PETROL TRGOVINA LJUBLJANA ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA RAFINERIJA MARIBOR GOSTINSTVO LJUBLJANA NAFTA LENDAVA PINUS RAČE 12 December 1990 Leto XXIX GLASILO DELAVCEV PETROLA Po treh letih Petrol-Trade, naša firma na Dunaju, posluje tri leta. Njen direktor Sašo GERŽINA razmišlja v naslednjem sestavku o dosežkih podjetja, pa tudi o zunanjih vplivih, od katerih je odvisno njegovo delovanje. Petrol-Trade ima za seboj tri leta poslovanja, kar je za naftno firmo v bistvu simbolično obdobje, zato moramo gledati nanj kakor na otroka, ki se je komaj dobro postavil na noge. Tretje leto je bilo po prometu rekordno, tudi zaradi eksplozije cen nafte, in bo preseglo 130 milijonov dolarjev. Za naftno branžo je normalno, da so vse marže izredno tesne, tveganja visoka, in zato dobički relativno majhni. Cilj Petrola in Petrol-Tradea je, da okrepita firmo. Po treh letih poslovanja ima firma še vedno samo dva milijona šilingov kapitala, vendar so potrebne močne rezerve, če hoče opravljati posle, ki dosegajo 30, 40 milijonov šilingov, kar za naftno družbo ni nič izjemnega. Poudariti moram še posebej, da brez kvalitetnih sprememb, ki so v zadnjih petih, šestih letih nastale v Petrolu v pogledu trženja, zunanje trgovine, plasmana denarja, Petrol-Trade ne bi uspel, in njegovi dosežki so v bistvu samo logična posledica spremenjenega poglobljenega ma-nagementa v matični hiši. Letos je imel Petrol-Trade tri obdobja. Prvo, v začetku leta, je bilo rutinsko, ko smo z določeno kontinuiteto nadaljevali utečene posle na področju derivatov in kemije. Z naftnim šokom in z napadom Iraka na Kuvajt je nastal na tržišču nov moment, ko se je tržišče kupca spremenilo v tržišče prodajalca. Takrat se je tudi izkazalo, da Petrol-Trade v ker v svoji nabavni strategiji zaradi vrste faktorjev ni mogel eksaktno planirati svoje materialne bilance in se dovolj hitro prilagajati dejanskim dogodkom na tržišču. Petrol je letošnjo sezono dobro speljal uvoz nafte, ko se je kljub veliki napetosti pravočasno dogovarjal z rafinerijami, z modro potezo pravočasno našel skupni jezik z Ljubljansko banko. Pozneje, ko je bilo treba odpirati velike akreditive, se je posebej potrdilo, da je bila Ljubljanska banka zelo fleksibilna in tudi Petrol je pokazal veliko spretnosti. Nedvomno je to prvi korak, da se Petrol postavlja na mednarodnem naftnem trgu čvrsteje na noge, kar je izredno izhodišče za prihodnje leto, čeprav nekateri ne bodo zadovoljni, da se dogodki tako razvijajo. Tak način poslovanja pa je tudi pogoj za aksistenco in razvoj Petrol-Tradea. V tem drugem obdobju Petrol-Tradea, ko so se vsi refleksi od krize do pomanjkanja denarja in iskanja stojnic odražali tudi pri našem iskanju in dajanju ponudb v Petrolu, smo zašli v krizo v poletnih mesecih, ko, je bilo jasno, da smo še vedno druga roka in da so ostali traderji, ki so dolga leta prisotni na posameznih trgih in vanje ogromno investirali, v prednosti. Nismo še prava konkurenca. V nadaljevanju leta smo dobili majhno bitko in dokazali, da lahko uspemo. Na ta način smo ponovno dobili vero vase bistvu nima še globokih kore- . in prišli v konec leta, v tretje nov - kar apliciram tudi na obdobje, ko smo v bistvu Petrol - pri neposrednih proi- skupno kapitalizirali image zvajalcih in prodajalcih nafte Petrola in Petrol-Tradea, in ali prvorazrednih traderjih, dospeli do prvorazrednih do- baviteljev evropskega naftnega gospodarstva in do novih bančnih povezav ter tako v finišu leta končali nekaj poslov, s katerimi smo lahko vsi zadovoljni. Ne toliko z učinki dobička, ki so v tej branži trenutno zelo majhni in za oskrbo Slovenije sekundarni, ampak s poslovnimi stiki, ki smo jih ob teh poslih navezali s prvorazrednimi firmami. Mislim, da je perspektiva Petrola, da se veže izključno z velikimi družbami, ker je relativno handicapiran, ker nima primerne proizvodnje in predelave. Petrol verjetno ne bo zmogel s svojim vlaganjem čez noč ustvariti nujne materialne baze, ki niti ni tako dobičkonosna, ampak jo bo moral s korektnimi in dolgoročnimi kontakti in povezavami z velikimi svetovnimi firmami zagotoviti vsaj v določenem odstotku. Poslovanje z velikimi družbami pa ob vsem povedanem vsekakor izkušnje vsakršno subjektivno motivacijo. Tudi Petrol-Trade želi skupaj s Petrolom v naslednjem letu izpopolnili in učvrstiti kontakte s prvorazrednimi firmami, s katerimi je letos že izpeljal nekaj poslov. Računati moramo, da bo zaradi prehoda plačevanja v Sovjetski zvezi ter izpada Iraka kot dobavitelja morala Slovenija plačati 500 do 600 milijonov dolarjev za nafto, derivate in delno za zemeljski plin, če upoštevamo današnje dnevne cene. Zaradi tega zneska se bo moral Petrol, ki je sicer ob delovanju deviznega trga in v svoji dinarski likvidnosti lahko kupoval nafto in derivate, povezati z izvozniki in zagotoviti iz tega izvoza določena devizna sredstva. Ti koncepti so v Petrolu že pripravljeni, prvi koraki so bili že storjeni, in mislim, da bo potrebno nato del dinarskih sredstev plasirati v proizvod- njo in se dogovoriti za določene kontinuirane poti. Istočasno Petrol-Trade lahko s svojimi finančnimi sredstvi, ki jih je dobil pri dobrih bankah, ob tem, da stoji zadaj Ljubljanska banka, ter posebej še pri Zvezi bank v Celovcu, ki ves čas izdatno podpira s krediti našo firmo, finansira in omogoči proizvodnjo blaga, ki bi ga tržili v obratni smeri za energijo, ki je Sloveniji tako potrebna. Naslednji poslovni cilj Pe-trol-Tradea je v tem, da ne bi kupoval samo takrat, ko gori in akceptiral tržne pogoje, ampak nabavljal takrat, ko bi bilo tržno najoptimalnejše. V tej branži in nihanju, ki ga ne more nihče predvideti, in je bilo letos mnogokrat nelogično, pa tudi borzno spekulativno, bo to izredna naloga. Tudi tukaj naletimo na mnogo problemov. Prvič, na termine v predelovalnih kapacitetah rafinerij, na katere je Petrol imel vpliv ali tudi ne, drugič, na dinarsko likvidnost, tretjič, na možnost za pridobitev deviznih sredstev in četrtič na razmere na nabavnem trgu nafte. To se pravi, da bo treba te zadeve zagotoviti in oddvojiti določene proste kapacitete ter skupno kupovati takrat, ko bo ugodno. Po mojem mnenju Slovenija ni imela in še danes nima pomembnega naftnega lobbyja. Vedno je imela električni lob-by, ki je tudi danes prisoten v vseh razmišljanjih resora, odgovornega za energetiko, imela je rudniški lobby, tudi atomski lobby, z nafto se ni nikdar resno ukvarjal, ker se je Petrol takrat, ko je bilo dovolj derivatov, skoncentriral na najprofitabilnejši del v verigi, na bencinske servise, in delno celo zanemaril skladišča. Predvsem pa moramo tako v Petrolu kakor v Petrol-Tra-deu razmišljati tudi o dobičku, ker bo osnova vseh nakupov, ki bodo potrebni za oskrbo. Petrol in slovenski trg Pregovor pravi - Kolikor ljudi, toliko mnenj. Danes vam predstavljamo poglede republiškega sekretarja za trg in gospodarstvo dipl. oec. Maksa BASTLA na našo stroko in njen razvoj. Kako ocenjujete letošnjo oskrbo Slovenije z naftnimi derivati, ki je bila po našem mnenju dobra? Popolnoma delim vaše mnenje, letos v oskrbi z naftnimi derivati ni bilo problemov, vsaj kar zadeva oskrbo potrošnika. Res pa so se zaradi naftne krize, ki jo je povzročila zasedba Kuvajta, poslabšale razmere na svetovnem trgu, kjer so porasle cene, kar je vnašalo precej nemira med ljudi, ki so odgovorni za to področje. Zdaj se je nekoliko ublažilo, vendar do razpleta še ni prišlo, in lahko še marsikaj pričakujemo. Kljub temu pa upam, da naš potrošnik pri oskrbi z naftnimi derivati ne bo prizadet. Letos je novost v oskrbi našega trga v tem, da je Slovenija delno neposredno sama uvozila surovo nafto. S tem se je povečala odgovornost, pa tudi možnost za vplivanje na kvaliteto preskrbe, ki je bila v Sloveniji letos res dobra, medtem ko v ostalih republikah ni bilo vedno tako. Torej smo v tem pogledu korak naprej, in v prihodnje bomo nadaljevali v tej smeri. Kako pa bo, če postanemo samostojni? Bodo potem z nakupom v tujini večji problemi? Na osamosvojitev Slovenije je vezano predvsem to, da ne smemo porušiti obstoječih mostov niti v tujini niti doma, ampak bi morali graditi sistem oskrbe v zastavljeni smeri. Nafta je pri nas zelo pomembna uvozna postavka. Slovenija pa v preteklosti, ko je bila odvisna predvsem od zveze, ni imela možnosti, da bi izkoriščala pomembne nakupe v tujini tudi kot možnost za prodajo lastnih izdelkov. V prihodnje bo treba gledati predvsem v tej smeri, in izkoristiti ta potencial za večji prodor naših izdelkov na tuje trge. Torej se zavzemate za menjavo blaga. Bo možno ob vse zahtevnejših standardih na Zahodu plasirati naše blago? Ne samo, da bo možno. To moramo narediti, ker je naša edina perspektiva. Samo- stojne Slovenije si ne moremo predstavljati kot zaprtega tržišča. Ker je majhna, bo uspela edino tedaj, če se bo v celoti odprla v svet. Vsekakor bi se morala, a z »možno« sem mislila, če nam bodo dali v svetu možnost. Kar se tiče možnosti, nimam posebnega strahu. Količina proizvodov, s katerimi se Slovenija lahko pojavi na tržišču naših sosed, je v bistvu zanemarljiva. Predvsem gre za vprašanje kvalitete, cene, hitrosti dobav, kar nas je v preteklosti najbolj oddvajalo od tujih trgov. Če smo te pogoje izpolnjevali, plasman slovenskih izdelkov ni bil nikdar vprašljiv. Razen z naftnimi derivati trguje Petrol tudi z zemeljskim plinom, ki bo zaradi ekoloških prednosti vedno pomembnejši. Kmalu bomo dobivali nove količine iz Alžira. Zato bo doma treba povečati porabo, a pri večjih porabnikih odjem niha, v velikih naseljih, na primer v Ljubljani ali Mariboru, kjer bi morali zaradi varovanja okolja preiti na zemeljski plin, bi bila napeljava predraga. Zemeljski plin bo iz ekoloških ozirov res moral postajati vedno pomembnejši energetski vir, a mislim, da Slovenija v preteklosti ni imela jasno izoblikovane politike na tem področju. Če se bomo o njej dogovorili, bodo nekateri pomisleki odpadli. Problem je predstavljalo neurejeno cenovno razmerje, v preteklosti so posamezniki, ki so uvedli zemeljski plin, plačevali visoko ceno, kar je vneslo med porabnike nemir. Če bo vnaprej izoblikovana politika, če bodo definirana cenovna raz- merja do drugih vrst goriv, ne bo več bojazni. Menim pa, da bi velika naselja dejansko morali napajati s plinom. Ceno zemeljskega plina so vedno spreminjali glede na spremembo naftne cene. Poleg tega so končno odločitev o ceni vsakokrat sprejemali veliki porabniki. Vemo, kako so se v preteklosti marsikdaj oblikovale cene in ni bil dogovor vedno tako svoboden. Včasih je bilo tudi veliko težav pri oskrbi z mazutom, in to je samo po sebi vplivalo tudi na višjo ceno zemeljskega plina. Govorim iz izkušenj podjetja, kjer smo se mučili, da smo zagotavljali mazut, in je bilo obratovanje včasih negotovo, ker nismo vedeli, ali bo cisterna pripeljala ali ne. Zato smo se potem odločili za zemeljski plin, ker smo pričakovali, da bo oskrba zanesljivejša in boljša. Če si pa vezan na neko vrsto energije, so možni tudi razni vplivi na formiranje cene. Zato je potrebno vnaprej definirati pogoje za oblikovanje. Končno želimo živeti v čistem okolju in za to je potrebna najčistejša energija, ki jo je možno forsirati tudi skozi politiko cen. V naftnem gospodarstvu bodo potrebne številne investicije in veliko je govora o tujem kapitalu. Bo bolje, da se Slovenija osredotoči na posamezne partnerje, ali da jih ima več? Predvsem mora Slovenija vedeti, kaj hoče oziroma mora iziti iz pomanjkljivosti, ki še obstajajo pri oskrbi z nafto in derivati. Lastne nafte nimamo, a naše povezovanje s tujim kapitalom bi bilo smotrno, če z njim rešimo probleme, in dosežemo s tem zanesljivo oskrbo. Slovenija bo potrebovala nekaj novih bencinskih servisov s spremljajočimi objekti. Petrol in Istrabenz nista sposobna vsak sam graditi, potrebovala bosta soinvestitorje. Obenem se bo treba zavarovati pred Ino, ki hoče priti na naš trg. V primerjavi z razvitim svetom precej zaostajamo po številu bencinskih servisov. Vendar bi bil zelo previden pri odstopanju možnosti, ki jih imamo, kajti to pomeni zanesljiv izvor sredstev. Prodaja naftnih derivatov na bencinskih servisih je ugodnost, na osnovi katere je možno veliko zaslužiti. Gre za posel, ki kontinuirano teče, ki ni vprašljiv. Zato bi dal prednost Slovencem in ne bi bil preveč naklo- njen temu, da se prehitro povežemo s tujim kapitalom, v kolikor s tem ne rešimo pomembnejšega problema s področja oskrbe z naftnimi derivati. To se pravi? V tem prehodnem obdobju, ko nimamo jasno oblikovanega koncepta, bi bil do tujcev zadržan. Istočasno mislim na naš odnos do Ine, ker južni del Slovenije gravitira k reški Rafineriji. Vprašanje pa zastavlja razvoj lendavske Nafte. Če bomo razvijali to rafinerijo, bomo potrebovali širše tržišče preko slovenskih meja, pri oskrbi posameznih področij je treba gledati v povezavi z Rafinerijo Reka. Gre za povezan problem, ki je predvsem logične narave, kako zagotoviti na posameznih področjih čim cenejši proizvod. Lendavska Nafta bi lahko predelovala do milijona ton, splača pa se predelava dveh milijonov. Take količine pa nima kam plasirati. Razen v Sloveniji ima trg v Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Hrvatje ne bodo kupovali pri njej, Madžari se vežejo na Zahod, poleg tega ima Ina tam predstavništvo, prodaja v Avstriji je iluzija. Razen tega je vprašanje, od kod dobiti kapital za novo rafinerijo. Če ga bo dobila od drugod, bo v vračilo dolga leta vlagala ves zaslužek. Če gledamo Lendavo ozko v republiških okvirih in na tej osnovi ocenjujemo kapaciteto, je vaša ugotovitev pravilna. Če pa gledamo širše, tudi v povezavi z reško Rafinerijo, in čim kvalitetnejšim blagom, čim cenejšo dostavo derivatov na posamezna področja, je možno iskati tudi druge rešitve. Recimo, da bi našli z ren-tabilnejšo kapaciteto plasman v radiusu rafinerije. Jasno pa je, da bo potrebno vprašanje kapacitet reševati v neposredni povezavi z Rafinerijo Reka. Kaj res verjamete, da bo Rafinerija Reka zainteresirana za sodelovanje z Lendavo, ko se povezuje s tujim partnerjem? Vse to je relativno. Rafinerija Reka je zainteresirana za slovenski trg in ta interes se mora ujemati s slovenskim interesom. Rekel sem že, da moramo izoblikovati slovenski koncept oskrbe z naftnimi derivati, ga povezati z Ino, istočasno pa vedeti, v kakšnem obsegu oziroma v katerem delu lahko najdemo prostor za tujega partnerja. Najboljši so bili: Kategorija b.s. Mesto Naziv b.s. Ocena % Poslovodja Podjetje I. Magistralni 1.-2. Ljubljana, Barje II 100,00 Janez Selan PETROL (skupaj 22 bs) 1.-2. Krnješevci 100,00 - NAP 3. Voklo I 99,66 Andrej Krč PETROL 5. Slivnica II 99,21 Milan Arsevski PETROL 6. Vinica 99,11 BogoHudak PETROL 7. Rogašovci 98,88 Alojz Gomboc PETROL 8. Lesce 98,43 Jože Mlakar PETROL II. Mestni 1. Novi Sad 99,89 _ NAP (skupaj 13 bs) 2. Ravne na Koroškem 99,55 Marjan Abraham PETROL 3. Maribor, Na poljanah 99,44 Jože Cajger PETROL 4. Ajdovščina II 98,89 Jelko Stibilj PETROL III. Podeželski 1. Kupusina 100,00 - NAP (skupaj 11 bs) 2. Bistrica 99,89 Jože Debelak PETROL 3. Horgoš 99,66 - NAP 4. Golobrdo 98,99 Zdravko PETROL Vendramin 98,77 Jože Dobnikar PETROL Mislite z Ino Rafinerijo Reka ali tudi prihod Ine Trgovine z bencinskimi servisi na naše področje? To potem ni povezovanje, ampak konkurenca. Ne bi tako daleč prejudiciral postavljanja njihovih bencinskih servisov v Sloveniji. V nekem smislu moramo konkurenco razvijati, če hočemo, da bo preskrba čim kvalitetnejša. Vendar bi to moralo pomeniti iskanje rešitev v tej smeri, da če mi odstopimo Rafineriji Reka nekaj svojega tržišča v njeno korist, dobimo pravico, da zahtevamo enako za lendavsko rafinerijo. Dogovor je lahko samo takšen, da obema prinese korist. In tako sodelovanje jo lahko prinese. Če bi jo prineslo samo enemu, ni pravo sodelovanje. Zato verjamem, da je Ina za nas trd oreh, vendar sem prepričan, da je v iskanjih možnosti, kako naj bi bila Slovenija oskrbovana, v medsebojni povezavi lažje najti rešitev, kakor če iščemo individualno. Sodelovanje z reško Rafinerijo je danes možno v tem, da nam je pripravljena prodajati derivate ali predelovati nafto, ki jo mi kupujemo. Toda to je trgovanje dveh podjetij in ne povezovanje. Če bomo zavlačevali razvoj, nam bodo ostale prodajne točke, ki jih imamo, kar pomeni, da bomo izgubili ogromne dohodke. Strinjam se, da ni veliko časa, in da bi koncept morali imeti do konca leta v grobem V senci sedanje družbene krize v Jugoslaviji (še) obstajajo povezave med naftnimi podjetji, ki so nastale iz povsem gospodarskih interesov sodelujočih. Ena takih povezav je vsakoletno tekmovanje bencinskih servisov, ki je letos potekalo že tretjič zapored na zvezni ravni. Udeležba podjetij se z leti nekoliko spreminja, nekateri na novo pristopajo, drugi odstopajo, razlogi za to pa so utemeljeni ali tudi neutemeljeni. Letos je sodelovalo pet naftnih podjetij, ki so v sorazmerju na velikost svoje maloprodajne mreže prijavili število bencinskih servisov za to tekmovanje, vseh skupaj pa je bilo 46. Bencinske servise, razvrščene v tri skupine (magistralne, mestne in podeželske), je bilo možno ocenjevati enkrat in sicer med 1. junijem izoblikovan. Kolikor poznam Petrol in Istrabenz, sem prepričan, da vračanje v staro, da bi kupovali samo naftne derivate, ne da bi vodili lastno politiko pri nabavi nafte, ni možno. Niti v interesu podjetij, ki delata v Sloveniji, niti v interesu republike Slovenije. Tako bo treba najti odgovor, ki bo vključeval te predpostavke - da bo Slovenija suvereno odločala o tem, kakšna bo politika, kje bo kupovala nafto, in da se v tem smislu ne moremo nikomur več prepustiti. Mislite s »suvereno Slovenijo«, da bo odločal tisti, ki se ukvarja z oskrbo, ali bo odločala vlada, kje, kdo, kako, na kakšen način, kar ne bi smelo priti v poštev, ker je Petrol trgovina in ne organizacija posebnega družbenega pomena. Mislil sem na prvo, ker vlada nima niti kadrov niti namena, da bi se s tem ukvarjala. Moram pa reči, da je celoten energetski del posebnega družbenega pomena in da ga je treba tako tudi treti-rati. Glede na to, da je preskrba z naftnimi derivati monopolna zadeva, bo vlada vplivala tako, da se ne bi določene stvari razvijale v negativni smeri, da monopola ne bi zlorabljali na škodo slovenskega potrošnika. J. K. in 30. septembrom, delo sta opravljali dve tričlanski ocenjevalni komisiji, sestavljeni iz predstavnikov sodelujočih naftnih podjetij. Naše podjetje se je doslej udeležilo vse tekmovanj, smisel pa vidimo v dodatni spodbudi našim bencinskim servisom za boljše poslovanje, kar stranke opazijo kot boljšo kakovost naših storitev, ter v možnosti za primerjavo splošne ravni poslovanja naših bencinskih servisov s servisi drugih naftnih podjetij. Pri tem vsako leto odkrivamo, da tudi drugod ne stoje križem rok, nekatere rešitve na njihovih najboljših bencinskih servisih pa so uporabne tudi na naših. Tudi letošnji rezultati torej kažejo, da dajejo kakovosti poslovanja na bencinskih servisih pomen pravzaprav le pri 5. Dobrova Petrolu in NAP Novi Sad, pri čemer ja NAP osvojil več prvih mest, mi pa več posamičnih nagrad (5) in nenazadnje tudi prvo mesto med sodelujočimi podjetji. Za slednje pa so zaslužni prav vsi naši bencinski servisi, ki so sodelovali, tudi tisti, ki so ostali brez nagrad (pokali, diplome in zastave za prve tri v vsaki kategoriji), saj so se vsi uvrstili zelo visoko (od 34 ostalih servisov jih je le 5 pred vsemi našimi, ali drugače, med prvimi 17 servisi je vseh 12 naših). Ob razglasitvi rezultatov, ki so jo pripravili sredi novembra na Paliču blizu Subotice, so organizirali tudi skupni izlet na Madžarsko, kjer smo obiskali območni sedež naftne družbe Afor ter bencinska servisa Shella in BP. Madžari imajo okrog 600 bencinskih servisov (Afor 400, tuje firme 200), državni Afor pa se pri- pravlja (med zadnjimi trgovskimi podjetji) na delno privatizacijo svojih servisov (zaenkrat samo 150). Večina madžarske trgovine je namreč na hitro že prešla v zasebne roke (okrog 84 odstotkov), zdaj pa ugotavljajo, da so s tem preveč pohiteli in poskušajo razmerje bolj uravnovesiti in doseči, da bi bilo v zasebnih rokah le 60 odstotkov. Kratek ogled Shellovih in BP servisov je odkril razmeroma prazne police in 30 do 40 odstotkov nižje cene goriv, ki so začele veljati po stavki zasebnih avtoprevoznikov, dobro pa poznajo pogonske lastnosti brezbarvnega kurilnega olja za gospodinjstva, katerega liter stane 2 dinarja. Prodajalec na bencinskem servisu »uradno« zasluži mesečno za 110 litrov madžarskega super bencia. Ali za 1 kg segedinske salame tedensko. I. Mravlja POČITNICE V HOTELU ŠPIK V letošnji zimski sezoni lahko naši delavci preživijo dopust v hotelu Špik v Gozdu Martuljku. S podjetjem, Gostinstvo smo sklenili poseben dogovor, po katerem bo po 5. januarju v hotelu Špik na razpolago osem ležišč, za katera bo treba odšteti po 100 dinarjev (in turistično takso). Hotel Špik daje tudi 30-odstotni popust pri samopostrežnem zajtrku in večerji, tako da bosta skupaj stala 122 dinarjev. Postopek za prijavo je enak kakor za ostale Petrolove počitniške objekte, kar pomeni, da je treba prijavo poslati strokovni službi za počitniške objekte (Ljubljana, Titova 66-X), ki bo s hotelom Špik usklajevala prihode dopustnikov. Ponudba je brez dvoma ugodna in gostinci so z njo pokazali polno mero razumevanja za naše delavce. Obenem smo prepričani, da bodo delavci ugodno ponudbo v celoti izkoristili. Z. Šefman ooooooooooo<>ooooooooooooooooooooc Zvezno tekmovanje bencinskih servisov 1990 VENEZUELA V SLOVENIJI Petrolova pomoč pri sanaciji Izolirke Izolirka, industrija izolacijskih materialov Ljubljana, se je v poletnih mesecih znašla v nezavidljivem položaju, saj je imela 59 dni blokiran žiro račun. S pomočjo oziroma intervencijo Izvršnega sveta Skupščine Občine Ljubljana Mo-ste-Polje in s kreditom LB GB se ji je uspelo rešiti najhujšega- Izolirka je sicer družbeno podjetje, ki proizvaja izolacijske materiale, bitumenske izdelke, lahke gradbene plošče in embalažo, protipožarne elaborate in materiale ter opravlja zaključna in obrtna dela v gradbeništvu ter izolacijska dela. V podjetju je zaposlenih 264 delavcev. Analiza obstoječega stanja kaže, da je imela Izolirka v letu 1989 realno izgubo v višini 32,8 mio din. Izguba ustvarjena v prvem polletju 1990 pa znaša 11,8 mio din. Prav gotovo bo bralce zanimalo, zakaj se Petrol vključuje v proces sanacije Izolirke. Odgovor je zelo preprost, saj je Petrol eden od glavnih dobaviteljev podjetja. Pri tem ne gre samo za to, da Izolirka Petrolu dolguje kot dobavitelju dobrih 12 mio din, pač pa tudi za to, da na podlagi sprejetih ukrepov odpravimo razloge za stanje v kakršnem je Izolirka. V ta namen je delavski svet podjetja Izolirka na svoji seji 10. oktobra 1990 oblikoval začasno vodstvo, ki mora v treh mesecih pripraviti razvojno sanacijski program. Sanacija podjetja mora obsegati ukrepe za odpravo kratkoročne zadolženosti med katere sodijo: - odprodaja premoženja, ki ni nujno potrebno za nadaljnje poslovanje; - radikalno zmanjšanje števila zaposlenih (kadrovska sanacija); - zmanjševanje stroškov na vseh ravneh; - pridobitev trajnega kapitala s strani zunanjih vlagateljev oziroma ustanovitev mešanega podjetja, katerega lastnik bi bile domače in tuje firme; - delna konverzija kratkoročnih kreditov v dolgoročne z enoletnim moratorijem plačevanja obresti in odplačila glavnice; - podaljšanje kratkoročnega kredita LB GB d.d.; - kapitalizacija dolgov Izolirke. Dolgoročna ukrepa za sanacijo obstoječega stanja pa predstavljata modernizacija in prestrukturiranje proizvodnje. Glede na katastrofalno situacijo v gospodarstvu in znano situacijo v Ljubljanski banki je proces sanacije v Izo-lirki izjemno težak, zaradi česar prav gotovo ni nobenega razloga za pretirani optimizem. A. Ipavic Na obisku v Petrolu sta bila predstavnika venezuelske naftne družbe INTERVEN, g. Mendez in g. Albasette, ki sta zadolžena za tehnična oziroma razvojno-tehnična vprašanja. Tokrat sta bila prvič v Jugoslaviji, prav v Petrolu pa sta se ustavila zato, ker je naš konzul v Venezueli napeljal vso stvar. Povedal je namreč, da se Lendava želi rekonsturi-rati in modernizirati, za kar bi potrebovala partnerja z denarjem in z nafto. Venezuela ima od leta 1976 podržavljeno celotno naftno-plinsko industrijo. Tistega leta so prišle v državne roke vse domače in tuje firme, na primer Shell in Oxident, in zdaj imajo eno samo državno firmo, katere Interven ima za nalogo, da razširja blago po svetu, kjer so dejansko ustanovili že več podružnic. Venezuela je do nedavnega pridelovala po 1,8 milijona sodčkov surove nafte na dan, po začetku zalivske krize so količino dvignili na dva milijona sodčkov, načrtujejo pa, da bodo čez dve leti pridobivali po 3,5 milijona sodčkov na dan. Sami porabijo okrog 1,2 milijona, 800 tisoč sodčkov pa izvozijo in ta izvoz hočejo povečati. Zato iščejo partnerje po svetu, zavedajo pa se, da je njihova nafta po kvaliteti zelo težka ali srednje težka, kar jim povzroča probleme. V ZDA imajo tri podjetja, ki nafto tudi predelujejo, ne le prodajajo, in v (zahodni) Zvezni republiki Nemčiji eno. Doma predelujejo zase in za prodajo tujini. Njihove rafinerije so zelo kompletne, kar pomeni, da lahko predelujejo najtežjo nafto v zelo lahke derivate. Ureditev rafinerij jih je ogromno stala, a zaradi prvega naftnega šoka, ko je cena nafte močno porasla, so se odločili, da bodo tuje firme vrgli iz dežele in denar, ki so ga do takrat iztržili tujci, poslej sami zaslužili in vlagali v svojo naftno industrijo. Pri prodoru v Evropo jim je važno, kje bo možno transportirati nafto v notranjosti. Zato se močno zanimajo za naš naftovod, prav tako pa tudi za možnost, da bi prečrpavali svojo težko nafto. Uradnega odgovora jim pri nas nismo mogli dati, dobili pa ga bodo neposredno od Naftovoda. Venezuelci bi namreč radi pošiljali surovino do Madžarske in ČSFR, če bi imeli tehnično možnost. Pri nas so dobili študijo o razširitvi lendavske rafinerije, ki jo bodo preštudirali in v najbližji prihodnosti sporočili svoje stališče. Povedali smo jim tudi, da na Reki rekonstruirajo rafinerijo, s čimer bodo dosegli možnost za pridobivanje proizvodov na ravni evropskih norm. Venezuelci pa so predlagali, naj se Petrol vključi v razgovore z Reko, in ponudi, da bi dopolnili njihovo rekonstrukcijo za predelavo najtežje nafte. Zainteresirani so namreč za dolgoročno pogodbo za pošiljanje nafte k nam. Ker so geografsko precej oddaljeni, bi se v slučaju, da bi trgovali z nami, odločili za menjavo nafte, to se pravi, da bi Američani, ki izvažajo z Bližnjega vzhoda, vzeli določene količine v Venezueli, mi pa enako količino »ameriške« nafte na Vzhodu. Vendar bi prišla v poštev le tanker ali dva. Sicer pa bi nam Venezuelci prodali vso svojo nafto po ceni, ki velja v Mediteranu. Ob taki ceni pa bi mi mogli nekaj zaslužiti. Če se bomo pogovarjali z Reko o sodelovanju pri rekonstrukciji njihove rafinerije, bomo načeli tudi vprašanje o možnostih za predelavo težke nafte. Venezuelskima gostoma smo povedali, da smo zainteresirani za sodelovanje, a da bi nas predvsem zanimala menjava blaga, da za toliko, za kolikor uvozimo nafte, izvozimo slovenskih proizvodov v Venezuelo. S tem bi dobili novo možnost za plasman slovenskih proizvodov, obenem bi izravnavali trgovinsko bilanco. Gosta predloga nista zavrnila, ampak sta takoj želela dobiti blagovno listo. Prav tako so bili zanju zanimivi najnovejši predpisi za joint venture, ker bi bili zainteresirani tudi za skupno podjetje. A. Peternel ■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo DELOVNO LETO NE TRAJA 12 MESECEV Pinus je pomemben proizvajalec sredstev za varstvo rastlin in njegove izdelke uporabljajo v vsej državi. Kljub temu pa jih nismo nikdar proizvajali skozi vse leto, ampak samo od februarja do avgusta, torej v času, ko so jih v kmetijstvu potrebovali. To obdobje imenujemo sezona. Čas izven sezone izkoristimo na vse mogoče načine — opravljamo usluge za domače proizvajalce sredstev za varstvo rastlin in tudi za tujce, pa vzdrževalna dela, v katera so vključeni vsi delavci iz proizvodnje. Še vedno pa ostane nekaj časa, ki ga prerazporedimo iz nesezone v sezono. To se pravi, da delamo v sezoni tudi ob dela prostih dneh ali nadure, ki pa jih ne obračunavamo kot nadure, temveč prenesemo v čas, ko ne delamo. Poleg tega je letos ostalo od 22. do 28. novembra približno 70 odstotkov delavcev doma in za ta čas dobilo nadomestilo za osebni dohodek v višini 80 odstotkov. To možnost nam daje splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki v Pinusu velja od letošnjega septembra. M. Kolar »VRATA. JADRANA« MIRUJEJO »Vrata Jadrana«, eden najbolj ambicioznih projektov za razvoj in kvaliteten napredek reške turistične ponudbe, pa tudi širšega področja, so bila pogosto tema razgovorov. V zadnjem čdsu pa zaradi splošnega pomanjkanja denarja, ali iz realnih možnosti, vse manj govorijo o njih. Le pred nedavnim je bila objavljena kratka vest, da se je na ponovljeni natečaj prijavil eden od treh po zakonu nujnih investitorjev. Šele čas bo pokazal, kaj bo z lepo zamišljenim (dva bencinska servisa, prodaja rezervnih delov, pralnica avtomobilov, motel z dvesto ležišči, butiki, kavarnice, restavracija, veliki informacijski center), in 700 milijonov dinarjev vrednim projektom, ki je dobil ime »Vrata Jadrana« zaradi lokacije, s katere se -če pridete s kontinentalnega dela - prvič vidi morje. Po dveh neuspelih natečajih za izbor investitorja projekt trenutno miruje. V tem času potencialni investitorji, med katerimi sta najresnejša zagrebška INA in beograjski Jugopetrol, opozarjajo reško občino, naj spravi ambiciozne načrte v realnejši okvir, in opozarjajo, da so podobni načrti v drugih predelih države znatno cenejši - celo do 75 odstotkov. Ne da bi zanemarili dejstvo, da Vrata Jadrana predstavljajo kvalitetno razvojno možnost Reke, dejstvo, da ni pravih investitorjev in visoka vsota opozarjata, da je vse skupaj preveč ambiciozno. Če bo reška vlada ostala pri prvotni odločitvi, da ne odstopi niti za ped od predvidenega načrta, obstaja bojazen, da bodo »Vrata« še dolgo neizkoriščena možnost tega področja. Iz INA Vjesnika RISBE OSNOVNOŠOLCEV - PETROLOVI NOVOLETNI PLAKATI Petrol začenja novo akcijo, pri kateri sodelujeta tudi Zavod za šolstvo in Mednarodni grafični center, z njo pa naj bi spodbujali in razvijali likovno kulturo osnovnošolske mladine, kasneje pa bi po možnosti in potrebi vključili v akcijo tudi srednješolce. Osnovnošolci sodelujejo v natečaju za novoletni plakat, ki bo krasil naše bencinske servise in bo pomenil čestitko vsem, ki se na njih ustavljajo. Letos sodeluje pet osnovnih šol, ki jih je izbral Zavod za šolstvo. Mednarodni grafični center pa bo s svojimi strokovnjaki sodeloval v komisiji, ki bo izbrala med prispelimi deli najboljše. *********************** Proizvodnje ne morejo povečati In kar je še huje, proizvodnja v Sovjetski zvezi celo pada, čeprav delajo z maksimalnimi kapacitetami. Sovjetska zveza je proizvedla lani okrog 12,1 milijona sodčkov nafte dnevno, kar je šestina skupne svetovne proizvodnje, in več kakor proizvedejo Saudska Arabija, Irak in Kuvajt skupaj. Dnevno je izvozila 3,7 milijona sodčkov, in skoraj polovico te količine na Zahod. »Proizvajajo z maksimalnimi kapacitetami in njihova proizvodnja pada. Proizvodnje ne morejo povečati,« je izjavil John Lihtblau, predsednik Sklada za raziskave na področju naftne industrije. Vendar ni samo sovjetska naftna industrija nesposobna, da bi povečala proizvodnjo. Problemi z nuklearnimi reaktorji so še povečali domače povpraševanje. Apetit po nafti je po obsegu v Sovjetski zvezi takoj za Združenimi državami. V začetku poletja je predsednik vlade Nikolaj Rižkov izjavil, da so domače potrebe, zlasti v času žetve, prisilile Sovjetsko zvezo, da je zmanj- šala izvoz na 140 tisoč sodčkov dnevno - tako zahodnim kakor vzhodnim državam. Pošiljke Kubi, ki znašajo povprečno po 90 milijonov sodčkov letno, so že prej zmanjšali. »Nobene možnosti ni, da bi izvlekli korist iz tega, kar se dogaja na tržišču,« je dejal Robert Ebel, podpredsednik oddelka za mednarodna vprašanja Ensearch Corp. Ebel in drugi ameriški strokovnjaki priznavajo, da pričakujejo, da bo Sovjetska zveza zaslužila stotine milijonov dolarjev trdne valute, če bo cena nafte ostala na sedanji ravni. Lani je izvoz nafte prinesel Sovjetom 20 milijard dolarjev v trdni valuti, kar je okrog 40 odstotkov celotnega deviznega priliva države. Ker so cene nafte začele rasti po iraški invaziji na Kuvajt, je tudi sovjetska nafta, namenjena za izvoz, postala dragocenejša. V sovjetskem časopisu Komersant so pred Vse risbe, ki bodo prišle v izbor, bodo predstavili v likovni delavnici, ki jo bo na Gospodarskem razstavišču pripravil Pionirski dom. V Petrolu so izbrali nagrade - vseh pet šol dobi televizijske sprejemnike, deset učencev, ki bodo pripravili najboljša dela, pa likovne komplete. Osnovnošolci bodo tudi obiskali Petrol, Mednarodni grafični center in tiskarno, v kateri bodo natisnili nagrajena dela. nedavnim ocenili, da bi povišanje cene nafte na svetovnem trgu do konca leta moglo povečati devizne prihodke Sovjetske zveze za 750 milijonov dolarjev. Nekateri zahodni strokovnjaki pa menijo, da bi bila ta vsota lahko celo dvakrat tako visoka. Če bi Sovjeti izvozili na Zahod 1,3 milijona sodčkov nafte dnevno, cena za sodček pa bi znašala 25 dolarjev, bi v primerjavi s 16 dolarji za sodček, kolikor je stala nafta ZAHVALA Ob smrti moje drage žene Terezije OVČAR se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, in tudi za finančno pomoč. Topla hvala vsem, ki so pokojnico spremili do njenega poslednjega bivališča. Vinko Ovčar I. Mravlja, Z. Kržišnik in J. Umek na tiskovni konferenci pred iraškim napadom, bi mogli zaslužiti letos še dodaten milijon in pol dolarjev. Nagrade za najboljše Dolga leta zvestobe Na letošnjem srečanju »velikih« Petrolovih jubilantov, torej tistih, ki so nad 25 let zvesti svojemu podjetju, so bili tudi trije 35-letniki. Človek bi ne verjel, da imajo za seboj že toliko delovnih let, saj so vsi polni življenjske moči. Toda v podjetju so pustili najboljša, najbolj ustvarjalna leta svojega življenja, obenem pa si nabrali veliko - ne le delovnih, ampak tudi - življenjskih izkušenj. Na proslavi sem jih prosila, naj povedo, ali bi se še enkrat odločili za to delo, ali so doživeli več lepega ali več slabega, ali so se odnosi med ljudmi v podjetju oziroma v svetu zelo spremenili, in kako vidijo prihodnost. Takole so odgovorili: 35 let Vinko KERN Branko RADOSAVLJEVIČ Herman NOVAK Vinko KERN Verjetno bi spet prišel sem. V življenju sem se vedno zavedal, da moraš poklic dobro opravljati, čeprav si potem njegova žrtev. Od samega začetka do zdaj je bilo ogromno sprememb, a z dobro voljo in složnostjo smo vse premagali. Veliko je bilo težkega, pa tudi veliko lepega, zlasti v prvih letih. so odnosi vendarle bolj napeti kot nekoč. Vendar v primerjavi z drugimi firmami še kar v redu. Ljudje so zadovoljni, da so lahko skupaj. Odnosi med ljudmi na splošno so predvsem zadnja leta slabši, kakor so bili nekdaj. Krhajo se, ker vsak zagovarja svoje prepričanje in si bolj oporekajo. Težko pa bi komenitiral, kaj nas čaka v prihodnje. Herman NOVAK Da, spet bi se odločil za to delo. Pogoji so takšni, kakor so bili nekoč. Vmes so se stvari spreminjale, zdaj v dobro, nato v slabo, mi smo pa vztrajali in ostali. Že od nekdaj smo bili vajeni skromnosti in nam slabo ni bilo slabo. Zato smo tudi zmogli. Kljub vsemu pa so se odnosi spremenilo tudi izven nje. Vse gledamo skozi prizmo denarja in prestiža. Veliko se je pokvarilo in moralo se bo popraviti. Mislim na splošno. Petrol živi s svetom in mu gre toliko časa dobro, dokler ostali dobro živijo. No, preživeti bo še vedno možno, a glede na to, koliko je bilo dobrega, je škoda, da je prišlo tako daleč. Branko RADOSAVLJEVIČ Najbrž bi res začel tu. Delo mi je priraslo k srcu, živim s podjetjem in spet bi prišel sem. Težko je danes reči, česa je bilo več, pa recimo da je bilo več lepega. Morda ocenjujem tako, ker raje gledam na svet z lepše strani. Na splošno se odnosi pri nas spreminjajo tako kakor povsod drugod. Zdi se mi, da se nekoliko slabšajo in imam občutek, da je zadnji čas vse bolj napeto, drugače, kakor je bilo včasih. Tudi stranke so se spremenile. Močno spremenile. Prej so bili odnosi pristnejši. Zdaj so kupci vse bolj nataknjeni in če so potem še prodajalci takšni, pride nujno do konfliktov. Toda v naši Bilo je vedno nekaj novega, razvoj je šel zelo hitro naprej, to pa je prinašalo marsikaj prijetnega. Od samega začetka nas je bilo veliko manj in smo imeli zelo dobre odnose. Danes smo organizacijska enota in še zmeraj se razumemo. Imam pa občutek, da med ljudmi zelo spremenili — v slabo. Prej je bilo vse bolj enotno, bolj kolegialno, zdaj pa je postalo komercialno. Tako kakor v sami hiši, se je stroki moraš ogromno pogoltniti in prodajalec bi dejansko moral znati urejati odnose. Žal pa tega ne zmorejo vsi. Kam gre naše življenje, je težko odgovoriti. Nič dobrega ne vidim trenutno, ne vem, kaj še bo. Slika, kakršno vidim zdaj, ne kaže najboljšega. 30 let Slavko ZORKO Alojz ŠENICA Jože GERJEVIČ Ivanka TEROPŠIČ Matilda ANDESELIČ Marjan KRALJ Vanda ŠINKOVEC Zdenka MAJETIČ Anica VIDIC Teodor ŽNIDARŠIČ Bogo PAVLINIČ Edvard PETRIČ Daniela BULC Lilijana FRIČ Eva BLAŽIČ Minka BRICELJ Marjan UDOVČ Franc KOZEL Ivan KUMŠE Evstahij NOVAK Viktor MARINČIČ Anton MODIC Lojzka MANDROVIČ Franc BRICELJ Ida POPIČ 25 let Anton NOVAK Slavko ČERNELČ Ivan KRIŽAJ Andrej COKAN Franc JEHART Karl PRIVŠEK Venčeslav RAVNJAK Ivan KOSELJ Jože KAVČIČ Marija FLISAR Silvester KOZINA Ludvik KNIFIC Anton FAJDIGA Ivan GRADIŠEK Stanko STARIČ Ana STRMOLE Ivan ŠTRUKELJ Franc ŠEMROV Jože ŽELEZNIKAR Avguštin ŽLAJPAH Martin VIDIC Marija RINK Ljudmila PETAČ Alojz HAM Drago STRNAD Gvido VODOPIVEC Rudolf DVORŠAK Adolf PEČOVNIK Zdravko ČERČE Franc GRNJAK Anton KOS Ladislav MERČNIK Amalija BOGDAN Anton KOROŠEVIČ Franc KOZAR Maks RAJNER Vladimir POLENČIČ Majda PREBIL Aleš PETERNEL Jože GERGEK Marjan HRIBOVŠEK Jože ŠTEBIH Rudi ZIEGLER Ludvik GALE Franc MAROLT Janez PODBORŠEK Maksimiljan ROŠKARIČ Justi LUČOVNIK Zofija BERCE Franc ANŽIČ Jakob GRABROVEC Prenova v Podpeči V Podpeči so prenovili bencinski servis, ki je videti kakor nov. Ko sem se pripeljala do bencinskega servisa, sem bolj po sreči izkoristila trenutek, ko je veter obrnil pozornost drugam, in uspela odpreti vrata avtomobila. Toda v kiosk nisem mogla tako naglo, saj sem morala počakati, da so pritrdili na vrata lepenko, ker je veter razbil šipo. K sreči je bila dvojna, razbita pa samo zunanja. Sicer pa je narava tokrat ponagajala že drugič v mesecu dni, kar je odprt prenovljeni bencinski servis. Najbrž bo potrebno nekaj podvzeti, saj ima veter kar cele mesece glavno besedo. imajo na primer olje za motorne žage, olje za traktorje, vendar bi šlo v promet še marsikaj drugega, česar pa nimajo, recimo traktorski filtri, kompleti žarnic, 12-colske zračnice. Ali vsega tega ni možno dobiti, ali se odgovorni premalo pobrigajo? Vsekakor zahtevajo od bencinskih servisov, da blago čim hitreje obračajo, zato naročajo tam le posamezne komade novih artiklov, za katere ne vedo, če se bodo kupci zanimali zanje. Sicer pa bi bilo po mnenju poslovodje poslovanje na servisu veliko bolj uspešno, če bi smel izbirati v skladišču, kar potrebuje. Tako mnenje sem slišala že na marsikaterem bencinskem servisu, vendar poznajo v upravnih prostorih proti temu pomembne ugotovitve in razloge. Če je objekt v Podpeči na zunaj urejen, in daje prodajni prostor v objektu ugoden vtis, je v celoti notranjosti marsikaj, kar bi moralo biti drugače. Ne vem, če je imel prav tisti, ki je menil, da bi ga moral projektirati nekdo, ki se spozna na servise, gotovo pa obstajajo stvari, ki motijo tudi prodajno osebje in bi jih bilo možno enostavno urediti. Manjka omara za čistila, ni pravih polic za olje, niti ni poskrbljeno za gume, sodi stojijo sredi skladišča - ker drugod ni prostora - na ploščicah, ki jih je težko očistiti, namesto na podstavkih, za dva prostora imajo en sam stol (potrebovali bi tri), ki ga prenašajo sem in tja, cene so primitivno prilepljene z lepilnim trakom, tablice z delovnim časom v mesecu dni tudi še niso dobili. K sreči ima poslovodja dovolj smisla za aranžiranje, da je sam opremil izložbeni del. Pravimo, da moramo začeti na način Zahoda, če hočemo priti v njegovo družbo. To je res. A tam so spoznali, da človek veliko bolje in učinkoviteje dela v okolju in odnosih, v katerih se dobro počuti. Tudi to je res. J. Kušar Bo mestne avtobuse poganjal zemeljski plin? Ko sem se bližala servisu, me je najprej prešinila misel, ali je tako velik objekt potreben tako majhnemu kraju. Toda poslovodja me je poučil, da je takšen najbolj pravšen, da ima širok okoliš - od Iga in Rakitne do Notranjih in Vnanjih goric, ter veliko strank - od voznikov osebnih vozil in tovornjakov do mehanikov, ki imajo v okolici svoje delavnice. Zdaj imajo širšo ponudbo goriv - neosvinčen bencin, kurilno olje, mešanico z navadnim bencinom, opustili pa so motorni petrolej, ker ni šel v promet. Neosvinčenega bencina ne prodajo veliko, ker »ga ljudje še ne poznajo dovolj in ne vedo, v čem so njegove prednosti,« kakor je menil poslovodja, očitno pa bo potrebno tudi pri nas še marsikaj povedati o tem gorivu. V povečanem kiosku je dovolj prostora za širši izbor blaga dodatne ponudbe, Smučarji in zimski obiskovalci gora dobro poznajo podobo, ki jo ob sončnih dneh ponujajo doline pod njimi - prekrite so z nepredirno belo plastjo megle. Vendar pa to ni samo megla, o čemer se prepričajo ob vrnitvi, ko ponovno zadihajo »domači« dolinski zrak, nasičen s škodljivimi plini. Kar navadili smo se že na poročila o temperaturni inverziji, zaradi katere je včasih na Kredarici celo topleje kot v Ljubljani. Mrzel zrak tedaj obleži v dolinah, v njem pa tudi vsi plini, ki uhajajo iz dimnikov in izpuhov. Kar 700.000 prebivalcev Slovenije je deležnih tega »blagoslova« civilizacije. Najhuje je seveda v večjih mestih, kjer zgoščeni promet krepko pripomore, da nam je včasih dihanje kar v nadlego - Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje... Strokovnjaki za varstvo okolja že precej časa opozarjajo, da je vsaj v večjih mestih potrebna temeljita ekološka sanacija mestnega prometa, če želimo onesnaženost zraka obdržati vsaj v znosnih mejah. V Ljubljani so vedno glasnejši predlogi, da bi ponovno uvedli tramvaj, vendar ti predlogi obstanejo pred dobro znano oviro: ni denarja. Zgraditev omrežja tramvajskih prog ogromno stane, pa tudi njihovo vzdrževanje je dražje od vzdrževanja avtobusov. Petrol je kot nekakšno alternativo tramvaju nedavno pripravil obsežno študijo, ki predlaga, naj avtobusi mestnega prometa namesto plinskega olja uporabljajo zemeljski plin. Ustrezne tehnične rešitve (plinski motor ter napajanje s plinom) so namreč že dostopne, ekonomski izračun pa je pokazal, da bi bili obratovalni stroški teh vozil samo neznatno večji kot pri avtobusih z dieselskim motorjem. Prvi avtobusi na zemeljski plin so vozili po Miinchnu že leta 1972, med limpij-skimi igrami. Izdelali so jih v tovarni MAN na pobudo nemške vlade, ki je želela svetu pokazati napredek nemške avtomobilske industrije, spodbuditi pa so želeli tudi napore k zmanjšanju onesnaženja zraka. Vseh 12 avtobusov, ki so jih tedaj uporabljali, je zelo uspešno prestalo preizkus, pa vendar se ta vrsta pogona ni uveljavila. Vzrokov za to je bilo več: - zemeljski plin se je takrat šele začel uveljavljati, torej ni bil povsod dostopen, - onesnaženje zraka v mestih še ni bilo tako kritično, da bi morali razmišljati o ekološki sanaciji, - avtobuse so napajali z utekočinjenim zemeljskim plinom, to pa je znatno povečalo obratovalne stroške. Dva izmed teh avtobusov so uporabljali še naslednjo zimo med svetovnim smučarskim prvenstvom v St. Moritzu, leta 1973 sta še potovala po Evropi (eden se je ustavil tudi v Ljubljani), nazadnje pa so vsa vozila spet predelali na diesel-ski pogon. Lahko bi rekli, da se je ideja rodila dvajset let prezgodaj, da bi docela zaživela. Ni pa umrla. V teh dvajsetih letih so se z njo ukvarjali domala po vsem svetu in danes imamo vrsto poročil o uporabi zemeljskega plina za pogon vozil. Pogon na zemeljski plin uporabljajo Italija, Nizozemska, Danska, Nova Zelandija, Kanada, ZDA, Avstralija... V Kanadi nameravajo to gorivo uporabiti tudi za pogon lokomotive. Največji raz- mah je razvoj vozil na zemeljski plin dosegel v Italiji, kjer imajo že več kot 250.000 tovrstnih vozil. Naši sosedje iz Vidma so najprej poskusno predelali nekaj avtobusov mestnega prometa, doseženi rezultati pa so bili tako ugodni, da so se odločili za predelavo celotnega voznega parka. Kdor bo obiskal Udine, utegne na mestni ulici srečati avtobus z napisom »Metabus«. Navzven ni ta avtobus prav nič drugačen od svojih sorodnikov z dieselskim motorjem, samo bistveno tišji je. Kdor pa mu bo morebiti sledil, bo ugotovil še nekaj: iz izpušne cevi ni ne dima ne smradu. Vozniki teh avtobusov vedo povedati, da tudi v najhujšem mrazu nimajo nobenih težav z vžigom. Tudi v New Yorku preizkušajo avtobuse na zemeljski plin, tam jih imenujejo »rešitev, ki jo je poslala Narava«. Podobno se bo verjetno zgodilo tudi v Los Angelesu: v Kaliforniji so za leto 1994 napovedali tako drastične omejitve izpušnih emisij (v mestih bodo veljale že v prihodnjem letu), da jih sedanji dieselski motorji lahko izpolnijo samo v primeru, če plinsko olje ne vsebuje več kot 0,05 % žvepla in če zanje uporabljajo posebej skrbno izdelano motorno olje. Z motorji na zemeljski plin bodo te omejitve izpolnili brez kakršnihkoli težav. Seveda se zastavlja logično vprašanje, zakaj se ob tolikšnih prednostih plinski motorji niso bolj uveljavili. Marsikdo bi nemudoma pomislilo na varnost, pa ni tako. Prav nasprotno: ta vozila so, pa naj se sliši še tako neverjetno, celo varnejša od vozil z dieselskim motorjem. Zemeljski plin je po sestavi skoraj čisti metan, torej je skoraj polovico lažji od zraka. Če zaradi netesnosti kjerkoli uhaja, se tako naglo dviga, da ne utegne nastati eksplozivna zmes z zrakom. Najhuje, kar se utegne primeriti, je vžig plina zaradi iskre oziroma plamena v neposredni bližini netesnega mesta. Praktični preizkusi so pokazali, da posoda za plin kljubuje plamenom do temperature 150° C, potem pa popusti varnostni ventil. Sproščeni plin pri tem zgori - resda z burnejšim plamenom, vendar niti tedaj ne pride do eksplozije. Dokumentarni posnetki teh proizkusov so pokazali, da se to zgodi po skoraj četrt ure, kar pomeni, da je časa za ukrepanje v primeru nesreče več kot dovolj. Možno je vsaj izprazniti vozilo, če ne že z vodnim curkom zadržati tlačno posodo na dovolj nizki temperaturi, da se požar v tem času pogasi. Kdor misli, da je tudi to še prenevarno, naj si skuša predstavljati, kako bi se obnašal rezervoar za plinsko olje, ki bi ga toliko časa izpostavili plamenom. Potem se tudi ne bo čudil, da so zavarovalne premije za avtomobile na zemeljski plin v ZDA nižje kot za druge vrste pogonov. Vzrok za naše dvome se bržkone skriva v slabih izkušnjah s tekočim naftnim plinom, torej zmesjo propana in butana, ki je bil nekaj let tudi pri nas zelo popularen. Mnogi so pretakali ta plin iz jeklenk za gospodinjstvo v svoje avtomobile kar doma v garaži - pri tem pa pozabili, da sta propan in butan težja od zraka in da se zato zbirata pri tleh. Malce nepazljivosti in iskra ob prižiganju luči ali avtoradia sta bila dovolj za eksplozijo s tragičnimi posledicami. Kolikšna je razlika med zemeljskim in utekočinjenim naftnim plinom, smo lahko videli novembra letos, ko so v ljubljanski občini Vič pri gradbenih delih z bagerjem poškodovali plinovod, zaradi česar je menda ušlo okoli 1000 m3 zemeljskega plina. Kdor je tedaj poslušal jutranje novice na ljubljanskem radiu, si je gotovo mislil, da je Vič takrat le za las ušel usodi Hirošime. »Samo majhna iskrica bi zadostovala, da občine Vič ne bi bilo več,« je z očitnim olajšanjem ocenil jutranji novinar. Kakšna zmota! Že nekaj deset metrov od poškodovanega mesta namreč zagotovo ni bilo plina: ušel je kvišku! Vzroki, da se zemeljski plin v prometu ni uveljavil v večjem obsegu, so predvsem v napajanju z gorivom. Utekočinjanje, ki so ga uporabljali spočetka, se ni obneslo: zemeljski plin se utekočinja šele pri temperaturi -162° C, hraniti pa ga morajo v toplotno izoliranih posodah. Zato se danes vsi odločajo za cenejši postopek stiskanja plina na tlak 200-220 bar. Seveda so »rezervoarji« za gorivo zaradi tega težji (računamo lahko po en kilogram jekla za vsak kilogram plina), zato je vozilo dodatno obremenjeno (manjša nosilnost, večja poraba goriva). Tudi za oskrbo s plinom ni poskrbljeno (ni polnilnic), torej si lahko tak pogon omislimo le v primeru, če se vozilo lahko vsak dan znova vrne do polnilnice. Zemeljskega plina zato ne moremo uporabljati pri prevozu na večje razdalje, s čimer se uporabnost tega pogona bistveno zmanjša. Tako je razumljivo, da za pogon z zemeljskim plinom ni bilo večjega zanimanja in ga tudi proizvajalci motorjev niso ponujali. Posledica tega stanja je bila, da so tisti, ki so želeli kljub vsemu voziti na zemeljski plin, morali predelovati obstoječe motorje. Pri tem so posebej »nasankali« v Evropi, kjer se za težja vozila (tovornjake in avtobuse) uporabljajo samo dieselski motorji, zemeljski plin pa za te motorje ni primeren. Pri preureditvi motorjev so zato uporabljali dve poti: - Skupaj z zrakom so dovajali v motor toliko plina, da je ta količina pokrivala 80-90% potreb po gorivu. Ostalih 10% je predstavljalo plinsko olje, ki je moralo zagotavljati samo začetni vžig za plin. Motor se tako napaja z dvema vrstama goriva - od tod tudi ime »Dual Fuel«. Predelava motorja na ta sistem je razmeroma preprosta in pri dovolj ugodni ceni zemeljskega plina zelo privlačna, pomeni pa samo ekonomske koristi, medtem ko je sestava izpušnih plinov pogosto celo slabša kot pri dieselskih motorjih. - Motor so predelali v Ottov motor, zato so morali zmanjšati kompresijsko razmerje, vgraditi električni vžig s svečico, demontirati rezervoar in tlačilko za plinsko olje, namesto njiju pa vgraditi sistem za napajanje s plinom. Ta rešitev je seveda bistveno zahtevnejša od prejšnje, pokazala pa je velike prednosti pri izpušnih emisijah. Predelava te vrste seveda zahteva dobro opremljeno ter strokovno usposobljeno ekipo mehanikov -ti pa ostanejo na cesti, ko je predelava vozil končana. Tudi sami motorji še niso tisto, kar naj bi bili: izdelani so bili kot dieselski motorji in zato so za nov režim obratovanja pretežki. Sodeč po zadnjih novicah iz tovarne MAN, pa se kandidatom za uporabo zemeljskega plina v avtobusih mestnega prometa ne bo več potrebno ubadati s predelavo motorjev. Ta tovarna ponuja dva serijsko izdelana motorja na zemeljski plin, primerna za vgradnjo v avtobuse. Kakšne so lastnosti teh motorjev ter na kakšen odziv so naleteli po svetu in pri nas, pa bomo videli v nadaljevanju, ki ga bomo objavili v naslednji številki. T. Logar KUHAR PRIPOROČA PREDLOG ZA PRAZNIČNI VEČER V testu pečena gnjat s hrenom v omaki Ragu juha Puran z gobovo omako, svinjska rolada, polnjeni pečeni paradižniki, krompir z ocvirki, cvetača z drobtinami in maslom, zelena solata, kumarična solata, paprika-paradižnik z dresingom sadna solata, pohorska omleta Praznični večer bo resnično prazničen, če bo miza lepo pogrnjena in okrašena. Ob vsakem krožniku naj bo prav majčkeno darilce, s katerim boste pokazali svojo iznajdljivost in naredili gostom veselje. Tisti v družini, ki zna najlepše pisati in tudi kaj narisati, naj naredi lične jedilne liste, ki jih boste položili nad jedilni pribor. In na mizi naj ne manjka šopek cvetic. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Spoštovani bralci! Z današnjo številko se poslavljamo od časopisa, kakršnega ste bili vajeni doslej. V zadnjih desetih letih in pol, kar smo se srečevali preko njegovih strani, se je marsikaj spremenilo - v življenju in v časopisu. Ko smo se pogovarjali, ste mnogi od vas radi potarnali, da vam gre manj dobro, kakor si želite, da bi bilo treba to in ono spremeniti, pa ni možno (a živeli smo v samoupravni ureditvi, in o vsaki odločitvi preko delegatov dvigali svojo roko), da so drugi krivi za vse, kar je narobe, da to ni dobro, da ono ni prav... Korak za korakom, površnemu opazovalcu skoraj nevidno, se je približevala možnost, da se glasno gremo demokracijo. To se pravi, da imamo več strank, ki nam ponudijo svoje kandidate, med katerimi bo narod izbiral svoje vodstvo. Temu smo rekli (in še vedno rečemo) prve svobodne demokratične volitve, in pričakovali, da bo vsaj tri tedne pozneje (če res ni možno že čez tri dni) vse bolje. No, bojim se, da nam niti ljubi Bog niti najbolj moderen kompjuter ne more dati vlade, ki bi nam ustvarila blagostanje, medtem ko bi mi sedeli križem rok. Pa tudi nikakršna formalna samostojnost nam ne bo dala raja na zemlji, če se ne bo vsak posameznik toliko osamosvojil, da si bo sposoben dopovedati, da mora krepko zavihati rokave in nekaj let potrpežljivo garati, če hoče »po evropsko« živeti. Tudi v našem časopisu se je marsikaj spreminjalo. Uvedli smo nove rubrike, ukinili stare, poskušali pritegniti posameznike in službe, nekatere delovne organizacije so bile bolj pripravljene sodelovati, druge manj. Prav tako tudi posamezniki. Povsod pa so bili v glavnem pripravljeni povedati o sebi le kaj pohvalnega, ali pa so pričakovali, da bodo hvaljeni. Zato sem pogosto slišala - »Le kaj naj vam povem za časopis, ko se ne morem z ničimer postavljati!« A ko sem nekoč, čeprav zelo milo, ošvrknila dogajanje v eni naših delovnih organizacij, mi je njen direktor naslednji mesec dejal - »Ne bom se z vami pogovarjal, saj znate samo kritizirati.« Nekdo je ocenil poročilo o nekem dogodku za skrajno nezanimivo in dolgočasno, ker ga nisem vsaj trikrat omenila kot glavnega junaka, čeprav je dejansko opravil le svojo službeno nalogo (obenem je bilo sestajajo, in celo precej pogosto? Saj m po nobenem sestanku tako zelo težko izvedeti, za kaj je šlo, a od treh sodelujočih dobim tri različna mnenja. Za katero naj se odločim? Morda za tisto, ki ga slišim v dvigalu iz sedme roke? Vsi se sicer vedno zavzemajo za skrajno objektivno pisanje, strinjajo se, da je treba tudi kritizirati, a - druge, ne njih. Z novim letom bomo prešli na nov format časopisa, prispevki bodo v glavnem kratki, in s pomočjo vseh zaposlenih bo v njih več novic iz vsakodnevnega delovnega okolja. Naj z velikim zadovoljstvom dodam, da se v našem vrhu odnos že spreminja, širšem krogu KRAJ PRI GORNJI RADGONI VOLK IZ KNJIGE O DŽUNGLI ROJSTVO ŽIVALI VOJAŠKI POHOD RADIKAL METANA PETROL BULJBA Srečno 91 PODROČJE IMAMA ZAPRTJE ŽRELO VULKANA RAD. SPI ker-sašo GRŠKO ODPOR- NIŠKO GIBANJE SESTAV IN RISAL MARKO BERTONCELj PLESEN DO BOJ FRANC. KREATOR PROSTOR- NINA PETRO POLKOVNIK V NEMŠKI ARMADI CELICA PREDLOG PRED NEM PLEMIŠKIMI PRIIMKI DRGAN VIDA PUBLICIST FINCI BOLEČINA GOROVJE DOMAČA V SZ ŽIVAL JELENOV GLAS V ČASU PARJENJA ELEKTR. NAPRAVA ZA OJAČE VANJE AVSTRAL NOJ SPOLNOST TONE TOMŠIČ HERCE -GOVEC J ERVIN OGNER CIGAN ŽIDOVSKI KRALJ 3EOGRAD DRAGA KOVINA MESTO V RUSIJI PRIPADNI CA NEKD. PLEMEN V ITALIJI SLOV. Pl S (FRAN) VRSTA PLESA KRALJ ŽIVALI PRITOK LABE V NDR GL. MESTO ALŽIRIJE NASELJE GL MESTO GRČIJE RlDIJ DUŠA UMRLEGA PRI ST SLOVANIH GODALO ANGL BPI N JE VE C LOPA ZA VOZILA JANEZ LENASSI SREDNJI IZGON ODŽAGAN KOS DEBLA 3 REKA KI TEČE SKOZ FIRENCE akt i m j pa naj ponovimjtisto,jkar sem1 v|neposrednih pogovorih že velikokrat povedala - Vem, da vsi ne pišete radi, zato me povabite, kadar bi bilo kaj povedati, ali se oglasite po telefonu. Srečno! Tudi prihodnje leto! Jelka Kušar >oc>ooo xx>00 PRIŠLI - ODŠLI Prišli TRGOVINA NOTRANJA TRGOVINA TOE Inženiring Andrej Vraber, projektant, pripravnik ZUNANJA TRGOVINA Matjaž Pust, pomočnik pomočnika direktorja, Mira Šetina, pripravnica Odšli TRGOVINA NOTRANJA TRGOVINA TOE Ljubljana Ludvik Nagode, poslovodja, Ljuba Meze, poslovodkinja PCP, Boštjan Puklavec, prodajalec TOE Avtopark Matija Malenšek, prometnik, invalid, pok RAFINERIJA Franc Cafnik, kurir, pok. GOSTINSTVO OE Motel Čatež Štefka Baškovič, perica, pokoj, Vincencij Baškovič, skladiščnik, pokoj OE Motel Lom Cveta Leskovec, snažilka, invalid, pokoj, Slavica Pahor, točajka OE Hotel Špik Milan Cerovšek, zunanji delavec, pokoj, Davor Šimunjak, skladiščnik Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Ada Valenčič • Odgovorni urednik: Egon Šerbela • Urednik: Jelka Žmuc-Kušar • Tehnični urednik, iektor in korektor: Jelka Žmuc-Kušar • Naslov uredništva: SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66, tel.: 312 755