je treba ogledati; koristno je to za pedagoge, gojence in roditelje. Pri taki priliki so tudi odrašeni lahko v marsičem pouče, kaj nudi nadebudna mladina. Da sta se pa razstavi vršili, gre popolna zasluga gg. prirediteljema, profesorjema Suharju ih Si-ču, častitam jima iskreno, kakor vsem marljivim in nadarjenim učencem in učenkam ter celemu narodu, ki na tem polju razvoja smelo lahko zre v boljšo bodočnost! P. Žmitek. "las I; Zafiirla eb Javi. Skoraj pol leta je že preteklo, kar je zagorska občina zmagala s svojo slovensko listo pri volitvi starešinstva. — Tu obstojita dve struji: imamo slovensko stranko, v kateri so naprednjaki v zvezi s klerikalci in ki ima večino in imamo nemčursko rudniško, kapitalistično stranko, ki je v zvezi s socijalnimi demokrati in ki jc v manjšini. Ne bi vzeli peresa v roke, da javno izrečemo slovenski stranki svoje ogorčenje, ko bi to ne bilo nujno potrebno,kajti stranka se ne zaveda, da je slovenska. Kaj je storila v dobi pol leta? Ničesar. Indolenca, ki vlada pri naših slovenskih odbornikih, je naravnost najstrožje graje vredna. Niti toliko se ne pobrigajo, da bi se v občinski pisarni urado-valo izključno slovensko. Culi smo, da se nekatere knjige vodijo celo v blaženi nemščini. Na občinski hiši se blešči napis »Genieindeamt« na hišnih ploščah vidiš »Sagor«, »Top-litz«, »St. Ulrich« na postaji je samo nemški pečat »Sagor k. k. priv. Siib. Ges«. Česar ne najdeš niti na postajah obmejnih krajev, to ima Zagorje, ki hoče veljati za slovensko občino. Mari je bilo treba takrat toliko žrtev, da je zmagala »pravična slovenska« stranka ? — Ali mar ni bilo le »gotovim« osebam do tega, da so v občini kaj postale za dobo treh let, sedaj pa na svojih stoličkih spijo spanje pravičnega. Čas je, da se vzdramite in vržete od sebe bojazljivost ter pokažete javno, da imate rodoljubno srce — in da LISTEK. Piše dr. I v a n L a h. Od Prage do Krakova. Bil sem skoraj utrujen od slove-nm. Vsedel sem se v kot in sem se zagledal v večer. Via k drdra miino Žiž-vova, mimo Karlina. mimo Libna. ^ se vidi Praga. Vidi se Letna, rlradeani, Petrin. Cele vrste obloč-ii i c se svetijo ob bregu navzgor, sve-' ilke se blišče po ulicah, luči se sve-* i jo iz hiš. Še se vidijo razsvetljeni ■■revoredi v daljavi, mesto izginja v m rakovih, ob Vltavi hiti tramvaj v nesto — vlak za v i je — Praga je za m m i. Krog na.-, se razprostira polje. V oči se bolj in bolj. V kupeju je prodora dovolj; naslonimo se ob okno in se zagledamo ven v pokrajino: ravno polje s širokimi njivami, velika cesta, obdana od drevja, sicer vse prazno, brez bivališč cela obair-ia ravnina. Ljudje v vagonu so se r-živili; gre za to. na kateri strani »odo odprta okna. Ker je vročina ne-nesna, hoče vsak sedeti pri odprtem knu. Slovaška starka odločno zahteva, da so odprta okna samo na eni strani, ker ji je vroče in bi lahko vsled prepiha dobila vnetje pljuč. Nekdo ji ugovarja, da nima pravice drugim zapovedovati, kaj naj delajo. Toda ženska je energična. Nastane prepir. Nekdo zahteva, da kondukter odloči, kdo ima prav. Star Čeh vstane v kotu in odklanja posredovanje kondukterja. »Mi smo vsi Čehi in se ne bomo prepirali med seboj.« To je pomagalo. Zapreti smo morali vsi, ki smo sedeli na drugi strani. Ženska je zmagala in se je zmagovito vlegla po klopi. Tudi mi smo se pomaknili vsak v svoj kot in smo začeli dremati. Pot po labski ravnini mi je bila znana. Drdrali smo mimo Kolina, Pardubic, Ustja nad Orlico in smo se ustavili v Čes. Trel>ovi. Noč. Čuti je le šumenje vod in piskanje lokomotiv. — Ko se je zdanilo, smo prišli v Olomuc. Prijazno, dovolj veliko mesto, s trdnjavo in z mnogimi cerkvami. Spomnil sem se ua Levstika, ki je tu prebil nekaj časa v novicijatu nemškega viteškega reda. Ker se Levstik in algebra nista posebno dobro razumela, je pustil Levstik maturo in je skušal najti pot rešitve na ta način. Toda v njem je bilo preveč slovenskega, nego da bi bil mogel posvetiti svoje sile v tujo službo. Zato je kmalu zapustil Olomuc. V neki svoji pesmi pravi, da je Olomuc lepo mesto, da vojaki pod mestom napajajo konje in dekleta jih gledajo. Na to sem se spomnil, ko sem se vozil mimo Olomuea. Mesto je danes še v nemških rokah, toda prohuja se v njem z vso silo češki živel j, ki l>o gotovo tudi prej ali slej prevladal. Na peronu se je zbiral ravno nekak nemški »Gesangsver-ein«, ki je s svojo zastavo delal nekak izlet v okolico. S pevci je šlo mnogo drugih meščanov. Odpeljali smo se proti Pferovu. Tam se je pridružil nov »Gesangsverein«.S frank-furtarskimi odznaki na prsih so se Nemci prijateljsko pozdravili. Večina sopotnikov je bila češka, toda Nemci so bili glasni; nekaterim se je poznalo, da so »e na izlet pripravljali celo noč; zato sem lahko spoznal, da so se odpravili na zelo važno pot. Na peronu sem videl tudi mal spomin na domovino: plakat, na katerem je bila naslikana železniška partija ob Soči in nad njo m oder n napis: \Vocbeinerbahn. Naša pot je šla proti severu. Pokrajina je lepa, bujna polja leže na okrog, bogate vasi s tovarnami sredi njih. V ozadju se vidijo Beskidi. Severna Morava je zelo bogata zemlja, hud boj se bije za njo. Dasi nemški kapital drži z vso silo svoje postojanke, vendar Češka podjetnost in vztrajnost bolj in bolj osvaja svojo staro last. Lipnik. Majhna postaja, za njo leži mesto s tovarnami. Ko se bližamo postaji, naenkrat zaslišimo glasove godbe:. Kdo domov mnj! Cela poetajn ja ljudstva, društva stoje tam z narodnimi zastavami, vse pozdravlja vlak z robci in kliče: Na zdar! Kaj to pomeni? Prišli so sprejemat »Gesangs-vereine«. Nemci izstopijo iz vagonov z razvitimi zastavami. Na postaji krik raste; potniki v vagonih kličejo ljudstvu: Na zdar! Ginljiv prizor. Godba izgine v kriku ljudstva. Češke zastave se zganejo. Množica se gane proti izhodu. Obdali so Nemce od vseh strani. Nemške zastave se majejo. Naš vlak žvižga. Začnemo se pomikati dalje. Množica na postaji se zgrinja bolj in bolj — orožniki hite izza postaje — nadalje ne vem, kakšen je bil sprejem nemških »Gesangs-vereinov« ono nedeljo v Upniku, ko sem se jaz vozil mimo. Vidno je bilo, da so mesta one nemške trdnjave, ki hočejo širiti svojo nemško kulturo tudi v okolici in jo nositi tudi v popolnoma češke kraje. Toda Morava se probu ja v kljub temu, da vlada v nji nemški kapital. Boj Čehov v Brnu, Olomueu in drugod je znan. Mesto Prostejov pa je znano kot zgled, kako hitro pade ono papirnato nemštvo, ako resno pritisnejo narodne sile. Tekom 10 let je nastalo iz nemškega mesta veliko zavedno češko mesto, ki ga zastopa v parlamentu prof. Masarvk. Drdramo naprej. Pokrajina je posebno lepa proti vzhodu« Ta kraj jo bil središče ceikih bratov, ki so se tu vkljub vsemu dolgo vzdržali. To je domovina Komenskega. V ozadju so še vedno Beskidi, Lisa Gora itd. Na grebenu se kažejo razvaline. »Ei-ne Ruine aus Karolingerzeit«, pripoveduje neki Nemec svojemu sosedu. Pred menoj sedi mlad mož, z lepo črno brado. Predstaviva se drug drugemu. Ima sicer nemško ime, toda je Ceh, in celo navdušen Čeh, inženir. Spomnim se, da imam v nahrbtniku še steklenico gnjediee. Gnjedica je menda tam nekje na vipavskem popolnoma navadno vino, toda v Pragi smo jo visoko cenili. Zato sem jo vzel tudi seboj na pot. Odprl sem torej steklenico in sem povabil svojega soseda na kozarec slovenskega vina. Prišli smo na povirje Odre, ki nekoliko spominja na povirje korenske Save. Tovarne se množe. Bližamo se znani češko - poljski meji na Ostrav-skem. Hud boj bije jo tukaj Čehi in Poljaki. Morda ni nikomur neznan napad, ki ga je napravil pred nekaj tedni neki pokrajinski poljski list na Čehe. Očital jim je, da so narod brez zgodovine, brez kulture, brez literature, Kar so, so s pomočjo Poljakov, od Avstrije dobe le to, kar jim dado poljski ministri, njih literatura sestoji is samih prevodov itd. Sploh vrhunec zelotatva. »In mi, Poljaki, tak viteški narod«, je pisal oni list. Bes, razmere v Sleaiji so zelo žalostne« CDtUs prisesa***-) hoćete, da mora imeti Žagarja na sav Potem hodamo javno priznali storjeno delo in veseli rekli: rast takim ni sisi! Oglejmo si tildi nekoliko našo fcvezo s klerikalci. Radekalnejši elementi smo jo takoj od i>očetka olinjali, a vdali smo se samo radi tega« da bi dobilo Zagorje v resnici slo ven. sko lice. Ker se pa to po preteku po) leta ni zgodilo, moramo kot volilci javno nastopiti in svoje mnenje povedati in odločno obsojati to zvezo. Kajti lieščica klerikalcev je prav dobro vedela, da je pri takratnih raz merah najboljše, če ponudi napredni stranki kompromis, ker so bili v groznih stiskah. Pri zgradbi > Zadružnega doma« so jo prav temeljite /avozili iu tudi Še danes si ne morejo prav ]>omagati na noge. Mislili so si pa, če l>ode zveza obstala, ne bode v naprednem časopisju nobene kritike in tako se bodem o polagoma gospodarsko okrepili. Kako so se klerikalci v enem letu, odkar obstoji od gotovih na-I rednih oseb provzročeiia zveza.okrepili, o tem covorijo dejstva: Zadruga se jim čedalje bolj oživlja, ustanovili so si tudi že Čuka«, ki je prvikrat \ nedeljo, (L.. Jb\ junija v kroju nastopil na zagorskih tleh, in sedaj si nameravajo eelo kupiti vodno moč n mlin od Shwaigerja in tam na editi valjični mlin in bog vedi kake lajne načrte še vse da imajo. A napredna stranka? Spi! Pač ■pa se obe nasproti stranki, socijnlno-demokratična in klerikalna, na vse kriplje trudita, da bi prišli na vrhunec. Mi si ne ustanovimo niti gospodarsko - političnega društva, katero ^>i bilo vendar jez proti našim sovražnikom in naprednemu elementu v i »odporo. Ob dvanajsti uri vas kličemo: spreglejte kam zadramo! Tebi pa, slovenska večina, kličemo: glej. da pokažeš .svojo odločnost s tem, da izbrišeš madež »Gemeindeamt« do otvoritve »Sokolskega doma«, ki bo 17. julija t. L, da se ne bode tujec čudil narodni mlačnosti. —v— Izlet peosheio društvo Jlnvec" no ČefRo. V poslednjih lotili se slovanski narodi vedno boli zbližujemo drug drugemu in s temi osebnimi stiki ustvarjamo dejansko slovansko vzajemnost. Tudi narod slovenski, oziroma njega zastopniki, narodna društva, uporabljajo vsako priliko, da posvedočijo to bratsko skupno delovanje. Dve leti je minulo odkar je posetilo pevsko društvo »Slavec*« -rate Čehe povodom jubilejske razstave v Pragi in je bilo kot prvo slo-. ensko pevsko društvo, ki je poletelo na daljni sever, od čeških bratov j>evcev kar najgostoljubnejše sprejeto. Kako velikega pomena je bil ta izlet, pokazala je lani slavnost : Slavce ve« društvene l2oletniee, ki nam je dovedla nad ^00 čeških bratov pevcev v belo Ljubljano. In gostoljubnost, s katero je sprejemal slovenski narod svoje drage goste, r.sobito še slovenska Ljubljana, je n-tala bratom Cehom v neizbrisnem spomiuu.kar se je posebno živoposve-tločilo ravnokar ob zopet nem izletu s Slavca« na Češko, v prvi vrsti k slavnost i oOletniee bratskega pevskega društva »Hlahoi« v Taboru in 7iadal.je v Prago in Kolin. Povsodi so bili slovenski pevci predmet naj- ^krenejših in odkritosrčnih ovacij. V petek popoldne se je odpeljalo 11 članov pevskega zlx>ra »Slavec« pod vodstvom društvenega predsednika Ivana Dražila z društveno zastavo preko Dunaja do Tabora. Že na poti po češkem ozemlju so vihrale raz poslopja zastave v pozdrav slovenskim pevcem. Prispevši na }k>-stajo Veseli-Mezimosti so bili gostje naravnost očarani. Poslopja vsa v zastavah, ki so vihrale se celo raz cerkvene stolpe, na kolodvora pa, ie pričakovala cela množica dam in gospodov ter pri prostega- naroda, t lovenske pevce. Do tu je prispela nasproti deputacija »Hlahola« Taborskega in Vinohradskega, katero je vodil naš dobri prijatelj inž. gosp. Jos. Bašta. ki je »Slavca« spremljal do Kolina in z njemu prirojeno ljubeznivostjo vse ukrenil glede tako -rčnih sprejemov na vseh postajah, imenom m^sta Mezimosti je pozdra-> il goste župan g. Katz, v imenu mesta Veseli pa svetnik g. Jahr. ter damski in moški odbor »Ustfcdni Matice Školske«. Po odzdravil »Slav-čevega« predsednika zapeli so pevci /Slovenec sem«, katero je vse razo-jrlavo poslušalo, med petjem pa so dame pripenjale slovenskim pevcem nebroj cvetja, predsedniku pa izročile 2 velika krasna šopka. Češka ake. pivovarna v Ceš. Budejovicah jc pevce pogostila s svojim izbornim pivom, a železniška uprava je dala od tu naprej za vožnjo I. razred pevcem na razpolago. Ko so »Slavci« zapeli še »Lepa naša domovina« je iz vseh grl zadonelo »Na zdar Čehi« in »živjo Slovenci« in treba se je bilo ločiti. .V Sobeslavi pričakovali so slovenske gosi* zastopniki mestne občine in Bokala, v Roudni in Plani pa rasni odposlanci. Na vseh postajah so vihrale zastave, nekatere vile pa so bili naravnost krasno ozaljšane v po>» zdrav gostom. Po vseh teh krasnih ovacijah dospeli smo v Tabor, kjer nam so že od daleč prihajali poadrav! »živeli Slovenci«. Tu js »Mlavea« pričakoval »Hlahoi« Taborski m predsednikom g. Pritterjem in nepregledna množica občinstva, iskreno pozdravljajoča. Po srčnih pozdravih, pri katerih so dame pripele zastavi lipov venec, a pevcem nebroj šopkov, >e je »Slavec« z razvito zastavo podal v mesto, obdan od velike množice, katera ga je živahno aklamirala. Pri koncertu »Hlahola« taborskega v soboto zvečer izvajal se je I>vora-kov oratorij »Svatbeni kosile«, pri katerem je nastopilo čez 160 pevcev in pevk ter do 60 godcev v orkestru. Med prvim odmorom je izročila deputacija »Slavca« »Hlaholu« srebrn venec, kar je izzvalo velikansko navdušenje mnogobrojnega občinstva. Za »Slavca« bili so reservirani sedeži pri koncertu na razpolago. Po koncertu je bil komerz v krasnih prostorih hotela »Novi«, kjer je v pevskih točkah nastopal pod vodstvom Albina Lajoviea le »Slavec« in moral vsaki pesmi dodati še eno; osobito so ugajale naše narodne pesmi. Vmes pa so bili navdušeni govori dr. Ma-tjela iz Prage Slovencem in slovenski gostoljubnosti, predsednika Dražila iz Ljubljane češkemu ženstvu, ravnatelja Sehuberta iz Kralj. Viuohradov "Hlaholu« taborskemu. predsednik Futter iz Tabora »Slavcu« in dr. Za prenočišča dalo je taborsko meščanstvo privatna stanovanja na razpolago, dcioma pa v hotelih, ter izkazovalo nepričakovano gostoljubnost. V nedeljo dopoldne je »Slavec« zapel skupno s »Hlaholenv Vinogradskim dva zbora pred Žižkovim spomenikom ter je bil pogoščen v mešč. pivovarni, a »Hlahoi« Vinohradski, katerega člani, kakor tudi dru&ri češki pevci, so imeli skoraj vsi «Slav-čeve« pevske znake, povabil je »Slavca« naj bode, ko pride v Prago njegov gost. Pri slavnostnem zborovanju je pozdravil vse goste župan taborski, g. dr. Alojzij Kotrbelec, ter posebno obširno govoril o Slovencih, kateri so tudi pri tej slavnosti zastopani po »Slavcu«. Pri banketu, katerega so se udeležili najodličnejši odposlanci ž županom na čelu, je bil Slavec« zopet povabljen prost, kakor je bil kot tak tudi že prejšni večer na komersu. Med govori je osobito izzval viharno ploskanje in ovacije govor predsednika »Slavca« kateri je končal: Ljubimo se, krepimo se, ne v dajmo se. Za presenečenje češkim gostom pa je poskrbel sobrat - pove? Dragotin Puc, kateri je vzel seboj večjo množino Goršetovega cvička, katerega niso mogli prehvaliti. a stregli so gostom »Slavci« sami. Ker je bilo vreme popoldne deževno, se je vršila ljudska veselica mesto na prostem, v »Strelnici«. Najkrasncjši je bil nastop šolskih dečkov v češki narodni noši. Eden teh dečkov stopi v ospredje ter pozdravi v lepem govoru slovenske goste, na kar zapojo našo »Slovenec sem«. Sploh je ta pesem, ki jo je zanesel »Slavec pred 2 leti na Češko, postala povsem narodna, pojo jo šolski otroci, priprosti narod, pevska društva in sploh je vsakomur znana, V ponedeljek zjutraj nas je spremljalo mnogobrojno občinstvo na kolodvor, ki nas je sr no pozdravljalo pri odhodu, neka te; i pa so nas spremljali še 4—5 postaj na poti proti Pragi, in tako smo se poslovili od dragih Taborčanov, ki so nam s svojo gostoljubnostjo izkazali največjo i»ozomost. Spremljani po nekaterih članih »Hlahola Vinohradskega, med njimi I. kapelnik zugrel>ške-ga gledališča g. Milan Zuna in ing. g. Jos. Bašta, dospeli smo srčno pozdravljeni v zlato Prago. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. + Deželni mlinar dr. Lampe postaja od same nervoznosti otročji. Ker mu je »Slovenski Narod« v članku, katerega jaz nisem pisal in niti tudi le inspiriral, očital po vsej pravici njegove vseskozi nekorektne mlinske špekulacije z deželnim denarjem, obeta, da bo z menoj v deželnem zboru temeljito obračuni 1. Naravno in umevno je sicer, da jaz s strahom in trepetom pričakujem Lampetovega obračuna, toda drznem se vendarle ponižno vprašati: Zakaj pa obračun ravno z menoj t Zakaj pa ne s tistimi deželnimi davkoplačevalci brez razlike stranke, kojih denar trosi in »ipije dr. Lsnpe, brez vsakega zakonitega pooblastilo, torej brez prmviee in navzlic slovesni njegovi obljebl, da se ne ko no vinarja nad dovoljeni kredit izdalo brez izrecnega dovoljenja deželnega zaoral f Na to vprašanje naj blagovoli pripraviti gosp. dr. Lampe odgovor do prihodnje seje deželnega zbora; zakaj stavilo se bo to vprašanje. — Dr. Triller. T UsHkalei, častilci sv. Cirila in Usisna. Nedeljo večer je bil sicer oblačen, do 11. ponoči je le malo rosi lo. fiele ob 11. je začelo huje deževati V proslavo slovanskih blago* vestnikov so po ljubljanski okoliei po različnih gričih in hribih goreli kresovi. Bil je to jako lep pogled, ki je razveselil vsako slovansko srca. —• Tudi v mostu samom smo dozivali nekaj posebnega, nekaj ras izrednega, nekaj takega, česar ni nihče pričakoval. Na stolpih šentpeterske in frančiškansko cerkve je gorel umetalon ogenj na čast slovanskima blagovest-n i koma, ki sta Slovanom izvojevala pravico posluževati so svojega slovanskega jezika tndi pri daritvi sv. maše, katero pravico pa so kruti la tinizatorji nam Slovanom ukradli. Da zdaj klerikalci časte in proslavljajo sveta brata solunska je res lepo. S tem so namreč sami sebe uda* rili po čeljustih. Ciril in Metod sta trpela za slovansko bogoslužje — a zdaj jih proslavljajo tisti, ki do včerajšnjega večera niso hoteli nič slišati o slovanskem bogoslužju in ki so navdušeno vriskali in ploskali, ko so lat in iza tor j i iz cerkve pometali slovansko bogoslužje. — Ko je svoj čas papež proglasil god sv. Cirila in Metoda za vesoljen praznik, so bili ti latinizatorji tisti, ki so najhuje zabavljali, in ko je papež ta praznik zopet odpravil in s tem udaril vsem Slovanom v obraz, so bili ti latinizatorji papeževe odredbe najbolj veseli, poskakovali so veselja. Danes pa proslavljajo sv. Cirila in Metoda, kakor še nikdar. Res, čudno st* suče svet! Uprimo se klerikalcem. Iz Ajdovščine oe nam piše: Na prazni dne 29. pr. m. priredilo je tukajšnje takozvano »s. k. iz. društvo« v bivši Schanpovi hiši, sedaj baje last nekega Likarja, svojo vrtno veselico. V koliko in kako je vsi>ela vsa prireditev ne moremo pisati, ker se je napredni življi niso udeležili in se sličnih hnjskajočih klerikalnih prireditev sploh udeležiti ne morejo. Pod bivšim župnikom, pokojnim Cigo-jem, kakor tudi poznejšim župnim upraviteljem, Podobnikom, nismo imeli v Ajdovščini »s. k. iz. društva«, še le ko je prišel v Ajdovščino sedanji upravitelj Lojze Novak, pričelo se je pravo hujskanje med preprostim ljudstvom tukajšnje občine. Srboritost Novakovo podpira v prvi vrsti najhujši klerikalni fanatik izmed kranjske duhovščine, šturski iajmošter K romar. Pri svojem delovanju se poslužuje mladi Novak žena in deklet, in te morajo potem na svoje može in brate vplivati, in veselica z 29. junija je pokazala, da se večina tukajšnjih mož pokori željam in ukazom svojih brumnih žena. Kakošno preteklost pa imajo nekatere izmed teh Novakovih priganjal k, o tem nočemo pisati, ker kaj takega se v naprednem listu niti zapisati ne da. Pustimo vse te na vi-šku morale stoječe Novakove terci-jalke ter obrnimo svojo pozornost na ljudi, ki hočejo biti katere-krati napredni. Pribiti je treba, da se je udeležilo razven župana, cela vrsta naprednih ? družin te fajmo-štrove veselice. Žene podžupanov in občinskih odbornikov niso imele nnjnejšega posla, kakor da so zbrale svoje družine ter jih peljale na veselio. Sedaj pa se vprašamo: je-li res Ajdovščina tako napredna, kot se jo slika? odgovor prepuščamo onim, kateri lezejo pred mladim Lojzetom. Se li res boje posamezniki za. svoje šarže, trepečejo li res naši trgovci pred konsumno zadrugo Novak-Kro-marjevo? Saj šturska posojilnica vendar nima neizčrpnih zakladov, da bi mogla nakupovati hiše ter ustanavljati in podpirati vsakojaka društva in konsnme ? O tem dvomimo zelo. Posnemajte značaje Pivk, Trampuž. Toliko v blagohotno pojasnilo in prevdarek. -f- Velike iredentistične demonstracije so priredili Lahoni v Kopru in so pri tem navdušeno klicali: »Abasso t Austria, Eviva Italija, Abasso i ščavi«. Kaj bi ne demonstrirali, ko dobe za vsako demonstracijo od vlade nove koncesije. Država upošteva samo želje in potrebe onih, katerih se boji, na želje in potrebe tistih, ki se jih nihče ne boji, se tudi nič ne ozira. -f- Imenovanje. Občinski svet ljubljanski je imenoval včeraj g. dr. Rudolfa M o 1 e t a in g. dr. Pavla IV stotnika za prava učitelja na mestnem dekliškem liceju. + Is državne živinozdravniške službe. Živinozdravnik Armin To-m a I i č je imenovan za veterinarskega asistenta pri namestništvu v Trstu -1 Slovenski izlet v Belgrad. Kdor se misli udeležiti tega izleta, se lahko za*lasi v petek, dne 8. junija na južnem kolodvoru, točno ob 2. popoldne. Zglasiti se je pri kakem odborniku, kateri bodo nosili odborni-ške znake. Vsi izletniki dobijo znake in potrebna pojasnila na kolodvoru. Opozarjamo, da si vsak priskrbi potni list. Ker se pripravlja veličasten slavnosten sprejem, pohitimo Slovenci x srbsko pcestolieo. — V »Zatišje« se je danes ob pol sedmih zjutraj žarnih lic odpeljalo 97 dečkov mestnih ljudskih šol ljubljanskih. Zbirali so se pred poslopjem II. mestne deške ljudske šole in odrinili na petih vozeh. Pot gre čez Jezico, Gameljne in Škaručno, kjer je odmor z južino. Opoldne je veliko družino že zbralo na cilju skupno kosilo. Dečke sta spremljala dva učite* Ija kot nadzornika. — Veliki Ciril - Metodov kres, ki as je žgal na predvečer naših bla-gove&tnikov na posesti g. Fran Babica, se je kar najsijajnejše obnesel. Točno ob 8, uri so za grmeli topiči raz Golovca in ob 9. uri se je zažgal kres, katerega je občudovalo mnogobrojno zbrano občinstvo. Med grmenjem topičev in spuščanjem krasnih raket je zabaval zbrano občinstvo tamburaški in ad boc sestavljen pevski zbor. Po kresu se je razvila zelo animirana zabava v restavraciji g. Fr. Babica, kjer je zbrane goste zabaval že imenovani pevski in tamburaški zbor. Za krasno uspeli kres gre v prvi vrsti zasluga g. Fr. Babiču, ki je največ pripomogel, da se je predvečer godu naših blagov estnikov tako sijajno obnesel. Dalje nam je pohvalno omeniti tudi g. M. Šubica za spretno vodstvo cele prireditve ter g. Ivanu Urbančiču za izborno streljanje. Pri tej priliki se je tudi nabralo za našo priljubljeno družbo sv. Ciril - Metoda 11 K, kar se izroči na pristojnem mestu. Nočni napad. Preteklo soboto okoli 9. zvečer je šel Jožef Traven, delavec iz Sela, iz Trčkove gostilne precej dobre volje domov. Ko pride do Predovičevega kozolca, je bil od neznano^ moškega napaden in tako težko poškodovan, da so ga s krvjo oblitega pripeljali domov, od koder so ga oddali v tukajšnjo bolnico. Umor. V noči na 4. t. m. našli so v Mostah, sodni okraj Radovljica, umorjeno deklo Marijo Martin jak. Sodna komisija je pohitela takoj na lice mesta. Vsakemu svoje. Z Bleda se nam piše: V št. 147 je bilo v »Slov. Narodu« poročilo o poboju med Boštjanom Kavalarjem iz Dovjega in Andrejem Koželjem iz Gorij. pri kateri priliki je Koželj sunil Kavalarja z nožem tako hudo. da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. To se je pa zgodilo v Gorjah in ne na Bledu. Ker je Bled seveda najbolj znan v celem okraju in se za vasi v blejski okolici nihče ne meni, se je udomačila navada, imenovati ves okoliš na kratko samo Bled. Nam Blejcem pa to že zaradi tujskega prometa ni prav in prepuščamo prav radi pretepače tistim, katerim spadajo. Gorje so svoja občina. Bled pa hvala bogu svoja. Zanetcn požar. Tj dni se je vnel hlev posestnika Franceta Jaki ja na Dovjem. Požar se je tako brzo razširil, da ni bilo mogoče rešiti niti gospodarskega orodja, ter je uničil spravljeno seno in slamo. Jake! j ima 4000 K škode, zavarovan je bil pa le za 1600 K. Sumi se, da je ta ogenj zanetil Juri Šavbah, Žagar iz Kranjske gore, ki je bil aretovan in tamošnjemu sodišču izročen. Nezgoda. Te dni je 14 let stari Andrej Zupan, mizarski vajenec na Koroški Beli, peljal ua ročnem vozičku nekaj sena za svojega mojstra. V bližini železniške stražnice mu pridejo nasproti šolarčki, s katerimi se je malo poigral. Obesil se je na železniško zatvornico, katera se je dvignila in fanta tako po glavi udarila, da je nezavesten obležal. Smrtnonevarno ranjenega dečka so prenesli domov. Izgredi nemških dijakov v Ptuju. V soboto je napravilo 17 nemško-na-cionalnih dijakov izpit na gimnaziji. To so hoteli prav na germanski način proslaviti. Napili so se ga, vzeli nekemu kmetu voz, v katerega so bili vpreženi voli ter razgrajali po mestu. To je namreč višek nemške kulture. Policija seveda tega ni videla, ker ni hotela. Če pa Slovenec samo misli »Živijo« zavpiti, ga že prime. V »Šolskem domu« v Gorici je ukazal dr. Gregorčič strahovati one otroke,ki so bili v Št. Petru ob toli pomembnem zletu Primorske Sokolske župe; nekaj otrok je bilo zaprtih, drugim so zapretili z izključen jem. Škandal! Prav ta Gregorčič hoče napraviti zasebno slov. gimnazijo. Kakšna bi bila, kaže opisani slučaj; bila bi čukovsko-klerikalna. V take namene pač ne more dati niti vinarja noben pravi naprednjak. Kjer je »čuk«, tam je surovost, ta stara resnica se je izkazala zopet v nedeljo v Solkanu pri Gorici, kjer so se »zverali« čuki, (kakor pravi škof Mahnič). Odganjali so ljudi od prostora, jim pretili s pestmi ter metali kamenje za njimi. Ko je nekdo surovemu čuku nekaj oporekal, ga je hotel vreči pod grivo, potem so metali kamenje za njim; obnašali so se sploh surovo tudi nasproti otrokom, metali kamenje in pesek za njimi, enega Sol kanca so napadli ter prijeli za vrat, v druge so se zadirali, da so »špijoni sokolski«. Dobro pa jim je odvrnil nekdo, rekoč, da so se- me, ker prav po opičje posnemajo Sokola, Zvečer so tudi plesali, pa je prišel neki kaplan ustavit ples in čuki so preklinjevaje zapustili dvorano. Zverali so se na prostorih Mo-zetičeve gostilne. — Najlepše pa je bilo na Sveti gori. Prvi je govoril dr. Brecelj, tisti, ki bi rad prišel v fflužbo k našemu deželnemu ocjbom. Najprvo je vprašal okoli stoječe; Alt je kdo izmed vas videl poslanca Fona? Vse je bilo tiho, poslanca Fona pa nikjer, dasi so ga vabili in pričakovali, da pride na Sveto goro v čukarskem kroju. Pa poslanca Fona je že sram take družbe, zato je ostal lepo doma. Poslanec Fon vleče v klerikalni stranki na Goriškem na staro strujo, Brecelj pa na novo. Odtod umljiv napad na Fona na Sveti gori, ker noče zopet presedlati, da bi postal sedaj še novostrajar. Javna varnost v Gorici ni prevelika, zlasti ne ob nedeljah in praznikih zvečer, ko dobijo italijanske ba rabe korajžo.Cisto mirno se je peljal v nedeljo zvečer mladenič iz St. Ferja-na domov po poti iz Št. Andraža proti Gorici. Ko zavije blizu južnega kolodvora na pot v mesto, ga je napadlo kakih 12 goriških italijanskih barab, sunili so ga s kolesa, tepli in kamenjali, zraven so kričali: Evviva! Fant je precej poškodovan po obrazu. V Gorici je veliko premalo policije; po sredi mesta je, dni godi ni za varnost nič poskrbljeno. Na realki v Gorici je bilo v šolskem letu 1909/10 436 dijakov; med temi Slovencev 162, Lahov 193, Nemcev 65, ostali drugih narodnosti. Število Slovencev raste od leta do leta. Šolsko izvest je prinaša slovenski spis »Poskušnje pri računih« iz peresa g. profesorja Jak. Zupančiča. Iz Trsta se nam piše glede tatvine v trgovini Bohince & Ko., da je bila govorica o škodi pretirana. Ukradeno je bilo samo nekaj blaga denarja pa nič in znaša vsa škoda v resnici le par sto kron. Vojak in stotnik. Brambovski pešpolk št. 5 iz Pulja jc sedaj na vajah v Kozini. Pri teh vajah je neki pešak 8. stotnije petkrat ustrelil na svojega stotnika, a ga ni zadel. Vojaka so takoj aretovali. Sodi se, da ni popolnoma pri zdravi pameti. Prosta mesta veterinarskih uradnikov v Dalmaciji. Pri politični oblasti v Dalmaciji je spopolniti mesto. okrajnega višjega živino-zdravnika z dohodki IX. čin. razreda, ozir. okrajnega živinozdravnika z dohodki X. čin. razreda, kakor tudi mesto veterinarskega asistenta s plačo 1200 K. Prošnje je vložiti do 8. t. m. Z gnojnimi vilami zaboden je bil Štefan K o v a č i č , delavec južne železnice, in sicer v desno roko. On pravi, da ga je neki neznani železniški delavec brez povoda poškodoval. Smola kolesarskega uzmoviča. Kakor že znano, je bilo včeraj popoldne ukradeno ge. dr. Hoglerjevi izpred stanovanja damsko kolo, katero je pa policija z uzmovičem vred dobila. Ponoči je namreč prišel 131etni šolski učenec, Rudolf Pilnauer, rodom iz Malega vrha pri Mirni peči, v Šarčevo gostilno na Karlov-ski cesti prosjačit. Ker pa Še dosedaj ni običaj, da kolesarji trkajo na vrata, je ključavničarski mojster, gosp. Pust, zagonetko takoj rešil. Ni mu šlo v glavo, kako more imeti mlad kmetski dečko lepo damsko kolo in trkati na vrata. Kot poštenjak je zadevo takoj naznanil policiji, ki je fantalina s kolesom vred z veseljem sprejela v svoje varstvo. Dečko je od doma pobegnil in že 14 dni uživa po svetu počitniške dobrote. Na svojega tovariša streljal. Leta 1876. v Brlogu pri Otočaeu na Hrvaškem rojeni delavec Mihael Ža-kula se je bil danes ponoči s svojim tovarišem nekaj spri in je svoje maščevanje ob 1. uri po polnoči hotel nad njim izvršiti s tem, da je v obliž-ju mosta na Dolenjski cesti proti njemu začel s samokresom streljati, a ga k sreči ni zadel. Na liee mesta došli policijski stražnik je nato aretoval Žakulo, ki pride pred dežnlo sodišče. Prijet slepar. Postrežniei Mariji Ogrinčevi je neki kandidat za niisi-jonarstvo ukradel hranilnično knjižico in poskusil dvigniti v »Ljudski posojilnici naloženih 900 K. Poskusil in izvršil je tudi mnogo drugih sleparij. Policija ga je ujela. Zove se Ivan Štuhec. Izgubljeno in najdeno. Uradni-kova soproga Antonija Bevčeva jc izgubila črno ročno torbico in 7 K denarja. Preglednik Ivan Dolinar je izgubil dva bankovca po 10 K in orožni list. Služkinja Marija Vren-kova je izgubila žensko uro s kratko verižico, vredno 20 K. Zdravnikova soproga Štefanija Šifrerjeva je izgubila zlato žensko uro z 2 pokrovoma, vredno 120 K. Kuharica Margareta Mena rtova je izgubila žensko srebrno uro, vredno 8 K. Notarjeva soproga E. Orožnova je izgubila svil* nat dežnik, vreden 20 K. Uradnik davčne administracije je izgubil črno denarnico z 9 K 10 vin. Šolska učenka je izgubila 5 K denarja. Trgovce- ▼a soproga Avgusta Bajželjeva je Izgubila zlat uban, vradea 70 X, in rjavo ročno torbico, bel robec in rokavice. Post resk inja Fani Dimu i ko v a jc izgubila zlat uhan, vreden 3 K. Mizarski vajenec Franc Cimperman je izgubil srebrno uro z 2 pokrovoma. Dr. Franc Pomije je našel svilnat dežnik. Na južnem kolodvoru je bilo najdeno, ozir. izgubljeno: siva potna taška, dežnik, lesen kovčeg, poročni prstan in otroški slamnik. Zlata ženskna ura se je našla. Dobi se pri g. Blumauerju, tapetniku v Rožni ulici, 31. Kolo za šest kron je v nedeljo popoldne prodal neki dečko v Latter-mannovem drevoredu. Kolo ima zelenkasta držaja z napisom »Gorica«. Podstava kolesa je višnjevo-črua. Kdor bi kaj vedel o kolesu, naj to >poroei upravništvu »Slov. Naroda«. Zamenjan dežnik. Na Ciril-Meto-dovi veselici je bil odnesen črn svilen dežnik, take vrste, za katere se rabijo tudi toki, in na mesto njega puščen drug navaden dežnik z zakrivljenim držalom. Zamenjani dežnik naj dotičnik prinese na Sv. Petra cesto št. b\ kjer dobi svojega. »Slovenska Filharmonija« koncert ira jutri od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja). Sv. Petra cesta št. 27. Vstop prost. Uradne vesti. Dne 7. julija se bo prodajala na Glincah št. 20 razna •■•"''»na oprava, blagajna, likeri itd. Dne 22. julija bo pri okr.. jnem sodišču v II. Bistrici dražba zemljišča vi. št. 182 kat. obč. Dol. Zemon. Zemljišče je cenjeno 10.S60 K. Najmanjši ponudek znaša 7240 K. Za obrambni skiau družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. ag. in društva: 7:>4. Rodoljubno osobje neimenovane odvetniške pisarne v Ljubljani (plačali 200 Ki : 735. Ženska podružnica Tolmin (plačala (50 K.) ; 7-)6. Moška podružnica Tolmin (plačala 60 K) , 7:»7. Podružnica v Velenju; 738. Podružnica Rajhenburg - Videm; 7:>9. dr. Leopold Poljanec, prof. v Mariboru (plačal 200 K) ; 740. rVan Rozman, c. kr. poštni oficijal v Sarajevu (plačal 50 K); 741. Kegljaški klub »Ruši! v Ljubljani (plačal 200 Ki : 742. Poštno adjnnktinje in oficijantinje v Ljubljani: 743. Poštno ambulaneno osobje v Ljubljani: 744. L krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; 745. II. krožek ]>o:>tnih uradnikov v Ljubljani; 746. III. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; 747. IV. krožek poštnih rrudnikov v Ljubljani; 748. Železniški uradniki južnega kolodvora v Ljubljani jubilejni kamen (plačali *J«m> Ki: 749. Ivanka M i koš. jroM. v Ljubljani, (plačala 200 K»: 750. Dnevnik Jutro : 751. Podružnica Lokev (plačala 200 K) ; 752.. 753., 754. G. Posavoev na Dunaju po Zivnosten^ki banki plačal H00 K. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sodražici priredi dne 10. julija t. 1. ob 3. popoldne veliko vrtno eselico pod imenom Sodražki sejem". Sodeluje tudi Sokob- ribniški z odsekom Lašče in Sf»dražica. Vese-lica se vrši na vrtu g. Fajdige in sicer ob vsakem vremenu, ker bo tudi za streho popolnoma preskrbljeno. A-pored obseza: javno telovadbo, petje, ples, prosto zabavo. Za jed in pijačo bodo skrbele >odražke jjospe in gospod i čue, katere bodo tudi v raznih paviljonih prodajale raznovrstne ^ejmarske in druge predmete. Tudi za abstinente bo preskrbljeno v posebnih paviljonih. Ker jc Tisti dobi-ček namenjen Čiri I-Metodovi družbi, ki jo nasprotniki tako divje sovražijo, zato upamo, da se udeležb veselice vsi njeni prijatelji od blizu in daleč. V nedeljo torej na »Sodraški semenj«! S Krškega. A" nedeljo, dne 10. f. m., priredijo vsa tukajšnja narodna društva skupen pevski koncert v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Ker /♦■ dolpro časa ni bilo v Krškem enake prireditve, je zanimanje za ta koncert zelo veliko. Pri koncertu sodelujejo priznane solist inje, učiteljice, gdč. I. K u h e 1 j iz Kostanjevice, gdč. M. Peršl iz Padec in gdč. Šteli Šeligo iz Rajhenburgra. Natančen spored priobčimo prihodnjič. — Prijatelji družl>e sv. Cirila in Metoda, ne zamudite te prilike in pridite ta dan v Krško. H. Društvena naznanilo. Izlet pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Belgrad. Vsi doslej že prijavljeni udeležniki in tisti, ki bi se utegnili še pridružiti (iz Ljubljane, Dolenjske, ob progi dolenjskih železnic, Gorenjske, Notranjske, Goriške in Primorske), naj se zbero na ljubljanskem južnem kolodvoru v petek, dne 8. julija 1910, najdalje ob V-*3. Ondu se bodo dobili vozni listki iz Ljubljane v Sisek ter izvedeli podrobnejši podatki glede potovanja. Vsakdo naj se oskrbi s pravilnim Ustni znak, popis m načrt Beltrada bo dobiti prod odhodom vlaka. Glavna pevska vaja za koncert v Belgrad« se je vršila v petek, dne 1. julija t. 1., v Mestnem domu. Udeležilo se je obilo ljubljanskega odličnega občinstva in strokovnjakov. Vsi so se kar najbolj laskavo izrazili o preciznosti petja, finem izvajanju ter izredni točnosti, s katero je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« proizvajal sporedne točke. Culo se je soglasno mnenje, da se bo koncert vršil res dostojno in v taki obliki, ki povsem odgovarja kulturni višini Slovencev na glasbenem in pevskem polju. Posebno »o ugajale Slovenske narodne pesmi. Občinstvo, ki se je udeležilo jubilejne veselice sv. Cirila in Metoda, je tudi imelo priliko osebno se prepričati o krasnem izvajanju treh sporednih zborov, katere je pel popoldne ob 5. uri »Ljubljanski Zvon«, ki je tudi tu žel burno pohvalo. Vabimo torej se enkrat vse tiste, katerim dopušča čas, naj se v zadnjem trenotku odločijo za nameravani izlet »Ljubljanskega Zvonar v Belgrad. Za odbor »Ljublj. Zvona«. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi gg. pevce k pevski vaji, katera se vrši danes zvečer v društveni sobi. »Radogoj«. Prosilci za podpore v prihodnjem šolskem letu naj poš Ijejo svoje prošnje s prilogami (ul>ož-no spričevalo in spričevalo o prestani skušnji oz. kolokvijska spričevala, abiturijenti zrelostna spričevala) odboru do 25. julija. Na pozneje došl? prošnje se odbor ne bo oziral. Prosijo naj le oni gospodje, ki so v resnici tako potrebni, da ne morejo brez Rad goj . podpore študirati v vse-in-iliskih mestih. Odbor »Radogoja«. Prvo slovensko pevsko društvo Lira« v Kamniku priredi v nedeljo, dne 10. t. m., v »Društvenem domu« pevski koncert s prav zanimivim pevskim s|>oredom. Po koncertu bo ples. pri katerem bo svirala pristna kmečka godba. Obiskovalcem koncerta bo dana priložnost videti še enkrat pri belem dnevu Hallevev komet. Pričetek koncerta ob 3. popoldne. Ljubljanski izletniki imajo lepo zvezo z vlakom, ki pride v Kamnik popoldne ob 3. uri 15 minut in gre iz Kamnika ob 0. uri 20. minut ponoči. Slovanski log, — Današnji narodni praznik na Hrvatskem. Ves hrvatski narod bo danes proslavil praznik sv. Cirila in Metoda. Po vseh krajih se bodo vršile slavoosti ter nabiralo v korist istrske družne sv. Ciriia in Metoda. Vsi krogi, tudi vlada, se bodo olVialno udeležili tega slavlja -- samo klerika ki, ti psujčjo. Frankovsko ^Hrv. Pravo* . ki je v najbližjem sorodstvu v. našim »Slovencem«, je vprizorilo pravo gonjo SOper proslavo in pravi, da ravno hrvatska družba sv. Cirila in Metoda \zg;.ja najhujše narodne poturice. Toda zgodilo se bo tudi na Hrvatskem tako. kakor se je zgodile pri nas v Ljubljani. Velika večina hrvatskega naroda še čuti narodno in ti bodo radevolje prinesli svoj dar na oitar dražbe sv. Cirila in Metoda. — Vprašanje zastav v bos.-her-cegovskem sabor ju. Kakor /ua no, jc odredilo predsedstvo bos,-hercegovskega sabora ob priliki instalacije Reis - ul - Clema, naj se odstranijo izvesene mažarske, avstrijske in bo-senske zastave. Predsedstvo je stalo na stališču, da naj željii bosenskega sabora, izražena tik pred otvoritvijo z ozirom na zastave, ostane tako dolgo v veljavi, dokler sabor o tej stvari ne sklene. Zdaj so se hrvaški in srbski zastopniki dogovorili, d.i bodo še v tem zasedanju provoeirali debato o zastavah ter na ta način rešili to vprašanje. Po slovanskem sveto — Nova angleška knjiga o avstr. Slovanih. Pred štirimi leti je gdč. Bab bova, profesorica na visoki šoli v \Velleslcyu v Ameriki, prepotovala našo monarhijo ter študirala izselje-ništvo. O tem svojem študiju izdala knjigo »Our Slavie Felloro Ci-tiziens«, v kateri se peča s slovanskim izseljevanjem in vzrokih izseljevanja. — Lstredni Matice Školska. V nedeljo je imela češka šolska družba svojo glavno skupščino. Kakor povzamemo iz letnega poročila, je imela Matica v lanskem letu 1,402.219 K 25 v dohodkov, stroškov pa 1,216.172 kron 30 v. Prebitek znaša torej 18b\04<5 K 95 v. Krajevnih odborov je bilo 655, ki so zbrali 683.740 K 09 v. Matičnih šol je bilo na Češkem 50, na Moravskem 12, na Šleskem 8; otroških vrtcev na Češkem 37, na Moravskem 18, na Šleskem 4. Učencev je bilo na ljudskih šolah in v otroških vrtcih skupno 13.158 in sicer na Češkem 8744, na Moravskem 2438, na Šleskem 1976. Učiteljskih moči je bile 490. Kakor vidimo, je imela druž- na v pietsUom lote km uspehe. Kelta* F pa «* ls?iih. Kam^Ms* pa aaj bo Miri narod vzor v požrtvo- valnosti. Jezikovna afera pred praškim sodiščem. Te dni je stala pred prusv skim sodiščem v Beuthenu neka poljska posest niča, ki je izjavila, da ne razume nemško. Zahtevala je, naj preskrbi sodišče poljskega tolmača. Med obravnavo se je pa izkazalo, da je žena dovolj zmožna nemščine. Ker je s svojo zahtevo, po tolmaču, pripravila sodišče v zmoto, je bila takoj obsojena na tri dni zapora, katerega je morala takoj nastopiti. Iredentovska parola v Trldentu. Pred dunajskimi porotniki se je včeraj začel jako zanimiv proces zaradi tatvine z velikim političnim ozadjem. Obtožen je 291etni bančni uradnik, Josip Colpi, da je 30. avgusta 1909 ukradel iz blagajne denarnega zavoda »Banca cooperativa« v Tri-dentn celih 342.365 K. V tej banki sta poleg Colpija služila še dva druga uradnika. Vsi trije so opoldne skupno zapuščali banko, rečenega dne pa Colpi ni šel na obed v hotel, kakor drugače, nego je rekel, da mora prej še domov, da odstrani razne stvari, ker se je bil prejšnji večer udeležil velike iredentovske demonstracije ter metal s črno barvo na-l>olnena jajca ua cesarske orle na različnih uradnih tablah. Ob 3. popoldne so bili vsi uradniki zopet v banki, a blagajnik ni mogel blagajne odpreti. Poklicani ključavničar je odprl blagajno in pokazalo se je, da manjka v njej zgoraj imenovana svota. Policija je zaprla vse tri uradnike; dva sta takoj po pričah dokazala, kje sta bila od poldne do 3. popoldne, Colpi pa tega ni mogel dokazati, pač pa se je njemu dokazalo, da v tem ča.su ni bil na svojem stanovanju in pozneje tudi, da je bil v tem času v banki. Na Col pije vem stanovanju je policija našla pravo mehanično delavnico. Ker je Colpi nekoč dva dni nadomestoval blagajnika, si je napravil brez dvoma ključe do blagajne. Pri hišni preiskavi ni bilo najti čisto nič ukradenega denarja, pač pa je 3. septembra prišel frančiškanski pater Morizzo v banko in je plačal skoro vso škodo, samo 15.000 kron manj. Rekel je, da mu je dal denar nek inozemski duhovnik in sicer pod spovedno tajnostjo. Sodišče je koj sumilo, da sta Colpijeva mati in sestri po tem menihu vrnili ukradeni denar in sobi pridržali 15.000 K. Vse tri so bile aretovane in so kočno izpovedale, da jim je Colpi iz zapora pisal, kje je denar in da ste ga s posredovanjem semeniškega profesorja Pezzi dale patru Morizzu, da ga vrne banki. Colpi pa taji in pravi, da je denar ukradel kdo izmed iredeutov-skih zarotnikov, toda iz Colpijevih pisem izhaja, da je on sam s čudovito spretnostjo izvršil tatvino. Colpi je bil zapravljiv človek in je stal kot nevaren vohun v službi Italije. Zaradi vohunstva in veleizdaje pride še posebej pred sodišče v družbi z različnimi iredentovci, ki so bili napravili eelo zaroto. Bazne stvari. w Samomor subretke. Dunajska subretka Antonija Bohrer se je v nedeljo ponoči na sredi ceste ustrelila ter obležala mrtva. * Tri dunajske turiste našli mrt-ve. Ze nekaj dni so pogrešali Iri dunajske turiste in sicer dr. Renezeder-ja, inž. Maverja in Rerto Vondračko-vo. V nedeljo so jih našli v takezvani /Stadhvand« mrlve. Berla Vondra-ček je bila šele 17 let stara. Tudi Ma-verjeva nevesta se je hotela udeležiti partije, pa jc k sreči z zadnjem trenotku odpovedala. Vondračkova bi tudi ne šla, če bi vedela, da ne pojde Maverjeva nevesta. Razventega so ji pa pravili, da je partija popolnoma !ahka, doti m je silno nevarna. Dr. Renezedcr zapušča 701etno mater, ki je vsa obupana. * Dunajska »Ffui - Teufel-stran. ka«. Bielohlawek je pozval mestnega svetovalca Hrabo, da naj objavi pozitivne obdolžitve. Dunajska >Mon-tagszeitung<- misli, da je H raba na to že dovolj jasno odgovoril. V tem oziru so zelo značilni dogodki v dunajskem obč. svetu. Izvolili so famoz-nega Schneiderja za meščana ter mu s to počastitvijo zavezali usta. Rav-notako značilen je predlog Bielo-hlawkov, predstojnikom 21 okrajev podeliti zlato častno verižico. S tem si hočejo razni Bielohlawki pridobiti populariteto, rešiti se zagat, v katere jih je spravil Hraba, in omajano disciplino v stranki zopet zlimati. Na vsak način bo menda prišlo do procesa — kakšen bo izid, o tem ni več dvoma. * Prisilna Mm ia smrt za poljak. V Ameriki zadene zelo visoka denarna kazen vulga. ki bi s silo poljubil kako lepo žensko. Ta kazen pa še ni v ni kakem razmerju s kaznijo, ki je nekdaj zadela rimske prebival- ce. Lota 1727.. I^vlaUkatoliški earkvi Benedikt Xftl. in js bil za poglavarja v Rimu Banehieri, je lssel v papeževi tiskarni tiskan razglas, eeaar | 81. se »lasi sledeče: In kdor bi s silo poskušal poljubiti dostojno ženo, mora biti obsojen v dosmrtno prisilno delo na galeji, če tudi žene ni poljubil, marveč jo je samo objel, ali storil kaj drugega, kar je poljubu zelo podobno; odvzeti se mu mora tudi njegovo premoženje. Ako se kaj takega stori z namenom, da se prepreči poroka, ali da se sili k poroki, se na storilcu lahko izvrši smrtna obsodba, ako to mestni poglavar določi. — V tistih srečnih časih ni bilo torej posebno varno poljubljati dam. Telefonsko in brzojavno porotna. Proračunski odsek. Dunaj, 5. julija. Razprava v proračunskem odseku se jc pričela danes dopoldne ob 10. Včeraj popoldne je prevzel mesto zapisnikarja za nemškega poslanea Prochasko slovenski poslanee dr. Korošec, ki danes svoje mesto vporablja v to, da čita zapisnik z vsemi resolucijami nad dve uri. Na vrsto pridejo nato stvarni popravki. Prvi govori poslanec dr. Hočevar in sicer slovensko. Tik pred poldnevom nakrat odloži predsednik proračunskega odseka Chiari predsedstvo, kateri izjavi, da ne more slediti slovenskemu govoru in da torej ne more prevzeti nobene odgovornosti, za dogodke med tem govorom. Sploh pa da je po njegovem mnenju pri sedajnih razmerah nesposoben za predsedniško mesto, bodisi v državni zbornici, bodisi v posameznih odsekih vsak, kdor ne zna poleg nemškega jezika tudi slovanskih jezikov, ker se sedaj od predsednika zahteva, da bi moral poleg nemškega jezika slediti tudi govorom v vseh osmih v državi provorečih se slovanskih jezikih. — Po polurnem odmoru prevzame predsedstvo podpredsednik češki poslanec Mastjalka, ki takoj nato sejo zaključi. Radi tega se vname med strankami oster prepir radi tega, ali je Mastjalka sejo zaključil, ali pa samo izjavil, da namerava sejo zaključiti. Tekom tega prepira stavi italijanski poslanec Conei predlog, naj se seja nadaljuje. Predlog je bil z 29 glasovi proti enemu sprejet. Opozicija se je namreč vzdržala glasovanja. Za tem nadaljuje svoj govor dr. Hočevar, ki izjavi, da hoče govoriti 12 ur. — Na enkrat prekine ob polu 2. podpredsednik Mastjalka seje in se sklicuje pri tem na stare tradicije, da se ob tem času seja vedno prekine. Prekine jo za dve uri. Politični položaj. Dunaj, 5. julija. Danes vlada pri vseh političnih strankah enotno m ne nje, da se državni zbor še tekom današnjega dne odgodi. To prepričanje učinkuje tudi na posamezne seje odsekov in je to najekletantneje pokazal predsednik proračunskega odseka Chiari, ki je moral javno priznati s tem, da je 'popolnoma nepričakovano odložil predsedstvo, da je večina danes proti opoziciji že brez vsake moči. Predsedstvo proračunskega odse ka se je moralo izročiti poslancu, ki je član opozicije in ki je že hotel enkrat napraviti celi tej igri konec i tem, da je poskusil sejo zaključiti To se mu sicer ni posrečilo, toda pri trm položaju in po teb razmerah sodeč so ure proračunskega odseka in državnegra zbora že štete. Poljsko - rusinska afera, Dunaj, 5. julija. Kakor se sliši, sta rusinska poslanca Dnjestinski in Kolesa poslala predsedniku »Polj tkega kluba« poslancu Olombinske mu poslanca Redlicha in grofa Dele-garde, ker je Glombinski v včerajšnji seji »Poljskega kluba« se baje izrazil, da sta ona provzročitelja in duša zadnjih dijaških demonstraeij v Lvovn. Zastopnika sta i>ozvala Glom-binskega na odarovor. Clombinski pa je tema nasproti izjavil, da s svojim govorom ni hotel poslancem Dnje-stinskemu ali Kolesi predbacivati kakih nepoštenih dejanj in da jih tudi ni sliakl kot provzročitelja izgredov. Izjavil je, da je pripravljen dati tudi v tem smislu pismeno izjavo. S tem sta se Dnjestinski in Kolesa zadovoljila po svojih zastopnikih in sprejela to izjavo. Vlada in Poljaki. Dunaj, 5. julija (2. pop.) Ravnokar so dobili rusinski poslanci iz Lvova brzojavko, da je vlada prepovedala nameravano zopet no otvoritev lvovskega vseučilišča iu da pride iz Dunaja posebna preiskovalna komisija, ki bo preiskala, ne oziraje se ne na desno ne na levo, popolnoma nepristransko, kdo je pravi provzro-čitelj zadnjih dijaških demonstracij v Lvovu. Ce se izkaže ta vest kot resnična, potem je seveda vsaka ves med vlado in Poljaki, odnosno »Polj« skim klubom« popolnoma pretrgana. Dunaj, 5. julija. Vlada je ponudila Poljakom kot odkupnino za vodne ceste 118 milijonov. Poljaki so to ponudbo enostavno odklonili- Pred vsem bo imelo to za posledico, da odstopi poljski minister-krajan Dulem-ba. Njegovo mesto ne bo zavzel no« ben poslanec iz vrst »Poljskega khi* ba« in ostane najbž sploh nezasedeno. Ako pa se zasede, se imenuje kot naslednika Dulembe birokrata sek-cijskega načelnika Zalevskega. Temeljitost nemških poslancev. Dunaj, 5. julija. Poslanec Markhl, iznčen jurist in sodnik, je nastopil proti kompromisu reproci-tete zagrebške uuiverze z argumenti, češ da se to na noben način ne more sprejeti, ker bi potem prišli Hrvatje v avstrijske državne službe. To je najnovejši argument temu odposlancu Spodnje Štajerske v državnem zboru pa niti ne sanja, da je prvi predpogoj za drž. službo v Avstriji avstrijsko državljanstvo, katero pa Hrvati iz kraljevine seveda izkazati ne morejo. Iz odsekov. Dunaj, 5 .julija. Danes zjutraj je začel zborovati tudi draginjski odsek, ki pa je okrog ene popoldne sejo prekinil in jo nadaljuje ob 3. Tudi tu se čaka na razmerje med vlado in Poljaki. Volitev v Dalmaciji. Splet, 5. julija. Izid včerajšnje državnozborske nadomestne volitve je, da je bil naprednjak dr. Smodlaka izvoljen. Smodlaka je dobil 4300 glasov, njegovi trije protikandidatje, pa* vsi skupaj le 1500 glasov. Obsojen duhovnik. Rim, 5. julija. Po več dni trajajo* či obravnavi je bil katoliški kaplan A d orni, ki je umoril in oropal svojega župnika, obsojen na trideset let težke ječe. Obravnava je podala strašno sliko nravne propadlosti velikega kroga katoliške duhovščine \ Rimu. Grozovita železniška nesreča v Ameriki. New-York, 5. julija. Dva brzo-vlaka sta za vozila drug v drugega 40 oseb je mrtvih. Brate Sokole in vse ostale izletnike, kateri se udeleže vseslovanskega sokolskega zleta v Sofiji, ter dospejo že danes v Ljubljano, vljudno vabimo na bratski sestanek in razgovor, kateri se vrši danes zvečer ob %9. uri v Auerjevi restavraciji. Na zdar ! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Listnica arednlftra. Gosp. —y— v Zagorju ob Savii Ob 1119 je prekasno. _ Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Želodcčne katarje dojenčkov zabranimo najložje, ako jim dajemo »Knfeke« in mleko, ker je mleko tako manj izpostavljeno kuhanju, ki ga povzročajo želodečni katarji, nego če je mleko samo. »Kefeke« dela mleko po vsebini bolj bogato, lažje prebavno, odvrača pogosto motenje prebave in za goto vi ja otrokom izborno pro-spevanje.___ Meteorologitno poročilo. V »ha nad morjem 306 Srednji iračal t!»k7»«-t mm 1 ~lopazo-1 TlOJl Sttflje barometra ▼ mm *» > e" m o = Vetrovi Nebo 4.1?, popi 730*6 , j 9. zv. 1 730 6 5. 7. zj. 731 1 145 132 121 si. j vzhod j oblačno si. szahod; „ brezvetr.-šk. oblad ^reanja včerajšnja ici»H«a*uia ■«# norni. 1933. Padavina v 24 urah 36 mm. za mali in srednji modelni liv, kakot tudi po šablonah, dobe trajnega Opravila, ki bo seglo Še čez zimo, ob dobrem zaslužku. Ponudbe pod ,|M. K. na upravništvo „Slov. Naroda". 2294 različne opravo, ©Me-ko in 2 papig se vrli v četrtek, 7. julija 1910 Hfcm upro] ¥ Motela tJtWt n MUUUJUJBJIUJP trgovini, SostOno oll tTSovhn t prometnem kraju t mestu ali na deželi ▼ bližini kolodvora in farne cerkve. Naslov: „Sestri" na upravniŠtvo „Slov. Naroda'4. 2289 Samorazpečavanje novega prve vrste, z brezkonkurenčnimi lastnostmi se za več okrajev na deželi odda kapitalno Tiočnim firmam, ki bi stroje jemale na trden račun proti gotovini. Dopisi pod M¥lslMs 31S0" na naslov Haasenstein <& Vogler, d. d. Dunaj I. 2293 Trgovina „pri Jelenu44 na Savi (Jesenice) se odda s 1. oktobrom v najem. Ugodna lega na prometnem kraju nasproti izhodu tovarne. 2283 Pojasnila daje dr. J. Pretnar, Jesenice. Gorenjsko. Lepo podstrešno stanovanje obstoječe iz kuhinje, velike in manjše mansarde ter lepega predprostora, se takoj ah pa s 1. avgustom odda v vili Nunska ulica št. 21. Vpraša se v I. nadstropju. 2290 Med. dr. sv • fjubljana, Sodna ulica št. 11 ne ordinira od 7. julija do 1. avgusta. Kolodvorska restavracija Jo s. Schrey, Danes, v torek, 5. julija velik Vstop prost. Začetek ob 8. zvečer. Otileca obiska prosi vljudno Josip 3ckrey, kolodvorski restavrater „Zlata kaplja" Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 27 v slitini kolodvora. Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborno pijače. Nizke cen«. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913 MsT velik senčnat vrt. ~m Mt stfc vi mttn mm velik koncert! 1 v Wolfovi ulici štev. 12 ne ordinira od 6. do 22. Julija. 2297 h. HijMjii papir za Itvnie Bob 12 vinarjev za dvojni list TAN6LEF00T Engros: JOSIP TAUSUG, Dunaj XX I Razpis. Pri c. kr tobačni tovarni v Ljubljani se bode na vratarjev! hiši nazidalo eno nadstropje z proračunjenimi stroški 18.9^X) kron. V s vrh o tega dela se razpisuje javna ponudbena razprava. Ponudbe naj se predlog do dne 26. julija 1910 ob 12. uri opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v uradnih listih »VViener Zcitung« in »Laibacher Zeiiung«. Podatke daje tudi c kr. tobačna tovarna v Ljubljani ob navadnih uradnih urah, kakor tudi stavbno-tehnični oddelek c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaju (IX, Porzellangasse 51) ob delavnikih od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne. C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave, na Dunaju, dne 25. junija 1910. C. kr. sekcijski načelnik in glavni ravnatelj: Scheuchenstuel 1. r. C. kr. avstrijske jjff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. ■e samtajaa 19IO. Pilas« ¥ L|aM|aaa (iasas ietosatss). 7'09 zjutraj: Osebni vlak is Jeseni«, v zvezi na brzo vlak iz Berlina, Draždar, Prape, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, beijaka, Gorice, Trsta, 1 riiča. 8>32 z i ut raj: Osebni vUk iz K očevi a, Ru- dolfovega, Grosnpljs, St. Janža. Il-ac dopoldne: Osebni tf.ak iz Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k, Celovca. Vlisingena, Diis-seldorfa. Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Bad-gasteina. beiiaka. 2*bo popoldne: Osebni vlak is Koče* a, ^trate - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža A'\7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiča. 6 38 zvečer: Osebni vlak is Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Fraee, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 i'oOer: Osebni vlak is beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Triiča. 907 zvečer: Osebni vlak iz Kočev-j*. Stra'e Toplic, RudoUovega, Grosuplja. St Janža, 11*22 ponodl: Osebni vlak it Trbiža, Ceio\ca Beljaka, Trsta. Gorice. Jesenic Prihod ¥ Ljaslfaae (srtavnt sslssaics). O"SO zjutraj: Mešanec is Kamnika. IO-S. 00poide: Mešanec iz Kamnika. StO zvoeer: Mešanec is Kamnina. IOSO po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v ■redaj e evropejskezn času. V*Blf#aw iikant 84874" na anončno ekspedicijo Ivi. Dukes nasl.j Dunaj I. 1. E 378 10 3 2295 se bo na V kolodvorskem poslopju na Jesenicah — Gorenjsko prodajalo javni dražbi: dne 12. julija 1.1. ob 10 dopoldne in naslednje dni čez 200 stolov in miz, 1 velika ledna omara, 1 bufetna omarica in miza, 10 zabojev z bršlinom, 1 točilniška in kuhinjska blagajna, 1 točilna miza, 19 dobro ohranjenih vinskih sodov od 100 — 200 1. 160 hektolitrov raznih vin, IO hektolitrov raznega žganja^ čez 2000 steklenic oz. buteljk raznih vin, ozir. šampanjcev, čez 2000 steklenic, oz. buteljk raznih likerjev, čez 1000 raznih rudninskih vod, Kletna oprava in orodje, kava riž, pecivo in slaščice, dne 19. julija t.1. ob 10 dopoldne in naslednje dni čez 1000 jedilnih garnitur iz srebra, alpake in| jekla, servizov, kuhinjske in gostilniške posode iz srebra, alpake in jekla, porcelana stekla in ila, razne kozarce za pivo in vino in steklenice, kuhinjsko in gostilniško perilo ter sobna oprava itd. Reči, ki se prodado na dražbi, so v dobrem stanu, imajo približno vrednost 60.000 do 80.000 kron, ter se jih lahko ogleda neposredno pred dražbo C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. II., dne 4. julija 1910. Kretsko siminiiH! larziljsli ligelni ><>38 Priporoča tovarna v Ljubljani. izpitim in mii Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Siritarjsre ulic* štev. 2. »m«™h fond 400.000 krmi, v Ipsjiss, Csssvsm, Tista ia Sarajeva. Dalrtiftka glavnic; Ssrcjou vtost u bjBa S si tdsfi ra&s to Ji JL\ ^L^L » P"** srete ■ trthastoe papirje vseh vrst •krntiji si ist vtost st Ona "aT f* [O st tacvsrn tava. \mkmm\ ia ti* »Umnmm tbharaw. 3Y CU 73 4